.TOS. MACAROL: Reorganizacija osnovnega šolstva v socialnem oziru. Koliko pomanjkljivosti ima še naše šolstvo — tako potrebno reforme — se da povedati z besedami: v šoli več socializma! Solidarična misel in ideja skupnosti najdeta pri skupni vzgoji mladine v javnih zavodih to, da ima vsak član človeške družbe opravičeno zahtevo po skupnosti, v gotovi meri duševne izobrazbe, ki je potrebna za njegovo eksistenco. Vsak posameznik si mora prilaščati znanost in vzgojo, katero zahteva od njega družabno življenje. Obvezni šolski pouk tvori temelj našega skupnega modernega življenja; brez njega ne bi bila mogoča moderna industrija in ne naše politično in kulturno življenje. Brez gotove mere znanosti in spretnosti se ne more posameznik v današnji družbi gibati. Gospodarski in socialni razvoj sta napravila splošno ljudsko izobrazbo za življensko potrebo. Moderna ljudska šola je nastala šele v 19. stoletju, in to. kar je danes. je produkt zadnjih 50 let. Nadaljnji napredek šolstva je predpogoj za razvoj boljšega in lepšega družabnega življenja, večjega splošnega blagostanja in višje kulture. Šolski problemi: enotna šola, delovna šola, uredba pouka, brezplačna učila itd. niso le pedagoška temveč tudi socialna in politična vprašanja. Rešitev teh vprašanj se izvrši tudi očividno z razvojem socialnega in političnega duha Ln s ¦ .risvaianiem pedagogiških znanstvenosti in izkušenj. Šolstvo se vedno bolj izboljšuje. Presnavljanje javnih šol se vrši z gotovostjo in hitro naprej. Državni zakoni uravnavajo šolstvo, država vodi tudi nadzorstvo šol, a vzdrževanje je stvar občine. Naravno je, da morajo male, ubožne občine in industrijski kraji v mnogih slučajih prenašati res težka šolska bremena v obliki davkov. Toda zaradi tega ni stremeti po podržavljenju šol, ampak le po večji državni podpori za zidanje. Nasproti okornemu melianizmiu velike centralistične dr- žave, so komunalne korporacije bolj gibčne. Tu — v šolskih občinah — se izpo^o'.njuje napredek hitreje in intenzivneje. Tu deluie na fsoče živih bitii. kii vrše tvorno delo. dočim se v državi birokratične oblasti mučijo le s papirnatimi odloki, kakor v mestih tako tudi po vaseh, se je pod samoupravo ljudska šola v novejšem času dobro razvila, kar nam pričajo deloma lepa šolska poslopja. Več bo napravljeno takrat, ko bo šolstvo doseglo najvišjo izpopolnitev. Osnovna šola ne sme biti duševna n-učilnica, o kateri se učenec seznani Ie z gotovim številom znanosti. ampak mora biti tudi zavod telesne in higije11 i č n e v z g o j e. Šole bi morale razpolagati z zdravniki, od katerih bi bili otroci večkrat preiskovani in zročeni v njihovo varstvo. Solske kuhinje naj bi skrbele za boljšo hrano, ker bi se s tem, nele skrbelo za telesne, ampak tvidi za duševne moči. Otroška zavetišča nai bi se ustanovila za otroke, katerih starši morajo ves dan po zaslužku. S tem bi se otroke obvarovalo pouličnega življenja. Gozdne šole naj bi se ustanovile za šibke. bolebajoče otroke; istotaiko naj bi se ustanavljale za šibke, bolehajoče otroke; istotako naj bi se ustanavljale šole za manjnadarjene in psihopatične otroke. Ena najvažnejših nalog in dolžnosti države bi bila, da uvede šolske kuhinje. kjer bi otroci imeli pravico do potrebnc hrane. V modernih državah je to že deloma vpeljano, kjer so otroci na državne stroške preskrbljeni s hrano. Š o 1 a b 0 di tudi javni zavod za prehran 0 0 t r 0 k. Z vpeljavo šolske dolžnosti bi moral v šoli brezpogojno sodelovati zdravnik. Kakor litro država zahteva šolsko dolžnost, prevzame obenern vso odgovornost in dolžnost za varstvo otrokovega zdravja. Ako je šolsko poslopje nezdravo. stoji na vlažnem prostoru, je slabo razsvetljeno in ventilirano, so šolske klopi neprikladne, so otroci izpostavljeni raznini boleznim. Slaba razsvetljava škoduje očem in nepravilno napravljene klopi povzročajo skrivljenje hrbtenice; s pomanjkajočo ventilacijo se zrak spridi tako, da se nam ni čuditi ako otroci izgledajo bledi in po&tajajo zaspani ter tožijo o glavobolu. Te napake se čim več opažajo v majhnih sobah, kjer mnogo otrok sedi tesno drug poleg drugega. Zdravnik mora sodelovati že pri načrtu vsakega šol. poslopja. On mora odločevati. če stavbišče odgovarja zdravstvenim zahtevam, zaslišan mora biti glede notranjosti šol. poslopja, njega razsvetljave. ventilacije, temperature in tudi glede števila otrok posameznih razredov. Mnogo nalezljivih bolezni se le potoin šole razmnoži; predvsem škrlatica. ošpice. davica, oslovski kašelj, predčasno spoznanje teh bolezni zavaruje vse ostale otroke pred nalezljivostjo s hudirai posledicami. Ena glavnih nalog šolskega zdravnika obstoji v tem, čim preje odkriti nalezljivo bolezen in odrediti takojšnjo izolacijo obolelih otrok. Prav dobro se tudi spozna vpliv zdravstvenega razmerja otrok na p.otik. Otroci s slabimi očmi. slabim sluhom, psihopatični in »nervozni« kakor tudi lačni o.roci, ne zamorejo slediti pouku tako kakor popolnoma zdravi in siti otroci. Da je šolski zdravnik neobhodno potreben pri vsaki šoli je samoobsebi umevno. Zdravniška oskrba i n skupna prehrana otrok sta eni izmed najvažnejših nalog- Toliko naj bi bilo povedano v kratkih potezah za uvedbo socialnih nalog v izboljšanje pouka in vzgoje v osnovi šoli. Z uvedbo tega pa bi se moralo preje še marsikaj odpraviti iz naših osnovnih šol, kar je ovira pravemu modernemu napredku in pravilni vzgoji otrok. Naše stremljenje je: e n o t n a š 01 a. Na bivšem Štajerskem in Koroškem je navada. da so učenci zadnjih dveh let oproščeni šolskega pouka čez poletje; nič bolje ni na bivšem Kranjskem s ponavljalnimi šolami. ki so veliko breme za učiteljstvo, ne da bi zamoglo Pri svoji najboljši volji pckazati kakih povoljnih uspehov. Seveda, kadar bodo imeli besedo le šolniki 0 šoli in ne juristi, smemo pričakovati, da se mora to rešiti tako. da bo z olaišavo uč:teljstva in v korist otrokom. Pri tem ne smemo pozabiti tudi na to. da pri šoli imej govoriti le učitelj - strokovnjak, ne pa eksponent bodisi katerekoli politične vladajoče stranke. Sleherni učitelj pa se mora zavedati, da je nujna potreba 1 0 čitev šolske uprave od političn e. Nečastni za naše osnovno šolstvo so tudi takozvani razredi za oddaljene učence. O uspehih in vzgoji ni govora, če morajo otroci po več kilometrov v šolo. V moderni državi ni več mesta za take §ole. Še večja sramota za človeško družbo so takoimenovane šole za silo. v katerih poučujejo ljudje brez vsake strokovne izobrazbe. Imamo še žalibog — in to na bivšem Kranjskem — poldnevni pooik, kar otroke oškoduje za polovico šolske dobeIzgovor, da primanjkuje šolskih prostorov, ne sme držati, kajti varčevanje na škodo naše ukaželjne mladine je pravi zločin nad celokupnim narodom. Da se olajšajo bremena revnejšim občinam, je dolžnost države, da priskoči na pomoč z raznimi subvencijami v svrho zidave šolskih prostorov. Z uvedbo in odpravo navedenega bomo koristili le sebi za kulturno, gospodarsko in politično povzdigo vsega naroda, čigar ugodni reziiltati se morajo pokazati v najbližji bodočnosti. S tem morajo odpasti vsi napadi na osnovno šolstvo — in učiteljstvo. Učiteljstvo, ki se zaveda svoje vzvišene naloge, bo tem lažje vršilo svoje vzgojevalno delo med šolsko mladi110 za narod. ako ira v resnici ljubi. Vsi dosedanji upravičeni ali neupTavičeni napadi ne zadenejo najmanje, povdarjam, vestno učiteljstvo. kajti vse okoliščine kriče po temeljiti remeduri in reorganizaciji našega osnovnega šolstva, kar za enkrat seveda ne more tega izvršiti učiteljstvo, ki mu niiso dana na razpolago sredstva v udejstitev tega. Vsafc vesten učitelj pa je lahko pomirjen s tem, da ni kriv, ako ga pri poiuku in vzgoji oklepa železen obroč in da ne more preko njega brez pomoči od tam, kjer bi bila pomoč res možna in izvedljiva. Upajmo pa, da tudi v naši, ne baš dobro financirani državi _ridemo v šolstvu do tega, kar že druge moderne dr- žave posedujejo. V dosego tega cilja pa je dolžnost vsakega posameznika in naših organizacij, da se zavzamejo za izvedbo teh reform v dobrobit osnovnega šolstva kakor tudi celokupnega jugoslovanskega naroda, kateremu so dani oni predpogoji kulturno. gospodarsko in politično doseči to, kar posedujejo že drugi takozvani »kulturni« narodi.