INFORMATIVNO PROPAGANDNI ČASOPIS Št. 11, MAREC 1993. CENA 50 SIT II ©mm m ]'rsk°bistriški Izvršni svet it ■ "'sm' 1/.V10111 ovci oziroma ’ heteri3! za gospodarstvo se je letos '1 rv''skih izdelkov. j^OSoiamo gradbene odre °Pažni material. transport ilirska bistrica PROIZVODNJA krznene konfekcije in trgovina Zupančičeva 5 66250 Ilirska Bistrica Začenjamo s proizvodnjo krznene konfekcije, zalo vabimo k sodelovanju vse, ki bi se želeli priučiti za poklic KRZNAR - KONFEKCIONAR fj" kandidatov pričakujemo, da imajo prakso v šivanju in krojenju plemenitega krzna ali tekstila. zainteresirane vabimo na informativni razgovor dne 2. in 3. aprila od 9.00 do 12.00 na sedežu podjetja v Ilirski Bistrici, ŽUPANČIČEVA 5 (Stari vrtec) Z vsemi kandidati, ki bodo uspešno opravili poskusno dobo, nameravamo skleniti delovno razmerje za nedoločen čas. ^8e dodatne informacije lahko dobite na telefon 067/41-964. " Na sejmu smo si lahko ogledali tudi skico "prave" steklenice in etikete za slivovko, ki je bila kot najboljša izbrana na javnem natečaju za oblikovanje blagovne znamke brkinske slivovke. Njen avtor je Romeo Volk. ProVITA° Inženiring d.o.o. 66250 Ilirska Bistrica Adamičeva 4 tel. 067/41-820 mm§m m SIMiilNlOlM) Letošnji zimski vzpon na Snežnik je potekal v soboto, 13., in nedeljo, 14. marca. Posvečen je bil 40-letnici bistriškega Roda Snežniških ruševcev ter 100-letnici planinstva na Slovenskem. Glavni organizator pohoda je bilo, kot vsako leto, bistriško Planinsko društvo Snežnik, pri organizaciji pohoda pa so sodelovali še domači taborniki, radioamaterji, Teritorialna obramba in Policijska postaja Ilirska Bistrica. Reševalna ekipa tabornikov je poskrbela za varnost pohodnikov od Sviščakov do podnožja Snežnika. S soorganiziranjem tudi letošnjega vzpona so bistriški taborniki dejavno proslavili 40-letnico taborniškega Roda Snežniških ruševcev. Tako veselo, kot so se proti Snežnikovemu vrhu odpravili tržaški planinci, je v pravem pomladnem vremenu krenilo na pot približno pet tisoč planincev iz vse Slovenije, slovenskega zamejstva in sosednje Hrvaške! Število letošnjih udeležencev, ki je krepko preseglo pričakovanja, je dokaz, da snežniškega zimskega vzpona in podobnih množičnih prireditev kljub vsemu še ne bo tako kmalu konec. V bistriškem zbirnem centru so v četrtek, 25. marca, slovesno predali namenu novo kuhinjo, ki jo je kot pomoč tukajšnjim beguncem financirala švedska vlada. V celotno investicijo, vredno milijon nemških mark, pa sta všteti še prenova centralnega ogrevanja in sanitarij (begunci so tako dobili tuše in toplo vodo). Projektiranje nove kuhinje in ostalih del je vodil Milan Kovač, ki je pohvalil tudi begunce, saj so sodelovali pri delih in s tem "plačali" novo kuhinjo za begunski center v Čatežu. Kuhinjo je sekretarju slovenskega Rdečega križa, Mirku Jeleniču, simbolično predal vodja mednarodne federacije Rdečega križa in Rdečega polmeseca za Slovenijo, Stefan Baumgartner, predstavnica švedskega Rdečega križa, zadolžena za delo z begunci v Sloveniji, Vera Koren-Holm, pa je povedala, da švedska vlada poleg reševanja tehničnih problemov v zbirnih centrih precej denarja namenja tudi socialnemu delu z begunci. Vsi govorniki so beguncem zaželeli, da bi se v novih prostorih dobro počutili, čeprav jim vsi najprej želijo, da bi se lahko čimprej začeli vračati na svoje domove. Mirko Jelenič pa je še dejal, da so se z adaptacijo prostorov v bistriškem begunskem centru povečale njegove kapacitete, te pa prav gotovo ne bodo ostale dolgo neizkoriščene, saj so se že začeli vračati begunci s Hrvaške. Prireditev je s kulturnim programom popestrila mladinska kulturna skupina iz centra, ki je pravkar izdala časopis Runolist. V centru sta trenutno nameščena 202 begunca. 33 beguncev je pred kratkim zapustilo center ter se z avtobusom "srečno" vrnilo v Mostar. D.R CRAFIKA grafIka ILIRSKA BISTRICA \S KONČNO DEZ 6. decembra 1992 smo imeli stoletne vode (in volitve), potem pa dolgo sušno obdobje. Deževati je začelo šele konec marca in prav gotovo so se dežja najbolj razveselili gasilci. V štirih mesecih brez padavin - razen nekaj snega na pustno nedeljo - so gasilci bistriške občinske zveze posredovali kar v 80-ih primerih, od leh kar 54-krat v naravnem okolju. Goreli so pašniki, travniki, smrekovi in borovi nasadi... Največkrat je gorelo na Baču, Knežaku, Račicah (kar osemkrat!), na Ostrožnem Brdu, Topolcu, Jasenu, Harijah, Pregarjah, Podgori, Gomancih itd. Kar petkrat je zagorelo na račun požiganja posekanega grmovja ob železniških tirih. V 70 odstotkih so bili požari namerno podtaknjeni (Račiče!), ostali požari pa so bili posledica malomarnosti in nespoštovanja prepovedi kurjenja na prostem. Kazni za storilce pa ostajajo še vedno mile in brez učinka. Z reorganizacijo Gozdnih gospodarstev in Zavoda za pogozdovanje Krasa je nastal problem čuvanja požarov (maloštevilna delovna sila). Tudi odziv vaščanov je bil pred leti boljši; težje je dobiti pomoč pri gašenju v dopoldanskem času. OGS ima le tri poklicne gasilce; pri gašenju požarov pa sodelujejo še prostovoljni gasilci, gozdarji in policija, pri večjih požarih pa aktivirajo še Občinski štab CZ. Gasilci še opozarjajo, da bodo po spremembah v skladu z zakonom o denacionalizaciji, lastniki gozdov morali sami poskrbeti za čuvanje (morebitnega) pogorelega območja. 34. MEDNARODN DAN INVALIDOV Emil Štavar, predsednik bistriškeg* Društva invalidov pozdravlja udeležene* proslave V nedeljo, 21. marca, so inval'1' društev iz Logatca, Cerknice, Vrhnike Postojne (ki se združujejo v regij0) Transportovi jedilnici proslavili 1 mednarodni dan invalida. Več kot dvesto udeležencev proslave! pozdravila predsednik bistriške! Društva invalidov, Emil Štavar, sekreta^ Ministrstva za delo, družino in social11 zadeve pa je spregovorila o skrbi vlad111 organov za invalide v bodoče. , V kulturnem programu sta sodelo^ Otroški pevski zbor Osnovne f Dragotina Ketteja ter Plesna šola invalidi pa so se po prireditvi zadržali i1 družabnem srečanju. D. R NA OBISKU PRI MAVRIČEVIH Se spomnete našega vabila prostovljcem, ki bi si želeli delati z nami, Sončki? V sredo, 24. marca, smo se s šolskim kombijem odpeljali na krajši izlet (saj nas dež ne more ustaviti!) v Hrušico. Tokrat so se nam pridružili še skupina z Velikega Brda in Plamenčka, naš gostitelj pa je bila družina Branka Mavriča, ki nam je prijazno razkazala konje iz svojega hleva. Če vas zanima, kaj vse počnemo in če se še vedno obotavljate, nas kar pokličite na Center za socialno delo v Bistrici na telefonsko številko 41 281. P še nekaj: stric Jože Tomažič, po domače kar Pepi, nam je pokazal, kako se plete košarica. Pridite in poglejte! Sončki BANKOMAT SE UVELJAVA Predstavitev delovanja bankomata 9. marca je bistriška Poslovna enota SBK Koper organizirala predstavitev delovanja bankomata. Ivo Kovačič, vodja enote, je povedal, da je bilo za prikaz zelo veliko zanimanje, rase pa tudi število vlog za izdajo tajnih osebnih številk za poslovanje z bankomatom. Imetnik tajne osebne številke lahko pride do denarja kadarkoli, posluje lahko z vsemi bankomati v Sloveniji (teh je 90), v enem dnevu pa lahko dvigne največ 7000 SIT, najmanj pa 500 SIT. Bistriška banka trenutno beleži približno 40 dvigov dnevno, število dvigov pa naj bi se v kratkem podvojilo. Glede na zanimanje za poslovanje z bankomatom med bistriškimi varčevalci ter glede na število imetnikov tekočih računov v bistriški poslovni enoti banka v bodoče pričakuje vsaj še 1000 zahtevkov za osebno tajno številko. SUMA INŽENIRING d.o.o. ILIRSKA BISTRICA, PREŠERNOVA 14 Tel.: 067/41-504 Fax: 067/81-042 TRAKTORJI SPET NA CESTAH* Medtem ko boste brali pričujoči prispevek, se bo prvi del vseslovenskega "kmečkega punta" morda ravnokar dogajal ali pa bo že za nami. Pa vendarle naj zapišemo, kako potekajo (so potekale) priprave na to protestno akcijo, ki bo za Bistričane - za razliko od drugih -že repriza. Kmečka zveza in Kmetijska zadruga Ilirska Bistrica sta imenovali stavkovni odbor, ki pripravlja bistriški del generalne stavke kmetov, v njem pa so Ivan Boštjančič (Tominje), Ivan Mavrič (Podbeže) in Tonio Janežič (Zarečje). Prvi del protestne akcije bi moral biti speljan že 15., 16. in 17. marca, vendar so ga zaradi pogovorov med vlado ter Slovensko kmečko in Zadružno zvezo tik pred akcijo odpovedali. Kmetje pa so tudi po teh pogovorih ostali pesimisti, saj jim predsednik vlade Drnovšek in minister Kračun nista mogla obljubiti niti 10-odstotnega povečanja kritja proizvodnih stroškov za kmetijske proizvode. Zdaj se jim s ceno le-teh povrne le nekaj več kot polovica vseh stroškov, zahtevajo pa vsaj 90-odstotno pokritje. Ivan Boštjančič, ki je tudi koordinator priprav na stavko za občini Postojna in Ilirska Bistrica, meni, da sedanji čas zamrznjenih plač ni najbolj primeren za njihovo akcijo, vendar, je poudaril, od cene mleka (cca 43 SIT v trgovini) ^ dobi le 20 ali 21 SIT, razliko pa p0^ posredniki - mlekarne in trgovine, trdijo, da ne želijo prizadeti potroši , želijo le, da za pridelavo na primer ^ ali mladega pitanega goveda dobij0 in to iz tistega dela, ki ga Pot,e Posredniki. , Zato tudi kmetje na Bisti-1 (predvsem člani KZ Ilirska Bistrica, s® do tedaj, ko smo se pogovarjali z l^g(1 Boštjančičem in Toniom JaneZ|C ^ kmetje druge KZ v ustanavljanj0'^ Brkin, v priprave na stavko še f vključili) nadaljujejo s pripravam1 ^ j, stavko, ki naj bi bila 30. in 31. marS nato še 5. in 6. aprila, če do j kmečke stanovske organizacije ne dosegle sporazuma z vlado. ^ Če generalna kmečka stavka bo, i kmetje zadnja dva dneva v marCy traktorji začasno zaprli magistram1 u Kozina-Rupa, Pivka-Rupa ter regi°n J cesto Ilirska Bistrica-Knežak na odsekih na področju bistriške 0 ^ (možni bodo obvozi). Stavko bod° i ponovili še 5. in 6. aprila, takrat k popolno zaporo omenjenih cest. sanEJfcsnK. PREOSVETUENI TEMNI REALIZEM ^ povsem neprimernem ambientu ^0rna starejših občanov je bila 19. marca 0clprta razstava pastelov bistriške slikarke Sonje Munih. Enajst razstavljenih slik je Postavljenih v prostor, ki ima zelo ^jetno malo obiskovalcev poleg tistih, .N je stavba bivalno ali delovno okolje. Ce še lahko razumemo željo 0r9anizatorja približati likovno “stvarjalnost predvsem ljudem omenjene stanove, pa se ob vstopu v razstavni Pr°stor pokaže ves diletantizem | Ustavitve. Na zastekljene slike pada Svetloba iz dveh nasproti si ležečih oken ako moteče, da skoraj ni mogoče b[ano opazovanje slikarkinih stvaritev. ^°da, kajti razstavljene slike zasužijo ''sliko kvalitetnejši ambient in precej eci° pozornost, kot so ju lahko deležne 0rT1enjenem prostoru. Razstavljena dela as po tehniki in tematiki spominjajo na drugega bistriškega slikarja, Srečka 'abota: fantastične pokrajine, portreti z 0cnimi simboličnimi reminiscencami in '°bno sanjsko vzdušje nam dajo ePati, da je bistriško okolje morda še °sebej stimulativno za ustvarjanje del v ,,a9ičnem in psihedeličnem slogu. Pri °nii Munih pa sta poudarjena še dva enrienta, in sicer nekako moreča P^ivnost, ki veje skoraj iz sleherne .®' 'n pa tesnoba, ki jo občutimo J„b°lj ob gledanju portretov z volkovi. Zlna človeškega bitja in volčjega , p0r®mliovalca simbolizira notranjo HateZanost človeka in njegove animalne neobvladljivost m\d BMDIN2ENJERINC - TRGOVINA - STORITVE d.o.o. Rozmanova 19, II. Bistrica TEL., FAX 067/41-630 PRODAJALNA: vSE 7* A KMETIJSTVO in vrtnarstvo krmtu, gnojila, semena, Nov ZA^črrNA sredstva... STROJI in komisijska prodaja kmetijske mehanizacije >^0STOjma KOZLEK prekanjenost človeških instinktov ter temačno podzavest, povezano s svetom mrtvih. Pomenljivo pa je, da avtorstvo slik pripada ženski, torej spolu, ki ima v splošnem več intuicije in ki se zaradi tega bolj zaveda na eni strani destruktivnih sil, ki prežijo v naši podzavesti, in tragike vsakdanjosti življenja na drugi. Zdi se, da se slednjega še posebej zaveda deklica, ki naslonjena na polico okna strmi v nedoumljivo prihodnost. Kot da bi ta (avto)portret želel predočiti dejstvo, da je poleg ženske tudi otrok včasih veliko bolj dojemljiv za realnosti sveta kot odrasel ter da prehod iz sveta otroštva v svet odraslih ni spremljan le s pridobitvijo moči, znanja in avtonomije odraslih, marveč tudi z izgubo občutenja in vpogleda v svet, ki mu je zahodna civilizacija tako zelo rada zanikala vsakršno pomembnost in celo obstoj. obenem lvan Valenčič ®i£ lin n« ZAHICE novosti v knjižnici ROMANI ZA ODRASLE: Šomen, To ni Amerika; Jančar, Posmehljivo poželenje; Kocbek, Dnevnik 1947; Osolnik, Med svetom in domovino; Ob srebrni reki, kratka proza argentinskih Slovencev; Peternelj, Štirideset let pozneje - vojakova tožba; Debeljak, Pisma iz tujine; Burroughs, Džanki. STROKOVNA LITERATURA ZA ODRASLE: Žuželke - uspešnost množičnosti; Smullyan, Za vedno neodločeno - ugankarski vodič za Godela; Vse o hrani; Dolgan, Sestrski jeziki - učenje slovanskih jezikov; Setveni koledar 1993; Franovič, Zdrav manager - uspešen manager; Zaposlovanje -perspektive, priložnosti, tveganje; Prešeren v upodobitvah; Sumi, Po poti baročnih spomenikov Slovenije; Stopar, Sprehodi po stari Ljubljani; Jezernik, Spol in spolnost in extremis; Inkret, Na robu - zapiski jesen 1989-pomlad 1992; Denac, Ko pojem, plešem; Carvacaressi, Kdo je kdo v Bibliji; Looker, obvladajmo stres; Slovenski jezik - zbirka nalog za preizkus znanja; Marčič, Matematika -zbirka nalog za pregledno ponovitev osnovnošolskega programa; Anali koprskega primorja in bližnjih pokrajin, II. del; Zavarovalni slovar; Meihamer, Osnove risanja živali; Rotgans, Risanje prostora; Rihar, Mana iglavcev; Mamilovič, Varstvo sadnega drevja; Balkovec, Prva slovenska vlada 1918 - 1921; Palunin, Naravna lekarna; Deržaj, Planinski pozdrav - ob 100-letnici ustanovitve Slovenskega planinskega društva, Mlakar, Spisi o nadnaravnem; Urban, oblikovanje keramike; Muhič, Svijet modela; Bergant, Z morjem v sebi; Vodušek-Starič, Prevzem oblasti 1944-1946. LITERATURA ZA OTROKE: Kunčič Tinček in Tonček; Mate, Pesek v dlaneh; Harlow' Letni časi; Cash, Elektrika in magnetizem; Harlow' Rast (vse tri Moji prvi koraki. Veselje z znanostjo); Bitenc, Polžja svatba; Novak, Pozor, hud pes (Zvesti prijatelji, 3). BAROČNI KVARTET ILLTRICUS ILIRSKA BISTRICA Glasbeni representant našega mesta Dežele, mesta, kraji imajo marsikaj, s čimer se predstavljajo in postavljajo doma in drugod. In tistemu, ki jih ali kar jih predstavlja, odmerjajo ustrezno pomoč in dolžno pozornost. Po dolgem ali celo zelo dolgem času je naše mesto dobilo predstavnika, ki nas lahko dvigne visoko, daleč čez okvire naših običajnih ozkih pregraj. Baročni kvartet lllyricus Ilirska Bistrica je po svoji sestavi in glasbeni zvrsti, ki jo goji, edinstven v trikotu Ljubljana, Trst, Reka. Ta glasbeni trikotnik, ki je za našo majhnost kar ogromen, pa bi se najbrž lahko še povečal v kakšen obsežnejši geometrijski lik. Kvartet v sestavi Adnan Zubčevič - flavta, Vesna Colazio - violina, Mauro Šestan - violončelo in Bojan Glavina - čembalo, se je na prvem samostojnem koncertu prestavil v bistriški cerkvi sv. Jurija, 28. 2. 1993. Čeprav ob tem zgodovinskem glasbenem dogodku "Bistre" ni bil na nogah, če izvzamemo tiste, ki so takrat stali ob številnih šankih, pa ta odlični glasbeni ansambel ostaja ne le glasbeni, temveč sploh najuglednejši predstavnik našega mesta. In vse, kar mu v tem trenutku lahko želimo, je čimdaljše glasbeno življenje. Ivko Spetič MLADI IN GLASBA Da je bilo od nekdaj na Bistriškem veliko glasbenih talentov, ne gre dvomiti. Seveda je bilo potrjevanje le-teh na javnih nastopih - kot enem pomembnih dejavnikov za to trditev - kakovostno sila raznoliko. Najbolj je bil uspeh odvisen od stanja na osrednji glasbeni ustanovi -glasbeni šoli, od njenih vzponov in padcev. Prerez skozi obdobje nekaj zadnjih let kaže, da smo z rezultati - ob pogojih, v katerih dela bistriški “hram glasbe" in ki niso ravno rožnati - lahko zelo zadovoljni. To potrjujejo tudi nekateri najnovejši podatki: letos sta se prvič udeležila klavirskega komornega igranja na državnem tekmovanju v Ljubljani tudi naša dva dua: Tadej Kogovšek in Peter Grlica sta nastop na klavirju štiriročno zaključila solidno, prav tako tudi enak duo Tina Šepec in Gregor Mavrič (mentor obeh dvojic je g. Laszlo Balazs). Po najvišjih lovorikah naši predstavniki sicer niso posegli, saj jih je prav tiste dni krepko pritisnila gripa, a so vendarle pri članih stroge žirije pustili zelo dober vtis in bili ocenjeni zelo visoko. Tudi na reviji primorskih glasbenih šol (N. Gorica in Gorica) so se predstavili naši učenci. Nastopili so: klavirski duo Mojca in Matjaž Kešanski (mentor B. Glavina), duo flavt Ana in Meta Kirn - ob čembalu Tina Šepec (mentor flavtistk -prof. Adnan Zubčevič, čembalistke -Laszlo Balasz), Aljaša Jenko je igrala blok flavto (mentor ga. D. Colja) tudi ob spremljavi čembalistke Tine Šepec. Vsi našteti so se uvrstili na nastop v Postojni, na zaključno prireditev z imenov Koncert mladih talentov. To še ni vse: maja bodo tekmovali v Novi Gorici mladi pianisti - solisti. O naših predstavnikih na tej preizkušnji pa prihodnjič. D. B. Mlinom^ Spet se oglaša "užaljeni kolektiv knjižnice", toda le zato, da bralcem SNEŽNIKA pojasni nekatere napačne trditve, ki jih je g. Šenkinc napisal v svojem članku v prejšnji številki. Knjižnica s tem člankom končuje brezplodno polemiko. Da ne bi imeli bralci SNEŽNIKA napačnih predstav glede zaposlenih v knjižnici, rezultatov dela knjižničarjev, matičnosti, osebnih dohodkov... pa tole: Zaposlenost V knjižnici so zaposlene štiri delavke in računovodkinja za 2,5 uri in ne 4 ure, kot je navedel g. poslanec. Delavka, ki čisti v knjižnici, opravlja to le 1 uro na dan, ostali delovni čas pa zavija knjižnično gradivo v PVC folijo, popravlja poškodovano, uničeno gradivo in opremlja knjige. S pripravniki za določen čas si že tretje leto pokrivamo kadrovski primankljaj, vendar naj poudarimo, da OD pripravnika ne gre iz proračuna, čeprav s pripravništvom pomagamo mlademu kadru iz brezposelnosti. Pripravnik svojega dela ne opravlja samostojno, ampak pod mentorstvom, zato ga tudi ne moremo šteti kot strokovnega delavca. Rezultati dela knjižničarjev Gospod poslanec naj ne podcenjuje in izničuje rezultatov dela knjižničarjev s "Senkinčevimi normativi" oziroma izračuni, kajti za naše delo obstajajo republiški normativi, ki jih moramo dosegat, oziroma, ki jih mi krepko presegamo. Dodamo naj še to, da se v knjižnici ne opravlja samo izposoja, ampak je vsak knjižničar zadolžen tudi za drugia strokovna knjižnična opravila, ki jih ima navedena v opisu del in nalog. Matičnost Da bi knjižnica dosegla matičnost, je potrebnih kar nekaj pogojev, ki jih zahteva Republiški strokovni svet za knjižničarstvo: zadostni kader, prostor (520 kvadratnih metrov), tehnična opremljenost, vsaj minimalni letni prirastek (1600 knjig letno). Vseh teh pogojev ne moremo izpolniti knjižničarji samo s svojo delavnostjo, ampak so za to potrebna finančna sredstva. Za knjižnico pa le-teh ni bilo nikoli. Osebni dohodek Občinski sekretariat za gospodarstvo je v skladu s sklepom IS Republike Slovenije in v skladu s kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti določil vsem družbenim dejavnostim, med drugim tudi knjižnici (2. 12. 1991) koeficiente in dodatke (Ur. I. RS št. 18/91, Ur. I. RS št 20/91). V knjižnici prevladuje kader z višjo izobrazbo (3 delavke). Tako ima višji knjižničar isti koeficient kot učitelj (2,65). Funkcijski dodatek vodstvenih delavcev, ki se giblje v razponu 0,80 - 1,10, pa je bil ravnatelju knjižnice dodeljen najnižji - 0,80. V knjižnici je bil povprečni OD v letu 1992 33.531,00 SIT (neto), lansko republiško povprečje pa je bilo 36.949,00 SIT. Tako zaostajamo 10 % za republiškim povprečjem. Lahko bi naštevali še in še, ter se spustili na "raven" poslančevega pisanja, vendar se to za "hram kulture" sploh ne spodobi. Zato naj končamo z besedami "Le čevlje sodi naj Kopitar!" Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica ^7 EPUTTI^CU Pozdrav1 iz Trnovega. 1244 Založil Ivan Brinšek. Lepo vidno cerkveno stopnišče na razglednici Trnovega iz leta 1903 Na mogočno stopnišče z drevoredom, ki vodi k župnijski cerkvi sv. Petra v Trnovem smo se domačini že tako navadili, da se nam ne zdi nič kaj posebnega. Tujci pa, ki obiščejo naše mesto, zagotovo ne spregledajo te naše domače gradbene in arhitektonske znamenitosti. Skoraj 200 metrov dolgo in štiri metre široko stopnišče nima primere daleč okrog. Kar precejšnjo višinsko razliko od župnišča do cerkve so graditelji domiselno speljali v ravni črti proti cerkvi s 123 stopnicami in 11 stopniščnimi presledki, da bi tako še bolj poudarili vršni del s cerkvijo. Prava škoda, da je stopnišče dandanes v tako žalostnem stanju in kar prosi temeljitega gradbenega posega. Na slikoviti grič z župno cerkvijo in pokopališčem je v prejšnjem stoletju vodila strma in vijugasta pot s trnovske strani. Tik pred cerkvenim dvoriščem pa se ji je pridružila še pot, ki je vodila iz Bistrice ob zahodnem zidu pokopališča. Te poti danes ni več, prekril jo je nasad macesnov. Gradnja ustreznega stopnišča je bila gotovo prepotrebna rešitev. V knjigi POSTOJNSKO OKRAJNO GLAVARSTVO iz leta 1889 zasledimo zanimiv zapis prav o tem našem stopnišču. Kronist je zapisal: "...Iz postaje zavijemo jo po poti proti severovzhodu in dospemo polagoma v desetih minutah do vasi Trnovo. Njena cerkev blesti se nam nasproti malega, nekoliko obrastlega, 454 metrov visokega griča, prijazno gledaje v lepo ravnino, razprostirajočo se celo tja čez mejo Primorsko. Do cerkve pridemo lahko po mnogih potih. Da, še celo stopnjice kamenene vodijo nas od vznožja griča prav do cerkve v mnogih presledkih. Stopnjice te je dal napraviti s prostovljnimi doneski župljanov leta 1883 župnijski in dekanijski oskrbik gosp. Janez Škerjanec, ekspozit Harijski. Z griča, posebno pa s precej visokega zvonika je krasen razgled po bližnji okolici in njenih belih vaseh, spadajočih k župniji ali fari Trnovski..." Trnovo je tedaj štelo 108 hiš s 629 prebivalci, sosednja Bistrica pa le 99 hiš in 688 prebivalci. Tedaj zgrajeno stopnišče s klesanimi kamnitimi stopniščnimi bloki je po dolžini doseglo le dve tretjini današnjega sopnišča. S stopniščem so premagali najbolj strm del vzpetine, za pogrebne sprevode pa so zgradili ozko, v grič vsekano pot s severne strani cerkve, kif dosegla širši plato ob koncu stopnišča. Današnji izgled je dobilo cerkven1 stopnišče šele v letu 1926, ko je domač zidarski mojster Janez Logar s svof skupino delavcev podaljšal stopnišče d' samega praga cerkvenega dvorišča. ® novem delu stopnišča je sezidal z ob^ strani kamnito ograjo in ob celotne^ stopnišču zgradil gladke ovalne odtočn* kanale. Le-ti so generacijam domač* otročadi služili kot enkratno drsališč® Mojster Logar je za gradbeni materi® tedaj porabil beton in z njim prekril tu® stopniščne presledke starega stopnišč. Prav v tem času pa so poteki obsežna dela pri gradnji cest p®01 sedanjemu kamnolomu in Snežniku, k® so gradnjo naših gozdnih cest nareke^ tedanji italijanski vojaški razlogi, so de izvajale inženirske enote 6. regimer111 italijanske vojske in več stotnij pehot® Dela so končali leta 1927 v "slavnem' letu fašizma". Cerkveni grič so žara11 poglobitve ceste na severni strani ioP! obzidali. Nova cesta, predvsem P® obnovljeno cerkveno stopnišče so tak® dali videz resnično lepo urejenega te0® dela cerkvene okolice. Od tedaj skoraj® bilo nobenega posebnega posega ne stopnišče ne v okolico. In... posledice tu, na duši sedanje generacije, ki m0,< vendarle kaj storiti, da ohranimo, kar sif( v zapuščini podedovali. Vojko Čeligoj Na 2. postno nedeljo, 7. marca 1993, je koprski škof msgr. Metod Pirih na Topolcu posvetil dva nova zvonova. Ob dejstvu, da v več krajih v Sloveniji kupujejo nove zvonove, in ob izpričani ljubezni našega naroda do ubranena zvonjenja, ta novica ne bi bila nič posebnega. Vendar le gre za nekaj posebnega. Topole je namreč kot ena izmed podružnic v župniji Ilirska Bistrica - po besedah škofa Metoda edina v koprski škofiji, ki ima v lasti kar štiri zvonove. Prvi od leta 1922 v zvoniku vabi k molitvi in bogoslužju. Njegov lažji, a starejši brat iz leta 1611, ki mu je v zvoniku delal družbo, bi med vojno moral postati top. Splet srečnih okoliščin je nanesel, da se je ustavil najprej v Vidmu in nato v muzeju v Pazinu. Vaščani so s posredovanjem učitelja Vojka Čeligoja leta 1986 zvedeli za izgnansko domovanje svojega zvona in napeli vse sile, da bi ga dobili nazaj. To njihovo prizadevanje je bilo pomemno zaradi starosti zvona, njegove edinstvene okrašenosti in lepote. Veselje ob uresničenju želje je bilo prav zato toliko večje. Hkrati pa so se ob spodbudi domačega župnika g. Bogdana Berceta odločili za temeljito prenovo svoje podružnične cerkvice. Tako so v letih 1986 - 1992 obnovili streho, uredili kor, popravili okna, obnovili fasado, prebelili cerkev in vanjo postavili nove klopi. V prenovljeni cerkvici stari vrnjeni zvon ni bil več sposoben opravljati svojega poslanstva zaradi razpoke po celi višini. Zaradi lepote njegovih okraskov se je tudi prelitje zdelo neprimerno. Vaščani so ga postavili v cerkev, kjer je še vedno nema priča nerazumnih dogodkov človekovega sovraštva in želje, da bi posvečene stvari spreminjal v orodje smrt. Morda so take priče prav v današnjih časih, ko podobne Novi zvonovi na Topolcu (slika V. Čeligoj) nerazumnosti doživljamo v še večji meri, bolj potrebne kot kdaj koli prej. Je pa, ob pogledu na ta zvon, v Topolčanih dozorela misel, da v njegovo zameno cerkvi oskrbijo dva nova zvonova. Tako so oktobra 1992 v Feralitu Žalec naročili ulitje dveh novih zvonov in ju kmalu tudi plačali s svojimi darovi in darovi rojakov, ki živijo drugod, tudi v izseljenstvu. V januarju so ju prevzeli, v teh dneh pa v zvoniku že opravljata svoje poslanstvo. Prvi zvon je težak 236 kilogramov, ima ton H in je posvečen sv. Štefanu. Drugi je težak 130 kilogramov, ima ton ES in je posvečen Mariji Devici. K posvetitvi dveh zvonov se je na 2. postno nedeljo zbralo veliko domačinov, ki jih mrzlo vreme in posamezne snežinke niso motile, da ne bi zbrano sodelovali pri obredu, po katerem je vsak izmed navzočih iz zvonov želel izvabiti zven s svojim udarcem kladiva. Lepa duhovna slovesnost se je nadaljevala v prijateljskem klepetu pred cerkvijo in ob praznično pogrnjenih mizah topolških domačij. Slavko Rebec Podbeže 39 - ZALČI 66250 IL. BISTRICA tel. 067/82-402 067/81-285 Ugoden nakup: ■ gradbenega materijala ■ vodoinstalacijskega materijala ■ materijala za centralna ogrevanja ■ italijanska keramika ■ teraco ploščice ■ topli podi v MOŽNOST NAKUPA NA OBROKE Urnik: NON STOP 8 - 18 MOJA MAMA Moja mama zove se Žumra. Ima oči smedje boje. Kosa joj je duga, črna i mirisava. Usta su joj mala i slatka, a lice joj je toliko nježno ali je i tužno. Ona bi ipak voljela da je opisujem onakvu kakva je bila kod kuče, a ne kakva je sada, ali meni je svejedno da li je tužna ili ljuta, meni ce za cijeli život moj biti najdražja moja majka. Senija Šogorovič, IV. razred (Iz prve številke Runolista, lista bistriškegaZbirnega centra) POKLIČITE NA SVIŠČAKE Sviščaki so končno dobili brezžično povezavo s svetom. 9-marca sta ljubljanska firma Mobitel d. d. in Podjetje za PTT promet Koper montirali brezžični telefon v Planinskem domu. Planinski dom, ki je v tem času odprt vsak konec tedna, tako lahko od vsepovsod pokličete na številko 0609 613 601. Kličete pa lahko tudi s Sviščakov iz telefonske govorilnice. Cena žetona je 120 SIT. _________________________A MOJ TATA Moj tata je srednjeg rasta. Ih13 zelene oči. Nekad su te oči bil® vesele, a sada su pune tuge. Te oc' me prate, a ujedno i miluj1® pogledom. U mog tate kosa je svijetlo smedja, a nos normala6 veličine. Usta su mu mala, pua3 nježnosti. Kada me ljube, pune sLl dobrote, a kada me ruže tada nisLl lijepa. Lice mu je okruglo i rumeno- MOJ TATA ima velike ruke da a16 grle, a što je najvažnije veliko src6 da me toplo grije. To je moj tata. Mahir Imširoviš (Iz prve številke Runosista, lista bistriškega Zbirnega centra) A\ i Bistričani poznamo Bojana Počkarja predvsem i 'ot alpinista (mimogrede: konec aprila se s 1 SoPlezalcem Stefanom Mlinaričem ponovno Opravlja v Himalajo - na Arna Dablam), v tratnem pogovoru z njim pa bo tekla beseda to-dvsem o projektu oživljanja Brkinov. Bojan Počkar je doma s Prema, trenutno pa lv' v Ljubljani in v zasebnem podjetju Oikos d. Svetovanje za okolje, ki vodi omenjeni ,, Nekt. ima status raziskovalca v Enoti za , “0ieaje gozdov na Gozdarskem oddelku 't “fakultete v Ljubljani, pripravlja pa doktorsko 0 o revitalizaciji in delovanju gozda na l2'ern (sežansko-komenskem) krasu. ^a,ere so dejavnosti podjetja OIKOS d. o. o.? OIKOS d.o.o. so pred tremi leti ustanovili 11, 0rn'ki (Jernej Stritih), njihovo prvo delo pa je bila “atarizacija divjih odlagališč, tako da imamo zdaj atkovne baze o le-teh za več slovenskih občin. , i. kr,a od dejavnosti podjetja je tudi ekološko 5 (1„ raževan (f |^1,1992) jt ^er smo izdelali nekaj načrtov za izboljšanje jj proOZafa tamkajšnjega prebivalstva (preprečitev .Padanja kulturne krajine, ohranjanje atraktivnosti 1 'ne; Potenciali za razvoj turizma, študije naravnih evanje. Med drugim smo do sedaj dvakrat V*"."2) or9anizirali raziskovalna tabora v f ^enitosti...). ionizirali smo tudi tri tabore v Brkinih: Brkini 'Sme [t iq yc l ijjp, ’ Celovit pogled na pokrajino, leta 1991 Razvoj . l ntetijstva v Brkinih ter v lanskem letu :l ,,alins- 'sko-ekološki in etnološki tabor; vsi trije pa so 'f ekali na območju Hrušice in Obrova. “rjetnc boste s tabori na Bistriškem aljevali. Kdo so udeleženci le-teh in kje ^Litni interesenti dobijo informacije? 0°rov se udeležujejo srednješolci in študentje, ks i ciie cf0t|ij0 v posebni brošuri, ki jo pošljemo Otqa°e' s'cer Pa razpis objavimo v Uradnem listu. H nJ5ac'fsk0 delo in pridobivanje sredstev poteka Sp ^ru®tva za prostovoljno delo MOST (Eva ^lan), naslov društva pa je Ljubljana, Breg 12. et^ ^onec letošnjega avgusta pripravljamo ti5fg°aki tabor na Premu, preučevali pa naj bi si3dne možnosti v okolici Prema. Mecena taborov t sedaj bili Mestni sekretariat za raziskovalno VS081 Ljubljana in Ministrstvo za šolstvo in in D L riJ9'ca> vas, ležeča ob cesti S^a-Rupa, šteje približno 95 hiš in 250 S'. O Hrušici pišemo zato, ker v i>0Sern čau doživlja pravi preporod. 55.0cI 2arij je, kot pravijo njeni prebivalci Projekt oživljanja Brkinov. krajevne skupnosti in delovne SlS Hrušico sodijo še Male Loče, pred ^ lrn Pa so izvolili nov Svet krajevne IjPhosti: Branko Mavrič, Ester Juriševič, ^..Kocjančič, Franc Poropat, Marjan 5Iqc jn Darko Tominc. Udeležba na Vr|ih akcijah ni problem, malodane r^j as se je zbrala na dosedanjih treh: v riJ s° Počistili divja odlagališča smeti, v ir^jn tretji pa so očistili in uredili w C6ne P°ti do vasi in v vasi. br^l0rri na sestanke, kjer so ^ dokumente o prostorsko kje nih P090j'h v oboini oziroma KS iQ^r so natančno predstavili program Sijanje Brkinov, so se Hrušičani radi ^aii Sq iasni, potrebujejo le pomoč lQ v Poskus revitalizacije Brkinov jih ^ 2anima, vendar so, kot priznavajo, qil Pljivi, saj so vsi dosedanji načrti ^1 v vodo. Sodelovanje vasi ni tudi nezaupanje bo manjše, če j °.0do kmalu pokazala konkretna Zanimali so se za nasade sliv, pa O - Pri izdelavi projektov v Trenti, ste verjetno dobili precej izkušenj, ki jih lahko zdaj uporabite v Brkinih. Kakšna je razlika med Trento in Brkini? Bistvena razlika med Trento in Brkini je, da je bilo Trentarje veliko težje motivirati, zainteresirati, saj je med njimi zelo zelo malo mladih ljudi. Zdelo se nam je, da so ves čas obremenjeni z občutkom, da jim je država nekaj dolžna, da so oni tako nemočni pod tistimi bregovi, da bi jim država morala nekaj urediti. Zelo pa smo navdušeni nad zainteresiranostjo Brkincev, tako da z njihovo pomočjo prehitevamo celo Ministrstvo za kmetijstvo, v okviru katerega potekajo CRPOV-i (Celovit razvoj podeželja in obnove vasi). - Kako je prišlo do povezave projekta CRPOV -podjetje Oikos - občina Ilirska Bistrica? Mi smo se najprej pogovorili z ljudmi, ki delajo na projektih CRPOV, povedali smo jim, da smo imeli te in te tabore v Brkinih, da se nam to področje zdi zanimivo in da bi tam začeli z raziskovanjem podeželja. To se je ujemalo z njihovim programom CRPOV. Ministrstvo za kmetijstvo je do sedaj precej vlagalo v razne melioracije, izsuševanja... na Bistriškem, vendar je korist od tega imelo le malo ljudi. Sredstva za te namene naj bi se zdaj vlagala v preučevanje naravnih možnosti, za razvoj konkretnih območij pa bi morali zainteresirati čimveč tamkaj živečih ljudi. Spoznati moraš kraj in ljudem ponuditi tisto, kar bi tudi sami radi delali in kar bi jim dolgoročno prineslo profit. Ministrstvo ima inicialni denar, in ta sredstva nakaže občini, občina pa izbere strokovnega izvajalca. Za razliko od tolminske občine, kjer smo najprej oddali svojo ponudbo za strokovno vodenje razvojnega programa Trente (o njej smo imeli namreč že veliko narejenega) in kjer smo naleteli na precejšnjo nefleksibilnost, so bili bistriški "Občinarji" zelo zainteresirani. Ker smo bili edini strokovni izvajalec, ki se jim je ponudil, smo bili izbrani. Zdaj od občine dobivamo nekaj sredstev vnaprej, nekaj pa za opravljeno delo. Do zdaj smo porabili približno polovico teh inicialnih sredstev. Za ta denar moramo preučiti naravne možnosti, pripraviti programe in zainteresirati domačine. Za vsak podprojekt (brkinska slivovka, turizem v Hrušici, Premski grad...) moramo kandidirati na Ministrstvu za kmetijstvo za kredite, nepovratna sredstva, sredstva za demografsko ogrožene. Bojan Počkar v baznem taboru po vzponu na 5300 metrov visoko Kumbhakarno maja 1992 - Kako daleč ste prišli do sedaj v pripravi programa celostnega urejanja podeželja in obnove vasi na območju KS Prem in KS Hrušica? Kot sem že rekel, nas zelo veseli interes prebivalcev. Zgleda, da ti ljudje nikoli niso imeli programov, ki bi jih pripravili strokovnjaki, zmeraj so morali kombinirati sami z denarjem, ki so ga pač imeli: malo sadjarstva, malo živinoreje, malo poljedeljstva, vse skupaj pa ni bilopreveč dobičkonosno. tudi za turistično ponudbo, saj je v Hrušici precej praznih ali nedokončanih hiš, vendar manjkajo denar, subvencije, konkretno... "Mi vemo, kaj bi iz Hrušice radi naredili, potrebujemo le pomoč za realizacijo". Cilji so jasni: kmečki turizem, obnova starejših gostiln, domače obrti (sušilnice sadja, kočare, čebri, metle, steklarska delavnica), mehanična delavnica, trgovina, krožna naravoslovna pot, dolga približno tri ure hoda v povezavi s stezo za kolesarjenje, jahalni šport. V bližini Hrušice ležijo slepe doline, stičišča brkinskega fliša in kraškega apnenca (zaščitena pri Malih Ločah, pa še Jezerina, Hotična, Odulna), kjer ponikajo hudourniki, ki pritekajo z brkinskih pobočij, in na dan spet pridejo v Rižani; v okolici Hrušice je zanimiv tudi kraški podzemni svet - možnost za Po delovni akciji V7 vodene izlete. Se dandanes je priljubljeno vaško shajališče pri stari lipi v sredini vasi. Za sv. Marka, 25. aprila, so včasih pod lipo licitirali "kapuzišča", kale in čiščenje kanalov. "Kapuzišče" je bila kvadratni meter ali le nekoliko večja krpa dobre zemlje, last posameznika ali skupinska, na kateri so vzgajali sadike za zelje (še danes so znani primeri, da si meter zemlje lasti več ljudi), boljšo zemljo iz kalov in kanalov pa so si lahko vozili na vrtove. Kulturna dejavnost Na škoromate naj le spomnemo, čeprav so se v Hrušici letos ponovno pojavili šele po kakih petindvajsetih letih. S pomočjo ZKO so ustanovili svoje Kulturno umetniško društvo, ki naj bi že za letošnje opasilo, ali še bolj po domače za sv. Marino, pripravilo pestro ponudbo značilnih kruhov, potic in izdelkov domače obrti, jeseni pa že organiziralo praznik "čjšp". Domači mladini, ki ima tudi sama velike načrte, bodo pomagali urediti športno igrišče, do katerega morajo še napeljati vaško razsvetljavo. Upajmo, da bodo odgovorni tokrat res znali izkoristiti ustvarjalno vzdušje vasi (tudi Prema, ki mu bomo več pozornosti posvetili v naslednji številki Snežnika), tako v prid njenih prebivalcev kot tudi celotne občine. D.R Občina je izvedla natečaj za izdelavo blagovne znamke za brkinsko slivovko in kot najboljšo ponudbo so izbrali predlog Romea Volka. Gre za oblikovanje steklenice, etikete, embalaže ipd. Prvih enajst vzorcev slivovke različnih starosti je že v postopkih analize na Biotehniški fakulteti pri prof. Hribarju. Znamko bo treba zaščititi, čaka pa nas še raziskava trga. Prof. Hribar bo imel na Premu predavanje o žganjekuhi in izboljšavah, prva predstavitev blagovne znamke in pokušina pa bo organizirana to pomlad na Premskem gradu. Poteka tudi obnova sadovnjakov (Vičič Vianej), ti so majhni in razpršeni. Za ta podprojekt je že skoraj pripravljena vloga za Ministrstvo za kmetijstvo. Po neuradnih informacijah je to ministrstvo oziroma program CRPOV dalo zagonska sredstva 30 do 50 občinam, resno pa jih na tem dela 14. Mi smo menda z vsemi podprojekti in zainteresiranostjo domačinov prodrli najdlje. Upamo, da je to res in da bomo obetana sredstva res kmalu dobili. Domačini so sami evidentirali vse interesente in sadovnjake. V tej začetni fazi bomo morali prijaviti še podprojekt "suho sadje" in povabiti strokovnjake, da bodo zainteresiranim obrazložili tehnološki postopek. Četrti podprojekt je biokmetijstvo, za katerega pa se zanima manjše število ljudi. Verjetno bi jih bilo več, če bi dosegli za bio pridelke vsaj enako ceno na trgu, kot jo imajo drugi, ne-biokmetijski pridelki. Peti podprojekt oživljanja Brkinov je sanacija divjih odlagališč, šesti pa razvoj turizma v Hrušici in na Premu. Premski grad je, seveda, največji zalogaj, za katerega še ne vemo, kako se ga bomo lotili. Glavni financer programov je Ministrstvo za kmetijstvo, odprte so še zadeve na bivšem Ministrstvu za drobno gospodarstvo ter na Skladu za demografsko ogrožena območja, preučiti pa moramo še ostale vire. Naj povem še to, da v OIKOS-u delamo na področju Brkinov trije. Jaz sem bolj formalni vodja, največ pa "na Brkinih" dela Roman Šimec, dipl. etnolog in absolvent geografije. Domačini nam kar telefonarijo na podjetje, ker nekaj hočejo, pa še sami ne vejo, kaj; na primer, naj naredimo program upravljanja konkretne kmetije; a mi nismo pospeševalci. Interes je res ogromen in čudim se, kako "Občinarji" tega nikoli niso znali izkoristiti. - Hvala za pogovor in srečno pot v Himalajo! Dragica Prosen ©(o)®© Svetega Jožefa so Podgrajci proslavili na svojstven način. Eden najstarejših (če ne najstarejši) prebivalcev vasi, Jožef Uljan, je sovaščanom podaril dve jagnjeti, ki so ju spekli ob novem balincu, priljubljenem vaškem zbirališču. Pobuda za ta vaški praznik je nastala iz želje, da bi tudi Podgraje začivele. Po februarskem sestanku s predstavniki občine, ki so ga sklicali predvsem zaradi problema pomanjkanja pitne vode, so Podgrajci začeli resneje razmišljati o delu in življenju v vasi pa o svoji (ne)organiziranosti. Ivan Ličan in Karlo Celin sta povedala, da so z delovno akcijo uredili pot do glavnega vaškega vodnega zajetja, po kateri bodo gasilci zdaj lahko dovažali vodo. Sami bodo morali najti sredstva za ureditev kanalizacije, še vedno pa čakajo (kljub obljubam in posredovanjem) na zabojnik na z odpadki obdanem pokopališču ter na dva zabojnika v vasi. Razmišljajo tudi o novem svetu krajevne skupnosti, v kateri pa naj bi bila le vas Podgraje. SivKZninK K& BO§w®a BM “MlILDIH ¥@®4" SIMM®® ga Ma§® ©I!(ŠD1M© Nekateri zelo težko gledamo umiranje reke Bistrice in Velike vode. Lansko in predlansko leto smo se že veselili - voda je spet čista, ribe živahno plavajo, ljudje ob reki so zadovoljni in otroci v Vremski dolini celo čofotajo po vodi ob poletni pripeki. Država je v sanacijo reke Reke vložila ogromno denarja, vendar je končni rezultat pičel. Obe akumulacijski jezeri imata nalogo kot kotliček v stranišču -vso nesnago morata splakniti v Škocjanske jame. Da ne bo pomote -temu se bolj fino reče - bogatenje vod reke Reke in vzdrževanje biološkega minimuma. Stanje voda se je od lanske jeseni sem obupno poslabšalo. In kje je vzrok? Vzrok je na dlani. Nizek vodostaj obeh rek nam je omogočil, da vidimo v strugah vse mogoče odplake in odpadke. Ko je prej voda po obilnem deževju narasla, smo vse odplake elegantno spustili v vodotoke, običajno ob nedeljah in ponoči. Sedaj pa dežja že dolgo ni bilo in tako ni moč skriti naše INOVATIVNOSTI! Kako elegantna rešitev je v tem, da smo prekinili glavni kanalizacijski vod, kolektor (poln industrijskih in komunalnih odplak) na pol poti med Bistrico in Topolcem. Tako ne vohajo niti ne vidijo ne Topolčani ne Bistričani, kaj teče v Veliko vodo. Pogruntavščina in pol! Če utegnete, se odpravite na sprehod ob bregovih potokov Sušeč, Kukčevka in ob reki Bistrici. To je zgodba zase! Ljudje, ki živijo tu, ne potrebujejo ne smetnjakov ne kontejnerjev - vse zmečejo v vodo, zraven pa vso zadevo poplaknejo z vsebino iz svojih stranišč. □gpdtotr© OB UREDITVI NOVEGA GASILSKEGA DOMA OSTALI SAMI Na nedavnem občnem zboru so člani GD Ilirska Bistrica opravili obračun svojega dela v preteklem letu. Na operativnem področju so bistriški gasilci posredovali kar 77-krat od vseh 110 intervencij v vsej občini. Na vseh intervencijah je sodelovalo 351 gasilcev, opravili pa so 838 ur gašenja. Tudi delo na ostalih področjih je bilo uspešno. Z ekipo pionirjev so se udeležili državnega tekmovanja na Ptuju in s starejšimi gasilci v Mengšu. Na občinskem gasilskem tekmovanju sta sodelovali ekipi pionirjev in mladincev. Poleg priprav ekip na tekmovanja, pa so imeli operativni člani usposabljanje z gasilsko tehniko in opremo društva. Pripravili so tudi srečanje s člani pobratenega GD iz Opatije. Na občnem zboru so s tajnim glasovanjem izvolili nov upravni odbor. Predsednik je postal Pavel Mavrič, poveljnik pa Željko Jenko. Novo izvoljeno vodstvo pa v tem mandatu čaka velika in odgovorna naloga, saj bo potrebno pričeti 'z urejanjem prostorov novega gasilskega doma v vojaših objektih v Trnovem. Vsa skrb je namreč prepuščena gasilski organizaciji, ker dodatnih proračunskih sredstev, kot je bilo rečeno na Izvršnem svetu, za to investicijo ne bo, pa čeprav gasilci menijo, da bi za gasilski dom morala poskrbeti država, saj sami vložijo že dovolj svojega prostovoljnega dela. Če ni mar drugim, potem je nam, ribičem, prekipelo. Ne sprejemamo izgovorov onesnaževalcev, ki trdijo, da z odplakami oni nimajo nič. Tudi mnenje inšpekcijskih služb je na majavih nogah. Priporočili bi jim le to: BOLJ VESTNO OPRAVLJAJTE SVOJE DELO. Imate zakone in pravilnike, na drugi strani zasvinjano vodo - pa ukrepajte! S prstom ne bomo kazali na nikogar, dokler ne zberemo dokazov. Tudi zapiranja tovarn ne zahtevamo, saj se zavedamo pomembnosti vsakega delovnega mesta. Hočemo le čisto vodo! In kako bomo to dosegli? Veliko naredimo že s tem, da sami pri sebi odpravimo malomaren odnos do narave in naših voda. Prevečkrat sta vzrok izpustu odpadnih vod iz industrijskih obratov v reko Reko malomaren odnos in slaba delovna disciplina zaposlenih. Že nekaj člankov v časopisih in snemanje TV je dosti pripomoglo, da so vode bolj čiste. Upamo, da ne za kratek čas. Zmoremo in hočemo! Napravimo vse, da bodo naše vode spet čiste in polne življenja. RD Ilirska Bistrica Ekološka komisija RTV SLOVENIJA PRIPRAVLJA ODDAJO ALI "VELIKA VODA" ZOPET UMIRA ODDAJA POTEKA V ŽIVO POKLIČITE VPRAŠAJTE KOMENTIRAJTE m§mošm msm mm§> Boža Rozman Vsakega prvega in šestnajstega v mesecu imamo v Bistrici semenj. Pa kaj zato, boste rekli. A ni tako. Tu naprej se začno težave, ki jih imamo stanovalci Cankarjeve in Adamičeve ulice. Že navsezgodaj prične ropotati železo Cštanti"), včasih si kakšen prodajalec navije muziko na ves glas in da o avtih ne govorimo. In tu je največji problem. Če zgodaj zjutraj ne odrineš od doma, se ti zgodi, da moraš po celem Plaču iskati lastnika avta, da se umakne in da lahko pelješ otroke v vrtec, greš v službo ali po opravkih. Da o tem, kar se dogaja potem, ko prideš domov, sploh ne govorimo. Namesto enega parkiranega avta imaš pred hišo javno parkirišče. Zatorej predlagam odgovornim ljudem v krajevni skupnosti, da semenj preselijo kam drugam ali v najslabšem primeru uredijo primerno parkirišče za vozila prodajalcev. Prizadeti stanovalci so mnenja, naj se semenj preseli v "Guranji kraj" ali Park Nade Žagar, kjer ni takega prometa, ali pa ga sploh ne bo. Nenazadnje se vprašam, kaj počno ti naši občinski možje, kje so inšpekcije, saj vendar vemo, da so v tej ulici doma naši gasilci, pekarna pa cel kup nezadovoljnih prodajalcev, ki jim malodane zaprejo vhode v trgovine, in še in še bi lahko naštevali. Upam, da naše težave ne bodo naletele na gluha ušesa in se bo problem rešil tako, da bo koza ostala cela in volk sit. P.S.: Sicer pa naj se vsakdo izmed vas praša: "Kaj pa, če bi jaz stanoval v tej ulici, kako bi reagiral? R. in A. Tomšič IFIMiN]<3[i§©§ SOIMMOiigO© Ne vem prav natančno, kakšen naziv je imel Carcione Francesco; ali je bil poliziotto, ispettore municipale ali comunale. Opravljal pa je delo, povezano s komunalnim redom v takratni Villa del Nevoso, kakršenkoli je že bil njegov uradni naziv. Prav tako ne vem, kdaj ga je tedanja mestna oblast nastavila. Verjetno tam po letu 1930, torej pred približno šestdesetimi leti. Takrat je naše mesto zmoglo imeti uslužbenca, ki je skrbel za komunalni red. Danes bi mu verjetno rekli komunalni inšpektor zato, da bi sedel v pisarni in tam sestavljal analize, statistike, plane in druge podobne uporabne zadeve. Ne, Carcione je bil redar, ki je krožil po mestnih ulicah v občinski uniformi, opisoval, pregledoval, kdaj spregledoval in kaznoval na "licu mesta", mandatno, kršitelje, ki so metali smeti v strugo, pometali pred tujim pragom namesto pred svojim in počenjali še druge, danes še bolj vidne nečednosti. Takrat je bila znana "multa" "dieci e dieci", deset (lir) in deset ("čntežmu"). Zaradi teh kazni redarji niso bili priljubljeni med kršitelji, tudi takšni, kot je bil Carcione Francesco, po značaju dobričina. Mesto pa je le dobivalo urejeno in čisto podobo in marsikdo, ki je vsevprek metal po tleh in povrh še čikal in pljuval, se je - če ne zlepa, pa zgrda -navadil na mestne novodobnosti. Danes, po toliko letih, komunalnega redarja nimamo več. Nihče ne meče smeti v strugo ali za bližnji grm, nihče ne lepi neregistriranih plakatov, kamor se mu zljubi, kadilci odmetavajo svoje čike in prazne škatle od cigaret izključno v za to postavljene posode... in tako "Carcione Francesco" ostaja samo še spomin na davno preteklost. In škodaT naša sedanjost nima od kakšne urejert preteklosti kaj več kot spomin. Ivko Spetič PRIPOMBA Res je, da je "urejena preteklost", i piše Ivko Spetič, še vedno sponi resnici na ljubo pa moramo povedati, j je naša občina končno doW komunalnega inšpektorja, to je Karm® Pugelj. Svoje prostore ima v provizonf za občino (hodnik levo), upajmo pa, bo nova komunalna inšpektorica pisarni le v času uradnih ur, sicer I čimveč "na terenu". Pa še uspešno delo ji želimo! S prvim spomladanskim soncem pričnejo tudi prva dela na vrtu. VsaK želi na svojem vrtu pridelati čim v okusne in zdrave zelenjave za dom3 uporabo. Zato pa je potrebno vrtnim omogočiti čim boljše rastne p0^ Lahko začnemo kar s pripravo ' Najprej pograbimo grob orga11' material, ki pozimi ni čisto strohnel' ostanke prenesemo na posebno meS določeno za pripravo komposta. Vsak lastnik vrta naj bi imel *l kompostni kup. Na kompostni 1 spadajo vsi odpadki rastlinskega ^ kot so listje, trava, ostanki zelenjaJ kuhinjski odpadki - nikakor pa ne b°( rastline. Za gnojenje uporabimo ^ hlevski gnoj, zeleno gnojenje a'* rudninska gnojila. g Zemljo pognojimo, tem®!, prelopatimo, pri gnojenju s h\e^ gnojem (uporabimo uležan hlevski £F >0^ ihlj^ nam le-ta ne sme ostati na P zemlje. Oblikujemo gredice, prera tla in odstranimo že kaleče plevele. Zelo je primerno, če načrtJr zelenjavni vrt z mešano zelenja^ tem pa moramo upoštevati dol°c pravila, ker se pač vse rastlia6 prenašajo med seboj enako dobro- ^ Temeljna pravila za uspešen Fi®' zelenjavni vrt so: rastline so različno zahtevne hranilnih snovi, imamo npr. srednje in majhne porabnike hra®1 snov; na gredico nikoli ne sadimo sKU- samo velikih porabnikov, ker zemljo preveč izčrpali; skupaj sa' id i®10 menjavamo na gredi velike in porabnike, pa tudi srednje pora velikimi ali malimi porabniki; ^ - kolikor bolj zelenjava pokriva ^ tokiko manj se nam bo treba pleveli, kajti tudi pleveli potrebuj6* svojo rast svetlobo in hranilne sno' Mi zelenjava, ki raste skupaj, naj istem času; tako bi sPeIv|jč iredo, ki bi bila izposta ^ zrela ob prazno gredo, vremenskim neprilikam (dež, veter...). V marcu in aprilu lahko že 5 ž nekatere vrtnine na prosto, seveda to odvisno od vremenskih razmet- .s Podrobne informacije glede vrtu ■ dobite pri kmetijski svetovalni siuz 41 895. I k UWy ilok oli- če še nekaj časa ne bi bilo ceste, bi se Spraznile tudi Prelože. SripJ 10vanje zgodovine domače vasi jo je Nilu tUd- na Voi°s,<0' ii,V ^etnais,em stoletju, skozi katerega danes Big ^ v zaprto dvorišče ("tako, da niti ne vem, da 50 U-r'a")' so Pisali že Turki. V kotu hrama je 51 j Casa ^oal železen predmet z ornamenti -Sei Crl<0 Pa 80 i' 9a odnesli, še preden je 50 9a tu Pozabili Turki in da črka O ni Otoman. Pr^^ŽE, 16. marca a^’ da je z dušo in telesom Brkinka, zato tudi jpo ,s'a v Nemčijo, kjer so ji ponudili stalno NSltav. Za Nemce je takrat oblikovala in S .avala stenske ure, ki so se dobro prodajale, ji (jjJ i® včasih žal, da ni odšla. Če pa bi odšla, bi Zal, da nj osta|a izseljevanje iz Brkinov jo SNEŽNIK jSanovitelj: Borislav Zejnulovič Glalatelj: Grafični atelie BorS' odgovo™ ^dnik: lir‘,laY Zejnulovič pra dni^tvo: Ivko Spetič predsednik, CrC Sr^KScWČknC’ NoL ,ršnik. Stojan Šestan, h,. .narka: Dragica Prosen Nad°r*ca: Helena Rosa i| SpV uredništva: S« «™,B2T5ka 40 S:?«S