čeprav se počitnice počasi iztekajo, je ob slovenski obali še zmeraj izredno živahno, predvsem ob koncih tedna, ko je med številnimi kopalci skoraj težko najti prostor za namakanje v razgretem morju, kaj šele za sončenje ob obali. ^ Kljub vsemu je bil pogled na znano obmorsko kopališče v San Simonu v piran- ^ skem zalivu konec prejšnjega tedna nadvse privlačen, zato ga natanko teden dni pred pričetkom šolskega leta pri- ^ voščimo tudi vam. Lahko si pomagate tudi s skladbico larnih Faraonov:"... v San Simonu, v objemu morja..." Foto: M. Ozmec PTUJ / OB SNEMANJU FILMA RADIO.DOC Jutro v večernih urah "Bil je en lep večer," je rekel pesnik - in prav zares je bil. Malo hladen sicer. In prevešal se je v še bolj hladno noč. Ravno pravšnjo za to, da zleze človek v toplo posteljo, se zavije v rjuhe in posveti grehu. O stran 7 PTUJ / HRIBERNIKOVA PRAZNOVALA VISOKA ŽIVLJENJSKA JUBILEJA »Kot učitelja sva bila zadovoljna in srečna« % stran 6 LIPE IZtAKAR 80-LETNIK Življenje, predano gasilstvu, planinstvu in športu • Stran 10 r?:: JTEDEN ___OD 29. AVGUSTA DO 4. SEPTEMBRA V ŠOTORU NA PARKIRIŠČU ZA SODIŠČEM V PTUJU 2 - DOMA IN PO SVETU 25. AVGUST 1994- TEDNib GORNJA RADGONA / ODPRLI 32. MEDNARODNI KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM Na Pomurskem sejmu v Gornii Radgoni so v soboto odprli vrata 32. mednarodne- ga kmetijsko-živilskega sejma. Odprl ga je predsednik državnega zbora republi- ke Slovenije mag. Herman Rigelnik. "Slovenci smo od nekdaj naveza- ni na svojo zemljo, gozd in poJje, domačija nam je sveta. Vselej smo ustvarjali zase, za nove rodove in hrepeneli po boljšem jutrišnjem dnevu," je v otvoritvenem govoru povedal mag. Herman Rigelnik. Govoril je o dobrem sodelovanju s sosednjimi državami, dotaknil pa se je tudi odprtih vprašanj s Hrvaško ter pridobivanjem itali- janskega državljanstva. Poudaril je, da je kmetijsko-živilski sejem tudi zaradi specializiranosti na pravi poti, prireditelji pa z ne- nehnim razvojem ter širjenjem do- kazujejo, da imajo jasno vizijo raz- voja. Otvoritvene slovesnosti so se v soboto poleg množice obiskoval- cev udeležili še slovenski parla- mentarci, predstavniki veleposla- ništev in konzulatov pri nas ter mnogi drugi gostje. Med častnimi gostije bil tudi akademikdr. Anton Trstenjak, častni občan vseh prleških občin. Pozdravni govor je imel tudi radgonski župan Alojz Vogrinčič. Kot je poudaril v uvodnem nago- voru Janez Erjavec, direktor Po- murskega sejma, je vodilo letošnje prireditve vezano predvsem na strokovne razstave, kar pa ne izkl- jučuje tudi komercialnih predsta- vitev. Na področju sejemskega do- gajanja se potrjuje dolgoletno do- bro sosedsko sodelovanje, zato je moto letošnjega sejma: DOBRI SOSEDJE - DOBRI PRI J A TEUI. Letošnje leto bo zagotovo pred- stavljena najobsežnejša strokovna razstava goved lisaste pasme, saj bodo pripeljali živino iz Avstrije, Bavarske, Italije, Hrvaške in seve- da Slovenije. Madžarsko gospo- darstvo se bo predstavilo danes z bogato komercialno razstavo in poslovnim srečanjem gospodarst- venikov Slovenije in Madžarske, avstrijski in slovenski kmetijski mi- nister pa pripravljata srečanje jutri, ko bo na sejmu še dan govedorej- cev, lovcev, predstavila se bosta Kmečki glas in Radio Maribor. Letos se bo na sejmu predstavilo 1300 razstavljalcev iz 28 držav, na razpolago bodo imeli 17.000 m^po- kritih razstavnih površin v halah, 1.500 m" hlevskih površin (te so le- tos obnovili) ter 25.000 m^ zunanj- ih razstavnih površin. SEJEMSKE RAZSTAVE IN OCENJEVANJA Kmetijsko-živilski sejem zajema celotno področje kmetijstva in živilske industrije, razstavo moder- ne kmetijske mehanizacije, več poudarka bo na vinogradniški opremi, predstavili bodo veliko se- men in sadik ter sredstev za prehra- no rastlin in živali. Novost na letošnjem sejmu bo biohrana. Predstavili bodo tudi proizvode in opremo s področja živilskoprede- lovalne industrije. Posebno noto dajejo sejmu šte- vilne strokovne razstave, vsakod- nevni posveti in predavanja na temo kmetijstva in predelave. Po- leg velike mednarodne razstave goveje živine bo letos še razstava konj, drobnice, perutnine, prašičev, rib in plazilcev, lovska razstava, razstava malih živali in ptic ter kot zanimivost par nojev in rejačinčil. Slovensko kmetijsko šolstvo bo tudi letos predstavilo svojo dejav- nost na razstavnem prostoru v hali na vzorčnem nasadu pri predelavi poljščin v Sloveniji; nosilec pred- stavitve je Srednja kmetijska šola Rakičan. V okviru sejma potekajo stro- kovna ocenjevanja. I.etos so že or- ganizirali mednarodni ocenjevanji mleka in mlečnih izdelkov ter su- homesnih izdelkov, slovensko ocenjevanje mesnih izdelkov, ocenjevanje slovenskih vin, v času sejma pa bo potekalo ocenjevanje kmetijske mehanizacije in inovacij s tega področja. Skupaj je bilo ocenjenih 950vzorcev. Na sejmu skrbijo tudi za zabavo, saj je veliko športnih in zabavnih prireditev. Ob 120-letnici kasaškega kluba iz Ljutomera sov nedeljo v Gornji Radgoni pripravi- li tradicionalne kasaške konjske dirke, ob tem pa še tekmovanje oračev, za zadnji dan sejma pri- pravljajo parado kmečkih običajev ter kolesarski maraton. Obiskovalcem sejma je na voljo velik parkirni prostor. Slovenske železnice pa so pripravile sejemski vlak, ki vsak dan vozi iz Celja in na- zaj. Pri nakupu vstopnice imajo potniki 50% popust. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem je tako tudi letos srečanje prijateljev, poslovnežev, razstavl- jalcev in obiskovalcev. Oboji, tako razstavljalci kot obiskovalci pa za- gotavljajo, da je sejem praznik za vse. Tatjana Mohorko Vzorčni nasad poljščin na kmetijsko-živilskem sejmu TEDNIKe naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je us- tanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko in časopisno de- javnost RADIO -TEDNIK Ptuj. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgo- vornega urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Darja Lukman Žunec, Martin Ozmec, Marija Slodnjak, Dušan Sterle, Vida Topolovec in Milena Zupanič (novinarji). TEHNIČNI UREDNIK: Slavko Ribarič. PROPAGANDA: Oliver Težak. o 776-207 Naslov: RADIO-TEDNIK, Raičeva 6. 62250 Ptuj, p.p.95: Tt (062) 771-261, 779-371. 771-226: taks (062)771-223. Celoletna naročnina 3.640 tolarjev, za tujino 7.280 tolarjev. Ptui: 52400-603-31023 Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor. Po mnenju Ministrstva za informiranje Re- publike Slovenije št. 23158-92 z dne 12.2.1992 se šteie Tednik za izdelek infor- mativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3. za katerega se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov. HRASTOVEC / MONTAŽNA LINIJA TRAKTORJEV Letno 1200 vozU Zasebno Icnarško podjetje Trgoprevoz je v soboto v lirastovcu odprlo novo montažno linijo za proizvodnjo traktorjev romunske firme UTEHE iz Hrasova, ki izdeluje traktorje po licenci italijanske- ga Kiata. Slovesnosti so se zraven slovenskega kmetijskega ministra Jožeta Osterca udeležili tudi državni sekretar romunskega mi- nistrstva za industrijo Dicu Constantin, državni sekretar ministrst- va za kmetijstvo Antoni Cheorge ter generalni direktor U TB-ja Eilip Tiberiu. Poskusna montaža Universalovih traktorjev bo v H rastovcu stekla prve- ga septembra in letno naj bi proizvedli 1200 traktorjev. Po mnenju vodilnih se zmogljivosti lahko v prihodnosti tudi podvojijo brez večjih dodatnih vlaganj. Universalovi traktorji, kijih bodo montirali v Hrastovcu, bodo poslej imeli več kot polovico vgrajenih domačih delov, opremljeni pa bodo z zračnimi zavorami, novimi varnostni- mi kabinami, po kupčevi želji pa tudi s čelno hidravliko. Predstavili so tudi novo serijo slo- venskih vinogradniško-sadjarskih traktorjev od 45 do 70 konjskih sil. Kotjevsobobo dejal komericalni di- rektor podjetja Trgoprevoz, bodo lahko zdaj ponujali kvalitetnejše in tudi varnejše traktorje, saj so se srečevali z nekaterimi pomanjklji- vostmi, ki nastajajo pri proizvodnji ter montaži v Romuniji. S podjetjem so- deluje že več kot 20 slovenskih podje- tij terdaje delo več kot 3000delavcem. V lenarškem podjetju je trenutno za- poslenih 35 delavcev, po zagotovilu generalnega direktorja Milana Ro.škariča pa bodo v kratkem zaposl i 1 i še deset delavcev. Tako imenovani slovenski Univer- salov traktor bodo izvažali v Italijo, Avstrijo, Češko, Slovaško, BiH, Ma- kedonijo in Albanijo. •»M. Slodnjak Direktor Trgoprevoza Milan Roškarič in romunski državni sekretar za indu- strijo Dicu Constantin ob odprtju nove montažne linije BOSNA IN HERCEGOVlf^? Po enajstih mesecih obstoja ^^^ nomne pokrajine Zahodne Bosn od nikogar priznane paradržavep- kreta Abdiča, te ni več. "Prestoinic^i Veliko Kladušo so v nedeljo zjut« zavzeli pripadniki vojske Bi{j' Manjše enote Fikreta Abdiča, za i^j terim ni trenutno nobene sledi, jj upirajo le še po okoliških hribijj Abdičjezavrnilpredlogjdaponiir^: poti priključi svojo paradržavj ozemlj u BiH, kar je bil prvi pogoj Sj rajeva. Tuje agencije poročajo, močni srbski protiofenzivi d, območju Nišičke visoke ravni, Un, profor in Armada BiH pa omenjat, le, da se je povečalo število eksplo^jj težkih izstrelkov. Boji potekajo tuj; na vseh drugih frontah. RUANDA/ZAIRE: Mirovm čete in padalske enote iz Zaira so mo. rale v nedeljo zjutraj z opozorilnimj streli ustaviti trume ruandskih be- guncev, ki so poskušali prečkati most v Zair. Panika med begunci S{ je razširila, ko so izvedeli, da so i;] Ruande odšli še zadnji francoski vo. jaki, ki so sodelovali v akciji reševan. ja ruandskih beguncev, bolj znani kot operacija Turkiz. Uradni Pariz poje hvalo svoji dvomesečni huma. nitarni misiji, čeprav je bila deležna številnih graj, humanitarna organi. zacija Zdravniki brez meja pa poudii- ja, da so francoski vojaki pustili za seboj "popolno zmedo". Nadzor nad varovanim območjem na jugozaho. du Ruande so prevzele etiopske eno- te v sestavi mirovnih sil ZN, ki so pozvale zairsko vlado, naj prekliče nedavni sklep o zapori ruandsko- zairske meje, saj navala beguncev ne bo mogoče ustaviti. Meja je torej spet odprta, po treh mesecih krvavih etničnih spopadov pa je v Gomo naj severu Zaira pribežalo skoraj dva milijona Ruandcev. ZDA/KUBA: "Demagnetizacija' - razmagnetenje je ta hip ključna be- seda v politiki Clintonove admini-j stracije do Kube. Washington pc skuša narediti vse, da bi med K; banci razblinil privlačnost zatočišči v ZDA in preprečil dotok novih ku- banskih beguncev. Od minulega; konca tedna naprej ameriške oblasti i ne sprejemajo več čolnov z begunci na floridskih tleh, pač pa jih obalna straža dosledno preusmerja v karan- teno "za nedoločen čas" v svoje po- morsko oporišče Guantanamo na Kubi. RUSIJA: Po nedavni miinchen- ski aretaciji trgovcev s plutonijem, zaradi katere je nastala prava med- narodna afera, so v Moskvi, kjer so potekala rusko-nemška pogajanja, ugotovili, da Rusija takšne jedrske snovi, gre za plutonij z nižjo stopnjd obogatitve, ne izdeluje in je bila zatd po krivem obtožena. Kot kaže, jfl bila nemška kampanja o kraji ruskej ga plutonija nekoliko izmišljena in prenapihnjena, verjetno po zaslugi tamkajšnje jedrske "elite", ki skuša kompromitirati ruske tekmece. AVSTRIJA: Devet predsedni; kov srednjeevropskih držav, ki mejijo na Avstrijo, se je na povabilo avstrijskega predsednika Thomasa Klestila v nedeljo zbralo v Innsbruc- ku na Tirolskem. Namen srečanja razprava o evropski integraciji in vključevanju bivših socialističnih držav vanjo ter o varnostnili vprašanjih, vključno s problemo® organiziranega kriminala, nekal časa pa so posvetili tudi dvostraO" skim pogovorom o problemih tni^ državami. BELGIJA: Minuli petek so se^' Bruslju poslovili od nekdanjega g^' neralnega sekretarja zveze Na'" Manfreda Wbrneria, ki je pred avnim umrl za rakom. Še vedno pa^' znano, kdo bo prevzel njegovo to. Za glavnega kandidata velja nek" danji norveški zunanji ministef| bolj znan po mirovnih pogajanjih* bivši Jugoslaviji, Thorvald Stolt^"' berg, ob bok pa mu postavljajo it^l'" janskega premiera Giuliana Amat^' Pripravil: D. Sterle PROGRAM JUBILEJNEGA SLOVENSKEGA FESTIVALA DOMAČE ZABAVNE GLASBE "PTUJ '94" Prizorišče: DVORIŠČE MINORITSKEGASAMOSTANA Čas: od 31. avgusta do 3. septembra 1994 Generalni pokrovitelj: Mercator MIP Ptuj Organizator: RADIO TEDNIK Ptuj Sreda, 31. 8., in četrtek, 1. 9., ob 19. uri: tekmovanje ansamblov za zlate, srebrne in bro- naste Orfejeve značke V sredo revialni nastop pevca Toneta Kozlevčarja in pevke Jožice Kališnik ob spremljavi Mihe Dolžana in vodenju Ivana Sivca. V četrtek v revialnem delu nastopa ansambel Štajerskih sedem. Petek, 2.9., ob 19. uri: finalni nastop srebrnih in zlatih ansamblov. V revialnem delu nastopa ansambel Bratje. Sobota, 3. 9., ob 20. uri: večer novih melodij v izvedbi zlatih ansamblov in retrospektiva nagrajenih melodij s petindvajsetih festivalov v izvedbi godbe Slovenske policije. V revial- nem delu nastopa Alfi s svojimi muzikanti. ooo v festivalskem šotoru se bodo predstavljali ansambli domače zabavne glasbe vsak dan od ponedeljka, 29. avgusta, do sobote, 3. septembra, od 16. ure naprej. Šotor bo odprt vsak dan že od 10. ure, v njem pa bo bogata gostinska ponudba. Med drugim bo mogoče ponovno dobiti vino ptujske kleti Rimljan anno 69. 25. SLOVENSKI FESTIVAL DOMAČE ZABAVNE GLASBE Za Orfejeve značke se bodo potegovali tile ansambli: SREDA: Krim iz Notranjih Goric, Hmeljarski instrumentalni ansambel iz Žalca, Slovenski od- mev iz Radeč, Planika iz Kranja, Franc Potočar iz Novega mesta, 7. raj iz Zreč, Podkrajski fantje iz Velenja, Gaj iz Mozirja, Glas Slovenije iz Škofje Loke, Slapovi iz Grosupljega, Fantje s klančka iz Jiršovcev, Rubin iz Novega mesta, Boris Razpotnik iz Domžal, Gorenjski muzi- kantje iz Begunj, Ptujskih 5 iz Ptuja in Laufarji iz Cerkna. ČETRTEK: Robert Praprotnik iz Ljubljane, Fantje izpod Rogle Iz Zreč, Domžalski odmev iz Domžal, Zlate strune iz Rogaške Slatine, Šaleški odmev iz Velenja, Slovenskogoriški kvintet iz Vidma ob Ščavnici, Blegoš iz Gorenje vasi, Obzorje iz Železnikov, Ptujski instrumentalni ansambel iz Ptuja, Krčeki iz Švice, Mladi prijatelji iz Pesnice, Mladi Štajerci iz Lenarta, Ekart Iz Prepolj, Bistriški odmev iz Slovenske Bistrice, Primorski fantje iz Pirana, Simon Legnar iz Vinske Gore in Toni Hervol iz Brežic. ZABAVA V FESTIVALSKEM ŠOTORU Festivalski šotor je namenjen vsem ljubiteljem domače zabavne glasbe, prijateljem dobrega vina [n dobre volje. Ansambli bodo v šotoru predstavljali svoje dosežke v fes- tivalskem letu. Za zabavo in ples bodo skrbeli: - v ponedeljek Mladi prijatelji iz Pesnice in Ptujski instrumentalni ansambel iz Ptuja, - v torek Fantje s klančka iz Jiršovcev in Prerod iz Ptuja, - v sredo Šaleški fantje iz Velenja in Mariborski kvintet iz Maribora, - v četrtek Boris Razpotnik iz Domžal in Štajerskih sedem iz Slovenskih Konjic, - v petek Ekart iz Prepolj in Bratje iz Oplotnice, - v soboto Ptujskih 5 iz Ptuja in Alfi s svojimi muzikanti. Šotor bo odprt vsak dan od 10. ure, glasba bo od 16. ure. Gostinske storitve: Gostišče Mesarič._ ||0DNIK -25. AVGUST 1994 POROČAMO, KOMENTIRAMO -3 RADGONA/32. KMETIJSKO-ZIVILSKI SEJEM pfgdsednik Slovenije Milan Kučan je v torek v spremstvu ministra za kmetijstvo in prehrano Jožeta Osterca obi- 32. mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni. <^jcerpa jc na sejmu v torek jj^ vinograJnilcov in Jan (gorenja - trgovine Zetor. Oh j^j priložnosti sta Miroslav fjačclc, generalni direktor ^0rne traktorjev Zetor, in Jircktor Gorenja Trgovine ^jojz Kovše podpisala po- ^oSo o dolgoročnem sodelo- 0nju. Podpisu pogodbe sta ^fjsostvovala tudi veleposla- i^jl: Republike Češke v Slove- niji Peter Kypr ter predsed- fjjli poslovodnega odhora poslovnega sistema Gorenje Jože Stanič. PTUJ / OBISK NEMŠKEGA GOSPODARSKEGA ATAŠEJA ZA SLOVENIJO V ponedeljekje na povabilo pod- jetja EME iz Dolan Ptuj obiskal Georg VVitschel, namestnik nemškega veleposlanika ter ataše /agospodarske dejavnosti na lemškem veleposlaništvu v repu- bliki Sloveniji. Po ogledu nekate- mestnih znamenitosti se je v tetni hiši zadržal na krajšem po- »voru s ptujskimi gospodarstve- oiki in predstavniki mestne vlade. Gospoda VVitschla je najprej z zgodovino Ptuja seznanil minister za turizem Peter Vesenjak, z go- spodarstvom ter razvojno strategi- jo zadnjih nekaj let pa predsednik izvršnega sveta Branko Brumen. Poudaril je, da se Ptuj opira na svo- jo bogato kulturno-zgodovinsko dediščino ter pod geslom Ptuj - odprto mesto ustvarja pozitivno go- spodarsko klimo za vlagatelje. Za- sebni sektor, ki v občini ustvarja že 15.7 odstotka vseh prihodkov, je najboljši dokaz temu, čeprav je po drugi strani petina aktivnega pre- bivalstva še zmeraj nezaposlena. G. Witschel, ki je med drugim prisluhnil tudi predstavitvi nekaj podjetij ter ptujske obrtne zborni- ce, je povedal, da se ugled Slovenije kot poslovnega partnerja v Nemčiji iz leta v letoveča in daje po mnenju članic Evropske skupnosti Sloveni- ja gospodarsko zrela za vstop van- jo. Poudaril je, da nerešena bilate- ralna vprašanja - s tem je mislil na odnose med Italijo in Slovenijo-ne bi smela zavirati vstopa Slovenije v omenjeno asociacijo. Hkrati je po- dal svoje mnenje o problematiki, s katero se srečujejo pri izvozu svojih izdelkov naša podjetja, ter dodal, daje v interesu vseh članic ES, da pripomorejo k njenemu reševanju. Zavzel seje tudi za nedaljevanje že tako dobrih gospodarskih odno- sov med Nemčijo in Slovenijo ter kot ataše za gospodarstvo na nemškem veleposlaništvu ponudil svojo pomoč. •o D.Sterle Predsednik Milan Kučan, kmetijski minister Jože Osterc in direktor sejma Janez Erjavec ob ogledu sejemske ponudbe Miroslav Polaček, generalni direktor tovarne traktorjev Zetor, (na desni) in di' rektor Gorenja Trgovine Alojz Kovše sta podpisala pogodbo o dolgoročnem so- delovanju ZETALE / PRVI KILOMETER OBMEJNE CESTE ŽE LETOS Poročali smo že, da republiška vlada v letošnjem letu ne namera- va financirati gradnje republiške obmejne ceste na območju Haloz. Cesta bi prebivalcem ob meji zelo olajšala vsakodnevne poti, saj mo- rajo mnogi prestopati mejo s Hrvaško, da lahko pridejo do svoj- ih domovin posesti. Vendar bosta ptujska direkcija za gospodarsko infrastrukturo in krajevna skupnost Žetale kljub temuže letospričeli urejati inasfal- tirati prvi kilometer te ceste. Previ- doma septembra naj bi namreč pričeli njeno gradnjo na odseku od Dobrine proti Varvaselam pod Macljem. Žetalska krajevna skup- nost bo prispevala 30 odstotkov de- narja, občinski proračun pa 70. •>DLŽ LJUBLJANA # Ob ugibanjih, zakaj papež Janez Pavel II., ki bo obi- skal Zagreb ob 900-letnici zagrebške nadškofije, ne pride v Slovenijo, so iz Nadškofijskega ordinirata sporočili, da je Slovenska škofovska konferen- ca 14. julija sklenila, da papeža po- novno povabi, naj obišče Slovenijo, če bo mogoče, v letu 1995, na povabilo pa do danes še niso prejeli odgovora. Kot je splošno znano,omenjajo v spo- ročilu iz ordinariata, je bil papež po- vabljen, naj obišče Slovenijo, tako s strani škofovske konference kakor tudi s strani predsednikov države in vlade. Škofovska konferenca je pova- bila papeža na obisk v Slovenijo tudi s posebnim pismom 27. septembra lani. Na to pismo je odgovorilo vati- kansko državno tajništvo 28. okto- bra. V njem je zapisalo, da se papež nanj v letu 1994 ne bo mogel odzvati. -(STA) LJUBLJANA • Na Republiški upravi za javneprihodkesood 8. maja pa do 14. julija izdali 759.895 odločb o dohodnini. Od tega je bilo 480.939 odločb z doplačilom, 199.931 pa je bilo odločb o vračilu davčnim zave- zancem. Skupaj znašajo doplačila 5.962.963.988 tolarjev, vračila občanom pa 2.331.273.498 tolarjev. Nato doplačila zavezancev državi tako znašajo 3.631.690.490 tolarjev. Povprečni znesek doplačila na enega zavezanca je 12.399 tolarjev, znesek povprečnega vračila na zavezanca pa 11.660 tolarjev. ŠOŠTANJ - PONEDELJEK, 22. AVGUSTA # Danes je pričel obra- tovati 253-megavatni četrti blok TE Šoštanj, ki pokriva primanjklaj elek- trike iz jedrske elektrarne Krško. Jedrska elektrarna zaradi letnega re- monta, ki se je pričel minuli petek, ne bo obratovala do 30. septembra. Elek- tro Slovenija od danes elektriko tudi uvaža. Kot je povedal Janez Zalaznik iz Elektra Slovenije, bodood danes in predvidoma ves avgust uvažali 3,5 do 4 milijone kilovatnih ur elektrike dnevno. Elektriko uvažajo iz Avstri- je, Italije in Švice.-C5r/I) MARIBOR - TOREK, 23. AV- GUSTA # Stavka delavcev v družbi TAM Gospodarska vozila se danes nadaljuje že tretji dan. Delavci zahte- vajo izplačilo poračuna za celotno plačo za junij in izplačilo regresa. Do- poldan je potekal zbor delavcev, na katerem so razpravljali o ponudbi vodstva družbe. Po tem predlogu naj bi jutri izplačali drugi del regresa, v petek pa poračun plače za junij. V družbi TAM-bus so včeraj dobili poračun plače za junij in zato danes ne stavkajo, kot so prej napovedali. - (STA) LJUBLJANA - TOREK, 23. AV- GUSTA # Predsednik Rdečega križa Slovenije Alojzij Brus in gene- ralni sekretar Mirko Jelen ič sta danes v prostorih nadškofijskega ordina- riata ljubljanskemu nadškofu in slo- venskemu metropolitu Alojziju Šuštarju izročila najvišje priznanje Rdečega križa Slovenije. Brus se je nadškofu Šuštarju zahvalil za skrb in nenehno prizadevanje v dobro soci- alno ogroženih, bolnih, onemoglih in drugih ter za podporo, ki jo je slo- venski metropolit ves čas javno dajal tej naši človekoljubni organizaciji. Nadškof doktor Alojzij Šuštar se je zahvalil za priznanje in dejal, da nas povezuje skrb za ljudi v stiski, da si želi čim manj takšne pomoči oziroma da bi bilo čim manj socialno ogroženega prebivalstva. -(STA) 4 - PO NAŠIH KRAJIH 25. AVGUST 1994 TEDN||| PTUJ / ODPIRAMO POTI ODPLAKAM NAŠEGA MESTA V starem, a lepo urejenem Ptuju smo bogatejši za novo specializirano komunalno vozilo za čiščenje kanalizacije in reciklažo kanalizacijske vode. Kupili so ga v Ko- munalnem podjetju Ptuj, veljalo pa je več kot 20 milijonov tolarjev, izdelano je po najsodobnejši tehnologiji in je prvo tovrstno v Sloveniji. Njegovo delovanje in najrazličnejše sposobnosti sta v sredo, 17. avgusta, ob Centralni čistilni napravi v mestnem logu predstavila direktor Komunalnega podjetja Jože Cvetko in vodja Čistilne naprave Jernej Šdmen. Predsednik ptujske občinske vlade Branko Bru- men pa je ob tem poudaril, da gre za pomemben prispevek k dvigu komunalnega standarda mesta Ptuja in širšega območja občine. v Komunalnem podjetju Ptuj, kjer redno vzdržujejo okoli 60.000 m kanalskega omrežja, so imeli do sedaj v svojem voznem parku 14 let staro komunalno vo- zilo, ki je bilo že povsem iz- trošeno, zato so bile okvare vse pogostejše in tudi dražje. Prav zaradi tega so sklenili kupiti novo tovrstno vozilo, pri čemer so se odločali na osnovi dose- danjih izkušenj. Do sedaj so imeli precej težav zaradi motor- ja vozila, ki je bil zračno hlajen in se je ob daljšem obratovanju na mestu pogosto pregreval; drugi problem pa je bil omejen čas obratovanja glede na količino vode v cisterni. Ker na domačem tržišču pri edinih dveh proizvajalcih tovrstnih specialnih vozil niso našli ustreznega z reciklažo izčrpane vode, so novo vozilo kupili pri italijanski firmi MORO iz Por- denona, uvozili pa so ga prek zastopniške firme FRIUL Ex- port iz Trsta. Pri novem vozilu je bistveno predvsem to, da ob izpiranju zamašene kanalizacije najprej izčrpajo odpadno vodo prav iz te kanalizacije. To vodo sistem v nadgradnji vozila očisti gostih snovi in jih začasno vskladišči oziroma vodo reciklira, prečiščena voda pa zatem sproti služi za nadaljnje obratovanje črpalke, zaradi česar je čiščenje neodvisno od dodatnega vodnega vira. Vse to prinaša bistvene pred- nosti pred dosedanjim podobnim komunalnim vozilom. V delov- nem dnevu lahko novo vozilo očisti daljši odsek kanalizacije, za- radi močnejših črpalk je bistveno bolj učinkovito, za razliko od kla- sičnih kombiniranih komunalnih vozil pa tudi ni treba iskati in pol- niti cisterne z dragoceno pitno vodo. To pomeni tudi bistven prihranek pri vodi, saj novo vozi- lo uporablja za izpiranje kanalov le odpadno vodo, očiščenost od- plak pa je od 92- do 95-odstotna. Ker vozilo očitno ustreza so- dobnim zahtevam ekologije je po- membno tudi to, da so skupaj s ptujskim izvršnim svetom in Go- spodarsko zbornico Slovenije do- segli oprostitev carinskih dajatev in s tem pocenili nabavo za okoli 20 tisoč nemškim mark. Ob vsem tem pa je treba pohvaliti tudi vi- dez novega komunalnega vozila in vzpodbuden napis na njem: ODPIRAMO POTI ODPLA- KAM NAŠEGA MESTA... M. Ozmec Novo specializirano komunalno vozilo z reciklažo vode med demonstri- ranjem delovanja ob ptujski Čistilni napravi. Fofo: Af. Ozmet DESTRNIK / TEMELJNI KAMEN ZA MRLIŠKO VEŽICO v nedeljo bodo na Destmiku posta- vili temeljni kamen za mrliško vežico in ga tudi blagoslovili. Pripravljalna dela so stekla že minuli teden, tako da so postavili dva platoja, temelje pod- pornega zidu in začeli tehnične pri- prave na gradnjo. 6 milijonov tolarjev, kolikor stane prva faza gradnje, so zbrali po pogodbah s krajani ter z višjimi cenami grobarin, ki jih je določil svet krajevne skupnosti. Kot je povedal predsednik sveta Franc Pukšič, naj bi na urbanovo, 25. maja, prihodnje leto objekt postavili pod streho in pokopališče v celoti uredi- li do prihodnje jeseni. Za njegovo uredi- tev bo potrebno zbrati skupno 14 in pol milijonov tolarjev, saj bodo poleg mrliške vežice uredili še parkirišče, po- pravili in obnovili že dotrajano ograjo, poti in napeljali razsvetljavo in ozvočenje. Gradbeni odbor vodi Venčeslav Kramberger, za pomoč pa bodo prosili tudi krajane, da opravijo nekatera enos- tavnejša dela. •^DLŽ ZASTOJI PROTI LENARTU Na magistralni cesti Maribor-Lenadava pote- kajo na vsej trasi od Počehove do Lenarta grad- bena dela. Gradijo tudi nov most čez Pesnico,ze- meljska in gradbena dela pa precej ovirajo pro- met med Mariborom in Lenartom. Največji gradbišči sta med Pernico in gostilno Šiker ter pri Hrastovcu. Seveda pa se je gneča še povečala v času sejma v Gornji Radgoni, saj promet na več odsekih proti Lenartu poteka izmenično. VEČER DOMAČE GLASBE V CERKVENJAKU Kulturno-umetniško društvo Cerkvenjak v sodelovanju z ZKO Lenart in Radiom Maribor pripravlja 24. septembra 9. festivalski večer na- rodnozabavne glasbe Cerkvenjak '94. Predstavi- li se bodo ansambli iz Slovenije in zamejstva. Vsak ansambel bo sodeloval z dvema skladbj ma: s prvič predstavljeno svojo skladbo in p^ smijo, ki mora biti iz zakladnice ljudskega glj^ benega izročila, prirejena v lastnem aranžmaja Strokovna komisija bo razdelila tri nagracj^ občinstva in tri nagrade strokovne komisije tgj nagrado za izvirnost in izvedbo ljudske skladbe DELOVNI UTRIP V KNJIŽNICI V matični knjižnici v Lenartu so tudi med letošnjimi počitnicami zelo zadovoljni z obj. skom. Bralci si izposojajo počitniško branje, v zadnjem času pa prihajajo srednješolci, ki pose. gajo po strokovni literaturi. Vedno več ljudi pav knjižnici prebira revije in časopise. Do konca tedna je v čitalnici razstava ob 10-letnici delo- vanja kvinteta Završki fantje. Marija Slodnjak NAJVEČ, KAR PREMORE PTUJ NA PODROČJU ROČK GLASBE, SE BO PREDSTAVILO NJi FESTIVALU "PTUJSTOCK '94" 9. SEPTEMBRA Pred dvema letoma je v Ptuju (na starem kopališču) pote- kal prvi festival Ptujstock, ki ga je organiziral TIC Ptuj oziro- ma Sandra Požun. Na njem so se predstavili mladi ustvarjal- ci s področja ročk glasbe, katerih delež v primerjavi s sloven- sko ročk sceno ni zanemarljiv. Raznorazni zapleti (pritožbe občanov) so povzročili, da se minulo leto ta dogodek ni mo- gel izpeljati. Morda je bila ponudba društva KID Ptuj, ki je s svojim nastankom prevzel organizacijo in razvoj mladinske alternativne kulture na svoje ramena, preveč pestra. Dogodki v vojaškem skladišču niso bili le nadutnost in poskus, da bi se razvila ta mladinska kul- turna panoga (muha enodnevni- ca, kot so nekateri dejali). Vzpod- bujanje in pomoč pri delu glasbe- nim ročk skupinam bi lahko v pri- hodnje ponudilo ne samo kvanti- teto, ampak tudi kvaliteto glasbe, ki izžareva občutke glasbenikov (večinoma samoukih). Tako kot se razvija in podpira konvencio- nalna glasba (domača zabavna), tako bi bila dolžnost vseh, da po- magajo tudi pri razvoju novodob- ne glasbene ustvarjalnosti. Do se- daj je bilo zelo malo posamezni- kov, podjetnikov in podjetij, ki bi podprli mlade ustvarjalce, vsi pa pravimo, da se na mladini gradi prihodnost. Ali je to res ali ne, bo pokazal zob časa. PTUJSTOCK je tradicionalni ročk festival, ki bo že drugič. Or- ganizator festivala je društvo KID Ptuj, ki želi s svojo dejavnostjo po- kazati Ptuju Ptuj. Je najpomemb- nejša promocija domačih - ptuj- skih skupin. Letošnji festiva. Ptujstock bo v vojaškem skladišči na Potrčevi cesti v Ptuju 9. sep. tembra. Na njem bodo nastopik vse ročk skupine iz ptujske občine, za še boljše vzdušjepl bodo poskrbeli gostje iz tujii; Ptujstock je najmnožičnejši kv turno-medijski dogodek napo- dročju glasbene ročk ustvarjal- nosti mladih par excelence za Ptii in okolico. Spet bomo imeli v Ptuju "veseli co", ki ne bo na ulicah mesta, air pak v zaprtem prostoru in uparae da boste (Ptujčani) razumeli "ne- mir", saj je Ptujstock le enkrat lei no - tako kot poletna noč, koi Mercator jeva noč, kot je ribiška ii še marsikatera druga noč, na kate ri se zabavamo, plešemo ii predvsem - pijemo. KID Ptuj Zakaj umiraio mladi? v soboto popoldne so v Pod- breziu na Goreniskem pokopa- li 18-letnega Gašperia Mihe- liča, dijaka srednje gostinske šole v Ljubljani. Gašper Mihe- lič je preteklo sredo umrl v ljubljanskem Kliničnem cen- tru zaradi poškodb, ki jih je do- bil po glavi konec preteklega meseca na neki zabavni prire- ditvi v Kranju, ko sta ga grobo napadla dva mladoletnika. Smrt mladega Gašperja je pretresla Slovenijo še posebej tudi zato, ker so ugotovili (naj- prej v ljublianskem Dnevni- ku), da ravnanie policije in dežurne zdravnice v kranj- skem zdravstvenem domu ob napadu na Gašperja Miheliča ni bilo ustrezno in da bi bilo tudi to lahko razlog za tragično smrt. Policijska patrulja je namreč nesrečnega Gašperja obravnavala predvsem kot opi- tega človeka, dežurna zdravni- ca pa ni postavila točne diagno- ze poškodb in je hudo ranjene- ga fanta namesto v bolnišnico poslala na policijsko postajo "na trezn jen je", čeprav je fanto- vo dekle tako policaje kot zdravnico opozarjalo, da nena- vadno (nasilniško) Gašperjevo obnašanje pred policijo in zdravnico ni posledica pijanst- va. Gašperia Mihaliča so tako šele 11 ur po napadu nanj spre- jeli v ljubljanski Klinični cen- ter, kamor so ga pripeljali z osebnim avtomobilom(!) nje- govi starši, in ugotovili težke poškodbe glave. Gašper Mihe- lič je nekaj ur pozneje padel v komo, iz katere se kljub vsem prizadevanjem zdravnikov specialistov ni več zbudil... Vpristojnih ministrstvih (za notranie zadeve in za zdravst- vo) so formirali posebne komi- sije, ki ugotavljajo odgovornost kranjskih policistov in kranj- ske dežurne zdravnice ob tra- gični smrti mladega Gašperja Miheliča. Zdravstvena komisi- ja bo hkrati preučila tudi vse (sumljive) okolnosti (in more- bitne napake zdravstvene službe) ob nedavni smrtim ne- kega mladega Mariborčana, ki je prav tako umrl zaradi ran, ki jih je dobil v nekem pretepu v Izoli. ODGOVORNOST MINISTROV Ob tragičnih dogodkih so nekateri zahtevali odstop no- tranjega ministra Andreja Štera in ministra za zdravstvo dr. Božidarja Voljča. Vsekakor pa oba ministra dolgujeta iav- nosti nedvoumno poročilo, kai so v obeh ministrstvih storili (in ali ie to dovolj), da se v Slo- veniji ne bi ponavljali tragični dogodki, ki so (tudi) posledica nevestnega opravljanja dela po- licije ali zdravstva. Pričakovati je, da bodo šli tako v policiii kot v zdravstvu do konca, to pa po- meni, da zaradi nekakšne zaščite ugleda policiie in zdravstva ne bodo poskušali tako ali drugače ščititi in zmaniševati odgovornosti kon- kretnih policajev in konkretne zdravnice, če bo le-ta ugotovl- jena. V zdravstvenih krogih omeniaio, da bi zdravnica (od- visno od ugotovlienih napak) lahko za kraiše ali dališe časov- no obdobje (ali celo za stalno) izgubilo licenco za opravljanie svoiega poklica. Vsekakor bi bilo dobro, če bi kdo povedal, koliko slovenskih zdravnikov ie morda že izgubi- lo licenco (ali bilo v preiskavi) zaradi svojih napak (ki so naj- večkrat lahko usodne) in koli- ko policajev je bilo suspendira- nih ali ob delo zaradi napačnega ali pomanjkliivega izvaiania svoiih dolžnosti. S tem bi, med drugim, dokazali, da ie skrb za pravilno delovanie v zdravstvu in policiji stalna in ne zgolj posledica naključnih javnih odkritij nepravilnosti in javnih pritiskov, da se tisti, ki malomarno opravljajo svoje dolžnosti, kaznujejo. KAKŠNO POLICIJO POTREBUJEMO? Zadnji čas ima še posebej po- licija precej nesporazumov in zapletov z javnostio. Prav od doslednosti spopadanja z raz- ličnimi pomanjkljivostmi in napakami znotraj policije in na vseh nienih ravneh ieodločilno odvisno, kakšno mnenje in kakšen ugled si bo slovenska policija o sebi ustvarjala v najširši javnosti. Vsekakor pa ne bi bilo prav, če bi zaradi naj- novejšega kranjskega primera, nedavnega oboroženega ropa skupine pripadnikov posebne policijske enote v Celovcu in domnevne vpletenosti večje skupine koprskih policajev v kriminalne posle s karamboii- ranimi avtomobili ustvarjali kategorične in posplošene ne- gativne in odklonilne sodbe o celotni policiii. Policiie seveda ni treba kakorkoli fetišizirati ali prikrivati nienih napak. Tisto, kar je treba še zlasti zahtevati (in pri čemer je treba vztrajati), je to, dapolicijaohra- ni in vedno znova vzpostavlia korektne odnose z liudmi in okoliem, v katerem deluie. V svoiih dejanjih in vsakdanjem ravnanju se ne sme zgledovati po slabih tujih vzorih in naj se ne postavlja v kakšno rambov- sko ali kakšno drugo pozo, ki je našim ljudem tuja, vzvišena, groba in odbiiaioča. Ni malo tistih, ki menijo, da tudi ne kaže kar tako zavreči izkušenj z nekdanjimsistemomdružbene samozaščite, ki ie povezoval kraianein varnostne organe. POLICAJI - AVTOMEHANIKI? Pošteni liudie morajo videti v policiii resničnega zaveznika, ne pa nekai strašnega in nepo- trebnega. V takšni prikupni in zavezniški podobi so se policaji pokazali pred nekaj dnevi pri urejanju prometa in odpravl- janja vsakršnih vozniških težav na avtomobilski cesti med Razdrtim in Ljubljano. Nekateri pokicaji so se izkazali tudi kot avtomehaniki pri po- pravljanju napak, ki so zausta- vile posamezne avtomobile in napravile gnečo na avtomobil- ski cesti še bolj neznosno in še bolj nevarno. Seveda si lahko domišljamo, kaj so si obupani in nemočni vozniki pokvarje- nih avotomobilov mislili o takšni policijski pomoči in o policiji nasploh. Pri teh liudeh policiia zagotovo ni bila pred- met posmeha ali preklinjanja. Pač pa je bila takšna policiiska pomoč voznikom pokvarienih vozil deležna posebnega, od- klonilnega komentaria v ljubljanskem Delu. Vsekakor bi bilo bolje, če bi se lahko ob pokvarjenih avtomobilih takoj in v zadostnem številu znašli resnični avtomehaniki. Toda ker teh ni bilo, jebilapomoč po- licajev več kot dobrodošla in več kot nujna, saj pokvarjeni avtomobili na cestah skoraj vedno pomenijo veliko dodat- no nevarnost in povzročajo nove prometne zastoje. Ko- mentator Dela je ironično zapi- sal, da so prometni policisti (od nedavnega) izurjeni tudi za po- pravilo avtomobilov, in dodal da policistov vsaj v kapitalis- tičnih družbah ne plačujeju zato, da bi poleg pendreka nosi- li še francoski ključ kot meha- niki. Nihče ne odklanja priiaz- nosti policistov, žal pa so tui meie, do kam naj le-ta sež«' poudarja komentator in za- jedljivo sprašuje, ali se ne bod« morda ob bližnjem obiraoin hmelja v Savinjski dolini po''" caji začeli ukvarjati še s podkc vanjem konjev. Težko je soglašati tudi z ^ kim drugim komentatorje"' Dela, ki je pretekli teden odkf nekaj strašansko slabeg^' ohlapnega in sploh neugledni ga za slovensko državo v tei" da se številni tujci na slov«"' skih mejnih prehodih srečaj"' razoglavimi in v senci sedeči"" policisti in cariniki, ki jim P^ gosto samo pomignejo, naj <"'' peljejo naprej. To je vsekal"' veliko bolje, kot pa če bi tujci "j slovenskih mejah srečevs zadrte policijske in carin^ niške oblastnike (žal tudi pri nas še vedno ne manika)),, bi z različnimi maltretir«"'^ dokazovali svoj ugled in s^'' moč. Jak Kopriv' ifCDNIK -25. AVGUST 1994 KULTUR\, IZOBRAŽEVANJE - 5 POCITNICE DRUGAČE / SLIKARSKA DELAVNICA PRI MENONIJU veČino so bili počitniški dnevi - le nekaj jih je še ostalo - dnevi brzenja sem ter tja, počitnikovanja na morju in taborjenja, ali pa, predvsem za mlade, dnevi kopanja y bazenih in opuščenih gramoznicah, obiskovanja diskotek, brezskrbnih pohajanj in neskončnih pogovorov s prijateljicami in prijatelji. Počitnice so sinonim za čas brez obveznosti. Vsi pa vendarle ne mislijo tako, predvsem pa ne Mojca, Petra in Anja, srednješolke, ki so to poletje obiskovale atelje ljubiteljskega slikarja Maksa Menonija ^objaku. Ateljeje povsem nov in se skriva ^jjsiceršnjim domom Menonijevili ^ 2abjaku. Na vrtu okoli njega si- ,.erp<'skakujejo koze in se spreha- jjjta muca in pes, ko pa vstopiš v be- lorjav prostor, se zgrnejo nate ski- jg^ slike, slikarska platna, bar\ne palete in druge slikarske po- irebščine. Spoznaš, da si vstopil v slikarsko posvečen prostor, in zadnji čas je, da se pustiš omrežiti jlikam na stenah. Sem prihajajo vsako popoldan tri dekleta in pod vodstvom znane- ga ljubiteljskega slikarja Maksa Menonija nato pozno v noč rišejo, barvajo, analizirajo izdelke in iz- delke velikih slikarjev ter se nas- ploh vel i ko pogovarjajo. "Najprej smo risali predmete s svinčnikom, nato smo pričeli upo- rabljati oglje, pastel, akvarel in olje. Nastajala so tihožitja s sad- jem, zelenjavo, šopki, narava. Naj- prej se moramo naučiti slikati po teoriji, da bodo kasneje lahko izražale svojo osebnost," pripove- duje Maks Menoni in v isti sapi zatrdi, da ne polaga upov v to, da bi dekleta postale velike slikarke, "čeprav so njihovi izdelki zelo do- bri, odlični. Dokler jih veseli pri- hajati k meni, naj slikajo tu. Po- membneje, da jih to slikanje polni in je v nasprotju s stresnimi situa- cijami vsakdanjika. Izredno me veseli, da iščejo dekleta drugo vrsto zabave in sprostitve kot nji- hovi vrstniki. Želim, da bi bilo v mojem ateljeju vedno tako živahno. V življenju sem imel izredno srečo, da sem srečal prijatelja Fol- tina in Simoniča, ki sta prenesla name svoje slikarsko znanje. Zelo vesel sem, če ga lahko komu posre- dujem, zato je moj atelje odprt vsem, kijih veseli slikarstvo,"je gostoljuben Maks Menoni. In kai so nnvedala dekleta? Mojca Grula je doma iz Skorbe in obiskuje 3. letnik ekonomske šole. Sem prihaja najdlje, že od pomladi, in slikanje jo zelo veseli. "Doma nimam prostora za slikan- je. Sedaj mi ga sicer urejajo, vendar se mi zdi, daje dobro, če sem z dru- gimi, saj se tako tudi od njih kaj naučim. Pri gospodu Menoniju sem se veliko naučila, pri slikanju se sprostim, po njem sem boljše volje. Sedaj bom dala prednost pouku, naslednje leto pa se bom poskusila vpisati na Akademijo za likovno umetnost." Podobnosta navdušeni tudi I laj- dinčanki Petra KampI in Anja Hrodnjak. Anja je končala šele osnovno šolo in bo pričela obisko- vati gimnazijo v Mariboru, Petra pa je dijakinja četrtega letnika aranžerske šole. Za aranžerski po- klic je izrazna umetnost zelo po- membna, meni, vendar posvečajo v šoli veliko pozornosti splošnim predmetom. "Če želiš brati, moraš poznati abecedo. Sedaj se učim li- kovne abecede in pišem prve stav- ke," slikovito opisuje svoja likovna spoznanja Petra Kampl. Milena Zupanič I/ likovnem ateljeju: Maks Menoni in Mojca Grula V Menonijev atelje prihajata tudi Petra Kampl in Anja Brodnjak ORMOŽ / KNJIŽNICA NAGRAJUJE Mladinski oddelek knjižnice Ormož je letos maja začel dve obširnejši akciji za svoje mlade bralce. Poleg sprostitve, zabave in nezavednega učenja je namen akcij zbu- diti v otrocih zanimanje in ljubezen do pisane besede. Priznati moramo, da smo z njima naleteli na dober odziv in da so se otroci množično vključevali v obe. Tekmovanje v branju, kot je nas- lov prve akcije, je pritegnilo okrog lOO bralcev. Brali so lahko vse le- poslovne knjige, primerne za nji- hovo zrelost in razvoj. Radi so pos- lušali naše nasvete, večkrat segli po knjigah, ki smo jih priporočali, in začudeni ugotovili, da je poleg Pe- tih prijateljev na knjižnih policah še dosti drugih knjig, ki so prav tako napete, zapletene in da v njih dostikrat najdejo odsev svojih raz- mišljanj in težav... Med naslovi, po katerih najraje segajo, so se tako znašli Matilda, Beli konjiček, Pod milim nebom, Baletni copati... Z drugo akcijo pa se letos že tret- jič vključujemo v mednarodni knjižni kviz, ki ga za mlade bralce pripravlja bralna ustanova Stif- tung Lesen. Ker je leto 1994 med- narodno leto družine, je kviz po- svečen branju v družinskem krogu. In zato, ker je treba za vsako stvar pokazati dobro voljo in seveda tudi nekaj vztrajnosti, smo se odločili, da tekmovanlce tudi nagradimo. Sponzorske nagrade, ki so jih pris- pevale trgovine ter družbena in za- sebna podjetja, bomo žrebali 30. avgusta ob 16. uri pri ormoškem ribniku. Na zaključku ne bo manjkalo smeha, zabave, glasbe ... 4-članske ekipe osnovnih šol se bodo pomerile v kratkem in nape- tem kvizu, kjer se bo pokazala nji- hova iznajdljivost. Da je mogoče v knjižnici tudi ustvarjati in nesamo brati, nam do- kazuje skupina osmošolcev pod vodstvom Tine Zadravec, ki v okviru Knjižnice Ormož mesečno izdajajo revijo PSI. Revija na polju- den način približa svet živali - predvsem psov. Da ta zanimiva re- vija neostaneskrita in da zanjo zve- jo tudi drugi, smo 30. avgusta po nagradnem žrebanju ob 17. uri pri ribniku organizirali PASJI PIK- NIK. Srečali se bodo ljubitelji in lastniki psov, z njihovo pomočjo bomo "v živo" spoznali pasme psov, spremljali tekmovanje oz. predsta- vitev agilityja, za kakšen praktičen nasvet pa vprašali veterinarja ... Srečanje je tudi priložnost za raz- mislek o ustanovitvi Kinološkega društva v Ormožu. •«■ Knjižnica Ormož PTUJ/TABOR KLARET'94 »Na pot miru« Morda ste v teh dneh na ptujskih ulicah opazili večje število španskih avtomobilov. Verjetno ste tudi srečali razigrano skupino mladih Špancev, Italijanov in še koga. Ti ljudje so udeleženci evropskega tabora Klaret '94. Tabor je organizirala redovna skupnost misijonarjev klare- tincev, katere člana sta tudi dva Ptujčana - Martin Vičar in Branko Cestnik. Geslo tabora je "NA POT MIRU". Tabor Klaret je krščanskohumani- tarne narave. Udeleženci so mladi kristjani iz različnih klaretinskih žup- nij. Med taborom delajo kot prosto- voljci v zbirnih centrih za begunce na Ptuju, v Veržeju, Mariboru in Velenju. Njihovo delo je predvsem vzgojne na- rave, vendar tudinjihovo igranjenaki- tare in znani španski temperament navdušujeta in razveseljujeta mlado in staro. Ob teh humanitarnih aktivnostih je tudi čas za sprehod po Ptuju. Zaključek srečanja bo v nedeljo na Ptujski Gori, kamor bodošpanskiin italijanskiprija- telji, navdušeni nad našo deželo, poro- malipeš. za tabor Klaret'94: iVam/i}« Č. wm amm . • # • • il • * • mmm^mm mJttmmmm Tehnika je človeštvu dala ludi motorno žago, s katero si olajšuje žaganje veje, na kateri sedi. Delitev na nerazvite in zvite je zlata jama za zvite. Za vrtičkarje je krt podtalni element, ki spodkopava temel- je nacionalnega gospodarstva. Spet smo postali gospodje. Večina seveda zgolj verbalno. Ponujeno delo je zagrabila z obema nogama. Tudi z ležanjem se da postaviti na noge. Marsikatera živi na previsokih petah za svoje zmožnosti. Nepismeni narekujejo, kako naj se piše zgodovina. Vročekrvneži zelo radi segajo po hladnem orožju. Dandanes ti že vsak lokalni uradnik pokaže, kaj je to - nad- strankarstvo. Pomembnejši profesorji in dijaki ptujske gimnazije K. *** 13. KMETIJSKI STROKOVNJA- KI: BREZNIK, BogumiUJO. /2. /9/; Ptuj)-D. GOLIČNIK, Franc ('2«. //. /92/ l^aiiurc pri Slovenj Gradcu) - D. JERŠE, Lado (22. 5. 1904 Voitibcr}; u ■'^"Siriji)-D. JURANČIČ, Ivan 12. 1861 Si>. "Andraž vSI.^^. - 24. 4. 1935Andrciid pri KAFOL, Ciril f/9/5- 1985)-D. •^^AJNŠČEK, Viktor f28. 8. 1908 P> Vorh) - D. FOLTIN.Jožef//. 12. 1944Wilfyen i> Nemčiji) - D. GAUPMANN, Rudolf f5. 4. 1835 Dunaj-25. 10. 1909 Gradec) - P. GORIČAN, Viktor (^2/. 2. 1925 Le- skofec) - D. GORJUP, Samo (20. 3. 1960 Ptuj) - D. GROM, Bogdan (26. 8.1918 Presek pril'rstu)-P. JAKHEL, Rudolf r/6. 7. 1881 Črno- melj-4. 7. 1928Ptuj)-P. JURGEC,Oto(/5. 10. 1945Piuj)-D. JURTELA, Bogomir ^2. 9. 1940 Sp. Jablane) - D. KASIMIR,Alois('/6. 9. 1852Dunaj- 22.2. 1930 Ptuj)-P. KASIMIR,Luigif/S.4. 1881 Ptuj-5. 8. 1962 Grinzinji na Dunaju) - D. KERBLER, Stojan (^23. 11. 1938 Ptujska Gora) - D. KIRBIŠ, Dušan ('/6.3. 1953Jesenice) - D. KIRBIŠ, Lojze (30.4.1919Prepoljena Dr.p.)-D. KOŠIR, Franjo (29. 5. 1906 ŠkoJja Loka-28. 9. 1939pravlam)-P. LUBAJ, Bojan (14. 6. 1957Ptuj) - D. LUGARIČ, Albin (9. 8. 1927 Ptuj) - D. in P MEŽAN, Janez fS. 1 1. 1897 Sp. Brnik - 3. 12. /972 Ptuj, pok. Sp. Brnik) -P. MIHELIČ, France (27. 4. 1907 Vir- maše pri Šk. Loki) - P. REMEC, Marjan f/4. «. 1937Ptuj)- D. RIHTAR, Boštjan (^27.4. 1957Ptuj)- D. SERAJNIK, Domicijan najml. (5. 11. 1899 Ormož-27. 10. 1983 Ljublja- na)-D. STOEGER, Emil (22.2. 1945 Ptuj) - D. ŠEBETIČ, Rozina (5. 2. 1927 |/o- dranči pri Koi^n)-D. TOŠ, Anamarija, r.JANŽEKO- VIČ('9. 12. 1950 Ptuj)-D. TUŠEK, Irenaf/. 3. 1954 Slovenj Gradec)-D. 15. MATEMATIKI: BRANC,Emilija('/9. //. 1901Vičdva -25. 6. 1989Ljubljana)-P. BURGER.lvanf/«. 10. 1918 Postojna -21.5. 1985 Maribor)-P. GABROVŠEK, Ludvik foJl'. 1907)- P. MEŠKO, Ivan (1.4. 1933 Leskovec) - P SAJOVIC,Oto('6. 7. 1908Ljubljana)- P. 16. NOVINARJI: ČEH, Silva (2. 12. 1956 Trnovska vas) -D. DOBLJEKAR, Nevenka (27. 11. 1952 Ptuj)-D. HREN, Lidija, r. KORPAR (27. 9. 1958)-D. KRANJC, Ivan (1922Mez^ovci - 1980 Ljubljana) - D. LUKMAN ŽUNEC, Darja (25. 12. 1961 \ lestni Vrh pri Ptuju) -D. MILOŠIČ, Franc (3. 4. 1956 Mali Okič)-D. PANIČ, Srečko i'/. 12. 1923 Brežice)- D. PETROVIČ, Danica f4. 6. 1961 Gruškovec pri Cirkulanali)-D. PIČERKO, Slavica (6. 2. 1962 Za- bovci) - D. PIRC, Boštjan (12. 6. 1943 Domžale) -D. PODGORNIK, Jovita (1927 Celje - 1982)-D. SLODNJAK,Jože (9. 2. 1942 Jnršinci) - D. ŠANTAROVIČ, Ivan ('20. /. 1952 Ptuj) - D. ŠMIGOC, Jože (13. 5. 1956 Tržeč pri Vidmu)-D. VAHEN.Julka, r. SEVER (22. 12. 1940Maribor)-D. VODUŠEK, Branko ('23. 3. 1958 Slape)-D. VODUŠEK, Nataša, r. PETRO- VIČ ('/4. //. 1948 Ptuj)-D. VODUŠEK, Vladimir (^24. 6. 1963 Slape)-D. VRABL, Jože (27. 3. 1913 Zabovci - 10.5. 1982Ptuj)-D. 17. POLITIKI IN NARODNI DE- LAVCI: BEBLER-PIRKOVIČ, Vilma (12. 9. 1918 Gorica)-D. BERLIČ, Gabriel (7. 5. 1946 Ptuj) - D. JURTELA, Franc (2. 9. 1853 Hvale- tinci-28.6. 1926Ptuj)-D. KOROŠEC, Anton (12. 5. 1872 Bi- serjani- 14. 12. 1940 Beograd, pokopan v Ljubljani) - D. KOZAK, Lado (15. 2. 1907 Ljtd)ljana - 1. 10. 1985prav tam)-D. KVEDER, Dušan (9. 4. 1915 Šentjur pri Celju- 12.3. 1966 Beograd) - D. ORNIG,Josef('7.6.1859IIrastovecpri Voličini - 11.3. 1925 Gradec v Avstriji) - D. OZMEC, Jožef {'/«. 2. 1866 Obrež - 24. 10. 1923 Ljutomer)-D. PLOJ,Miroslav^/4.6. 1862 Ptuj-22. 1. 1944 Maribor)-D. PLOJ.Otof/7. 7.1861Maribor-20. 1. 1941 prav tam)-D. POLJANEC,Vinko('2S. 10.1876Sv. Urban v Slov. g. - 24. 9. 1938 Škocjan v Podjuni) - D. SIMONIČ,Franček('7.8. 1906Mar- kovci)-D. TOMŠIČ, Tone (9. 6. 1910Rojan pri Trstu -21.5.1942 Ljubljana) -D. VESENJAK, Ivan f22. 12. 1880 Moškanjci -6.3.1938Košaki) - D. VRAČKO,Evaldf/6. 9. 1876Vrhnad Laškim - 15. 1. 1939 Šentilj v Slov. - D. ZELENIK,Karel('5. //. 1892Črmlja - 1.5. 1965Ljubljana)-D. ZEMLJARIČ, Janez (^30. 12. 1928 Bukovci) - D. ŽLENDER, Mirko (^2/. 10. 1924 Bučkovcipri Ljutomeru) - D. -Nadaljevanje prihodnjič- 6 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE 25. AVGUST 1994- TEDNih _PTUJ / HRIBERNIKOVA PRAZNOVALA VISOKA JUBILEJA Sredi avgusta sta praznovala visoka življeniska jubileja Karolina in Franc Hribernik iz Ptuja, znana učitelja. Karolina Hribernik, ki je dopolnila 90 let, je poučevala polnih 40 let, od tega 38 na Hajdini in v Mladiki. Njen mož Franc, ki je prav tako vse življenje posvetil učiteljskemu poklicu - kar 20 let je bil šolski inšpektor, nato pa do upokojitve ravnatelj v Mladiki je praznoval 85. rojstni dan. Karolina Hribernik je doma pravzaprav iz Jarenine v Sloven- skih Goricah, kjer se je rodila v učiteljski družini s petimi otroki. Posebej se spominja, kako je sku- paj s tremi sestrami vsak dan pešačila do Pesnice na vlak za Ma- ribor, saj starši niso imeli denarja, da bi dekletom plačali stanovanje v Mariboru. Kljub težkim gmotnim razmeram so vse uspešno doštudi- rale. Po študiju je bila nameščena kot učiteljica po raznih štajerskih krajih, dokler se ni po štiriletnem izgnanstvu med vojno naselila sku- paj z možem Francem v Ptuju, saj sta oba poučevala najprej na Hajdi- ni, nato pav Mladiki. Učenci sojo poznali kot strogo in zahtevno učiteljico, otroke pa je imela neiz- merno rada. Gospa Karolinaje po- vedala, da jo je po šolanju marsika- teri učenec ustavil in jo pohvalil kot potrpežljivo učiteljico, ki je učen- cem pomagala prebroditi učne in življenjske težave. Ob letošnjem visokem jubileju jo je obiskala sedanja ravnateljica Mladikeprof. MarijaŠumandl,go- spa Hribernik pa se je želela za vso dosedanjo veliko pomoč zahvaliti svojemu osebnemu zdravniku in drugim zdravnikom, prav tako pa Jožici in Hildi za pozornost. Sicer pa je gospa Karolina rada igrala klavir in z možem in hčerko so se zanimali za vse kulturno življenje v mestu in v svetu. Sedaj razveselju- jeta njene dneve predvsem hčerka in vnuk, gospa Karolina pa si sama pri sebi velikokrat zapoje slovaško narodno pesem, ki jo je prevedel Oton Zupančič: Zabučalegore, zašumeli lesi, oj, mladost ti moja, kam si šla, oj kje si... Zakonca Hribernik sta poročena že od leta 1936 in sta v življenju pre- skusila dobro in slabo. Prizanesla jima ni vojna vihra, ki ju je izselila najprej v Srbijo, po vojni pa za leto dni še v Bolgarijo. Z zadovoljstvom pa se spominjata dobrih dogodkov in se mirno veselita visokih živl- jenjskih obletnic. Tudi Franc Hribernik (rojen prav tako v učiteljski družini v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici) je bil v delovnem obdobju svojega življenja med prosvetnimi delavci zelo poznan, saj je bil polnih 20 let šolski inšpektor, nato pa štiri leta do upokojitve ravnatelj OŠ Mladi- ka. Vse življenje je opravljal tudi pomembne kulturne in družbene funkcije, v veselje pa mu je bilo pet- je pri ptujskem komornem pev- skem zboru ter mariborskem in ljubljanskem učiteljskem zboru, vadil pa je tudi ptujske tamburaše. Tako gospa Karolina kot gospod Franc Hribernik sta povedala, da se z veseljem spominjata svojega učiteljskega poklica, v katerem sta bila zadovoljna in srečna. M. Zupanič Visoka jubileja učiteljev Franca in Karoline Hribernik. MARIBOR / POMOČ SKOFIJSKE KARITAS Škofijska Karitas v Mariboru zbira darove za ljudi v Ruandi. Zbrana sredstva bodo posredovali do Ruande s pomočjo slovenskih misijonar- jev, misijonske pisarne v Ljubljani in glede na velik odziv tudi s pomočjo Karitas iz Avstrije. Kot pravijo pri Karitas, smo vsi odgovorni za te ljudi, saj potrebujejo našo pomoč, našo odprto dlan in naš da, da znamo deliti z njimi. Klic dobrote odmeva tudi v dopustniških dneh za ljudi Ruande. DOBRODELNI PRISPEVKI IN RABLJENE KJIGE Tudi v tem letu bo škofijska Karitas Maribor v avgustu poskrbela za otroke in ljudi v stiski. Že tretje leto zapovrstjo bodo pomagali šolarjem in njihovim staršem pri nakupu šolskih potrebščin, saj je v našem okolju ve- likodružin, ki tega bremena ne zmorejo. V lanskem letu so zbrali 930 tisoč tolarjev in s tem pomagali 360 otro- kom iz mariborskega, celjskega, velenjskega in ptujskega okolja. Tudi le- tos pričakujejo velikodušnost in razumevanje posameznikov, župnišč in delovnih organizacij, saj bodo le s skupnimi močmi pomagali tistim, ki pomoč potrebujejo. •»FM LENART / FRANCOSKI VELEPOSLANIK IZROČIL HUMANITARNO POMOČ Francoska vlada je začela humanitarno akcijo pomoči slovenskim družinam. V sred^ je v Lenartu francoski veleposlanik v Sloveniji Poncet Bernard izročil tamkajšnjen^^^ Rdečemu križu 300 družinskih paketov, s katerimi bodo pomagali najboj ogroženim družinam. Francozi bodo v naslednjih mesecih pomagali nekaj dese tisoč slovenskim družinam, ki bodo skupaj dobile za milijon dolarjev različnih živil Sekretar Rdečega križa Sloveni- je Mirko Jelenič je povedal, da bodo pomoč razdelili najprej v tis- tih krajih, ki jih je letos prizadelo neurje. Ni naključje, da so humanitarno akcijo začeli v Lenartu, saj zaradi gospodarske krize ostaja vse več ljudi brez dela. Po zadnjih podat- kih živi v lenarški občini 17 tisoč lju- di, zaposlenih pa jih je le 2.253, medtem koje brez dela in s tem tudi osnovnih sredestev za preživljanje ostalo 1.840 za delo sposobnih lju- di. "Zaprli so veliko tovarn, nekaj pa jih je izgubilo delo tudi v bližnjem Mariboru," je ob spreje- mu pojasnil lenarški župan Jože Škrlec. Predsednica RK Lenart Ivica Šilec je povedala, da se v lenarški občini povečuje odstotek ogroženih družin, ki jim morajo pomagati z osnovnimi življenjski- mi sredstvi. Kar tretjina prebival- cev občine se sicer še ukvarja s kme- tijstvom, vendar je tudi to dejav- nost zajela kriza. Državna politika še vedno noče razumeti, da tod ras- tejo najkvalitetnejša jabolka, da se pridela dobro vino ter zredi kvali- tetna živina. Seveda ob taki nera- zumni politiki tisti, ki vidijo izhod iz krize v kmetijstvu, največkrat osta- nejo razočarani in ubožani. Neka- terim kmetovalcem tega območja je pridelek že dve leti zapored pov- sem uničila toča. Francoskemu ambasadorju so pojasnili, da so ljudje iz teh krajev navajeni težkega dela, zato stavijo na svoje sposodnosti in je ta pomoč bolj simbolična. Gostje so obiskali hladilnico le- narškega Sadjarstva, sadne nasade v Selcih in Zavrhu in bili navdušeni nad slovenjegoriško pokrajino. Tako domačini kot francoski gost- je so sklenili svoj obisk v upanju, da bodo nekoč lah ko z nj i mi sodelova- li ter jim prodajali pridelke in izdel- ke izosrčja Slovenskih goric. Tekst in foto: M. Slodnjak Pri prevzemu humanitarne pomoči. SLOVENSKA BISTRICA / VERONIKA RAKUŠ RAZSTAVLJA V VOJAŠNICI Veroniki Rakuš so sojenice položile v zibko tisti posebni dar, ki ga premorejo redki; da lahko na svoj način posreduje drugim vse lepo, kar nosi v sebi ali zaznava okoli sebe. V zibko so ji položile čopič - dar, ki jo je 'zasužnjiPza celo življenje. Slikanje jo je privlačilo že od otroških let, saj je že v osnovni šoli s svojimi likovnimi izdelki izstopala od drugih. Zato ni naključje, da je bila njena prva samostojna razstava postavljena prav v majšperški osnovni šoli in to že 1960. leta. Ni pa ji bilo dano, da bi si pridobila likov- no izobrazbo. V njenem opusu je bogata raz- novrstnost v izvedbi in načinu, toda skupna značilnost je predvsem pre- prostost kompozicije in široke površine čistih barv. Veroniko Rakuš zanimajo predvsem podeželski motivi: arhi- tektura vaških hiš, vaške poti in vrto- vi, hribi, gozdovi, slapovi - z eno bese- do: narava. Dosledna je tudi v neo- bičajni barvitosti: ponekod je to zele- no nebo, drugje zelene strehe ali vijo- ličaste stopnice pa tudi modre in zele- ne krave ter podobno. S tem doseže ravnovesje barvnih površin. Je pa tudi zelo aktivna udeleženka številnih likovnih kolonij in extem- per. Tako je sodelovala že na več kot 30 skupinskih razstavah bodisi v Ptu- ju, Mariboru, Radljah ob Dravi, pri Svetem Tomažu, v Ljutomeru, Ljubljani, Slovenj Gradcu, Brežicah ter na Hrvaškem. Razstava v slovenjebistriški voiašnici, kier so njene slike postavl- jene na ogled vse do 31. oktobra letos, je že njena petintrideseta samostojna razstava. Vida Topolovec Veronika Rakuš ob odprtju razstaveprei eno izmed svojih razstavljenih slik. Foto:DiordiLegeii Pogledal je Rafa in mu pomo- lil roko: "Veselilo me je," je rekel, "pa kakorkoli se izteče." Raf je požrl nenormalno debel cmok. Rokovala sta se. "Kaj pa..." .4co je pogledal navzdol. Otroške postave ni bilo nikjer videti. "Kaj pa?" "Če grem jaz stat na pečino? VI ste bolj izkušeni, vi ste več trenirali, vi..." "Ja, pobil sem več ljudi, kot si misliš. Ampak tam gori je nevarneje. Poglej razdaljo, ki jo moraš pre- teči, in po postavi sodeč, šprinter nisi. Mogoče mu bom moral povedati ime. Ti samo tečeš in tečeš. Ko se bo kopje ustavilo, si opravil." "Kaj če vas res vpraša po imenu?" "Se bojiš še enega norca na grbi?" Pogledal je proti morju. "Ne skrbi. Si kdaj videl, kako go- spodinja pripravi zobatca pred peko? Odpre ga in položi na ska- lo, med valove, da sperejo dro- bovje in kri. Če bo treba, bo mor- je na skalah tam doli tako opra- lo moje grehe." "Ampak..." "Nič ampak. To je osebna za- deva, ki sem jo prelagal že pet- deset let. Gor grem in pika. Za povrh..." Prav pobalinsko se je na- smehnil. Kako neprimeren seje Riifu zazdel tak nasmeh na zgn- banem obrazu, vsaj štirideset let prepozen. Je mogoče, da včasih možgani pozabijo, v kakšnem telesu so name.ščeni? "... če bi zamenjala vlogi in past spodleti ter bi ostal sam, bi umrl od strahu." "Jaz pa..." "Ti boš naredil vse po svojih najboljših močeh in tako, kot je prav!" "A mislite?" "Ja, zaupam vate." Aco seje obrnil in stopil na piano. Odšel bo in ga pustil sa- mega. Samega, z zaupanjem vanj. "Lažete," je Raf pridušeno zavpil za odhajajočim, ki se je obrnil in se nasmehnil. "Četudi bi bilo tako, ti tega se- daj ne bi priznal." Pokimal je in se usmeril proti pečini. Raf je gledal za njim in vedel, da se je govorjenje končalo. Sedaj so na vrsti de- janja. 7. Upokojenci so se postrojili pred spomenikom. Šime je po- zorno pregledal četo: Adriano se je zaredil in suknjiča ni mogel več zapeti (poskusil gaje na hi- tro kar zašiti skupaj, a je med nitkami kukal ven zii vsaj dober centimeter bele spodnje majice) in Zii po\Th se jeovesil z nabojni- ki, prekrižanimi na prsih kot tisti tipi, ki so jih kazali po tele- viziji, za kar je bil deležen najo- strejše graje. Miro se ni dovolj vzravnal, Bruno pa je bil odličen kot ponavadi, le sapo je še lovil, ker je moral oditi v Acovo hišo preverit, ali je dekle tam. Ni je našel in Šimeta je zaskrbelo. Je mar mogoče, da je bila tako neumna in jih ni hotela počakati ter je sama odšla naprej proti vili? Z Acom sta prebrodila sku- paj veliko preveč težav in zadnja stvar, ki bi si jo želel pri- voščiti, bi bila malomarnost in nepazljivost pri varovanju nje- gove sorodnice. l'ekla ga je vest, da jo je zares predolgo pustil čakati pred vrati, sam pa se je medtem ukvarjal z nabiranjem kosov uniforme in orožja. Ko se je končno uredil in stopil iz hiše, je ni bilo nikjer in poslal je Bru- na v kontrolo; tako so izgubili še nadal j n j i h deset m i nu t. 15 i 1 j e že skrajni čas za odhod. Postavil se je na sredino, se obrnil proti njim in zavpil: "M4.A3E8?" "Pripravljen!" je zavpil Bru- no. "M2?" "Montiran! Pripravljen!" seje oglasil Miro. Šimeje pokimal. Dobro. "M1919A4?" Tišina. Pogledal je proti Adrianu, ki je s stisnjenimi ust- nicami mrko strmel predse. K njegovemu ušesu seje nagnil Miro in šepnil: "M191M4?" Miro je moral ponoviti s pre- cej večjo jakostjo, preden je Adriano reagiral, a takrat zato tem glasneje: "FRIFRAM^JEN!" Dobro, je bil zadovoljen Šime. Mogoče bi moral pred odhodom v reševalno akcijo povedati še kratek, spodbuden govor? * Lojze je postajal vedno bolj žalosten. * Raf je stiskal kopje k sebi in pod košato vejo gledal .^ca na vrhu grebena. Obračal mu je de- sni bok in niti enkrat ni pogledal proti njegovemu skrivališču, marveč je pozornost vseskozi delil med dvema točkama: oba- lo, kjer bi se moralo pojaviti bit- je, in obzorjem, ki ga je poo- sebljala zelo oddaljena pozicij- ska luč na jarbolu ribiške ladje. Biti tam! je zagrabilo Rafa. Nekje druge, sredi morja, sredi dela, sredi vsakdanjosti. Otrok bo prišel in on ga bo ubil. Nakar bo vsega konec in bodo lahko - preživeli! - šli do- mov. Tako. Moški na grebenu ni žvižgal in ta njegova opazka je bila ver- jetno le šala. * Aco je spet pogledal v svetlob- no piko v daljavi. Zdelo se mu je, kot bi bile vloge obrnjene in se približuje mestu, katerega luči tokrat niso razpršene in podob- ne zvezdnemu nebu, marveč skoncentrirane v eni sami žgoči točki, v mestu, narejenem za enega samega človeka. Spomnil seje ženske, ne njene fotografije v kuhinji, kot se mu je zgodilo ponavadi. Vzdušje pred bitko? Poslavljanje od najdražjih? Ne, počutil seje bolj kot pred opravi- lom, ki gaje odlagal tako dolgo, da se je spremenilo v moralno dolžnost. Poskušal se je je neha- ti spominjati, a se mu nekako ni posrečilo. Spomini na ženske so kot miši, zrinejo se kamorkoli. Četudi gre za osebe iz drugili dežel, drugih časov in - kot je občutil - drugih življenj. Četudi mrtve, za povTh. Tam, za lučjo, je Afrika s svoj- im puščavskim peskom in kraji z neizgovorljivimi imeni. Sel jf skozi vse tiste dogodke, srečal vse tiste ljudi in sedaj stoji tu. na izhodišču. Pogledal je navzdol, proti obali. Globoko. Višine se po tisti prvi preizkušnji, ki ga je palm'" la v vse te dogodke, ni več bal Svetel pesek pod njim je kot cvetni listi obkrožal in prekri- val kamnito obalo, kije malo na- prej, po terasastih stopnica!'' prešla v travnik. Ne more^^' zgrešiti, oblečenega v temno, n^i tej svetli podlagi. Vstop vvidn" polje je pričakoval na ozke"" prehodu med dvema čerema. sta osamljeni zaostali za svoj'" mi sovrstnicami med valovi, i^' so počasi višali gladino. -Nadaljevanje prihodnjih' (f^UlK -25. AVGUST 1994 NASI KRAJI IN LJUDJE -7 PTUJ / OB SNEMANJU FILMA RADIO.DOC je en lep večer," je rekel pesnik - in prav zares je bil. Malo hladen sicer. In prevešal se je v še bolj hladno Ravno pravšnjo za to, da zleze človek v toplo posteljo, se zavije v rjuhe in posveti grehu. foda ne! Družba je družba in služba je služba - pravi neka nepisana ljudska modrost, ^ato mi ni preostalo drugega, kot da se sprehodim po starem Ptuju in si ogledam nočno jnemanje novonastajajočega slovenskega filma Radio.doc. Mediji so že dalj časa pol- jjjiiovic o tem in onem glede scenarija pa igralcev in kaj vem še česa, le redkokdo pa se postavi v vlogo opazovalca, takšnega mimoidočega, za katerega je snemanje filma v ujegovem mestu dogodek in si je vso zadevo potrebno ogledati - že iz čiste radovednos- (j če drugače ne. Tisti večer sem skušal biti tak. Po Prešernovi ulici sem se naj- prej sprehodil med deveto in pol deseto zvečer, vendar mi ni preos- talo drugega, kot da grem še na pijačo in ubijem čas. Takrat so jjnireč šele postavljali razsvetlja- vo.In to vzdolžcele ulice. Žarometi tu,žarometi tam. Videti je bilo, kot ja jeravnokar napočilo novo jutro. Za mojo potrpežljivost precej dolgo jutro. Zato sem opravil še ob- hod starega dela mesta in preveril cene v izložbah. Ob pol enajstih sem sedel na stopnicah pred gleda- jliščem. Tik za "spajderjem", kot : imenujejo železno konstrukcijo, na kateri sta že sedela direktor foto- grafije Karpo Godina in režiser Mi- ran Zupanič. Pričakovati je bilo, da se bo nekaj zgodilo. Za mojim hrbtom je sedela glavna igralka Nataša Matjašec. "N'č ne sliš'm. .\lamvušes'hmusko!"jereklaene- 3Uod članov ekipe, ki jo jeogovo- nl. Nato je na sceno pripeljala cister- :.a Komunale. Poškropili so iobršen del Prešernove ter Sloven- ski trg, sploh tam pred gledališčem. Iz režiserjevih besed je bilo moč razbrati, dagrev prizoru zazgodnje jutranje ure, zato vsa ta silna pred- priprava. Deset minut čez enajsto se jezgo- dilo. Vse je bilo pripravljeno. Star mercedes z oznako taxi naj bi se za- peljal po delu Murkove ulice in za- vil na Slovenski trg. V njem so se- deli trije igralci, ki so že kar lep čas pred tem posedali naokoli. Verja- mem, da so vajeni marsičesa, toda vsak človek ima kdaj pa kdaj dan, ko mu ni ravno najbolj za karkoli. Tak občutek sem imel ob pogledu na trojico v avtu. Nobenih statistov ni bilo videti tako kot pred dnevi na 'Borlu, ko jih je bilo kakih sto pa vsi igralci in tako naprej. Se radoved- nih Ptujčanov ni bilo, da bi trosili komentarje. Najprej je bila na vrsti vaja, na- kar so ugotovili, da je cesta presu- ha. Spet so škropili. "Ja - kaj pa tisti tipi tam pri bifeju!?" je bil jezen režiser. "Čakaj no, saj gre za zgodnje jutranje ure! Ne morejo enostavno sedeti ob pijači že pred zoro! Daj, naj se umaknejo!" In so se. Oziroma so jih umaknili. Moji pomisleki ob tem, kdo kjepijein ob kateri uri, so bili več kot očitni, zato nebom dolgovezil. Ura jebila nekaj malega čez enaj- sto, ko je sledila filmska klasika: "Tišina!!! Ton teče! Kamera teče! Akcija!" Klapa je padla in avto je speljal. Pa ni bilo najbolje. Vozadju se je nekdo pogovarjal. Torej se je vsa ceremonija ponovila. Tudi v drugo ni bilo tako, kol si je to za- mislil režiser, zato "Jovo na novo", od začetka. Pred tem so še enkrat dodobra namočili cesto in vse je bilo nared za ponovno akcijo. In tako je trajalo vse do petega posku- sa, ko je režiser obelodanil, da je ka- der posnet. 23:39 je kazalo na moji uri. Naslednji kader so snemali od blizu, zato so uprizorili mini selitev opreme in začeli pripravo na nadal- jevanjesnemanja. Meni pa se je zdelo, da sem zaen- krat videl dovolj. Radovednost je uplahnila pa tudi do "čičanja in čakanja" mi ni bilo več. Misel na to- plo posteljo je bila močnejša, da ne omenjam tistega o grehu. Zato sem jo mahnil domov. Pa lahko noč. Tekst in foto: D.Sterle Merdžo v akciji Ta posnetek pa je s snemanja v Ormožu pred dobrima dvema ted- noma, ko je v filmski vlogi nastopila tudi tamkajšnja pihalna godba. Foto: VT Navade, šege in običaji se del naše kulturne dediščine. Nalo- ga vseh nas je, da jo ohranjamo in prenašamo na naslednje ro- dove. Prav to uspeva folkloris- tom, ljudskim pevcem, godcem in korantom iz Lancove vasi, ki I se lahko pohvalijo z uspehi de- setletnega druženja. Imajo nove praznične noše, končali so raziskavo ljudskih plesov in običajev, folklorna dejavnost pa v času počitnic ne sameva. Začetki folklore v Lancovi vasi segajo v našo daljno preteklost, pa vendar se je pred desetimi leti začelo znova močneje prebujati. Na samem začetku so se družile ljud- ske pevke in ljudski pevci, plesalci in orači. Sčasoma so se jim pri- družili še ljudski godci in skupina korantov, ki je poznana po tem, da na glavi nosi kravje rogove. Prva mentorica takrat je bila Nežka Lu- bej, ki je danes predsednica Zveze folklornih skupin Slovenije, po obisku strokovnega seminarja pa imajo mentorje v samem društvu. Noša je bila težava, ki so jo z leti rešili. Na začetku so nosili delovne noše, torej tiste, kot jih poznajo v videmski župniji. Janko Jerenko, predsednik in idejni vodja folklo- ristov iz Lancove vasi, pravi, da so v društvu želeli delovnim nošam do- dati še praznične. Veliko jim je pri tem pomagala etnologinja dr. Ma- rija Makarovič, ki je na področju videmskežupnije naredila raziska- vo noš, akademska slikarka Jana Dolenc pa je na osnovi končanera- ziskave izdelala risbe in kroje. Ra- ziskava se je tako končala, mnogo dela je ostalo le za šivilje iz oko- liških krajev ter za krojača iz Mari- bora. Mojstri šivanja so se kaj kma- lu lahko pohvalili z izdelki, ki so predstavljali prav tiste praznične noše, kot so si jih v Lancovi vasi že dolgo želeli. Prvič so jih občinstvu predstavili ob 10-letnici delovanja društva. April 1993 je bil praznik za vse, tako za člane društva kot tudi za vaščane. Ob obletnici so se s pesmi- jo in plesom predstavili v prosvetni dvorani Sela, v novem župnišču pa so pripravili razstavo o poteku razi- skave v sliki in besedi. Razstava se je nato selila v študijsko knjižnico, v teh dneh pa se dogovarjajo, da naj bi imela svoje stalno mesto v novi videmski šoli. Tam naj bi postavili korantov lik in novo praznično nošo. OD NOŠ K PLESU IN OBIČAJEM Raziskava se je nato nadaljevala z iskanjem plesov in običajev, ki so se ohranili ali se jih spominjajo v vi- demski župniji. Vodil jo je prof. Mirko Ramovž, seveda pa so mu ve- liko pomagali starejši vaščani, ki so se spomnili marsikaj zanimivega. Našli so nekaj novih plesov in običajev, pri tistih stalnih pa so se pojavile novosti. Kot pravi Janko Jerenko, so povprašali veliko sta- Smo fantje veseli... rejših krajanov in izvedeli mnogo zanimivega in koristnega za pri- hodnost folklorev teh krajih. Tudi pustni liki niso ostali nera- ziskani, saj se je z njimi ubadal Naško Križnar. Pokazalo se je, da so znani liki s teh krajev orači, ko- ranti, pobreški plesači, ploharji iz Jurovcev, rusa in kamela. Ljudje se značilnih likov spominjajo, na haloškam področju pa so opazili poseben lik koranta po značilni obliki kap kojičev in po njihovem številu. Ljudje govorijo tudi o medvedu s spremstvom ter liku "babe in deda." Kot so povedali, si v Lancovi vasi želijo, da bi raziskave in pred- stavitve le-teh trajno zapisali in zbrali v publikaciji. Avtorji bodo nosilci raziskav, publikacija pa naj bi bila končana naslednje leto. Folklorno društvo Lancova vas ima danes veliko mladih članov. Pri ljudskem plesu sodeluje 12 mladih parov, imajo šest ljudskih pevk in štiri ljudske pevce, sedem godcev in v sekciji korantov 40 čla- nov. Kar nekaj težav pa imajo s prostori za vadbo. Te so sedaj poi- skali v Prosvetni dvorani Sela, ven- dar kot pravijo, bodo v prihodnje odpravili tudi to težavo. TUDI V POČITNIŠKEM ČASU NASTOPI IN GOSTOVANJA Letošnje poletje je za člane fol- klornega društva Lancova vas de- lavno, saj so v času počitnic imeli kar nekaj nastopov. V okviru Idri- arta so nastopili na minoritskem dvorišču, gostovali v Moravskih Toplicah in pripravili program za italijanske otroke, ki so bili na obi- sku v Ptuju. Junij je bil čas sneman- ja odda je S/oz;^«^^! ljudski plesi - ple- si iz Lancove vasi in okolice, ki bo na televiziji oktobra. Gostovanja so se vrstila vse leto, ludi v tujini, saj so obiskali Češko, Avstrijo, Nemčijo, Francijo, Italijo in Hrvaško. V začetku septembra potujejo v Avstrijo - v Leoben, kjer bodo nastopili na mednarodnem festivalu folklornih združen j, dese- tega septembra imajo v sklopu praznovanja krajevnega praznika nastop v vaškem domu Pobrežje, sredi meseca potujejo v Frankfurt na folklorno srečanje, ki ga pri- pravlja folklorno društvo Sava, kot predstavniki Ptuja, nastopili bodo tudi ob slovesnem odprtju nove vi- demske šole, skupaj s folklorno skupino Bolnišnica Ptuj pa bodo sodelovali na področni folklorni reviji v Svečini. Gostovanj in nastopov folkloris- tom iz Lancove vasi torej ne zmanjka, saj pravijo, da je njihova velika želja predstaviti ljudem ljudsko izročilo, ki ga obujajo v Lancovi vasi kar nekaj let. Kot so povedali, imajo veliko načrtov za prihodnost. Tatjana Mohorko 8-OD TOD IN TAM 25. AVGUST 1994 TEDHln ORMOŽ / PLANINSKI TABOR POD OKRESUEM Veini popotniki bi lahko rekli ormoškim planincem. Že štirinajstič so postavili svoje šotore v slovenskem gorskem svetu in ponovno preživeli nepozabni teden dn;, sožitju z naravo. Letos so bili v primerjavi z leti poprej najvišje, na nadmorski višini 1300 metrov. Prave ptice selivke so- vsako leto spoznavajo drugo gorsko doli| ali vrh; letos so se z območju Julijskih Alp preselili na območje Savinjskih - v neposredno bližino doma pod Okrešljem. Snežišče pod Mrzlo goro - naravni hladilnik tabora. Foto: Urša Krojni Utrip iz tabora. Foto: Urša Krajni Planinci na vrhu Ojstrice. Foto: Urša Krajnt Ponovno ista stara druščina kot leta doslej. Mladi planinci, povečini srednješolci, čutijo pri- padnost do vsakoletnega druženja. Ista je tudi kuharica. Petkova Štefka, ki skrbi za lačne želodce v gorskem svetu že pol- nih štirinajst let. Pa tudi cena enotedenskega bivanja v planin- skem taboru sto nemških mark je standardna že leta. "Bili smo v izjemno lepem okolju Okrešlja. Vseh skupaj nas je bilo 33. Imeli smo dober Izbor vodnikov in drugih potrebnih so- delavcev. Na cedilu nas niso pus- tili tudi naši planinski prijatelji; naj posebej omenim planince iz Celja, ki so nam omogočili, da jmo lahko prišli pod Okrcšcij, kajti danes se prostori v gorah, kjer lahko taboriš, krčijo, kar je zaradi varovanja narave povsem razumljivo, a nam povzroča skrbi, če nočemo ponoviti lokaci- je prejšnjih let. Na Okrešelj pa se lahko še vrnemo, ker smo se tam z vsemi dobro razumeli," je pričel predstavljati sveže spomine in vtise s tabora vsakoletni vodja Jože Borak. Pohvalil je tudi vod- nike, ki so že preizkušeni v vseh minulih taborih. Letos je bil z nji- mi celo predsednik ormoškega Planinskega društva Maksa Meška Alojz Jaušovec z družino, ki ima za sabo že nešteto popoto- vanj po številnih gorskih vršacih. Jože ni pozabil pohvaliti mlajših udeležencev tabora. "Vsi, ki prihajajo v naš starejši ta- bor, so tudi po zaslugi mentorjev, ki vzgajajo mlajše, kulturni pla- ninci In ljubijo naravo. V tabor so prišli iz notranje nuje. Nihče ni spraševal, ali bi ali ne bi šli na turo, preprosto smo morali iti, ker sta bila želja in izziv po spoz- nanju novega prevelika," nadal- juje Jože Borak. V planinah se navadno rojeva- jo prijateljstva. Nekaj podobne- ga se je dogajalo tudi v ormoškem taboru. K njim so prišli na obisk člani celjskega pla- ninskega društva. Prijetna prija- teljska vez je narekovala, da so jih Ormožani za september po- vabili na obisk v Prlekijo na občinskoplaninskopot,kjerjesi- cerkljubpomanjkanjuviših,kiso jih vajeni Celjani, polno drugih naravnih lepot. Na taboru je vsako leto po enodnevnih tudi obvezno dvod- nevna tura. Letos so prehodili pot, ki ima obliko solze. Izho- dišče je bil taborni prostor pod Okrešljem, potem Kamniško sedlo in Planjava, cilj prvega dne pa je bil Kocbekov dom na Korošici. Ko so si odpočili, so se drugi dan napotili na Ojstrico, v dom pod Ojstrico in naprej čez Škarje po poti z lepimi gorskimi motivi in skozi pravi naravni gaj z macesni v Logarsko dolino ter ponovno na Okrešelj. "Planinska Zveza Slovenije je naredila velik korak naprej pri ureditvi slovenskih planinskih domov in koč. Danes so vse pove- zane z mobitel zvezo, višje in težje dostopne oskrbujejo celo s helikopterji. Vse to meje ob spo- minih na prejšnja leta, ko je že vse kazalo, da te planinske posta- jankestagnirajo,če ne nazaduje- jo, resnično prijetno presenetilo. V Kocbekovem domu, kjer smo prenočili, smo se lahko po mobi- telu pogovarjali s svetom," je o standardu in opremljenosti pla- ninskih koč v tem delu našega gorskega sveta povedal sogovor- nik Jože Borak. Planinci so imeli v gosteh tudi alpinista - prijatelja iz Celja, kije mladim ormoškim planincem pokazal prvine alpinizma. "Menim, da bo v našem kraju, ki ni izrazito planinski, postala tradicija planistva, pohodov in ljubezni do narave trajna, kar me posebej veseli. To daje nam, sta- rejšim planincem, voljo Za I,, daljnjedelozmladimi. Vscse(j^ gaja tako iskreno, sponta^. Mladi bi vsako leto ostali vg^l skem svetu še kakšen dan, nek, ko ne želijo zapustiti gorske^ raja, četudi je lepo tudi pri Ormožu," je sklenil najin pog, vor Jože Borak. \ Ida Topolovec ifgDNIK -.25. AVGUST 1994 ŠPORT IN ŠAH . 9 rokometni klub drava / V NOVO SEZONO BREZ OKREPITEV IIpretekli tekmovalni sezoni so rokometaši ptujske Drave dosegli največji uspeh ^ zgodovini ptujskega rokometa - četrto mesto za ekipami Pivovarna Laško, Go- rnje iz Velenja in Andor Jadran. Uspehi ptujskih rokometašev so za sabo poteg- nili številno občinstvo, zraven tega pa so zelo dobro promovirali Ptuj v vseh slo- ^nskih medijih. Čez poletje je bilo "tekmoval- jo zatišje ", a pričele so se pri- rave. O njih nam je Ivan Go- jjilšek povedal: "Pred pričetkom priprav smo jjieli majhne težave - ostali smo l^jgz trenerja Ivana Hrupiča. Iz l(luba je odšel, ne da bi obvestil sodstvo kluba. Zraven tega bi mo- poskrbeti za okrepitve, pa do pjih ni prišlo. Morda je bilo to jjgČrtovano. Priprave smo pričeli j^ačetku avgusta. Novi trener članske ekipe je nekdanji uspešni irener v našem klubu Peter Starki." Kaj pa igralski kader? "Od nas je k Ormožu odšel Be- lančič, drugače pa je igralski ka- der enak kot v pretekli sezoni. \lislim, da je sposoben doseči enake cilje kot v pretekli sezoni. Jasen cilj je Evropski pokal. Upra- va bo naredila svoje, igralci bodo poskušali svoje, tako da do večjega nazadovanja ne bi smelo priti. Z Belančičem smo imeli narejeno pogodbo, a se je nekaj delalo za hrbtom z bivšim tehničnim vod- jem g. Valenkom, s katerim sem osebno dobro sodeloval." Kot bi usoda hotela, igrate prvo prvenstveno srečanje z Go- renjem iz Velenja - s klubom, v katerega naj bi prestopil vaš igralec Renato Vugrinec. Kakšna bo to tekma? ' "Z vsemi klubi imamo dobre odnose in sodelovanje, tudi z Ve- icnjčani. To bo prava prvenstvena !ekma, ki jo bomo igrali na zmago, kakor tudi vse druge. Naši cilji so jasni." 10. avgust je mimo; izjavljali ste, da takrat predajete vse kom- petence podpredsedniku Maksu Krajncu... "Res je, a bom ostal v rokometu in še naprej delal. Veliko so k temu prispevali igralci. Drugače pa sem kot podjetnik v investiciji, zato bova z gospodom Krajncem veliko sodelovala in bomo skupaj poskušali narediti v rokometu kar najveeč." Peter Starki, novi trener RK Drava, pa nam je povedal: "Klub sem prevzel s 1. avgustom letos. Delali smo po programu Mira Ko- cuvana. Ekipa je zelo homogena. V prvem moštvu je sedemnajst igralcev. Kljub temu da ni bilo mogoče zaradi kratkega časa pri- peljati okrepitev, se bomo po- skušali zelo dobro pripraviti ter bomo naskakovali visoko uvrsti- tev. Želja je Evropa. Tudi v poka- lu je možnost, vendar je odvisno od žreba. V začetku septembra bomo odšli na sedemdnevne pri- prave v Radence, kjer bomo delali tri krat dnevno. Do prvega prvenstvenega srečanja ni več daleč. Skozi priprave in prijatelj- ske tekme bomo poskušali priti do želene forme. Upam, da nas bo tudi v tej sezoni občinstvo spremljalo in s svojim navijanjem pomagalo k čim boljšemu rezulta- tu. Za dosego skupnih želja igral- cem obljubljam trdo delo, občinstvu pa dober rokomet." Danilo Klajnšek Prvi nasprotnik Drave bo v novem prvenstvu ekipa iz Velenja. Fotografija je 1 lanskoletnega srečanja v Ptuju, kije bilo zelo izenačeno. Foto: /. kotar SAH / DRŽAVNA PRVAKINJA KITI GROBAR Po napornih devetih dnevih se je v motelu Podlehnik končalo 4. državno šahovsko prvenstvo za članice. Na njem je nastopilo enaindvajset šahistk, med njimi vse kandidat- ke la državno reprezentanco, ki bo decembra nastopila na olimpiadi v Solunu. Največ zanimanja je bilo prav go- tovo za domačinko Anito Ličina, ki iepred mesecem in pol dosegla naj- večji uspeh v zgodovini slovenske- la ženskega šaha z osvojitvijo prve- 83 velemojstrskega bala. To je bilo zanjo prvo veliko tekmovanje po tem uspehu in pričakovati je bilo "ekaj nihanj, ki so se pokazala predvsem v njeni igri v prvih kolih, v 6. kolu pa je doživela edini poraz "a prvenstvu proti neposredni tek- "lici za naslov Kiti Grosar, ki je le- že osvojila naslov mladinske •^fžavne prvakinje in odpotuje čez "ekaj dni na mladinsko svetovno prvenstvo v Brazilijo. Anita Ličina je bila 1. državna P''vakinja za samostojno Slovenijo leta 1991, leta 1992 je ta naslov pripa- 'l®! Kiti Grosar in upravičeno je bilo Pričakovati oz. iskati zmagovalko "'ed tema dvema igralkama. Lahko ' se jima priključila še edina slovn- ^^^ Mm Milka Ankerst, ki je po dol- času nastopila na slovenskem Prvenstvu, vendar pa se je morala na zadovoliiti le s 6. mestom. Si- pa ie bilo prvenstvo v znameniu "'ladih, od katerih je potrebno pose- di izpostaviti 18-letno Petro Ipavec, Leo Števanec, nekoliko manj od pričakovanega pa so dosegle Narcisa phevc in domačinka Helena '^nar. Nekatere mlajše, kot sta ®<^iiačinki Nina Tuš in Sabina Za- j ''^a, se niso mogle resneje upirati p^bodo morale še veliko delati, so si labrale nekaj izkušenj za bodoče. Prvenstvo je v zadovoljstvo vseh p ^leženk, kar je na zaključku ^nstva izpostavila tudi predstav- le-teh Simona Orel, potekalo , ^iiibno v organizaciji Šahovskega ^rva Lipa Ptuj in pod generalnim '^oviteljstvom Izvršnega sveta občine Ptuj, v imenu katerega je na zaključku govorila članica IS Silva Čerček. V imenu ŠD Lipa se je vsem zahvalil predsednik društva MM Da- nilo Polajžer, v imenu Šahovske zve- ze Slovenije pa njen predsednik Mi- lan Kneževoč, ki ni skrival zado- voljstva tako po organizacijski kot tekmovalni plati. Posebej je izposta- vil vzorno delo sodniške trojke na čelu zglavnim sodnikom,mednarod- nim sodnikom FIDE Jankom Boha- kom ter namestnikoma Borisom Žlendrom, ki je obenem urejal še dnevne biltene, in Ferdom Su- pančičem. Ob generalnem pokrovitelju prvenstva Izvršnem svetu občine Ptuj in generalnem sponzorju trgovskem podjetju Lipa Ptuj so prvenstvo omo- gočili še naslednji sponzorji: Caissa, Agromat, Papirnica ALF, Talum Kidričevo, Pro- jekta inženiring. Podjetje za stanovanjske storitve, Gradis- Gradnje, MIP Ptuj, Opte, Petlja, Simmam, PE vrečke Šegula Draženci, motel Pod- lehnik in Svilanit Kamnik. Rezultate je razglasil glavni sod- nik Janko Bohak, ob tem pa so vse udeleženke prejele praktične nagra- de, prvih dvanajst še denarne nagra- de, prve tri pa mdi pokale. Predsed- nik Šahovske zveze Slovenije je izra- zil zadovoljstvo nad prikazano igro vseh kandidatk za državno reprezen- tanco in izrazil željo, da bi se sloven- ska ženska reprezentanca pod vodst- vo zveznega selektorja MM Danila Polajžeria na bližnii olimpiadi uvr- stila vsaj tako dobro kot pred dvema letoma v Manili. Nekaj pomembnejših rezultatov od 4. do 9. kola: 4. kolo: Ipavec- Ličina remi, Krmelj-Košir remi, Grosar-Petek 1:0; 5. kolo: Ankerst- Grosar 0-1, Ličina-Košir 1:0, Števa- nec-Ipavec 0:1; 6. kolo: Grosar- Ličina 1:0, Ipavec-Krmeli 0:1, Košir-Ankerst remi; 6. kolo: Krmelj-Grosar remi, Ličina-Vošper- nik 1:0, Ankerst-Ipavec 0:1, Orel-N. Mihevc 0:1; 8. kolo: Grosar-Ipavec 1:0, Ličina-Krmelj 1:0, Vošpernik- Ankerst0:l;9. kolo: Mihevc-Grosar remi, Ankerst-Ličina remi, Krmelj- Števanec 1:0, Ipavec-Marušič 1:0. Končni vrstni red: Grosar 7, Ani- ta Ličina 6,5; Krmeli, Ipavec, N. Mi- hevc 6; Ankerst, Števanec, Marič, Vošpernik, Orel, Petek in Zavec 5; Košir, Marušič, M. Mihevc 4,5; Pon- grac, Založnik 4; Ekart 3,5; Zamuda 1,5 točk. •❖Silva Razlag pogovarjali smo se / DR. ZDENKO VERDENIK, SELEKTOR Z DR. ZDENKOM VERDENIKOM, SELEKTORJEM SLOVENSKE NOGOMETNE REPREZEN- TANCE, O KVALIFIKACIJAH ZA EVROPSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Maribor # Dr. Zdenko Verde- nik je nedvomno človek, ki bo storil vse, da v Ljudskem vrtu slovenski nogomet predstavi v novi luči, v duhu sprememb, ki so v preteklih treh letih prinesle premik tudi na tem pomemb- nem segmentu družbenega živl- jenja. Ljudskemu vrtu se obetajo odmevni dogodki: vseh pet te- kem slovenske nogometne re- prezentance v kvalifikacijah za evropsko nogometno prvenstvo '96 (KENP) v Angliji! Zunajse- rijski spektakel, nogometni vrhunec leta brez konkurence pri nas bo že 7. septembra, ko se bo Slovenija v Mariboru pomeri- la s svetovnimi podprvaki, re- prezentanco Italije. Prav tako privlačni dogodki bodo tudi tekme z reprezentanca- mi Litve (16. novembra), Estonije (29. marca '95), Ukrajine (11. ok- tobra '95) in Hrvaške (15. novem- bra '95). Selektor dr. Zdenko Verdenik je pred kratkim obiskal Vilnius in spremljal igro dveh od petih na- sprotnikov v kvalifikacijah. Na turnirju baltskih držav sta se predstavili Estonija in Litva, s ka- terima bodo Verdenikovi izbranci morali dvakrat prekrižati kopja in poiskati priložnost, da ne odigrajo samo epizodne vloge v svoji sku- pini. Dr. Z. Verdenik: - Po pričako- vanju je zmagala Litva z dvema zmagama pred Latvijo in Estoni- jo. Igrajo moderno, tehnično so dobro podkovani in ustvarjajo kontinuiran pritisk na gol na- sprotnika. * Estonija? Dr. Z. Verdenik: - Z njimi smo igrali v Ljubljani in Talinu, dobro se poznamo. Taktično in tehnično zaostajajo. Igrajo zelo zaprto vari- anto. Objektivno gledano bi mo- rali v obeh srečanjih biti boljši od Estonije, seveda s skrajno resnim pristopom in maksimalno angažiranostjo. Litvo je potrebno spoštovati in gotovo ne bo lahek zalogaj tako za Italijo kot za Hrvaško. * Poznate vse nasprotnike. Poizkušajte na osnovi svojih spoznanj razvrstiti tekmecev. Dr. Z. Verdenik: - Italija in Hrvaška se bosta borili za prvo mesto in sta za razred pred Ukraji- no, ki je prav tako dobra. Korak za Ukrajino so Litvanci in mi, na koncu je Estonija. No, pa vedno znova opozarjam, da je ne smemo podcenjevati... Eno so prognoze, drugo dogodki na igrišču. Mslim, da se lahko enakopravno borimo z Litvo in presenetimo Ukrajino. Da bom bolj natančen, papirnati favorit je vseeno viceprvak sveta Italija, s katero odpiramo serijo kvalifikacijskih tekem. * Prvi veliki zgodovinski izpit je pred vrati. Kakšen je program priprav? Dr. Z. Verdenik: - Vse teče po načrtu. Končali smo pogovore z igralci, ki igrajo v tujini. Imamo njihov pristanek in z velikim za- dovoljstvom se bodo odzvali po- vabilu. Vprašljiv je le nastop Srečka Katanca, ki resno raz- mišlja o koncu kariere. Osebno bi bil najsrečnejši, da takšno odločitev spremeni vsaj do konca prvega kroga kvalifikacij. Srečko je vodja ekipe in ustrezne zamen- jave zanj nimamo. Upam, da ne bo težav s Florjančičem. Imeli bomo kratke priprave od 2. do 7. sep- tembra v Velenju in Topolšici. S sodelavci pripravljam analizo igre nasprotnikov in kujem strategijo za tekmo s favorizirano Italijo. Poudaril bi, da ostajamo pri con- skem presingu in na tem bomo de- lali do velikega spopada. * Na tekme bo prišlo mnogo gledalcev in novinarjev iz tujine, pa tudi iz drugih krajev Sloveni- je. Dr. Z. Verdenik: - KENP je ve- lika športna prireditev. Poskrbeti moramo, da bo tudi dovolj kultur- na. Mariborčani so to sposobni storiti. Vsi se bomo morali potru- diti, da se bomo ustrezno izkazali, saj gre za promocijo mesta in države. Prepričan sem, da bomo zmogli, je pa to ogromna odgovor- nost in obveznost. * Mariborčani dajejo Ljud- skemu vrtu drugačno podobo... Dr. Z. Verdenik: - Slovenska nogometna reprezentanca bo v svojem prvem uradnem nastopu v kvalifikacijah za evropsko nogo- metno prvenstvo našla svoj dom v prenovljenem Ljudskem vrtu. Prvič bodo Mariborčani lahko spremljali nogomet na najvišji svetovni ravni. Prišli bodo Italija- ni R. Baggio, D. Baggio, Maldini, Donadoni, Albertini, pa Hrvati Boban, Prosinečki, Bokšič, Jarni, Šuker, Ukrajinci (kdo ne pozna Dinama iz Kijeva), Estonci in Li- tovci. Rad bi ob tej priložnosti čestital vsem, ki se ukvarjajo s posodobit- vijo stadiona. Uspelo jim je nam- reč v zelo kratkem času, pa vendar na visoki strokovni ravni. Vsi bomo premoščali prepad, ki nas ločuje od svetovnih športnih dogodkov. Ustvarjanje nove po- dobe Ljudskega vrta je tudi tve- ganje z možnostjo uspeha in neu- speha. Ustvarjalci so se popolnom predali svojemu delu. Brez odziva vseh pa v majhnem okolju, kakršno je slovensko, ni mogoče pričakovati premika na kvalitet- nejšo raven. * Bi si kot selektor in odličen poznavalec nogometa za konec upali napovedati rezultat tekme med Slovenijo in Italijo? Dr. Z. Verdenik: - Nikjer ne piše, da so nepremagljivi, toda os- tanimo realni. Ve se, kdo so Itali- jani! Ivo Komik SAH / MEDNARODNI TURNIR V AVSTRIJI Na velikem mednarodnem open turnir ju v Finkensteinu sta med 158 šahisti uspešno nastopila tudi dva mlada člana Šahovskega društva Lipa Ptuj MK Gregor Podkrižnik in Robert Roškar. v močni konkurenci je zmagal ruski velemojster Evgeny Svese- nikov s 7,5 točkami, Ptujčana pa sta zbrala po 6 točk, s čimer je Gre- gor Podkrižnik osvojil 19., Robi Roškar pa 27. mesto. To je vseka- kor velik uspeh za ta mlada šahis- ta, ki bosta septembra na držav- nem ekipnem prvenstvu prav go- tovo na mladinskih deskah po- skušala zbrati čim več točk, da bi tako ekipa Šahovskega društva Lipa Ptuj vsaj ponovila uspeh iz lanskega leta, ko je s 3. mestom dosegla enega svojih največjih uspehov glede na konkurenco (pred njo sta bila le Maribor in Iskra, bivša jugoslovanska prvoli- gaša). Silva Razlag 10 - OD TOD IN TAM 25. AVGUST 1994- TEDNIk Mil ^ m ^^ Ml V' ftecm ^ ciiclezift "Tečaj o čudežih" je obsežno delo, ki ga je prevajalec dr. Peter Vasiljevič podnas- lovil kot "Božje darilo človeku" ali "Tečaj o odstranitvi ega, spremembi stanja zavesti in razsvetlitvi". Tečaj je po Kristusovem "notranjem" nareku napisala Helena Schmucman, kot učitelj pa ga je razširil Tara Sing. Tečaj čudežev je sestavljen iz treh delov: teoretičnega dela, ki se imenuje Besedilo, in dveh praktičnih delov, ki se imenujeta Delovni zvezek za učence in Priročnik za učitelje. Osnovni namen Tečaja je, da praktikant ob branju teksta spoznava mehanizem delovanja uma ali ega ter ga skuša preseči in doživeti razsvetljenje. BESEDILO TEČAJA Skozi Tečaj se vleče osnovna mi- sel, ki pravi, da obstajata samo dve temeljni čustvi: LJUBEZEN in STRAH. Ljubezen pripada Bogu in je v nas. Boga lahko imenujemo tudi "Pravi jaz" za razliko od EGA ali "Lažnega jaza". Strah je proiz- vod ega. V tem smislu je ego tisto, kar Freud imenuje: id, ego in supe- rego. V zvezi s tem Tečaj na 315. strani pravi: "Tvoja naloga ni, da težiš k ljubezni, ampak samo, da iščeš in najdeš vse ovire znotraj sebe, ki sijih postavil, da bi se obranil ljubezni." Iz strahu se porajajo še druge nje- gove izpeljanke, v prvi vrsti OBČUTEK KRIVDE, ki ga eden od komentatorjev Tečaja imenuje "mafija uma". Ker je podzavesten občutek krivde posamezniku nez- nosen, ga potiska, in ker se ga skuša "znebiti", ga projicira v druge ljudi. Cilj Tečaja je, da nam pomaga, da se znebimo tistega, kar lahko ime- nujemo NAPAČNA ZAZNAVA, nastala na podlagi številnih izkušenj, ki jih hranimo v svojem nezavednem kot dediščino ogrom- nega števila prejšnjih inkarnacij in tudi te, v kateri smo. Vsa teoretična in praktična prizadevanja učiteljev Tečaja so usmerjena v to, da nas Tečaj osvobodi očal, skozi katera gledamo svet. Ta očala so ego oziro- ma naše današnje izkušnje, ki so iluzorne, zato ker nas ustvarjajo Don Kihote, ki v mlinih na veter prepoznavajo "sovražnike". Z ODPUŠČANJEM (ki so naše zadnje "sanje" in naša zadnja pro- jekcija, zato ker ko odpuščamo dru- gemu, pravzaprav odpuščamo sebi, ker v Realnosti ne obstaja "drugi") zdravimo napačno zaznavanje in prihajamo do pravilne zaznave ali "pravilnega doumevanja". Zadnje- ga koraka od pravilnega doume- vanja do Znanja ne zmoremo več sami. Tedaj nam Božja milost po- dari Znanje, Prebujenje, Razsvetli- tev ali kakorkoli že označimo ne- kaj, kar se ne da opisati z besedami. Pa si oglejmo še nekaj misli iz Tečaja. O BOLEZNI: "Če ljubiti sebe pomeni ozdraviti samega sebe, po- tem tisti, ki so bolni, ne ljubijo sebe." Po Tečaju so vse bolezni telesa v resnici bolezni uma, kijih je taproji- ciralvtelo. V temelju vsega pa je spet občutek krivde in greha, ki zahteva kazen in smrt telesa kot zamenjavo za kaznovan je uma. Telo jesamo po sebi nevtralno in odslikava stanja uma - ega. Samo um lahko naredi napako. Telo lahko napačno deluje samo tedaj, ko odgovarja na napačno misel. Telo ne more ust- varjati, ker je samo orodje uma; prepričanje, da telo to zmore, je te- meljna napaka, ki povzroči vse tele- sne simptome." O MOČI UMA: "Um je zelo močan in nikoli ne izgubi svoje ust- varjalne moči. Nikoli ne počiva. Vsak trenutek ustvarja. Težko je spoznati, da se misel in verovanje kombinirata v močan val, ki dobe- sedno premika gore." O EGU: "Ego je del uma, ki ver- jame, da je ločenost (med človekom in Izvorom - Bogom) tista, ki opre- deljuje tvoj obstoj. Ego je maliko- vanje, znamenje omejenega in ločenega ega, rojenega v telesu, ob- sojenega na trpljenje in da s smrtjo konča svoje življenje ... Ego je no- rost." O HUDIČU: "Um lahko naredi verovanje v ločenost zelo realno in zastrašujočo. To verovanje pa je v resnici "hudič". O NOROSTI: "Razlog zakaj je ego nor: uči, da ti nisi tisto, kar v re- snici si. O SAMOSPOZNANJU: "Pre- poznavanje Boga je prepoznavanje sebfe." O DEPRESIJI: "Ko si žalosten, vedi, da to ni nujno. Depresija izvi- ra iz občutkov, da nimaš tistega, kar si želiš. Zapomnisi, da imaš vse. česar se niti ne zavedaš, zato se lahko odločiš tudi drugače." O OBČUTKU KRIVDE: "Ko se počutiš krivega, se spomni, da je tvoj ego tisti, ki je prekršil božje za- kone, to nisi ti... Toliko časa, koli- kor se počutiš krivega, ti ego ukazu- je, ker samo ego lahko izkusi kriv- do." OSVETEMDUHU:"Svetiduh je tvoj Vodnik, ki ti svetujepri tvoji izbiri. Je del tvojega uma, ki vedno zagovarja pravilno izbiro, zato ker govori v Božjem imenu, je tvoja edina prava komunikacija z Bo- gom, ki jo lahko prekineš, ne moreš pa je uničiti... Sveti duh je most za prehod od opažanja k znanju ... Je del Svetega trojstva, zato ker je Nje- gov um delno tvoj,delno pa Božji... Sveti duh je Božji odgovor človeškemu egu ... Sveti duh ima nalogo, da odstrani tisto, kar je ego naredil." OČUDEŽU:"Čudežjelekcijaiz totalne zaznave." O ZAZNAVI: "Napačna zazna- va (percepcija) blokira pot k Spoz- nanju, pravilna zaznava pa je stop- nica k temu Spoznanju. Vsa vred- nost pravilnezaznave je v neizogib- nem spoznanju, da je vsa zaznava nepotrebna. To spoznanje povsem odstranjuje vse blokade." O SMRTI: "Smrt so središčne sanje, iz katerih izvirajo vse iluzije. Smrt je simbol strahu pred Bo- gom." O ČASU: "Čas samo navidezno teče v eni smeri, toda ko dosežeš ko- nec časa, se bo čas zvil kot dolga preproga in izginil. Dokler boš ver- jel, da je Božji človek kriv, toliko časa boš hodil po preprogi in verjel, da te pot vodi v smrt. To potovanje se ti bo zdelo dolgo, kruto in nesmi- selno. Tudi v resnici je takšno... ni nobenega potovanja, je samo PRE- BUJENJE." O POVEZAVI OBČUTKA KRIVDE IN ČASA: "Si neranljiv zato, ker nisi kriv. Lahko se okle- paš preteklosti samo s krivdo. Občutek krivde potrjuje, da boš kaznovan za tisto, kar si storil, in tako je to povezano z enodimenizo- nalnim časom, ki se razteza iz pre- teklosti k prihodnosti. Nihče, ki v to verjame, ne more dojeti, kaj po- meni "vedno", in zato te mora občutek krivdeosvoboditi razume- vanja večnosti. Ti si nesmrten, zato kersi večen. OBČUTEK KRIVDE JE TOREJ NAČIN, DA SE OHRANJATA PRETEKLOST IN PRIHODNOST V TVOJEM UMU, DA BI SE ZAGOTOVIL OBSTOJ EGA... Nesmrtnost je na- sprotna času, ker čas mineva, nesmrtnost pa je stalna." O VSTAJENJU: "Vstajenje je premagovanje smrti. To je ponov- no bujenje ali ponovno rojevanje, sprememba v umu v zvezi s pome- nom sveta ... To so sanje, v katerih telo povsem deluje, ker v tem pri- meru nima druge funkcije, razen da komunicira... To je poziv Bogu, naj naredi zadnji korak ...To jeedi- na sinova želja po združitvi z Očetom." Besedilo Tečaja o čudežih se zakl- jučuje z naslednjimi besedami: "Brat je moji v odrešitvi, ne zapravi- te priložnosti slišati moj glas in moje besede. Ničesar drugega ne želim kot vašo osvoboditev. Ni prostora za pekel v svetu, katerega krasote šele morajo postati tako in- tenzivne in tako vseobsegajoče, da je samo še korak do Neba. Vašim utrujenim očem prinašam vizijo drugačnega sveta, tako novega, čis- tega in svežega, da boste pozabili na bolečino in žalost, ki ste jo videli prej... Potovanje se končuje na tem mestu, na katerem se je tudi pričelo. Od potovanja ni ostala niti sled ... Prispeli smo na kraj, kjer smo vsi eno in kjer smo doma; tja, kjer Ti želiš, da smo." Vspomin Dušanu Rudolfu življenje športnika jj običajno burno, živahno in poi. no stresov. Velikokrat se zgodi da se konča tedaj, ko je na vrhuti. cu moči in na višku športne ka. riere. Dušan Rudolf se je zelo zgodaj zapisal borilnim veščinam in jin posvetil dobršen del svojega mla. dega življenja. Doživljal je vzpone in padce ter nazadnje vendarle dočakal dan, ko je lahko oblekel kimono z državnim grbom. Kom reprezentant je branil barve SloS venije v ZDA na svetovnern prvenstvu ter tudi tam s svojo bor. benostjo, sproščenostjo in nepos^ rednostjo pripomogel k uspehu slovenske reprezentance. Na domačih boriščih jebil zadnja leta nepremagljiv in si zato pridobil status športnika državnega razre- da. Zadnje dni se je pripravljal na evropsko prvenstvo v kickboxin- gu, žal pa bo slovenska reprezen- tanca tokrat v Helsinke odpotova- la brez njega. Kruta usoda ga je iztrgala iz naših vrst na najbolj tragičen način. Umrl je 15. avgus- ta 1994, ne da bi se mu izpolnila velika želja: osvojiti medaljo na evropskem prvenstvu in nato zaključiti uspešno športno karie- ro. Vsi, ki smo ga poznali, ga bomo ohranili v trajnem spominu predvsem kot dobrega prijatelja in odličnega športnika. Kickboxing zveza Slovenije: preds. Zt;one Zinrajh PREDSTAVUAMO VAM/LIPE IZLAKAR 80-LETNIK Mnogi Ptujčani ga poznajo kot skromnega in dobrega človeka, ki je vedno pripravljen priskočiti na pomoč bodisi s koristnim predlogom ali s svojim znanjem in de- Icm. 16. julija je dopolnil 80 let bogatega in plodnega življenja. Dolga leta je bil uslužbenec Službe družbenega knjigovodstva, njegova vsestranska aktivnost pfl bo še dolgo, dolgo pustila sledove v ptujskem planinstvu, gasilstvu, pa v športnih organizacijah in morda še kje. Več kot dober razlog smo imeli torej, ko smo gu ob tej priložnosti obiskali na njegovem domu v Kajuhovi 5 v Ptuju in v prijaznem klepetu prelistali njegovo bogato knjigo življenja, polno spominov, prijetnih in grenkih trenutkov. Najprej iskrene čestitke ob vi- sokem jubileju, gospod Izlakar. Takole na prvi pogled ste videti zdravi, nasmejani in brezbrižni. Kako pravzaprav doživljate osmi križ svojega življenja? "Moram reči, da še kar gre. Sicer imam precej težav pri hoji, ker mi odpovedujejo noge, poleg tega slabo vidim, drugače pa se počutim kar dobro." Po vaši govorici bi sodil, da nis- te iz Ptuja... "Rojen sem bil 16. julija 1914 v Šentilju podTurjakom priMislinju. Leta 1920 so se starši preselili v Ormož, kjer sem pozneje končal meščansko šolo, v bližnjem Čakov- cu pa sem hodil v državno trgovsko šolo. Leta 1939 sem bil nekaj časa v Mariboru, po okupaciji sem se vrnil v Ormož, kjer sem bil takrat načel- nik oddelka za trgovino in obrt pri okrajnem odboru OF. Po ukinitvi okraja sem postal delegat okrožnega odbora OF pri Hranilnici v Ormožu, potem ko so hranilnico li- kvidirali, pa sem leta 1947 prišel v novoustanovljeno podružnico Na- rodne banke v Ptuju kot likvidator. Pozneje sem bil kreditni referent, nato pa so me imenovali za pomočnika direktorja podružnice Narodne banke. Na tem delovnem mestu sem doživljal ves razvoj bančništva: od Narodne banke do Okrajne komunalne banke Mari- bor, Komunalne banke Ptuj, spet Narodne banke Ptuj, potem je nas- tala SDKpri Narodni banki in končno samostojna Služba družbe- nega knjigovodstva, kjer sem služboval do upokojitve kot pomočnik direktorja SDKv Ptuju." Kljub izredni službeni odgo- vornosti in obremenitvi pa ste vedno našli dovolj časa za aktiv- nosti v gasilstvu, planinski orga- nizaciji in športu. Pa začniva pri planinstvu - kdaj ste se zaljubili v gore? "Že kot dijak sem rad zahajal v naše prelepe planine. V mladih letih sem bil najprej član PD Ruše, po pri- hodu v Ptuj pa sem član planinskega društva Ptuj od ustanovitve leta 1953, ko sem postal član nadzornega odbora in s krajšim presledkom ostal na tej funkciji dobrih 23 let. V zrelih letih sem se lotil organizacije društvenih avtobusnih planinskih izletov; natanko 98 izletov sem orga- niziral in vodil. Tudi na slovenskem vrhu Triglavu sem bil, in to dva krat. Poleg tega pa sem pomagal ženi pri izvedbi nekaterih šolskih izletov v planine. Skratka zelo rad sem hodil po naših gorah, zadnja leta pa me noge počasi zapuščajo in zadovoljiti se moram z vsakodnevnim spreho- dom v ljudski vrt." Tudi v gasilski organizaciji ste bili dolga leta med aktivnejšimi. Kdaj ste pričeli? "Z gasilstvom sem se prvič srečal že v O rmožu, kjer smo mnogi fantje iz sokolske telovadbe šli tudi h gasil- cem . Prav zaradi tega sem ostal zvest gasilstvu tudi ob prihodu v Ptuj. Iz- voljen sem bil na razne funkcije, naj- prej pri društvu, pozneje pa pri okrajni gasilski zvezi Ptuj, kjer sem bil nekaj let predsednik, nekaj časa sem bil podpredsednik okrajne ga- silske zveze v Mariboru, sočasno sem postal član Gasilske zveze Slo- venije. Aktivno pa sem deloval tudi v poznejši občinski gasilski zvezi Ptuj, pri društvu sem bil blagajnik, pa član predsedstva ali nadzornega odbora. Seveda sem ves ta čas aktivno spremljal in sodoživljal razvoj ga- silstva in gasilske tehnike. Če se, re- cimo, spomnim, da smo v Ormožu gasili še z ročno brizgalno, dandanes pa imamo najmodernejša kombini- rana gasilska vozila z visokotlačnimi črpalkami in gasilskimi topovi ter najsodobnejšo opremo, je razlika se- veda več kot očitna. Gasilstvo je zelo napredovalo." Vidim, da vašo vitrino krasi ve- liko najrazličnejših medalj, di- plom, priznanj in pokalov. Prvo priznanje ste prejeli pri ormoškem Sokolu, kjer ste se pričeli ukvarjati s športno aktiv- nostjo, kajne? "Tudi to je res, že kot otrok sem telovadil pri Sokolu in šport me je spremljal vse življenje. Imel sem dva vaditeljska tečaja, enega na Ptuju in drugega v Studencih pri Mariboru, pozneje sem postal vaditelj vrste dečkov v Ormožu, v tamkajšnjem društvu pa so me izvolili tudi za taj- nika. Tudi ob prihodu v Ptuj sem nadaljeval športno dejavnost najprej pri TVD Partizan, pozneje pa pri okrajni in še pozneje pri občinski športni zvezi, zvezi telesnokultur- nih organizacij in še kje." Odkar ste prišli v Ptuj, ste pos- tali in ostali pravi Ptujčan. Zago- tovo pa je velika razlika med živl- jenjem v Ptuju leta 1947 in danes "Oh, skoraj ni primerjave. Takrat je bil Ptuj precej manjše mesto in ljudje smo se med sabo lažje in veli- ko bolje poznali. Danes pa je toliko novih hiš in stanovanjskih blokov, da se človek komaj spomni, kako lepe livade in polja so bile včasih tod okrog. Sedaj je na njih sam beton." Leta 1941 ste se poročili in pred tremi leti sta z ženo Marto praz- novala zlato poroko. Zal ste že drugo leto vdovec; zagotovo je se- daj v jeseni življenja zaradi tega še težje. "Č eprav sva se z ženo vse življenje dobro razumela in spoštovala, šele sedaj, ko sem ostal brez nje, vidim in čutim, kako veliko mi je pomenila. Zelo jo pogrešam, ampak žal je živl- jenje pač tako. Ob tem mi je v veliko zadovoljstvo ugotovitev, da v Ptuju znajo skrbeti za starejšega in osamljenega človeka, kot sem reci- mo jaz. Živim sicer tukaj v bloku čisto sam, hrano pa mi redno pri- našajo iz Doma upokojencev v Ptu- ju. Moram reči, da sem s hrano zelo zadovoljen, pa tudi z vsem osebjem v Domu upokojencev; in vse kaže, da bom počasi postal tudi njihov domski varovanec, kajti tudi hoja po stopnicah me vse bolj utruja." Vaše življenje je bilo službeno vezano na denar. Kako je sedaj, ali se s svojo pokojnino lahko dostojno preživljate ? "Na vso srečo imam še kar dobre pokojnino in sem res zadovoljen. Si- cer pa zame skrbijo še nečakinja ii njene hčerke. Tako me operejo it zlikajo, po potrebi pa me vozijo tud na ženin grob in še kam, če je potreb- no. Imam pa tudi zelo dobre sosede N aj omenim morda Kušarjeve otro- ke. Sicer pa v glavnem samevam tu- kaj v stanovanju, prebiram časopis« rad rešujem križanke..." So se vas ob jubileju spomnila tudi nekdanji sodelavci in prij^ telji? "Oja, nekdanji sodelavci so m' presenetili, saj so mi poslali pozdU" ve prek telefona, pa tudi v pisni obli" ki so se me spomnili. N a žalost pas" v SDKsedaj že novi ljudje, ki jih tofr ko ne poznam, pa verjetno tudi oiJ mene ne, saj sem že od leta upokojen. Precej lepo, s čudovii^ voščilnico pa so se me spomnili tu'' ptujski gasilci. Vsem sem seve''' globoko hvaležen, saj se rad sporu'"' jam na vse skupne trenutke in vsakega posameznika posebej Ob slovesu smo gospodu karju zaželeli še veliko zdravih''' ter da bi še naprej, čeprav sa""' užival sadove svojega bogatega'" vsestransko aktivnega življeni^ V imenu vseh tistih, ki jim je kd^l koli storil kaj dobrega, paiskre"^ hvala, spoštovani Lipe Izlakar- •oM.Ozme^ Lipe Izlakar ob svo/em najliubšem početju - med reševanjem Tednikove križanke. ifCDNIK -25. AVGUST 1994 ODTOD IN TAM -11 KIDRIČEVO / ZABAVNI DAN NA KOPALIŠČU podjetje Vital iz Kidičevega je v petek, 12. avgus- ta, pripravilo na letnem kopališču v Kidričevem zabavo. Pri organizacije jim je nagajalo vreme, tako da je bilo na prireditvenem prostoru veliko manj obiskovalcev, kot so jih pričakovali. V baze- nih je bilo le nakaj kopalcev, ki so iskali še zadnje užitke poletnega kopanja. labavaz veselo druščino nastopajočih Zabavni del je bil vesel in pester, saj se je na prireditvenem odru poja- vilo kar nekaj zvezd slovenske zabavne scene. Nastopili so bigbenovci s svojimi uspešnicami,pa Brendi zZelenimi očmi, nekaj mlajših pevcev, le tako pričakovane Helene Blagne ni bilo. Morda smo jo pogrešali le listi, ki smo imeli celoten program prireditve. Za zabavo je skrbel tudi klovn in med otroke razdelil veliko nagrad sponzorjev. Obiskovcalci so lahko srečo preizkusili še v igrah in tekmovanjih na vodi, v tekmoval- nem delu pa je nastopilo pet ekip; na prvo mesto se je uvrstila ekipa Kolloysa. Tudi nastopajoči niso držali obljube, saj so nastopili v dnevnih oble- kah in ne v kopalkah. Petkov popoldan na kopališču v Kidričevem pa kHI kljub temu v znamenju poletja in zabave. Tatjana Mohorko SRIBRHI JUBILEJ FESTIVALA SLOVENSKE DOMAČE ZABAVNE GLASBE - 9 Dopoldne pred sklepnim dejan- jem festivala - pred objavo re- zultatov in zakl- jučnim ceremo- nialom. Zaradi Fleretove inten- zivne nege, Kar- lovih reber in drugih žrtev pretira- no razigranega vikenda so bile zas- tave na pol droga. Program je na vi- dez tekel brez zastojev, vendar čisto brez motenj le ne. Povit kot snop je bil najbolj nemi- ren in temu primerno tudi glasen Tržačan, ki mu ie šlo v franže - kot je skromno priznal - kar nekaj skalpov. Samo na Ptuju z bližnjo okolico, da o geografsko razširjeni varianti sploh ne govorimo... Vse dni naibolj in največkrat po- grešana Stanka Kovačič je prišla, enooki Dušan Drolc pa je že pred ko- silom napovedal hiter umik po končanem finalu, čemur so se z odo- bravanjem pridružili še nekateri. Med njimi tudi kadilsko spokorjeni Branko Somen, ki pa ga DD ni pova- bil za sopotnika. Po vsej verjetnosti iz varnostnih razlogov. Kmetčev kombi je z zamudniki že odbrzel v Haloze, stric pa se je do onemoglosti čudil nevarni izsušenosti nekaterih ertevejevskih asov, ki so minuli večer po končanem programu nosili v sobe cela naročja steklenic. Vino, whi- skey in najbrž še kaj. "Kot da bo spet vojska!" je podkrepil začudenje. Nedelisko odeti člani glasbene ko- misiie so se v družbi s Stanko med srebaniem dopoldanske kave samo skrivnostno muzali, če jih je kdo na- skočil, kako je z nagradami in nagra- jenci. Žirantom za besedila je bilo s takšnim eskiviranjem prizanašano. Najbolj zato, ker ni nihče nič slabše spal, če ni vedel, čigavi verzi bodo po finalu več vredni, drugič pa tudi zato, ker smo se mi vse o nagradah dogovorili ustno in pisno že na Bor- lu. Zame je bil festival tako rekoč pod streho. Edini nepokriti zadevista os- tali še nagrajenci za glasbo in direk- tor festivala, s katerim sva bila dogo- vorjena enkrat po kosilu. "Okrog druge v recepciji!" sva si rekla pred ekskurzijo h Kmetcu in še, da minuta gor ali dol ne bo niko- gar ubila. ALACARTE Zaradi dogovora z direktoriem festivala sem se otrese! vabil za tarok in keglianie ter se po Stričevem na- migu odločil za kosilo. Pridružil se nama ie še režiser Andrej Stojan in skupai smo sedli v restavraciio z veličastnimi Miheličevimi kurenti na srednji steni ter počakali strežbo. "Po naročilu, kajne?" je rutinsko vprašala mladenka, vzela številke sob in odbrzeia po pijačo, medtem ko smo se mi zakopali v ponudboz jedil- nega lista. Z ohlajenim rimljanom anno 69 smo preskočili aperitiv in juho ter se nato studiozno posvetili izboru na krožnikih. Po vseh dobrotah pri Kmetcu je bilo težko še imeti norma- len odnos do česarkoli, toda vsemu navkljub je bila hotelska kuhinja brez pripomb. Celo po Stričevih iz- redno strogih gurmanskih merilih. Presenečenje je prišlo na koncu. Sploh zame, ki razen dveh zajtrkov s prehranjevanjem v Ptuju nisem imel nobene prakse. "Saj ste dali številko sobe," je za- gostolela mladenka, ko sem jo prosil za račun. "Za festivalske goste je to dovolj, so nam naročili," je še uspela dodati in odhitela med mizami k drugim gostom. Stric in Andrej sta skomignila z rameni, češ kai pa se greš. In šele nato, ko sta bila pre- pričana, da o protokolu nimam blage veze, sta me potolažila, nai ne kom- pliciram in naj raje mirno počakam direktorja, ki mi bo znal najboliepo- vedati,zakai tako... Televizijski tandem je potem od- hitel novim dogodivščinam v objem, meni pa ni preostalo drugega, kot da počakam na direktorja, med tem pa na vse pretega mozgam in skušam najti odgovor, čemu takšna veliko- dušnost ... Imel sem srečo, da z globokim oranjem nisem še začel predaleč, ko me je s svojim prihodom presenetil direktor festivala Franc Plohi. Zato tudi nisem ovinkaril, ampak kar iz prve ustrelil, zakaj takšna pozornost za vse festivalske goste. Še malo, pa bi me kap! Gospod di- rektor, tedaj še tovariš, je brezpoceni prodaiania naglo poiasnil, zakai vse to. FESTIVAL "Nai se zdi še tako velikodušno, pa ni vse skupai nič drugega kot račun," ie priznal z nasmeškom in za nekai stopeni šepovečal začudenie naspro- ti sedečega. In nato pojasnil, da so imeli prvo leto več kot polovico ne- prodanih vstopnic, da je festival končal precej klavrno in da je bilo v javnosti o njem bore malo. "Zato je bilo treba poiskati pot in način, da bo prireditev postala vabljiva in dogodek tako za prijatelje domačih viž kot za medije, kot so te- levizia, radio in časopisi. Medtem ko množice razgiba program z obilico dobrih ansamblov, je pri medijih čisto druga zgodba. Treba jih je crkljati, jim ponuditi tisto, kar si želijo, kar tudi zaslužijo, pa le redko- kje dobijo. Temu pa se z drugimi be- sedami lahko reče pozornost, lahko odprti računi ali pa čisto preprosto gostoljubnost." In zaupal je, da ima zato pri lokal- nih političnih faktorjih, četudi je or- ganiziran in pri SZDL celo dobro za- pisan, veliko črno piko. Da muočita- io, da po nepotrebnem razmetava de- nar, ampak da on drugače tega ne zna in tudi noče. In zraven še, da nekate- ri še zmerai živijo v prepričanju, da se vse lahko po partizansko vzame ali pa po brigadirsko naredi zastoni. "Ampak teh časov ni več," je podčrtal brez direktorske avtoritete. "Če hočeš kaj narediti, moraš plačati, v začetku pa celo preplačati, da pri- me." In zatem je iskreno dodal, da dvp- mi, da bo se komu šlo v Ptuj, če ne bi poskrbeli, da imajo ansambli ureje- no prenočišče in povrnjene potne stroške, da imajo člani komisii in poročevalci odprte račune in plačano prenočišče. Kako so uredili vse to? "Preprosto: s sponzorii in niihovi- mi prispevki," je izdal poslovno skrivnost direktor festivala. "Zlob- neži bodo to počet jeopisovali kot kai vem kakšen kriminal, ampak odkri- to povedano gre pri vsem skupai samo za preprosto naložbo za pri- hodnost. Če smo se odločili, da hočemo fes- tival domače glasbe, potem dajmo zanj tudi kaj storiti. To pa pomeni združiti denar in energijo za njegovo normalno rast in mu pomagati v živl- jenje, kot pomagajo otrokom n j ihovi starši. Ob 1900-letnici Ptuia, ko je bila spočeta zamisel o festivalu in smo plaho tipali za obrisi prireditve, ki ima zdaj za seboj tretje leto, toliko in toliko nastopajočih, pa radio in tele- vizijo, ni bilo nobenih problemov z denarjem. Na občinski ravni smo se dogovorili, da hočemo to in to, in smo imeli. Zdaj pa, ko se nam je pos- rečilo doseči tisto, kar si nedavno tega še sanjati nismo drznili, spet ni prav..." Franc Ploh je kot direktor radia in festivala domače glasbe doživel ev- foriio prireditve v mediiih sredi pri- prav na IV. srečanje godcev v Ptuju, ko je v začetku leta 1972 tragično pre- minil. - Prihodnjič naprej - PARADIŽ / PRI KUJEVČEVIH SO POSTAVILI KLOPOTEC Veselo je bilo tisto nedeljsko popoldne, ko so pri Kujevčevih na Paradižu 22 pos- tavljali klopotec. Zbrala se je vesela druščina prijateljev in sorodnikov, ki so mla- demu Marjanu pomagali pri postavitvi. Čas trgatve je blizu Marjan Kujevec je mladenič, poln Ustvarjalne energije in idej. Tudi le- ie naredil klopotec, ki je pravi ve- "^an, saj je premer njegovih peres 5 J^^trov. Težak je kar 500 kilogramov, ^ka pa je dolga 6 metrov. Delal ga je ^^ec dni, v veliko pomoč pa mu je ki je nekoč sam delal klopot- klopotec so postavili ob bližnjem '''^gradu, da bo odganjal škorce in naznanjal bližajoči se čas trgatve. Pri tem so pomagali priiatelii in kar ne- kai težav so imeli. Kot so povedali so- sedje z okoliških hribov, je klo- potčeve udarce slišati daleč naokrog. Marjan je ob koncu povedal, da bo tudi naslednje leto naredil klopotec; kako velik bo, pa je še skrivnost. Počakajmo leto dni, morda bo Mar- jan naredil spet kakšnega velikana. Tatjana Mohorko HAJDOŠE / MEDNA- RODNO GASILSKO TEKMOVANJE Gasilske ekipe tudi iz tujine Tekmovanja so za gasilce Iz Hajdoš tudi v tem letu uspešna, saj je ženska članska ekipa osvojila že veliko pomembnih pokalov. Dobro pa je sodelo- vanjetudi na mednarodni ravni. Letos pripravljajo drugo med- narodno gasilsko tekmavanje za pokal Hajdoš, ki bo v soboto, 27. avgusta, na nogometnem igrišču. Tekmovalne discipline zajemajo vajo po programu CTIF ter štafetni tek 9 x 50 metrov brez ovir in prenosa povelja. Sodeluje- jo lahko članice A, člani A in člani B z upoštevanjem točk glede na starost. V ženski in moški konku- renci pripravljajo prehodni pokal za zmagovalni ekipi, prve tri eno- te v obeh skupinah prejmejo po- kale, vsaka desetina pa bo dobila diplomo kot spomin na sodelo- vanje. Tekmovanje bo medna- rodno, saj se ga bodo udeležile ekipe iz sosednje Avstrije. ^TM HAJDINA/ NEODGOVORNO ODLAGANJE ODPADKOV Na območju Zg. in Sp. Hajdine so bila tudi tri nelegina odlagališča odpadkov. V skupni akciji Sekretariata za komunalne zadeve občine Ptuj, podjetja Čisto mesto. Železniškega gospodarstva Maribor, Komunalne inšpekcije in krajev- ne skupnosti Hajdina so z nemajhnimi stroški sanirana vsa tri. Gospodinjstvom so bile dostavljene posode za odpadke, vendar so jih nekatera odklonila. A upanje, da bodo državljani odpadke od- lagali v skladu s predpisi in po svoji vesti v posode, je zmotno. Ob železnici, kjer je črno odlagališče sanirano, sedaj odlagajo odpad- ke širom po gozdovih. Ob pokopališču in ob igrišču vasi Draženci, kjer je nelegalno odlaga- lišče tudi sanirano, pa sedaj odlaga- jo odpadke kar v zabojnike ob po- kopališču. Najdemo lahko tudi živalske odpadke (okončine, dro- bovino), steklenice, pločevinke, gnil krompir itd., kar kažeta foto- grafiji, posneti 5. avgusta. Zabojni- ki ob pokopališču so namenjeni samo za pokopališkeodpadke. Nji- hov odvoz se plačuje iz sredstev za vzdrževanje pokopališča. Za odvoz enega zabojnika se plača okrog 20.000,00 SIT z vštetim komunal- nim pripsevkom. Če bodo ljudje odpadkeodlagali v te zabojnike na- mesto v svoje posode, krajevna skupnost ne bo mogla več plačevati odvozov, ker nima drugih sredstev kot sredstev za vzdrževanje poko- pališča, to pa plačujejo lastniki gro- bov. Ob pogledu na fotografije si lahko predstavljamo, kakšen smrad se širi pri pokopališču in okolici. Tudi kašna okužba se lahko iz tega izcimi. Lastniki gro- bov se pritožujejo na krajevno skupnost zaradi takega stanja okrog pokopališča. Prosimo vse očividce, čeopazijo nelegalnoodla- ganje odpadkov v zabojnike ob po- kopališču, da ugotovijo storilca ali si zapišejo registrsko številko vozi- la in storilca prijavijo na krajevno skupnost Hajdina, ta pa bo sprejela vse prijave in jih bo posredovala pristojnim inšpekcijskim službam. Za odlaganje odpadkov v zabojnike na pokopališču so pred- vidne visoke kazni in osebna od- stranitev odvrženih odpadkov. Podjetju Čisto mesto in inšpek- cijskim službam občine Ptuj pripo- ročamo, da v skladu s pristojnim odlokom dostavijo posode za od- padke vsakemu gospodinjstvu, občanom pa priporočamo, naj ne odlagajo svojih odpadkov v omen- jene zabojnike. S skupnimi močmi bomo kaj hitro stopili na prste tis- tim, ki nam malomarno in neodgo- vorno svinjajo naše okolje. M. Kampl Hajdina, S. avgusta 1994 12 - REPORTAŽE, ZANIMIVOSTI 25. AVGUST 1994- TEDNl|( PTUJ / PRIPRAVLJEN OSNUTEK ODLOKA O VAROVANJU NARAVNE DEDIŠČINE Vsi, ki se že dlje časa ukvarjamo z varstvom naravne dediščine, ugotavljamo, da je le-te v ptujski občini vedno manj. Zaradi nedovoljenih in n^ strokovnih posegov izginjajo cela področja do sedaj varovane narave (Šturmovci, Pesniška dolina) in posamezna drevesa. Zato so na Zavodu ii, naravno in kulturno dediščino Maribor (ZNKDM) pripravili osnutek novega odloka o varovanju naravnih znamenitosti na območju občine Ptuj,' Območje, ki ga predlagajo v varovanje, je sedaj po površini nekoliko večje od prej varova- nega, to pa predvsem zaradi varovanja porečja stare struge reke Drave. Vsega drugega pa je bistveno manj in tudi v primerjavi z drugimi občinami v Sloveniji imamo zelo malo zavaro- vanih površin. Tako naj bi po novem v občini Ptuj imeli: štiri krajinske parke (prej dva), deset naravnih rezervatov (prej dva), 41 naravnih spomenikov (prej blizu 80) in 11 spomeni- kov oblikovane narave. • KRAJINSKI PARK Krajinski parki so območja kul- tivirane narave, ki združujejo značilno krajino s sestavinami naravne in kulturne dediščine. Namenjeni so predvsem rekrea- ciji in ohranitvi značilne pokraji- ne, kakor tudi vzdrževanju in kre- pitvi naravnega ravnotežja. V tej zelo razširjeni definiciji obsegajo krajinski parki kar tri navadno ločene varstvene oblike: klasične krajinske parke, biotope in spK)- minske parke. Sicer pa so najbolj rahlo zasnovana in najmanj ome- jujoča varstvena skupina. Njihov pomen je večinoma lokalen in so omejeni na območje ene ali kvečjemu dveh občin. Namembnost krajinskih par- kov je predvsem rekreacijska, lahko tudi biotopska, spome- niška in izobraževalna. 1. krajinski park Šturmovci Park predstavlja stanje, ki je kljub spremenjenemu režimu (Ptujsko jezero) blizu naravne- mu. Odlikuje ga predvsem pe- strost rastlinskih in živalskih združb in velika krajinska sliko- vitost. Krajinski park Šturmovci ob- sega del halocensko-avualne rav- nice med Ptujskim jezerom, Dra- vo in Dravinjo oziroma haloškim robom. To območje predstavlja enega zadnjih še ohranjenih os- tankov obdravskih poplavnih lo- gov v Evropi. V njem so ekološko in naravovarstveno najvrednejši habitati (prodišča, poplavni gozd in logi z orjaškimi topoli, stu- denčnice). To so predvsem ras- tišča redkih in ogroženih rastlin in živali, ki so tako po domači ka- kor tudi po mednarodni zakono- daji deležne posebnega varstva. Območje Šturmovcev je vneseno tudi v seznam najpomembnejših ornitoloških lokalitet. Na območju parka je prepove- dano travnike spreminjati v nji- ve, odlaganje vseh vrst odpadkov, izvajanje melioracij ter gradnja najrazličnejših objektov. Pripo- roča pa se izvajanje tradicionalne- ga izkoriščanja Šturmovcev (občasno podiranje dreves, košnja, pašništvo), nadzorovan odkop gramoza in peska (to bi še lahko popestrilo živalski biotop) ter izobraževanje. 2. krajinski park Boč - Donačka gora Obsega kompleksno naravno območje, ki zajema pomembne prvine naravne dediščine - pra- gozdni rezervat, rastlinske in dre- vesne znamenitosti ter prvine kulturne krajine. Območje krajinskega parka Boč - Donačka gora obsega dele občin Ptuj, Slovenska Bistrica in Šmarje pri Jelšah. V ptujski občini spadaja v okvir parka j vrhovi Resenik, Kulpina, Kuk- ma, Sv. Mohor, Ivnik in Velika glavica. Vanj pa spada tudi nekaj naselij s prvinami tipičnega stav- barstva. Park je veliko bolj zavarovan, kot so to Šturmovci, saj v ožjem območju ni dovoljeno graditi cest, parkirišč, gostišč in tudi ne podiranje drevja, spreminjanje kulture ali postavljanje ograj ali kakšnih drugih žičnih ovir. 3. krajinski park Drava Obsega staro strugo Drave in pokrajino ob njej med Maribo- rom in Ptujem. To območje je en zadnjih delov naravne struge reke Drave in obsega ekološko in nara- vovarstveno najvrednejše bioto- pe (stara struga Drave s prodišči, meandri in obrežji, močvirja in trstišča, studenčnice z izviri ter poplavni gozdovi). Stanje na tem območju je kljub posegom še ved- no blizu naravnemu. Krajinski park Drava je novo varovano območje. Namenjen je predvsem ohranitvi značilnega tipa obrečne kulturne pokrajine, ki se je tu izoblikovala, ter ohra- nitvi naravnih značilnosti Drave in drugih objektov. Na tem območju je predvideno ohran jan- janje teh značilnosti z ustrezno Bogomoljka prosi za rešitev Šturmovcev. Foto: B. Šfvmberger tradicionalno kmetijsko in goz- darsko rabo prostora ter takšnim urejanjem vodnih površin, ki so v skladu z ekološkimi in krajinsko- estetskimi značilnostmi. 4. krajinski park stara Drava Park obsega staro strugo Drave in pokrajino ob njej od sotočja Drave in Dravinje do državne meje na območju Zavrča. Tu so rastišča redkih in ogroženih vrst rastlin in živali, ki so z zakonom zavarovane. Odlikujeta ga tudi krajinska slikovitost in pestrost obvodnih življenjskih prostorov. Na območju krajinskih parkov Drava je med drugim tudi prepo- vedano graditi v poplavnem pasu Drave, graditi vodne zbiralnike za pridobivanje energije, odlagati odpadke vseh vrst, izkoriščati gramoz in mivko izven za to določenih in ustrezno urejenih mest, spreminjati travnike v nji- ve, sekati gozdove na golo in v njih vnašati neavtohtone rastlin- ske vrste. • NARAVNI REZERVAT Naravni rezervat je predviden za primere, ko je varovanje poseb- nih območij ali habitatov bistve- no za ohranjanje ustreznih pogo- jev stalnih ali migratornih vrst živali, ki so širšega pomena. Kljub veliki raznovrstnosti območij, ki jih uvrščamo v to ka- tegorijo, mora vsako od njih v prvi vrsti služiti ciljem varstva narave. Obseg območja narekuje- jo potrebe habitata in vrst, ki jih je treba varovati. Takšna območja so lahko razmeroma majhna; ses- tavljajo jih lahko gnezdišča ptic, močvirja, jezera, ustja rek, gozdo- vi ... Naravni rezervat lahko terja ne- katere ukrepe, da se s tem zagoto- vi optimum pogojev za vrste, združbe ali za druge posebnosti nekega primera. Na primer neka- tera travišča se lahko ohranjajo le tako, da obstaja ustrezna paša; j močvirja za prezimovanje ptic zahtevajo odstranjevanje trsja in gojenje rastlin, ki jim služijo za hrano... Nekatera območja lahko urejamo za vzgojo javnosti ali za preverjanje varstvenega upravl- janja. Lastništvo lahko pripada os- Stara Drava leta 1993. redn ji oblasti, ali če so zagotovlje- ni ustrezni pogoji, tudi nižji oblasti, nepridobitnim skrbni- kom, zasebnim organizacijam, skupinam ali posameznikom. 1. naravni rezervat Šturmovci To j e n a j več j i n ara vn i rezervat v ptujski občini in je znotraj krajin- skega parka Šturmovci. Obsega ekološko in naravovarstveno naj- vrednejša območja, ki sodijo med izginjajoče in najbolj ogrožene evropske ekosisteme. To so stari Rokav, nagošenjski Šturmovci, stara Struga, stara Dravinja, dra- vinjska podkev, Mižavina, Jama in Struga (hajdinska Stu- denčnica). To je območje zanimi- vih naravnih pojavov in živl- jenjski prostor številnih redkih in ogroženih rastlinskih in žival- skih vrst (vsaj 350 rastlinskih vrst, 232 vrst ptic, 26 vrst kačjih pastirjev in več deset vrst sesal- cev). Zraven tega rezervata je predvi- denih še 9 manjših gozdnih rezer- vatov: Gris, pragozd Donačka gora, pragozd Belinovec, Biš, Spodnji Velovlek, Pongrce, Jelo- vice, Desenci in Kobilina. • NARAVNI SPOMENIKI Ta kategorija navadno obsega enega ali več specifičnih naravnih pojavov izjemnega pomena za državo. Takšni posebni pojavi, ki uživajo varstvo, morajo bili v ide- alnem primeru brez vsakih ali le z neznatnimi človekovimi aktiv- nostmi. Naravne posebnosti niso nujno obsežne niti ni potrebno, da vsebujejo pestrost pojavov ali reprezentativne ekosisteme, ki naj bi upravičevali njihovo uvr- stitev v narodne parke. Čeprav ima območje naravnega spomenika lahko tudi rekreacij- sko in turistično vrednost, pa se mora urejati tako, da se ohranja brez človekovih motenj. Ta območja so v upravljanju os- rednjih ali drugih oblastnih struktur, nepridobitnih združenj ali društev. V ptujski občini naj bi število naravnih spomenikov bistveno zmanjšali. Tako naj bi jih odslej bilo le 41, med njimi pa so najpo- membnejši Ptujsko jezero, stara struga Drave, ribniki v Podvin- cih, koloniji sivih čapelj v Bišu in pri Dornavi, rastišči močvirskega tulipana v Gabrniku in Strejacih, Hajdinska in Turniška Stu- denčnicain gramoznica Tržeč. • SPOMENIKI OBLIKOVANE NARAVE To so posamezne naravne po- sebnosti, ki so navadno povezane s kulturnimi spomeniki. So manjša območja ali objekti vrtne- ga in parkovnega oblikovanja z botanično, estetsko in kulturno Fofo:B.5fvmbergo namembnostjo. Pri spomenikih oblikovane na rave je prepovedano spreminjati vrtno arhitektonsko zasnovo, uničevati ali poškodovati drevje ali grmovje, spreminjati ekološkt pogoje, ki so potrebni za obstoj ii razvoj drevja ali grmovja, gradit stavbne objekte, poti ali druge na- prave, onesnaževati tla in zrak tet odlagati odpadke. V občini Ptuj je predvideno T takšnih spomenikov: mesta park ob Dravi, park Ljudski vrti drevoredom, park na Muzejskea trgu, grajski hrib, park ob dvorci Dornava, park in ribnik ot graščini Turnišče, grajski park Bori, nasad eksod pri gradu ii cerkvi sv. Marije v Za vrču, grajski park Ravno Polje z drevoredi,, park gradu Majšperk in vrtni park Hincejevo v Orešju pri Ptu- ju. •> Stanko Žuttec, Zeleni Ptuja Spomenika oblikovane narave Turnišče in Ptujsko jezero Pogled v naravni rezervat Šturmovci. Foto: 8. Štvmbcfr f EDNIK 25. AVGUST 1994 OD TOD IN TAM-13 ^__ MONT BLANC / PLANINCI NA NAJVIŠJI GORI EVROPE (4807 m)_ Uspešen vzpon Ptuiianan }/petek, pisal se /e 5. avgust, je bilo vstajanje zelo zgodnje. Zaradi gneie na zobati ieleznici, ki pelje proti Mont Blantu, smo morali biti čimprej v la Fayetu, kjer pro- dajajo vozovniie, La Payet je manjše mesto ob cesti, ki vodi iz Chamonixa proti Al- hertvilu in dalje proti Crenoblu, Zraven centralne postaje stoji manjša, namenjena potnikom za Mont Blanc, Zaradi načrta, da se še isti dan povzpnemo do bivaka pod l^t Blamom, smo morali ujeti prvi vlak ali tramvaj, kot mu pravijo Francozi, Pol ure pred odhodom prvega tramvaja so pričeli prihajati številni planinci in gorniki, ne- l^ateri bolj, drugi manj opremljeni. To je pomenilo, da ne bomo sami, obetale se je gneča. Ob 7.15, se je tramvaj z zamudo premaknil s postaje. V dobri uri vožnje se povzpne na 2386 m nad morjem. Ker je bil to prvi jutranji tramvaj, so nas ob progi pričakali številni domačini, ki so prišli po razne reči - od paradižnika do pijače. Ta tramvaj ima namreč zraven turističnega še oskrbovalno funkcijo. Kot že rečeno, smo prišli po do- bri uri vožnjenacilj ob robu ledeni- ka Bellevue. Kljub podobnemu imenu ga nismo zamenjali s Pohor- jem, saj je bila razlika očitna. Dre- vesa so že zdavnaj izginila pod nami, pokrajina je bila skalnata, a še vedno porasla s travo. Pred nami se je pričenjala pot, po kateri vsak dan stopa več sto ljudi, ki želijo sto- piti na "streho" Evrope. Pot v začetku ni bila težavna, temveč podobna tistim v naših hri- bih. Zaradi dokaj dobre kondicije in nizke nadmorske višine smo na- predovali zelo hitro. Po uri hoje je bila za nami prva koča na višini 2768 m, nato šedruga na višini 3167 m z imenom Tette Rouse. Tukaj smo se prvič srečali s snegom, ven- dar le za kratek čas, kajti sledil je zloglasni Grand Coloar. Zloglasen zato, ker nenehno pada kamenje, ki ogroža mimoidoče planince. Zara- di zgodnjega prečenja je bilo pada- jočega kamenja malo, saj se ozračje še ni dovolj segrelo. (Ravno na- sprotno se je pokazalo ob povratku, ko je kamen je padalo kot za šalo.) Pot je od Coloarja postajala ved- no bolj strma in izpostavljena. Za- radi višine se je pričelo naše napre- dovanje upočasnjevati. Pričeli smo okušati prve vplive višine, ki so se pojavili nekje na višini 3600 m. Zadnjih nekaj metrov do koče Go- uter na 3817 m, je postajalo vedno bolj neskončnih. Številni Japonci, ki so v povsem novi opremi in z vodniki hiteli navzgor, so lovili sapo in modrovali v nam neznanem jeziku. Ob vzpodbudah smo se počasi povzpeli do koče, za katero se je dvigovala debela plast večnega ledu in snega. Pot smo nadaljevali z derezami in cepini. Zaradi višine je bila hoja vedno počasnejša. Sandi in Primož sta imela na čudo drugih planincev s sabo smuči, ki sta jih sprva nosila na nahrbtniku, kasneje pa sta jih s pridom uporabila za vzpon po sne- gu, ki je tako lažji. Po dokaj naporni hoji, saj se je višina dvignila že nad 4000 m, smo pozno popoldne dosegli bivak Val- lot na višini 4362 m. V bivaku, ki ni oskrbovan, je bilo že veliko gorni- kov, povečini Poljakov in nekaj kli- entov francoskega vodnika, ki se je do nas obnašal zelo nesramno. S Poljaki sem hitro navezal stike in odstopili so nam nekaj prostora za prenočevanje. Zal vsi niso imeli te Sreče in so morali prespati na tleh, so bila napolnjena z nahrbtniki drugo "kramo". Zaradi nizkega Zračnega tlaka in pomanjkanja ki- sika je bilo spanje zelo težko, pri številnih planincih stasepojavljala slabost in glavobol. Po bolj ali manj neprespani noči '^prišel veliki trenutek. Vzpon na ^rh najvišje evropske gore smo Pričeli dokaj pozno, vendar nam je lepo vreme to omogočalo. Kot se je kasneje izkazalo, se tudi Francozi zmotijo glede vremena, tokrat v našo korist. Vzpon je potekal v dveh navezah. Pot poteka po grebenu, ki vodi od bivaka na vrb. Zaradi višine je gi- banje zelo otežkočeno, vsak korak pomeni poseben napor. Vendar te vrh vleče kot magnet in redki so, ki obupajo na grebenu proti vrhu. Počasi smo se tudi mi pomikali navzgor in ob 10. uri sem kot vod- nik prve naveze stopil na streho Ev- rope Mont Blanc (4807 m). Tik za mano sta vrh dosegla še Hermina in Primož V., le nekaj minut kasneje pa še druga naveza, ki so jo sestavl- jali vodnika Primož T. in Sandi ter gorniki Borut, Boštjan in Jakob. Jaka je s svojim vzponom dokazal. da se da priti na vrh tudi v zrelih le- tih. Mrzel in močan veter na vrhu nam je preprečeval daljše zadrževanje. Hitro smo naredili nekaj posnetkovza spomin,seozrli po prostranstvih okrog Mt. Blanca, nato pa sestopili do bivaka. Ob pri- hodu v bivak je bilo razpoloženje zelo veselo. Kot pravi Štajerci smo odprli steklenico haloškega vina in nazdravili uspehu. Vino je poizku- sil španski gornik in ga zelo po- hvalno ocenil. Med tem časom se je sneg že pre- cej zmehčal, ozračje se je segrelo in zelo hitro smo sestopili v dolino. Čakala nas je samo še ena prepreka - Grand Coloar. V njem je bil pravi Celotna odprava ne bi tako dobro uspela, če nam ne bi po- magali sponzorji: Generalni sponzor Talum - Trading, d.o.o.; Pekarne in slaščičarne Ptuj; Marcator MIP Ptuj; Skupščina občine Ptuj; Kmetij- ska zadruga Ptuj; Emona Mer- kur Ptuj; Perutnina Ptuj; Zelen- java in sadje Kivi; Prevozništvo Ivan Zupanič in Tiskarstvo Po- lajžar. Vsem sponzorjem, Kole- sarskemu klubu Ptuj in drugim, ki so nam kakor koli pomagali do uspeha, se prisrčno zahvalju- jemo. slap kamenja, a sestopili smo pre- vidno in varno prišli do železnice. Zvečer in naslednje dni je pote- kalo vse dogajanje v zelo veselem in zadovoljnem vzdušju. Na poti proti domu, smo se želeli okopati v Gardskem jezeru v Italiji. Toda po uri iskanja smo obupali, kajti povsod smo naleteli na ograje in table z napisom PRIVATNO! Tako nam ni preostalo drugega, kot da seodpeljemo do našega mor- ja. Tu smo tudi zaključili našo od- pravo, nekateri na morski gladini, posamezniki pa tudi pod njo. Za ptujske planince, še zlasti pa za mladinski odsek pomeni'uspeli vzpon na Mont Blanc velik uspeh. Še zlasti je pomembno, da smo vrh dosegli vsi člani odprave. Uroš Vidovič Proti vrhu. Foto: Primož Trop JADRALNO LETENJE / 7. EVROPSKO PRVENSTVO V RIETIJU Sbvenski tekmavalci stobi v mestu Rieti, geografskem središču Italije, je od 25. julija do 6. avgusta potekalo 7. evropsko prvenstvo v jadralnem letenju. Konkurenca je bila zelo močna, saj je sodelovalo 91 tekmovalcev iz 16 držav Evrope, ki so tekmovali v treh tekmovalnih razredih (glede na sposobnost jadralnih letal). Ekipo Slovenije so sestavljali naj- boljši slovenski tekmovalci iz štirih klubov: Alpski letalski center Lesce (M. Thaler, B. Pristavec), AK Velenje (J. Verdev), AK Ljubljana (J. Stariha) in AK Ptuj (J. KolariO. Tekmovanje je bilo odlično organizirano, saj je to letališče pravi jadralni center v Italiji, ki ga spoznava tudi širša Evropa, kajti vsako leto tu orgnizirajo razna prvenstva - od odprtih državnih do mediteranskih in tudi evropskih. Vremenske raz- mere so za jadralce naravnost čudovite, tako da nekateri zaha- jajo v Rieti že vrsto let. Eden ta- kih je tudi edini tekmovalec iz Španije De Orleans Alvaro, bratranec španskega kralja, ki velja za pravega poznavalca Rietijaintudi Italije. Otvoritev tekmovanja je bila v soboto, 24. julija, in tu so pokazali Italijani svoj smisel za spektakel. Dopoldan jebil organiziran svečan defile tekmovalcev in drugih ude- ležencev skozi staro mestno sre- dišče, kjer so nas prisrčno poz- dravljali naključni gledalci, popol- dan pa jebil na letališču ob odprtju prvenstva letalski miting, na kate- rem so sodelovali Frecce tricolori, ki so v polurnem programu pokazali vse svoje mojstrovine. In kakšno je videti takšno veliko tekmovanje? V bistvu je to ne- kakšna formula ena v zraku, kjer vse razen starta in vrnitve poteka daleč od gledalcev, tekmovalnih disciplin pa je več in so različne tako po dolžini kot po terenu. Pov- prečne hitrosti so bile na tekmo- vanju naravnost fataslične(tudi do 155 km na uro). O zmagovalcih ni odločal tip jadralnega letala, tem- več izkušnja, taktika letenja posa- meznih pilotov, in kar je bilo naj- važnejše, poznavanje vremena in terena. Večina boljših evropskih tekmovalcev se ukvarja izključno z jadralnim letenjem in se selijo s kontinenta na kontinent ter tako nabirajo letalske in tekmovalne izkušnje pri različnih tipih vreme- na. Naši ekmovalci, ki so prvič sode- lovali v vseh treh tekmovalnih raz- redih, se niso proslavili, saj so se uvrstili v zadnjo tretjino. Največji uspeh jebilo dnevno 3. mesto J. Ko- lariča v razredu 15 m in 2. mesto B. Pristavca v odprtem razredu. Ker tako tekmovanje s trenin- gom trajatri tedne,gaspremljatudi veliko drugih udeležencev, potreb- nih, da tekmovanjepoteka nemote- no. Tako je številna slovenska eki- pa kampirala v lično urejenem leta- liškem kampu, kjer smo si življenje olajšali in popestrili (ob večerih) s pravimi slovenskimi pikniki, s pra- vo italijansko brano (špageti a la...) in pravim italijanskim vinom. Ob prostih dnevih, ki jih sicer ni bilo veliko, pa smo spoznavali okolico Rietija. Tako smo obiskali kraj z imenom Calaluccio, ki po svojem videzu spada prej na Luno kot na Zemljo. To je v bistvu krater ugas- lega vulkana na višini 1300 m nad morjem, ki ga obdajajo visoki hri- bi, idealni za prosto letenje z zmaji in jadralnimi padali. Samo ravnina kraterja dajevtis ameriške prerije. Rezultati prvenstva: stand- ardni razred: zmagovalci trije(edi- ni primer v zgodovini tekmovanja) Ervin Ziegler, R. Schrammel, P. Fischer, vsi iz Nemčije; naši 30. J. Stariha in 35. J. Verder (36 tekmo- valcev). 15 m razred: 1. Stefano Ghiorzo (Ita.); 28. J. Kolarič (34 tek.); odprti razred: 1. Bruno Gan- tenbrink (Nem.); 20. B. Pristavec, 21. M. Thaler. In kje smo Ptujčani v tekmval- nem jadralnem letenju? Če odmis- limo reprezentantaj. Kolariča, po- tem nam ostane nekaj mladih na- debudnih tekmovalcev, ki pa so v večini še neizkušeni in jih čaka še veliko dela ter letenja. Najbolj žalostno pa je, da letos nismo izšolali niti enega jadralnega pilo- ta, vemo pa, da je jadralni šport eko- loško čist šport, v katerega se bo v prihodnje splačalo vlagati, še pose- bej takrat, ko ga bo naredila tehno- logija privlačnega preko elektron- skih medijev za množico gledalcev (podobno kot je danes to smučanje, formula ena...). Janez Bezjak Igor Kolarič pred startom PTUJ / OBISK IZ MESTECA MARLV V FRANCIJI Marly je mestece na severovzhodu Francije, 6 kilometrov oddaljeno od Metza. Tako Marly kot Metz se ponašata z bogato zgodovino, ki sega vsaj tja do osmega stolet- ja, kulturo in dobrim vinom. Del tradicije predstavlja še vsakoletni karneval, na katerega običajno povabijo tudi folklorne in etnične skupine iz drugih držav. Minuli petek je Ptuj obiskal go- spod Jean Philippe Pellarin, eden članov organizacijskega odbora karnevala v Metzu in Marlyju, ka- terega se zadnja tri leta udeležuje tudi skupina ptujskih kurentov iz Spuhlje. V Mestni hiši sta gospoda Pellarina z družino sprejela pred- sednik izvršnega sveta skupščine občine Branko Brumen in občin- ski minister za turizem Peter Ve- senjak. Ob tej priložnosti je gost iz Francije ptujskemu predsedniku izročil pozdravno pismo župana Marlyja ter mestni grb. Branko Brumen jegosteseznanil z osnovnimi podatki o ptujski občini ter njeni razvojni strategiji. Peter Vesenjak pa je povedal nekaj več o zgodovini Ptuja ter o koncep- tu ptujskega kurentovanja. V okvi- ru slednjega so izmenjali še infor- macije iz izkušenj, ki jih imajo pri organizaciji karnevala prebivalci ^aityja. Namen obiska gospoda Pellarina je bil med drugim vzpostaviti ne- posreden stik in ustvariti možnosti sodelovanja karnevalskih skupin iz Marlyja na kurentovanju v Ptuju prihodnje leto. Poudaril je, da take vrste srečanja postajajo ne samo srečanja skupin na mednarodni ravni, pač pa preraščajo v srečanja prijateljev. Tekst in fotoiD.Sterle V Mestni hiši sta francoske goste sprejela Branko Brumen in Peter Vesenjak SLOVENSKA BISTRICA/ PRISEGLA DEVETA GENERACIJA fm m 11 J^ mestu pruazttih hudi Ob prisotnosti staršev, prijateljev in znancev je minuli petek prisegla deveta gene- racija slovenskih vojakov, ki so v slovenjebistriški 710. učni center prišli iz trinaj- stih občin Podravja, Pomurja in koroške regije. Slavnostni govornik je bil briga- dir Ladislav Lipič, poveljnik sed- mega pokrajinskega štaba za TO Vzhodnoštajerske pokrajine. Pou- daril je, da ima Slovenska Bistrica vse tisto, kar manjka velikim mes- tom, to pa so v prvi vrsti prijazni ljudje, s katerimi so se že dosedanje generacije slovenskih vojakov do- bro razumele. Ob vsem nudi slo- venjebistriška vojašnica še ugoden in lažji prehod ter adaptacijo iz ci- vilnega v vojaško življenje, to pa predvsem zaradi organiziranih ak- tivnosti, ki so prisotne v vsaki ge- neraciji, od razstav umetnikov, te postajajo že stalne spremljevalke življenja v 710. učnem centru, in kulturnih prireditev do obiskov predstavnikov mesta in občine v vojašnici. Po njegovem pa so najpo- membnejši uspehi prejšnjih gene- racij na področju usposabljanja, temu pa v Vzhodnoštajerski pokra- jini posvečajo veliko pozornost. Prisego devete generacije je po- pestrila godba na pihala Impol iz Slovenske Bistric F7" Ob podpisu prisege. Foto: Diordi Legen 14 - ŠPORT 25. AVGUST 1994 > TEDNI^ ŠPORTNI PORTRET / NOGOMETAŠ SASA GAJSER Slovenska nogometna liga je startala brez verjetno naimočnejšega bratovskega para - bratov Gajser. Damjan nosi dres Mure iz Murske Sobote, Saša pa se je po polletnem igranju v dresu Drave vrnil k Mariboru Braniku. A vrnil se je samo na papirju, saj ga je bolezen za nfekaj časa oddaljila od zelenih nogometnih površin. Kako je prišlo do tega, da si igral za ekipo Drave? Saša Gajser: "V Ptuju sem služil vojaški rok. Pri Mariboru verjetno v tem času ne bi igral. V poštev sta prišla samo dva kluba - Caissa Alu- minij in Drava. Odločil sem se za Dravo in v njenem dresu igral pol leta. V tem času nam je uspela uvr- stitev v drugoligaško konkurenco." Služenje v vojski zahteva izpoln- jevanje mnogih obveznosti. Je bilo kaj težav pri treniranju in nasto- panju? Saša Gajsen "V Dravi so mi po- magali, da sem normalno treniral tri krat tedensko, pa tudi tekme sem igraval. Omogočeno mi je bilo, da sem ostal v nogometnem tek- movalnem stroju, zraven pa še ods- lužil dolg domovini." Kakšno je bilo vzdušje v ptujski ekipi? Saša Gajser: "Drava je bila po je- senskem delu prvenstva vodeče moštvo v tretjeligaški konkurenci. Kljub temu da smo prvo tekmo iz- gubili, je bilo vzdušje v ekipi dobro. K temu so najbolj pripomogli R. Krajnc, Žolek in Emeršič." Pred odhodom v Branik si nasto- pal za Aluminij iz Kidričevega. Poznano je veliko rivalstvo med ptujskima kluboma, še posebej v minuli tretjeligaški sezoni. Kako te je sprejelo ptujsko občinstvo? Saša Gajser: "Vsako rivalstvo je za šport dobro, posebej tisto, kar je v okviru normalnega. Z igrami sem se dokazal, še posebej proti Caissi Aluminiju. Tako potem ni bilo no- benega problema." V Kidričevem si igral proti igral- cem iz matičnega kluba. Kakšni so bili občutki? Saša Gajser: "V Kidričevem je bil res enkraten nogometni ambi- ent. Igral sem v dresu Drave in po- skušal dati maksimum. Res pa je, daje Caissa Aluminij moj matični klub in bom vedno ostal simpatizer kluba, v katerem sem pričel z nogo- metom." Dosegel si veliko zadetkov, v pol- letnem igranju v dresu Drave pa nobenega. Kaj jebil razlog? Saša Gajser: "Ker pol leta nisem igral. Največji krivec sem vsekakor sam: mislim, da nisem bil najbolje pripravljen. Mogoče zaradi služenja vojaškega roka. Drugače pa so me drugi pri tem uspešno za- menjali. Poskušal sem na vsaki tek- mi odigrati kar najbolje." Kakšna pa je bratovska nogo- metna ljubezen? Saša Gajser: "Seveda se z Dam- janom veliko pogovarjava in po- svetujeva. Cenim ga kot enega iz- med najboljših igralcev. Tega ne govorim zaradi tega, ker je moj brat,ampakzaradi njegove kvalite- te. Njegove žoge imajo oči, ima do- ber pregled nad igriščem, pa tudi odličen tehnik je. V najine nogo- metne debate se spušča tudi mama, kar mi ni najbolj všeč. Seveda brez kritik ne ere." Igrala sta eden proti drugemu. Kako je bilo to videti na igrišču? Saša Gajser: "To je bilo na tekmi Mavrica Slovan - Maribor Branik. Dogovorila sva se, da ne bova šla blizu eden drugemu. No, pa vseeno se me je starejši brat 'malo dotakni- r. Mislim, da ni bilo namerno, am- pak v žaru igre." Spadal si v krog mladih igralcev, ki jim je trener Maribora Branika Marin Bloudek najbolj zaupal, saj te je takoj poklical nazaj v Mari- bor, ko je ponovno prevzel trener- sko mesto. Včem vidiš njegove kva- litete? Saša Gajser: "Marin Bloudek je po mojem velik strokovnjak. Ničesar ne morem reči o Branku Horjaku, ker meje premalo časa vadil. Marin je 'proizvedel'veliko število mladih igralcev. Če ne bi bilo njega, verjetno marsikateri igralec danes ne bil to, kar je, saj je on nekako čutil, kateri igralec lahkokajda. Prinjemjetako,dares igrajo najbolj pripravljeni igralci. Je pravi trener." Verjetno so tekme, ki so ti bolj os- tale v spominu... Saša Gajser: "Takih tekem je bilo kar nekaj. Prva je vsekakor tek- ma v predtekmovanju za evropski pokal, ko smo igrali z Maltežani. Takrat sem prispeval svoj delež k zmagi Maribora Branika. Potem je tu srečanje s sedanjim prvoligašem Korotanom, ko sem nastopal v dre- su Aluminija. V prvi kvalifikacijski tekmi sem vstopil v drugem polčasu; dve žogi - dva zadetka." Kakšno je tvoje mnenje o možnostih slovenskih predstavni- kov v evropskih nogometnih poka- lih? Saša (Jajser: "Mislim, da naši klubi ne bodo razočarali. Po mo- jem mnenju ima največ možnosti za napredovanje moj Maribor Bra- nik, ki igra z Estonci. Mura je dobi- la težkega nasprotnika, še težjega pa SCT Olimpija in ima najmanj možnosti, saj igra z Bolgari. Sicer pa je to nogomet in žoga je okro- gla." Potem ko si zopet postal član Maribora Branika, še ni prišlo do tvoje nogometne aktivnosti. Kaj je vzrok? Saša Gajser: "Zal me je klopni meningitisza nekaj časa oddaljil od nogometnega igrišča. Najprej se bo potrebno pozdraviti, nato pa spet nogomet." In ambicije 20-letnega nogome- taša? Saša Gajser: "Najprej se dobro pripraviti. Ko igraš zmeraj dobro, te opazijo. Mogoče reprezentanca. Osnovni pogoj pa je nenehno do- bro igrati. Tujina? Veliko je odvis- no od dobrega managerja. Danes se v nogometu ne igra iz gole Ijub- zeni, vse se vrti okoli denarja. Vse- kakor bi izbral dober klub. Ponovil pa bi, da je vse to dosegljivo z na- pornimi treningi in dobrimi igra- mi." Danilo Klajnšek Saša Gajser na stadionu Atletica y Madridu. PTUJ / SE ENA ŠPORTNA ZVEZA Ptuj je edino slovensko mesto, ki se lahko pohvali, da na športnem področju delu- jeta dve športni zvezi. Pred kratkim so namreč poleg Športne zveze Ptuj ustanovili na pobudo člana predsedstva in članov komisije za vrhunski in selekcijski šport še Zvezo za šport in rekreaiiio Ptui, ki v svojih vrstah združuje 19 klubov in društev. Zvone Zinrajh jc o ustanovitvi druge športne zveze dejal: "Razlo- gov za ustanovitev je bilo več. Mednje spadajo neuresničevanje sklepov, sprejetih na skupščini ŠZ Ptuj, slaba informiranost članic in slaba javnost dela, skrivanje podat- kov, dogovarjanje v ožjem krogu, pa tudi nabava raznih daril. Prav tako ni podatka o podpisnikih in sistemu razdeljevanja denarja, pri- dobljenega iz obresti od sredstev, vezanih na banki; tu so še šotor za prodajo piva, reklamni panoji itd. Ne smemo še mimo tega, da nismo zadovoljni z delegiranjem pred- stavnikov v svet športnega zavoda. Več kot dovolj razlogov torej. Upamo, da bomo bolje zadovol- jili svoje članice in aktivneje sode- lovali pri oblikovanju športne poli- tike v Ptuju. Delo Zveze za šport in rekreacijo sloni na amaterskem delu, ne razmišljamo o profesio- nalnem kadru. Prav tako smo pri- pravljeni sodelovati s ŠZ Ptuj." Športni Ptuj bo torej imel dve športni zvezi. V obeh bi se morali zavedati, daje v ptujski občini veli- ko mladih športnikov, ki so v pre- teklem obdobju dosegli zelo dobre rezultate in bili udeleženci raznih prvenstev; velikaškoda bi bila, če bi se kopja lomila na njihovih hrbtih. D. Klajnšek KARATE / SEMINAR IN TURNIR V IZOLI Srečanje z mojstrom Kogo člani KK Poetovio so se od 30. juli- ja do 8. avgusta v Izoli udeležili semi- narja, ki sta ga vodila japonski moj- ster Rikuta Koga (6. DAN) in Ivan Cerič(4. DAN) iz Ruš. Na koncu seminarja je bil 7. tradi- cionalni SKI turnir v borba in katah. Od Ptujčanov se je najbolje odrezal Andrej Cafuta, kije za.sedel 4. mesto. Andrej bi moral nastopiti tudi za B reprezentanco SKI, a je moral zaradi poškodbe odstopiti. -frS. K PTUJ / POSODOBITEV STADIONA DRAVE Nogometna zveza Slovenije je za nastopanje v ligaških tekmo- vanjih pripravila poostrene po- goje, še posebej tistih, ki se tičejo igranja. Da lahko prvo tekmo igrajo na svojem stadio- nu, so morali tudi v Ptuju posto- riti "nekaj malenkosti": urediti notranje prostore (slačilnice in tuširnico za sodnike, telefon, delegatsko sobo), ograjo okrog igrišča v višini 220 cm ter tunel za prihod igralcev in sodnikov na igrišče pod tribuno - skratka dela več kot dovolj. NZ Slovenije se ne šali. Če sta- diona ne bi uredili, Drava ne bi mo- gla igrati na svojem igrišču. S temi sicer na videz majhnimi posegi so vseeno dosegli veliko, a še vedno premalo, saj naj bi bil stadion v Ptu- ju ogledalo mesta. Ker pa poznamo prizadevne člane NK Drava, ki so veliko pripomogli k posodobitvi stadiona, vemo, da bodo tudi pri- hodnje akcije lažje izvedljive: sedeži na tribuni in še kaj drugega- vse za večje udobje i n zaradi videza mesta. D. Klajnšek Dela so bila opravljena pravočasno. Foto:M€Z KIDRIČEVO / POKAL NOGOMETNE ZVEZE SLOVENIJE V sredo, 31. avgusta, ob 16.30 bo na stadionu v Ki- driievem nogometna tekma za pokal NZ Slovenije med domaio Caisso Aluminijem in SCT Olimpijo iz Ljubljane, veikratnim državnim prvakom in udeležen- tem evropskih nogometnih pokalov. Težko je verjeti, da bi Kidričani uspeli ponoviti takodobro igro, kot jebila 1. decembra 1965vfinalupo- kala, ko so premagali Ljubljančane in osvojili naslov pokalnega prvaka Slovenije. Za Olimpijo so takrat nastopili Škulj, Djorlev, Kokot, Hadler, Šoškič, Hribernik, Škufca, Srbu, Zagorc, Oblak (Frančeškin) in Popivoda, za Aluminij pa Bračič, Gerečnik, Mesarič, Loboda, Muršec, Markovič, Vodušek, Emeršič (Kneževič), Špehonja, Krnjič in Milosavljevič. Tekma je bila zelo razburljiva, še posebej v prvem polčasu, ko je bil rezultat 2:2. Na koncu pa so slavili nogome- taši Aluminija z dvema zadetkoma Iva Krnjiča in enega Ludvika Špe- honje. V vrstah Olimpije je takrat nastopil tudi sedanji trener NK Drave Jože Hadler. Upamo lahko le, da bo v Ki- dričevem pravo nogometno vzdušje ter da bodo poskušali no- gometaši Caisse Aluminija prese- netiti SCT Olimpijo. Vsekakor pa bodo Kidričani s pomočjo navi- jačev poskušali biti enakovreden nasprotnik sicer favoriziranim no- gometašem SCT Olimpije iz Ljubljane. In kot smo že zapisali: presenečenja so v nogometnih po- kalih mogoča. D. Klajnšek UUBUANA / MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT RAZPISUJE Bloudkove nagrade in plakete za leto 1994 Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije je tudi letos poslalo razpis za Bloudkove nagra- de in plakete. Ta priznanja in na- grade podeljujejo organizacijam in posameznikom za njihove uspehe, ki vplivajo na razvoj in dosežke v športu. Do sedaj iz ptujske občine ni bilo prejemnikov nagrad, ampak so po- samezniki in društva prejeli Bloud- kove plakete. To so bili Jože Štrafe- la leta 1966, Oton Velunšek 1978, Milan Kneževič 1982, Uroš Lan- gerholc 1983, Roben Muhič 1984, Franc Kodrič 1985, Aeroklub Ptuj in Mirko Vindiš 1987, Alojz Koželj in Rokometni klub Drava Ptuj 1988, Milan Zupane 1991 in Judo klub Drava 1993. -o-DiC ZVONE ZINRAJH, iur. / PREDSTAVITEV ZVEZE ZA ŠPORT IN REKREACIJO Nadaljevanje iz prejšnje številke #IV.TEKMOVALNilN VRHUNSKI ŠPORTI 1. Splošno V tekmovalni šport spadajo pri- prave in športna tekmovanja ekip in posameznikov, ki iz raznih ob- jektivnih razlogov nimajo možnos- ti vključitve v program vrhunskega športa, so pa pomembni dejavnik razvoja športa. Podpirali bomo predvsem tiste športne panoge, v katerih tekmovalci že dosegajo ali pa so sposobni doseči rezultate, primerljive v mednarodnem pros- toru. Pri tem bomo upoštevali kri- terije iz pravilnika o razvrščanju športnih panog in organizacij ter osnovah financiranja. Poseben poudarek bomo dali perspektivnim vrhunskim športni- kom pri zagotavljanju ustreznih pogojev za trening in ustreznega športnega statusa. V tem konteks- tu se bomo še posebej angažirali v šolstvu, da perspektivni - vrhunski mladi športniki dobe status šport- nika. Strokovno delo je nujno potreb- no dvigniti na višji nivo. Nikjer v svetu ni rezultatov brez ustrezen strokovnosti, profesionalizma, tre- nerskega kadra in sistematičnega pristopa. 2. Kvaliteta športnih panog Glede na kriterije, kijih pozna- mo, in usmeritev MŠŠ Slovenije ter tezv nacionalnem programu, je po- trebno kvalitetno ovrednotiti tako športne panoge, ekipe kot tudi po- sameznike. 3. Prioriteta Predlagamo, da se športne pano- ge delijo na tri skupine: a) atletika rokomet judo namizni tenis nogomet b) odbojka košarka šah strelstvo kolesarstvo borilne veščine letalstvo in padalstvo c) športniki in ekipe v drugih športih, ki dosegajo mednarodno priznane rezultate. Ta shema sicer ni povsem v skla- du z nacional nim programom, prav gotovo pa je prilagojena našim raz- meram in rezultatom. Kako se bo prioriteta gibala, je odvisno le od športnih rezultatov. Od rezultatov pa bo odvisno tudi razmerje med kolektivnimi in indi- vidualnimi športnimi panogami! V. ŠPORTNA REKREACIJA IN MNOŽIČNOST Pod tem področjem razumemo predvsem športno aktivnost sta- rejših, zaposlenih in drugih odras- lih državljanov. Cilji, ki si jih zastavljamo pri tej kategoriji, so: športno in zdravo življenje, zmanjšanje negativnih posledic današnjega načina živl- jenja in dela, vitalnost in drugo. Športna rekreacija se pravilom samofinancira, dobro pa bi bilo to vendarle jemati z rezervo, saj si večje manifestacije (primer: ka- veljc - korenina) zaslužijo materi- alno podporo. Menim, daje dovolj argumentov za to, da Zavod za šport Ptuj s stro- kovnimi sodelavci vodi aktivnosti tudi na tem področju in nadaljuje vsaj minimalno financiranje društev v KS. VI. ŠPORT INVALIDOV Društva, ki na tem področju športa delujejo v naši občini, so iZ' redno delavna in dosegajo dobre rezultate. Dejavnost prizadetiin ohranja zdravje, nekatere sposob- nosti in miselnost, da še vedno ko- ristijo družbi. Iz teh razlogov bomo vzpodbujali aktivnost teh društev, na podlagi ustreznih programov na ravni RS pa usklajevali interese. Dali bomo ustrezno pobudo za pf'" pravo programov društev s pO' dročja športa invalidov. -Konec prihodnjič- f EDNIK -25. AVGUST 1994 ŠPORT -15 2. SNL/DRAVA-PAPIR RADEČE 3:1 (0:1; Stadiona Drave v Ptuju, gledalcev 400, sodnik Medved (Kotije). Strelci: 0:1 Kačičnik (42), 1:1 Vesenjak (59), 2:1 Milan Emeršič (62), 3:1 Vesenjak (87). I)R.4 VA: Klinger, Krajnc (Cener), Kialj, Korber, Lončarič, Rornšak, yolk, Tomaž Emeršič (Mestinšek), Zolek, Milan Emeršič, Vesenjak; RADEČE PAPIR: Kelenc, Guček, frebše, Deiviševič, Knavs (Plazar), Cetin (Tutič), Kačičnik, Pire, Glinšek, Mi/iajlik, Drobne. V Ptuju smo videli glede na vroče vreme zelo dobro drugoligaško predstavo. Domačini so začeli zav- zeto in si že v osmi minuti priigrali enajstmetrovko po prekršku nad Vesenjakom. Vendar je odlični vratar Kelenc ubranil strel Milana Emeršiča. To je domačine nekoli- ko zmedlo, zato ni bilo tekoče iz- peljanih akcij, gostje pa so bili kljub pritisku domačih zelo nevarni v na- sprotnih napadih, v katerih je vso tekmo blestel Kačičnik. Enega teh je spretno izkoristil v 42. minuti. V drugem polčasu so domačini zai- grali veliko bolje; v 59. minuti je Vesenjak spretno ukanil Kelenca, tri minute kasneje pa je Milan Emeršič odbito žogo spravil v mrežo in tako popravil zastreljano enajstmetrovko. Gostje so nato prevzeli pobudo, predvsem zaradi precej nezanesljive obrambe domačih, namesto izenačenja pa je tri minute pred koncem Vesenjak po podaji Mestinška z glavo še dru- gič premagal gostujočega vratarja. Sodnik Medvedje v korektni, sicer na trenutke kar ostri igri domačim podelil tri, gostom pa dva rumena kartona. Ptujska ekipa je tako uspešno začela drugoligaško prvenstvo pred svojimi navijači, čeprav seje bilo po zastreljani enajstmetrovki in vodstvu gostov težko zbrati ter doseči preobrat. Tojimje v drugem polčasu uspelo in si zaslužijo po- sebno pohvalo. V naslednjem kolu se bodo v Piranu pomerili z domačim Solinarjem. Tekst in foto: L kotar TomaŽu Emeršiiu (v skoku levo) je vratar Kelenc (desno) ubranil lepo izvedeni udarec z glavo. V skoku tudi domači branilec Dušan Ramšak. Robert Vesenjak - dva zadetka Radečam na otvoritvi sezone v Ptuju. HAJDOSE / MEDNARODNA KARTING DIRKA PTUJ '94 Na kartodromu v Hajdošah je v nedeljo potekala velika mednarodna karting dirka Ptuj '94. Nastopilo je 42 tekmovalcev iz Avstrije, Nemčije, Italije in Slovenije. Žal so v zadnjem trenutku odpovedali svoj nastop tekmovalci iz Madžarske in Hrvatske zaradi svojih nacionalnih prvenstev, ki so potekala isti dan kot dirka v Hajdošah. Nedeljska dirkaje privabila veli- ko več gledalcev kot dirka za državno prvenstvo - okrogZOOO, In imeli so kaj videti. Svoja vozila so predstavili predstavniki Mercede- sa in Peugeota, prav tako pa smo videli demonstracijsko vožnjo v formuli 3 z vozilom Ford. Tekma je bila zanimiva in raz- burljiva v vseh treh kategorijah, še najbolj v najmočnejšem razredu, kjerje Nina Jerančič samo potrdila dobre vožnje in zasluženozmagala. Zal je najhitrejšemu na treningu Alenu Pevcu odpovedal motor. Vrstni red: kategorija A100 ccm: 1. Robin Landgraf, Nemčija, 2. Lu- cija Živec, 3. Gašper Ilijaž, Sloveni- ja; kategorija FA-100: 1. Tomaž Gorenc, Slovenija, 2. VValter Thimmler, Nemčija, 3. VVolfgang Berr, Nemčija; kategorija FC-125: 1. Nina Jerančič, Slovenija, 2. Christian, Vodušek Avstrija, 3. Evvald Wichter, Slovenija. Ptujčan Zvonko Dominkoje pri juniorjih zasedel deveto, Jože Seruga pa v najmočnej.šem razredu peto mes- to. Organizator Avto moto društva Ptuj se je zelo potrudil, vse službe na kartodromu so zelo dobro delo- vale. D. Klajnšek Mednarodna dirka Ptuj '94. foto Langeriiolt ŠPORTNI RIBOLOV / 1. SVETOVNO PRVENSTVO V BOLGARIJI Ribiči sicer mso skromni pri prepričevanju, kakšne ribe ujamejo, saj poznamo veli- ko "slanih" na ta račun. Tokrat pa so bili le nekoliko preveč skromni. Malo Ptujčanov je vedelo, da so trije člani Ribiške družine Ptuj sodelovali v slovenski re- prezentanci, ki je pred dvema tednoma nastopila v bolgarskem Plovdivu na 1. sve- tovnem prvenstvu v športnem ribolovu za ženske. Kot trenerje sodeloval Jože lx)v- ■"enčič, trnke pa sta namakali An- dreja Lovrenčič in lanska državna Prvakina Rozika Voglar. Slovenija je osvojila 14. mesto, posamezno Pa sta se naši tekmovalki solidno odrezali, saj je Andreja osvojila 40. f^esto, Rozika pa je bila tudi tokrat ■Najboljša v slovenski reprezentanci in je v posamezni konkurenci za- sedla 37. mesto. Večonjihovihnastopih invtisihz izredno napornega potovanja in tekmovanja v eni naslednjih šte- vilk. Omenimo naj le to, da čaka Andrejo in Roziko sedaj državno prvenstvo, v začetku septembra pa še nastop na mednarodni tekmi v Makedoniji. Ker ribiška oprema ni poccni, pa tudi potovanja so draga, je udeležba v Makedoniji vprašlji- va. Prepričani pa smo, da bo Ribiška zveza Slovenije poskušala vse, da bo s pomočjo sponzorjev za- gotovila potrebna sredstva. Silva Razlag 3. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Kivultati tekem I. kola: Caisa Alumi- nij-Svoboda .1:0. Pohorje-Impol 1:1. Žalec-Hakovci 0:4, Pobrežje-Šentjur l:9,Kenkovci-Dravograd \:2. Tekmi KOH-Kovinar in Slovenj Gradec-Starše bosta I. avgosta. Ka/pored tekem 2. kola: sobota, 27. avgusta, ob 16.30: Impol-Svoboda, Dra- vograd-KOli Ford. Šentjur-Slovenj Ciradec, Hakovci-Pobrežje, Pohorje- Žalec, Starše-Renkovci; nedelja, 28. av- gusta, ob lO.uri: Kovinar-Caissa Alumi- nij. CAISSA ALUMINIJ - SVOBODA 3:0(2:0) Kidričevo, stadion Caisse Aluminija, gledalcev 150, sodnik Novak iz Maribo- ra. Caissa Aluminij: Budimir, Kristofič, Z.itnik, Grbavac, Emeršič, 1. Fridl (Kavčevič), Mcrtelj, F. Fridl, Hojnik, Pav- lič (Goršc) in Kmetec. V prvem prvenstvenem srečanju 3. slovenske nogometne lige vzhod so no- gometaši iz Kidričevevga zasluženo pre- magali ekipo Svobode iz Brežic. V prvem delu srečanjaso pričeli zelopoiet- no. Najprej je Pavlic dvakrat poskušal premagati gostujočega vratarja s streli od daleč. Po lepi podaji F. Fridla je Hoj- nik v osmi minuti zadel mrežo gostov. Nato so se vrstile priložnosti domačih. Fridl, Mojnik, Merselj niso uspeli pre- magati dobrega vratarja gostov. To je uspelo v36. minuti. Tudi drugi polčas je minil v znamenju domačih igralcev. Vendar pa igra ni bila tako hitra. V osemdeseti minuti je Mar- ko Kmetec s svojim drugim zadetkom postavil končni rezultat srečanja dveh neenakovrednih nasprotnikov. V naslednjem kolu nogometaši Caisse Aluminijagostujejo v Mariboru pri ekipi mariborskega Kovinarja, ki sodi v ožji krog favoritov tretjeligaškega nogomet- nega prvenstva. Danilo Klanjšek ŽOGI STOJNCE NI USPELO Nogometašem iz Stojncev tudi v dru- go ni uspelo. Po porazu v kvalifikacijskih tekmah z Renkovci se jim je po prehodu Papirničarja iz Radeč ponudila možnost, da z dodatnimi kvalifikacijami zekipo Starš zapolnijo prazno mesto v3. slovenski nogometni ligi - vzhod. V četrtek so prvo srečanje igrali v Stojncih in zmagali s tesnim rezultatom 2:1. Gostje so sicer povedli, domačini pa so zzadetkoma Petroviča in Laha napra- vili rezultatski preobrat. Tako tesen re- zultat ni vlival veliko optimizma, kljub temu da so delovali nekoliko bolje kot ekipa Starš. V nedeljo so igralci Žoge iz Stojncev premagali sami sebe. Domačini so z dve- ma zadetkoma Višnarj a v 9. in 44. minuti po prvem delu vodili z 2:0. Stojnčani so sicer veliko več napadali, vendar le do roba kazenskega prostora domačih igralcev, ki so svoje priložnosti iskali v nasprotnih napadih in dvakrat jim je to uspelo. Tudi drugi polčas je bilo podob- no. Žal je športna sreča igralcem Žoge obrnila hrbet. Tudi sodnik Špiler iz Laškega je nekajkrat spregledal v korist domačih, še posebej pri prekršku nad Bavdkom, ko gaje domači igralec udaril brez žoge v domačem kazenskem pros- toru, ter pri očitnem posredovanju domačega obrambnega igralca z roko v kazenskem prostoru. Stojnčanom se verjetno ni bati. da z ekipo, ki jo imajo, v naslednji tekmovalni sezoni ne bi bili ponovno prvaki MNZ PTUJ in si ponovno pridobili pravico do kvalifikacij za vstop v tretjeligaško kon- kurenco, a takšne priložnosti, kot so jo imeli letos.verjetnoneboveč. DK 1. MEDOBČINSKA LIGA MNZ PTUJ Razpored tekom 1. kola: nedelja, 28. avgusta, ob 10.30: Pragersko-Markovci; ob 16J0: Boč-Dornava, Bukovci-Vi- dem, Središče-Hajdina, Žoga Stojnci- Rogozn ica, Gerečja vas-Slovenja vas. MLADINSKA LIGAMNZ PTUJ Rezultati tekem 1. kola: Rogoznica- Bukovci 4:2, Boč-Gerečja vas 11:2, Slo- venja vas-Hajdina 1:8, Žoga Stojnci- Dornava 0:4, Markovci-Videm 0:14, Gorišnica-Pragersko Polskava 0:3 b.b. 1.VIDE M................................1 1 O O 14:0 2 2.B0 Č....................................1 1 O O 11:2 2 3.HAJDIN A............................1 1 O O 8:1 2 4.D0RNAV A..........................1 1 O O 4:0 2 5.PRAGERSKO POLSKAVA....1 1 O O 3:0 2 6.R0G0ZNIC A.......................1 1 O O 4:2 2 7. IMPOL................................O O O O 0:0 O 8. BUKOVCI............................1 O O 1 2:4 O 9.G0RIŠNIC A........................1 O O 1 0:3 O 10.ŽOGASTOJNC I.................1 O O 1 0:4 O 11. SLOVENJA VAS.................1 O O 1 1:8 O 12.GEREČJAVA S...................1 O O 1 2:11 O 13.MARK0VC i.......................1 O O 1 0:14 O Razpored tekem 2. kola: sobota, 27. avgusta, ob 16JO: Pragersko Polskava- Impol, Videm-Gorišnica, Dornava- Markovci, Hajdina-Žoga Stojnci. Gerečja vas-Slovenja vas, Rogoznica- Boč. Prosti so Bukovci. Branko LEŠNIK Mitju V spomin v ponedeljek popoldan je še nebo zajokalo, ko smo vsi znanci, sosedje in klubski kolegi Kolesarskega klu- ba Perutnina Ptuj izvedeli žalostno novico, da te ni več med nami. One- meli so tvoji sovrstniki na Bregu ob tvojem domu, onemeli so tvoji prija- telji IZ šolskih klopi, onemeli so tvoji prijatelji v kolesarskem klubu, h ka- terim si se pridružil z vsem srcem. Mitja, težko bo nadomestiti tvoj prešerni nasmeh, tvojo do- brosrčnost, iskrenost, kljub temu da si bil šele pred vstopom v šesti razred osnovne šole. Stol in mizica v razre- du bosta ostala prazna. Tvoji prija- telji, sošolci bodo zaman pogledova- li v prazen prostor pred sabo. Ptuj- ski kolesarji in vsi kolesarji licence B v Sloveniji pa bodo zaman pogle- dovali za sabo, da bi ugotavljali, kako jim slediš oziroma kdaj boš finiširal. Šele v letošnjem marcu si se prikl- jučil kolesarjem Perutnine Ptuj. Vztrajen in uporen, kakor si bil, si kaj hitro požel prve vzpodbudne re- zultate, ob pomoči mamice in očeta, ob vzpodbudah sestrice pa veliko obetal. Med vrstnikih v klubu si bil nadvse priljubljen, saj so tvoj humor in prešerni nasmeh bodrili tvoje pri- jatelje v kolesarskih vrstah k novim zmagam. Se nikoli Kolesarski klub ni zel tako lepih rezultatov kot prav letošnje leto. Še v nedeljo si odlično kolesaril v hrvaški Kutini, v ponedeljek pa te je na sprostitvenem treningu usoda iztrgala iz naših vrst. Iztrgala te je mamici, očetu, sestrici, iztrgala svojcem, sošolcem, iztrgala ptuj- skim kolesarjem. Mitja, največ, kar lahko v klubu naredimovtvoj spomin, je to, da se ti iskreno oddolžimo z vsakletno dirko v tvoj spomin. "Memorial Mitje Plavčaka". In to bomo tudi storili. To je naša obljuba in obveza do tebe, dragi Mitja. Kolesarji KKPerutnina Ptuj PREJELI SMO / PREJELI SMO Na Ptuju je samo ena Športna zveza občine Po dezinformaciji, da se na Ptuju ustanavlja še ena športna zveza, ta vest je bila objavljena v Večeru, so mnogi mene osebno, pa tudi na Športno zvezo spraševali, kako je s to stvarjo. Resnica je, da sta na sestanku dne 21. 6. 1994 dva predsednika klubov, in sicer Kluba borilnih veščin in Judo kluba Drava Ptuj, us- tanovilaZvezozašport in rekreaci- jo, od predsednikov pa je bil pris- oten še predsednik Društva šport- nih pedagogov, ki pa ga ne moremo šteti za športni klub niti njegovega dela v športnih klubih ni čutiti. Na sestanku sta bila prisotna še pred- stavnika Namiznoteniškega in Badminton kluba, kot odsoten pa je v zapisniku naveden predstavnik Rokometnega kluba Mladika. Na osnovi tega zapisnika, ki gaje podpisal zgolj Zvone Zinrajh, je bila Zveza za šport in rekreacijo re- gistrirana kot društvu podobna združba, ne da bi o pristopu sklepa- li pristojni organi kateregakoli klu- ba, predložene niso bile nikake pristopne izjave, celo udeleženci navedenega sestanka niso podpi- sali nitizapisnika. Izvoljeni nisobili organi, članstvo ni bilo definirano. Iz navedenega je poznavalcem 3. ptujski maraton Tekaški klub Maraton Ptuj bo tudi letos organiziral ptujski ma- raton na 21 km in trimski tek na 10 km, ki bosta v soboto, 3. sep- tembra, s startom ob 10. uri pred Srednješolskim centrom v Ptuju. Prijave: na dan tekmovanja od 8. do 9.30 ure. Startnina: 500 SIT - vsak ude- leženec dobi maj ico. Tekmovanje bo organizirano tudi za otroke (predšolski, 1. - 4. raz. OŠ in 5. - 8. razr.OŠ). Proga za maraton in trimski tek je speliana po valoviti cesti sli- kovite okolice Ptuia (Mestni Vrh, Grajenščak, Krčevina pri Vur- bergu. Grajena, Ptui), proga za otroke pa v neposredni bližini Srednješolskega centra. » A.P. razmer v ptujskem športu povsem jasno, da gre za poskus slabitve Športne zveze s strani dveh dokaj aktivnih športnih delavcev, ki bodi- si zaradi osebnih razmer bodisi za- radi izgube prevladujočega položaja v Športni zvezi občine Ptuj nista mogla za svoja kluba uveljaviti prednostnega položaja. Ne glede na bodoči razvoj do- godkov pa je seveda jasno, da je Športna zveza občine Ptuj kot or- ganizacija, ki se je pravzaprav raz- vila iz neke vrste državne samou- pravne interesne skupnosti za šport, v povsem drugačnem položaju, kot so ta ali podobne zve- ze ali društva, ki so povsem privat- nopravne narave in nimajo ni- kakršnih javnih pooblastil glede občih vprašanj športa v ptujski občini. Kljub prenosu funkcij na Športni zavod bo Športna zveza občine Ptuj ostala še naprej splošna organizacija športnih klu- bov z nekaterimi javnopravnimi pristojnostmi v zvezi z razvojem in financiranjem športa. Takih pris- tojnosti pa nobena privatna združba, pa naj se imenuje kakor- koli že, ne more imeti. Predsednik Športne zveze: Branko Resnik, dipl. iur. TENIS/Turnirji za rekreativce v Hajdošah To soboto se bo pričela serija teni.ških tur- nirjev pod imenom "Serija Goja - tenis cen- ter" na igriiSčih Goja centra v Hajdošah. Or- ganizatorji načrtujejo, da bi teni.ški turnirji, ki so namenjeni rekreativcem, postali tradi- cionalni. Letošnja serija je že druga; tudi lan- skoletna je bila organizirana ob vikendih ko- nec poletja. Ker je to že čas. ko nebo ne sko- pari več s padavinami, je serija turnirjev Goja še posebej aktualna - tenis je mogoče namreč igrati zunaj ali v dvorani. Prvi turnir bo že to soboto, naslednji 10. septembra in masters za 32 najboljših 24. septembra, vedno s pričetkom ob Ude- leženci bodo lahko igrali v dveh kategorijah: do 35 let in nad 3.5 let. Poleg druženja in spoz- navanja med igro in na pikniku, ki bo pope- stril vsak turnir.sesplača udeležiti turnirjaše zaradi obetajočega nagradnega sklada. Nje- gova vrednost je namreč 220.000 SIT. •frA/cZ 16 - NASVETI 25. AVGUST 1994- TEDNIK IZ DOMAČE LEKARNE / ŠENTJANŽEVKA IToAif Oftie m sktadišienl^ zdkmiilnik tasHm Od zdravilnih rastlin pričakujemo, da nam utrjujejo zdravje ali nam ga pomagajo vrniti. Ne nabirajmo jih vsev- prek, ampak premislimo, katere bomo res potrebovali. Kadar nabiramo cele rastline, ne poberimo vseh, am- pak jin nekaj pustimo za seme. Ko potrebujemo le dele rastlin, pazimo, da rastlin ne poškodujem tako, da bi propadle. Cvetove, liste ali poganjke porežemo s škarjami. Rastline nabiramo v času, ko vsebujejo največ zdravilnih učin- kovin - največkrat v času cvetenja in v lepem vremenu (ne nabira- mo jih v rosi in takoj po dežju). Nabranih rastlin ne tlačimo v polo- vinilaste vrečke, ampak v papirnate. Zelišča nabiramo vstran od cest, škropljenih njiv in nasadov. Zdravilne rastline nabiramo vsako leto sproti. Ko naberemo sveže, stare zavržemo ali jih upora- bimo za kopeli. Za prehrano oziro- ma zdravljenje uporabljamo raje sveža zelišča. Za sušenje zdravilnih rastlin, poiščemo suh in zračen prostor. Najbolje, da rastline položimo na čist papir (ne časopisni zaradi svin- ca, ki ga vsebuje tisk), vse skupaj pa na sito. Liste in cvetove rastlin sušimo v senci, korenine, korenike in plodove pa na soncu ali v rahlo ogreti pečici (do 50 C). Rastline so suhe, ko jih lahko zdrobimo med prsti in zaznamo značilen vonj. Suhe rastline spravimo v stekle- ne kozarce (predvsem cvetove), povoščene papirnate ali bombažne vrečke ali kartonske škatle. Na vid- no mesto napišemo ime rastline in datum nabiranja, nato pa tako shranjene rastline pospravimo v suh, temen in hladen prostor. Mogočesibosteomislilizeliščno predico v vrtu. Zelišč ne bomo škropili in negnojili z mineralnimi gnojili. ŠENTJANŽEVKA (HTPERICUMPERFORATUM) Je grmiček, visok od 30 do 90 cm, trajnica, ki je v zgornjem delu zelo razvejana, v spodnjem pa manj. Stebla so spodaj olesenela, višje rdečkasto obarvana. Lista sta si po dva in dva nasprotna brez pecljev, ovalne oblike, brez dlačic, z glad- kim robom. Če pogledamo v liste proti svetlobi,so videti kot ničkoli- kokrat prebodeni z iglo. Ob robu lista je nekaj črnih pik. Cvet je zla- torumeno socvetje, venčni listi cve- tovso posejani s temnimi pikami in črtami. Če cvet zmečkamo med prsti, priteče iz njega temnordeč sok trpkega okusa. Šentjanževko nabiramo od juni- ja do avgusta po kamnitih krajih, gozdnih jasah, suhih travnikih. Domača imena za šentjanževko: grilavec, ivanovka, kamenika, krčevec, krčnica, krčno zele, križevec, krvaveč, šentjanževa roža, janževec ipd. Priprava in uporaba: Čaj: poparimo dve žlički zeli (cela rastlina brez korenike) s čašo vode, pijemo 3 x na dan po eno sko- delico več tednov zapored. Čaj rahlo pomirja, pomaga pri okre- vanju po boleznih, pri daljši upora- bi pa tudi pri migreni in potrtosti. Primeren je tudi za otroke, ki močijo posteljo in jih je ponoči strah. Krepi krvni obtok, vzpodbu- ja prebavne žleze in izločanje žolča, pomirja boleč želodec. Neboleče odpravlja gliste, ker pa zapira, mu dodamo še rabarbaro (odvajalo). Zaradi eteričnih olj, smol in poseb- nih fitoncidov (rastlinski antibio- tiki) razkužuje manjše rane in og- nojke, zdravi opekline. V času zdravljenja se ne smemo izpostavl- jati soncu zaradi hipericina, ki ga šentjanževka vsebuje, ker postane koža bolj občutljiva. Olje: 125 g svežih cvetov zmečkamo, prelijemo v steklenici s širokim grlom s 500 g olivnega ali lanenega olja in v nezamašeni stek- lenici pustimo 3-5 dni, dokler traja vrenje. Medtem vsebino večkrat premešamo. Potem steklenico zamašimo in jo približno 6 tednov izpostavljamo soncu, da postane olje rdeče. Nato vsebino steklenice PREJELI SMO / Zahvala V petek, 22. julija, sem oglasil v vašem uredništvu s tremi velikimi gobami. Hitro ste poiskali novinar- ko in ta se je takoj pojavila s fotoa- paratom. Sprejela meje, malo pov- prašala, napisala in že sem moral z njo v naravo nafotografiranje. Lepa hvala za sliko, kije v Tedniku. Po fotografiranju me je uslužbenka v pisarni vprašala, kaj bom z njimi naredil, pa sem ji jih po- nudil, a jih ni hotela. - No, dobro, če ne vzamete, jih bom pač nesel do- mov in jih posušil. Takrat sem imel ženo v bol- nišnici, in odločil sem se, ko pride domov, se bova pogovorila, da vam odnesem lepo suhe gobe, saj sem jih posebej posušil. Zdaj je žena iz bol- nišnice doma, moja misel je dozora- la,gobe so suhe, pripravljene za od- hod v Ptuj, v vaše uredništvo. Nekaj gob bom še dodal, da jih bo za močno juho, saj imam doma še imam več suhih. Moja žena je do- brega srca; rekla je: "Dajva še nekaj zraven, da bovredno." Za dodatek h gobovi juhi pa še liter domačega vil- dončana. Pa na zdravje! Bog živi vas in tudi mene. Vaš naročnik Branko Vidovič precedimo skozi več plasti gaze ali gostega platna, nalijemo v suhe in čistestekleničkein jih dobro zapre- mo. Na stekleničke napišemo "šentjanževo olje" in datum. Olje je uporabno do 2 leti. Najučinkovi- tejše je pri vseh vrstah opeklin. Tinktura: steklenico s širokim grlom napolnimo do 3/4 z rezanim listjem in cvetovi, prelijemo z domačim žganjem in pustimo na soncu (zaprto) do 6 tednov. Tink- turo uporabljamo za masažo pri os- labelih mišicah, revmatizmu, pro- tinu in tresenju udov pri starostni- kih. Vaša zeliščarica KRVODAJALCI 9. AVGUSTA: Milica Korpar, Podgorci 87/a, Ormož; Franc Bom- bek, Hardek 1 l/a, Ormož; Stanko Zagoršek, Bukovci 72, Markovci; Janez Erbus, Podlože 25, Ptujska Gora; Marija Vidovič, Mezgovci 2/b; Marjan Feguš, Stanošina 17, Podlehnik; Stanko Kovačec, Ul. V. Vlahoviča 79, Maribor; Darko To- manič, Gerečja vas 1/c, Hajdina; Stojan Mlakar, Kočice 37, Žetale; Stanislav Kovačec, Apače64/a; Ed- vard Štegar, Orešje 162; Jože Žni- der, Kungota 118, Kidričevo; Ma- rija Kvar, Sakušak 49, Juršinci; An- ton Feguš, Sedlašek 15/a, Podleh- nik; Nevenka Maruh, Znidaričevo nabrežje, Ptuj; Janez Trofenik, Ljutomerska 22, Ormož; Alojz Ze- lenik, Natašina pot 5, Ptuj; Boris Spindler, Krempljeva 6, Ptuj; Alenka Roban, Štrafelova 5, Ptuj; Alojz Tušak, Gorišnica 106; Alojz Brlek, Pobrežje 8, Videm; Jožica Predikaka, Kicar 77, Ptuj; Stanis- lav Molnar, Krčevina 83, Ptuj; Ivan Gavez, Prešernova 8, Ptuj; Ignac Pernek, Ormoška 47, Ptuj; Anton Bauman, Lovrenc na Dravskem polju 2; Franc Lah, Spuhlja 46; Franc Beranič, Lovrenc na Drav- skem polju 1; Stanislav Vrtič, Dor- nava 55/b; Ciril Varga, Puškinova 9, Maribor; Rudi Bogdan, Lackova 5, Kidričevo; Stanko Pernat, Cir- kovce 20; Bojan Kokol, Bresnica 11, Ormož. 10. AVGUST: Milan Čuček, Poljska c. 3, Ptuj; Martin Vozlič, Zamušani 4, Gorišnica. 11. AVGUST: Slavko Laura, Gorišnica 139; Anton Habjanič, Lešnica 17, Ormož; Erika Svenšek, Zg. Hajdina 80/a; Franc Zagoran- ski, Hajdoše 101; Alojz Samec, Za- grebška 115, Ptuj; Andrej Vogri- nec, Markovci 33/a; Božo Fras, Trnovska vas 39/d; Branko Sitar, Kungota 158; Ivan Dukarič, Cvet- linska Jazbina 41; Ivan Furek, Haj- doše 39; Miran Valenko, Draženci 10/b; Stanko Petek, Pobrežje 6, Vi- dem; Ivan Auer,Pobrežje 151/a, Vi- dem; Alojz Strnad, Hajdoše 43/a; Stanko Arnuš, Orešje 115; Dušan Furek, Draženci 87/a, Hajdina; Martin Šprah, Slovenjegoriška 3, Ptuj; Andrej Bukvič, Draženci 34; Anton Zupanič, Skorba 26/a; Jožef Šprah, Pobrežje 27, Videm; Alojz Cestnik, Draženci 19; Alojz Jeren- ko, Draženci 73; Srečko Kosec, Draženci 22, Hajdina; Andrej Plohi, Draženci 21; Matjaž Hanžel, Tomšičeva 13, Slovenska Bistrica; Mirko Vidovič, Zlatoličje 77, Starše; Jože Galun, Hajdoše 73, Hajdina; Ivan Lah, Mihovce 30, Cirkovce; Anton Lamberger, C. ob ribniku 32/b; Kari Furek,Draženci 87/a, Hajdina; Peter Žnidarič, Du- pleški Vrh 16; Brigita Nahberger, Zg. Hajdina 37; Vlado Stočko, Tržeč 25/b, Videm; Srečko Brodnjak,Zg. Hajdina 80/a; Renata Stermšek, CMD 9, Ptuj; Jože Mar- kež, Placar 5/a; JožefVrtič, Zabovci 74; Martin Kaisersberger, Gerečja vas 1/e, Hajdina; Marjan Pintarič, Zg. Hajdina 12; Rudi Nahberger, Zg. Hajdina 87; Mitja Predovnik, CMD 8, Ptuj; Jože Teskač, Hajdoše 46. u BOLNIŠNICA PTUJ / ZAHVALA DAROVALCEM Prispevki za izgradnjo boinišni€e Od 1. julija do 4. avgusta so darovali finančna sredstva za iz- gradnjo in opremljanje bolnišnice Ptuj: L Poseben račun dela SDK Ptuj - namesto pogrebnega venca po- kojnemu očetu Jožice Sajko 12.000,00 SIT; 2. Milan Tacinger, Lešje 30, Majšperk - namesto venca na grob Iva- na Avguština - za nabavo CT aparata 10.000,00 SIT; 3. Stojanovi prijatelji z Brega - namesto venca na grob Ivana Avguština-8.000,00 SIT; 4. Ica Lorber, Majšperk 62 - za nabavo CT aparata -10.000,00 SIT; 5. družina Širovnik, Hajdina - namesto venca na grob Ivana Avguština-7.000,00 SIT; 6. prispevek za nabavo CT aparata - namesto cvetja pokojnemu g. Ivanu Avguštinu, Mariborska63, Ptuj - darovali sosedje: Adolf in Ma- rija Brglez- 2.000,00 SIT; Metka in Jože Roškar - 2.000,00 SIT; Krist- jan Nahberger- 2.000,00 SIT; Terezija Selinšek - 2.000,00 SIT; Golob - Selinšek - 3.000,00 SIT; Zvonko in Kristina Krajnc - 2.000,00 SIT; Kristina in Ludvik Cafuta - 2.000,00 SIT; 7. BerhaneMehtsun, Kidričevo - namesto cvet ja na grob -10.700,00 SIT. Delavci Bolnišnice Ptuj se najtopleje zahvaljujemo za navedene prispev- ke. Tudiv prihodnje bomo hvaležni za Vašo pomoč, saj se zavedamo, da pos- taja s tem ptujsko zdravstvo bogatejše in kvalitetnejše tako z opremo kot po storitvah. i Kuharski nasveti Danes bomo pripravili kupo lepe Helene in lagodni frape. KUPA LEPE HELENE Potrebujemo (za eno osebo); -1 kepico vanilijevega sladoleda - 2 polovici hruške iz konnpota - 0,5 del tolčene sladke snnetane - čokoladni preliv (5 dag čokola- de, 1,5 olja) V pecljcti kozarec položimo ke- pico, no vsoki strani po damo po- lovico hruške. S pomočjo dresirne vrečke dekorativno nabrizgamo tolčeno sladko smetano, po vrhu pa prelijemo čokoladni preliv. JAGODNI FRAPE Potrebujemo (za šest oseb): - 5 dl tenneljne mlečne osnove (mleko) - 2,5 dl svežih jagod -3 žlice sladkorja -6 kepic sladoleda -6 kock ledu Temeljno mlečno osnovo, opra- ne in očiščene jagode ter sladkor zmiksamo, tako da se sestavine povežejo v gladko gosto tekočino. Dobljeno tekočino nali- jemo v visoke kozarce do treh četrtin, v vsakega spustimokepico sladoleda in kocko ledu. Na rob kozarca lahko zataknemo jagodo skupaj z jagodnim listom. Na enak način lahko pripravite bo- rovničev, marelični in malinovfra- pe. Veliko uspeha pri pripravi! •»NadaPignar, učiteljica kuharstva V SADNEM VRTU mladim drevesom okopljemo kolobarje, da preprečimo zaskorjenost tal in izhlapevanje vlage. Ob obde- lavi hkrati uničujemo plevele, ki proti jeseni mladim drevju še posebej škodujejo, ker v povečanem obsegu izčrpavajo zemljo in prično semeniti, kar bo povečalo zapleveljenost v naslednjem letu. V starejših na- sadih, ki so v travni ledini, tra- višče redno kosimo, da zmanjšamo izhlapevanje vlage iz tal in preprečujemo semeni- tev širokolistnih plevelov. Na mladih poganjih, ki še v tem času vegetirajo, se pojavlja- jozelene listne uši. Ker so posle- dice zarodišč tega škodljivca za nadaljnjo rast in zaključevanje vegetacije nepopravljive, škro- pimo posamezne poganjke s sredstvi, ki smo jih uporabljali proti ušem spomladi in poleti. Na nekaterih občutljivejših sortah jablan so se v letošnjih za razvoj sadnih škodljivcev ugod- nih vremenskih razmerah poja- vile krvave uši. Krvava uš sodi med precej odporne in nevarne škodljivce, in če je v začetni fazi, ko se pojavi, ne uničimo, drevo najkasneje v dveh letih tako izčrpa, da odmre. Spoznamo jo po belih prevlekah v obliki vate na vejah in poganjkih. Če to prevleko zmečkamo, se pojavi zdrizasta snov rdeče barve; od tod ime tej vrsti uši. Močneje napadene poganjke porežemo in sežgemo, drevo pa poškropimo s pirimorom v 0,1- odstotni koncentraciji, ker ta pripravek v tem času zaradi stru- penosti ni preveč nevaren za ok- olje. Sicer pa posvetimo zatiran- ju krvave uši, če se nam je v nasa- du že pojavila, posebno pozor- nost ob zimskem oziromaspom- ladanskem škropljenju s folidol oljem ali oleodiazinonom, ko moramo okužena drevesa s škropivom dobesedno oprati, nato pa še poleti v naslednji ve- getacijski dobi škropljenje po- novimo vsaj dvakrat z ultraci- dom. V BIVALNEM VRTU proti jeseni posvetimo negi trate ne- koliko več pozornosti. V drugi polovici leta širokolistni pleveli preraščajo trave, z zasenčevan- jem ovirajo razraščanje travna- tega latja, hkrati pa travišče močneje izčrpavajo kot trave. Pri košnji rezno telo kosilnice za eno stopnjo dvignemo, da tra- vam poreže le konice listov, tra- višče papregrabimoznožastimi grabljami ali drugim primernim orodjem, da izločimo čim več [plazečih širokolistnih plevelov. Če je travna ruša redka in osiro- mašena, je še čas, da v očiščeno in pograbljano travišče poseje- mo travno mešanico kot delno obnovo travišča. Travišče nato zalijemozgnojilnozalivkoinza- varujcmo, da semena ne po- zobljejo ptiči. V tem času se bo posejana trava do zime še dovolj razrasla in utrdila. Ob košnji in negi trave proti jeseni pač ravna- mo tako, da čim bolj zaščitimo travne korenine in da se travna ruša utrdi, kolikor pa je le mogoče, preprečimo raz- raščanje širokolistnih plevelov. Konec avgusta je najugod- nejši čas za presajanje zimzele- nih grmovnic ter spomladi cve- točih trajnic. Pozno poleti in zgodaj jeseni pre.sajenim zimze- lenim grmovnicam se do zime .še dobro obrastejo korenine, rast- lina se toliko utrdi, daje odpor- nejša za ostrejšo zimo, spomladi cvetoče trajnice pa se do zime še toliko razrastejo, da so nas- lednjo spomlad že cvetoče. V ZELENJAVNEM VRTU brstlčnemu ohrovtu odrežemo vršičke, da bo prenehal rasti v višino, rastlinska hrana pa se bo porabila za tvorbo in razvoj brst ik oziroma glavic. Belušem listov ne smemo trgati, saj si korenika,vse dokler so listi zeleni, nabira hrano in moč za prihodnje leto. Odstra- niti pa moramo semenice, saj seme porabi precej rastlinske hrane in oslabi rast. Okrog rast- line je že sedaj priporočljivo po- trositi kompost; z njim bomo pozneje naredili grebene, da tako zagrnjeno koreniko zava- rujemo pred zimo. Zimsko solato sorte nansen in zimsko rjavko sejemo avgus- ta, nekaj pa v septembru, da pri- delamo primerne sadike za sadi- tev v oktobru. Te naj ne bodo ne prebujne in ne prešibke. Zgodaj sejan korenček je zrel in primeren za izkop. Če ima še bujno zeleno cimo, bo rastlina še naprej vegetirala, to pa bo povzročilo pokanje korenov, taki koreni pa so za zimsko hrambo neuporabni. Sadike pora, ki smo jih sadili že pred mesecem ali dvema, proti jeseni enako oskrbujemo kot doslej, rednojih plevemo ter plitvo okopavamo. Konec av- gusta nasad pora pognojimo na gredico z okrog pol kilograma mešanega gnojila nitrofoskala z malo vsebnostjo dušika in pre- cejšnjo fosforja in kalija. Pastinak, ki ga bomo vložili v zimovališče za zimsko in zgodnjo spomladansko rabo, še zadnjič pognojimo z mešanim gnojilom nitrofoskalom prav tako z malo dušika in precejšnjo vsebnostjo kalija in fosforja. Iz- datno gnojenje z dušikom bi si- cer pospešilo rast, vendar kore- nike v zimovališču niso dovolj odporne proti gnilobi. Po biokoledarju je priporočlji- vo sejati in saditi rastline, kijih pridelujemo zaradi lista, od 23. do26. avgusta, korenikell. in29. avgusta, plodov 22. in 23. ter od 27. do 30. avgusta ter cveta in zdravilna zelišča 21. in 22., 27., 28., 30. in 31. avgusta. Ker se konec poletja in jeseni več pridelka pospravlja z vrtov kot pa seje, je po biokoledarju pripo- ročeno, da se pri plodovih, kijih nameravamo skladiščiti in ohra- niti, za spravilo ravnamo po dne- vih, kot so priporočani za setev, posebej pa se za spravilo izogiba- mo dni, ki so za opravila v vrtu neugodni. Miran Glušič, ing. agr. J^AGROOSKRBA MARIBOR po Obvešča cenjene strani^, da posluje trgovina Sikole z novim delovnim časom: vsak dan od 7. do 16. ure, v soboto od 7. do 13. ure Nudimo vam veliko izbiro rezervnih delov, kmetijske mehanizacije, škropiv, drobnega orodja, s^iskahiic, mlinov za grozdje in sadje, PVC sodov in umetnih gnojil po zelo ugodnih cenah. AGROOSKRBA, VAŠ ZANESLJM SPREMLJEVALEC INFORMACIJE: AGROOSKRBA MARIBOR Poslovalnica Šikole Vodcivduu ul. 7 šikole 25 Telefon: O62/301-7S1 Telefon: 062/792-406 f EDNIK -25. AVGUST 1994 ZA KRATEK CAS - 17 Info-kviz Ali ste uganili, katera pevka je na sliki? Izrežite sličico, vpišite nje- no ime, in če vam bo sreča naklon- jena, vam bodo v prodajalni Teh- nika Emone Merkurja Ptuj poda- rili lasersko ploščo. Prejšnji teden je bila na sliki Lisa Minelli. CD prejme Sandra Kru- nič, Biš 3, Trnovska vas. Potrdilo o nagradi ji bomo poslali po pošti, po nagrado pa mora v Tehniko v Ptuju. Odgovore pošljite (ali prinesite) na: Tednik Ptuj, Raičeva 6, p.p. 95. Rok: ponedeljek, 29. avgusta. V začetku glasbenih novic sem zbral nekaj več informacij o letošnjem največjem koncertu Woodstocku. Od 16. do 18. avgusta 1969je pote- kal Art Festival - koncert Wood- stock. Na njem je bilo približno 400.000 mladih, ki so protestirali proti vojni v Vietnamu. Vstopnica za en danje stala 7 dolarjev, za tri dni pa 18. To je bil koncert miru, seksa, drog in seveda glasbe. Pred 25 leti so občinstvo navduševali: Jimmy Hen- drix, Janis Joplin, The Who, Bob Dy- lan, Cosby & Stills & Nash & Young, Carlos Santana, Joan Baez, Joe Cocker... Po 25 letih pa se je 13. in 14. avgus- ta v Saugetiesu pri New Yorku zbra- lo 250.000 poslušalcev na Woodstoc- ku 2. Koncert so organizatorji poi- menovali Two more Days of Peace and Music (še dva dneva miru in glasbe)! Karta se je precej po- dražila, s^ je stala kar 135 dolarjev. Na dveh odrih so se tokrat predsta- vili: Joe Cocker, Carlos Santana, Bob Dylan, Aerosmith, Guns N'Ro- ses, Red Hot Chilli Peppers, Peter Gabriel, Metallica, Candlebox, Blind Melon, Spin Doctors, Jimmy Cliff, Arrested Development, Salt NTepa... odlična plošča dobra plošča ^-solidna plošča Za začetek sem se razpisal o Wo- odstocku, sedaj pa se vračam k stal- nemu pregledu n^boljših skladb, ki so se pojavile v preteklem tednu. N£ypopularnejši rhythm and blu- es kvartet iz začetka 90. Boyz II Men je po hitu End of the Road in po eno- letni pavzi pripravil novo skladbo FU make love to you ki bo pri poslušalcih zagotovo vžgala! Bryan Ferry namerava v začetku septembra izdati nov album Ma- mouma, s katerega je za pokušino izdal prijetno skladbo Your Painted tVtVtV Mojstri reggae glasbe UB40 še na- prej povzem^o skladbe z lanskega izredno uspešnega albuma Promi- ses and Lies. N^novejša skladba je Reggae Music Urban Species je britanska sku- pina, ki veliko obeta tudi v najno- vejšem komadu z naslovom Listen (**). Michael Creatu in Sandra sta člana skupine Enigma, ki je z albu- ma The cross of Changes pripravila nov single Age of Lonelines (***). vV.VvV Dva zelo uspešna britanska alter- nativna izvajalca Morrisey in pevka Siouxsip sta združila moči in skupaj ^^ prodajalna ^^ TEHNIKA EMONA MERKUR d.o.o. PTII I posnela pesem Interlude Tinmanje skupina, kiimakomad, podoben skupinama Shamen in Reel 2 Real, tako da je nastala "mešanica" v komadu Eighteen Strings tVtVvV Novi najstniški pevec Sean Ma- guire prepeva svojo prvo uspešnico Someone to Love (* *). Tony di Bart je zaslovel s plesnim hitom The Real Thing, sedaj pa upa na uspeh svojega najnovejšega ko- mada D O IT . Iz sosednje Hrvaške prihaja v zadnjem času v naše diskoteke veli- ko plesnih hitov. Najpopularnejša hrvaška skupina ET privablja množice na plesišča s komadom DA TI NIŠAM BILA DOVOLJNA (¥ * )K)! David Breznik 1. Summerin the City - Joe Cocker 2. LoveisallAround- WetWetWet 3.GamesPeopleplay- InnerCircIe 4.ISwear-AII40ne 5. Hits Medley - GypsyKing 6. Take itback-PinkFloyd 7.MeettheFlinstones- TbeBC52's 8. 7 Seconds - Voussou N'Dour & NenehCherry 9. Love is Strong - Rolling Stones 10. It takes nieAway - Marusha Lestvico POPULARNIH 10 lahko poslušate vsak petek v večernem sporedu radia Ptuj (med 20. in 23. uro). ^Mladi dopisniki PRI NAS DOMA JE LEPO Letošnjo leto je mednarodno leto družine. Živim v urejeni družini. Očka in mamica hodita v službo. V nedeljo se zberemo vsi skupaj. Popoldan gremo na sprehod. Najraje gremo v gozd, kjer nabiramo cvetice. Vesela sem, kadar se igramo. V naši družini je pet otrok. Najsta- rejša sestra že študira, bratje letos maturiral, trije pa obiskujemo osnovno šolo. Pri nas je lepo, ker se imamo radi in si zaupamo. VidaFurek,3.a OŠ Videm HRANA - VIR ŽIVLJENJA Doma me čaka dela obilo, a za plačilo dobim dobro kosilo. Na krožniku hladi se vroča juha, na štedilniku čaka me meso in pri- kuha. Za poobedek dobim sladoled, pomešam s smetano, je sladek kot med. Tu in tam fižol uživam, da si pamet pridobim. Železo daje mi špinača, a meni se želodec preobrača. Dober vid krepi korenje, vitamine daje mi zelenje. Na vrtu jagode zorijo, za hišo češnje rdečijo. Kmalu bo sadja obilo, kar bo še bolj bogatilo naše kosilo. Darja Kotnik, 7. a OŠ Gorišnica NAŠA DRUŽINA Ko sta še živela moj dedek in babi- ca, je naša družina imela veliko družinskih članov. Bil sem še zelo majhen, ko nam je dokaj mlad umrl dedek. Spominjam se, da meje rad vzel s seboj v vinograd, pa tudi na druge poti, ki jih je imel rad. Ves srečen sem bil, ko sva sedla v avto in se odpeljala. Tudi moja babica je hi- tro zapustila hišo. Spominjam se, kako sva se imela rada. Velikoicrat sem ji sedel v naročju in poslušal pe- smice, ki mi jih je pela. Večkrat sva skupaj spala, pred spanjem pa mo- lila in se pogovarjala. Takrat sta še bila doma moja bratranca. Skupaj smo večkrat kakšno zagodli. Potem sta oba odšla v Avstrijo. Na koncu sva ostala z mamico sama. Mamica ima veliko dela, zato sem večkrat sam in mi je dolgčas. Najlepše je bilo takrat, ko nas je bila polna hiša. Aljoša Medved, 4. r. OŠ Leskovec VOLNA V KOZAREC Imeli smo obisk. Odrasli so sedeli za mizo in se pogovarjali, otroci pa smo gledali risanke. Mamica je re- kla, da potrebuje klobko volne. Poi- skal semjo inji vrgel, dabijo prijela. Odbila seje od njene glave in padla v kozarec, poln soka. Mizaje bilapo- lita, volna pa mokra. Vsi smo se smejali. Matej Vantur,3.a, OŠMajšperk LISTVVETRU Nekega jesenskega dne sem se sprehajala ob potoku, kjerje rastel mogočen hrast. Sedla sem na podrto drevo in opa- zovala hrastovo krošnjo. Opazila sem zelo lep list. Bil je svetlo rdeč, skoraj roza barve. Kmalu je zapihal rahel veter in odtrgal prav ta list. Gledala sem, kako je letel po zraku, delal kozolce in že sem pomislila, da bo pristal v vodi. Nenkrat je zapihal še močnejši veter in ga odnesel pro- ti travniku našega soseda. Stekla sem tja in ga vzela s seboj domov. Doma sem ga prilepila na bel papir in ga dala v mapo, kjer imam že ne- kaj drugih listov. Upam, da bom našla še veliko takšnih lepih listov. Marinka Vnuk, 6. b OŠ Velika Nedelja Atlita Oblak, 6. r., OŠ Sv. Trojica SAMO OTROK SEM ŠE Otrok sem. Nikoli se nisem zani- mala za politiko. Nikoli nisem gle- dala poročil. Imam srečno otroštvo in razen učenja nimam skrbi. Bese- di vojna in lakota sta bili zame samo oddaljena pojma. Vsi se spomnimo junija leta 1991, ko smo z vso resnostjo poslušali poročila o oboroženem napadu na Slovenijo. Bilo je samo nekaj dni, toda zdeli so se kakor večnost. Sire- ne, streli, zaskrbljeni obrazi odras- lih. Tesnoba, ki semjo tokrat občuti- la, je bila strašna in sama pri sebi sem obljubila, še danes ne vem komu, da bom pridna, da se bom učila ... Samo da bo spet mir, da bomo lahko brezskrbno tekali po travnikih, hodili v šolo. Na srečo seje vojna v Sloveniji hi- tro končala. Vendar od takrat raz- mišljam o stvareh, ki me prej niso zanimale. Razmišljam o otrocih v Afriki, ki umirajo od lakote, razmišljam o otrocih v Bosni in Hercegovini, ki nedolžno umirajo pod streli bre- zumnih vojakov. Zakaj? Zakaj so otroci žrtve neumnosti odraslih? Zakaj se daje toliko denarja za orožje, ki povzroča toliko grozot na zemlji, namesto da bi nahranili mili- jone lačnih otrok?! Otrok sem. Danes se tudi jaz zani- mam, kako živijo otroci drugod po svetu. Mislim si: vsi otroci so ne- dolžni in lepi, a le zakaj je na svetu toliko hudobnih in grdih ljudi? MajaTofant,6.b OŠ Mladika RADA SE IGRAM v šoli se dogaja vsak dan kaj zani- mivega, zato vedno pogledam na steno na hodniku, kjer so obešeni plakati, vabila in različna sporočila. Še posebej zanimiv plakat sem opa- zila v času, koje bil teden otroka. Ker se rada igram in ker rada izde- lujem domače igračke, sem se ude- ležila likovne delavnice. Bilo nas je veliko. Vsi smo z veseljem ustvarja- li. Večina nas je izdelovala mucke iz volne. Iz nje smo uspeli napraviti nekaj lepih lutk. Iz barvastega pa- pirja pa so nastali prikupni črvički. Vse izdelke smo razstavili, tako da so si jih lahko ogledali še drugi učenci. Bilo je prijetno in zanimivo. Z učiteljicama, ki sta vodili likovno delavnico, smo se dogovorili, da se vidimo vsak mesec. Se že veselim! MetkaGrdiša,.^. c OŠ Olge Meglič PESEM O JESENI Po strehi škreblja, po listih kaplja in trava škropi, seveda, jesenje prišla! Pozdravljena, jesen rdeča, zelena in rumena, tudi rjava, sedaj se z vetrom poigrava. Lepa jesen za poletjem pokuka, listje se na drevju spremeni, potem odpade in se izgubi. LeaMarušek,5.a OŠ Breg, Ptuj 8 - ZA RAZVEDRILO 25. AVGUST 1994-TEDNIH fEDNIK -25. AVGUST 1994 POSLOVNA SPOROČILA - 21 22 - POSLOVNA SPOROČILA 25. AVGUST 1994-TEDNIK fCDNIK -25. AVGUST 1994 OGLASI IN OBJAVE - 23 • PTUJ - Od 23. do 30. avgus- ta bo Mednarodni klavirski se- minar pod vodstvom prof. Arba Valdme in prof. Rite Kinka. Udeleženci bodo vsak večer koncertirali: 23., 24., 26., 28. in 29. avgusta v ptujski glasbeni šoli, 25. in 27. avgusta v Termah, 30. avgusta pa v viteški dvorani ptujskega gradu. Pričetek ob 20. uri, vstop je prost. • PTUJ - Od 28. avgusta do 3. septembra organizira Likovna sekcija DPD Svoboda Ptuj jubi- lejno, 15. likovno kolonijo Ptuj 94. Slikarji iz vse Slovenije bodo upodabljali predvsem ptujske motive. • PTUJ - Do 7. septembra je pred papirnico Petlja na Vrazo- vem trgu v soorganizaciji s Cen- trom interesnih dejavnosti se- jem rabljenih in prodaja novih šolskih knjig. • PTUJ - 29. avgusta ob 20. uri bo v ptujskem gledališču po- novitev lonescove Plešaste pev- ke v izvedbi Gledališča ZATO. Pio^^ffMdb&rfimsMkafiti Prejšnji torek smo lahko v dnevnem časopisju prebrali poizvedbo, da je v soboto (13. avgusta) zjutraj odšla od doma 14-letna Mihaela Hasic iz Slovenske Bistrice. Iz poznejših poročil je razbrati, da je deklici ime Daniela. Ob koncu poizvedbe je bilo, kot je v takih primerih običaj, zapisano: "Kdor bi o dekletu karkoli vedel, naj to sporoči najbližji policijski postaji." Toda preden so bralci lahko to prebrali, je v Novi vasi pri Slovenski Bistrici že prišlo do tragedije. Oče pogrešane Ibrahim Hasič in njegov svak Dušan Ru- dolf, stric pogrešane, naj bi v po- nedeljek, 15. avgusta, okoli 20. ure prišla do stanovanja 20-letne- ga Aleša O. v slovenski Bistrici, da bi od njega izvedela, kje je mla- doletna Danijela, saj je oče zve- del, da je hči v soboto zjutraj tele- fonirala Alešu.Stvarpreiskave je, da bo ugotovila, kaj je Aleš dejan- sko vedel. Oče in stric sta očitno domnevala, da ve več, kot pa jima je bil pripravljen povedati. Zato naj bi ga bila prisilila, da je sedel v Rudolfov avto, in odpeljali so se v gozd v bližini Nove vasi pri Slo- venski Bistrici. Tam naj bi bila oče in stric poskušala s silo izve- deti kaj več. Medtem je Aleš po- tegnil predelano plinsko pištolo in začel streljati. 36-letnega Dušana Rudolfa je zadel v prsni koš in ga tako hudo ranil, da je umrl na kraju nesreče. S strelom v predel medenice je hudo ranil tudi Hasiča, ki so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer so ga operirali in je zunaj smrtne ne- varnosti. Aleš O. naj bi bil po dejanju odvrgel ali skril pištolo, stekel do ceste, kjer je ustavil voznico oseb- nega avtomobila, se z njo odpelja v Slovensko Bistrico in se javil poli- cijski patrulji ter povedal, kaj se je zgodilo. Pozneje so ga zadržali v bolnišnici na opazovanju. Kraj tragičnega dogajanja si je ogledal tudi preiskovalni sodnik in odredil hišno preiskavo v stano- vanju Aleša O. Pri izvedbi te naloge so policisti našli in zasegli 9 nabo- jev kalibra 6,35 mm; enakega kali- bra so bili tudi usodni izstrelki iz predelane plinske pištole, ki je do zaključka tega poročila še niso našli. Pri preiskavi so našli še doma izdelano napravo za izstreljevanje kalibra 5,6 mm. S podrobnejšo preiskavo bodo ugotovili, ali je Aleš O. predelal plinsko pištolo in izdelal napravo za izstreljevanje sam ali pa jebil "orožarski mojster" kdo drug. Predvsem pa bodo v prei- skavi podrobneje raziskali vseoko- liščine, ki so privedli do tragičnega dogodka, ki je pretresel širšo okoli- co. •>FF PREPREČIL TRČENJE, ZA- DEL V OBCESTNI KAMEN Po magistralni cesti od Maribora proti Ptuju se je v četrtek, 18. avgusta, ob 8.15 peljal z osebnim avtomobilom Ivan R. iz Miklavža na Dravskem polju. V bližini lovskega doma pri Staršah mu je nasproti pripeljal neznani voz- nik osebnega avtomobila in v nepreg- lednem ovinku začel prehitevati vozi- lo pred seboj. Da bi se Ivan R. izognil trčenju, je zapeljal s cestišča in trčil v obcestni kamen. Pritem seje hudo ra- nil in so ga prepeljali v mariborsko bol- nišnico. Policisti so zaprosili morebit- ne oCividce, da se javijo in pomagajo ugotoviti okoliščine nesreče. TRČILA AVTOMOBILA IZ HRVAŠKE Na regionalni cesti pri Hrastovcu sta v petek, 19. avgusta, ob 16.10 trčila osebna avtomobila, ki sta jih vo- zila Ferdinand B. in Milan T., oba doma iz Hrvaške. Poleg velike materi- alne škode, ocenili so jo na 1,350.000 tolarjev, so bile v trčenju lažje ranjene tri osebe; 35-letni Zorica T. ter 8-letna Z. T. in 7-letni M. R., sopotnika v avto- mobilu Ferdinanda B. TRČILA OPEL iN GOLf Podobna nezgodase je zgodila tudi v soboto, 20. avgusta, ob 18.40 na lo- kalni cesti v Juršincih. Tudi tu sta trčila osebna avtomobila, ki sta ju vozila Marjan H. iz Grlincev in Miran K. iz Juršincev. V nezgodi je bila huje ranje- na Kardinal, iz Ruja, ki sojo prepelja- li v ptujsko bolnišnico. Gmotne škode jeza 750.000 tolarjev. MLADOLETNI KOLESAR UMRL NA KRAJU NESREČE v ponedeljek, 22. avgusta, dopol- dan so bili mladi ptujski kolesarji na redni trening vožnji. Na regionalni cesti v Dražencih sta se med vožnjo v skupini dva kolesarja zapletla in padla po cestišču. Prav v tistem trenutku pa je pripeljal mimo voznik osebnega av- tomobila in zadel na tleh ležečega ko- lesarja. Zaradi tega je 12-letni Mitja Plavčak, član Kolesarskega kluba Perutnina Ruj, na kraju nesreče umrl. V NJIVERCAH ZASEGLI ZALOGO ROČNIH BOMB Mariborski kriminalisti so v sredo, 17. avgusta, zvečer zaradi suma ne- dovoljene posesti orožja aretirali Sama V. iz Njiverc in Stanka H. iz Kun- gote ter pri obeh opravili hišno prei- skavo. Pri Samu V. v Njivercah so baje našli 19 ročnih bomb, ki naj bi jih bila osumljenca pretihotapila iz Hrvaške čez mejni prehod v Zavrču. Preisko- valni sodnik je osumljenca zaslišal in ju izpustil na prostost. Kriminalisti pa skrbno zbirajo podatke o vseh po- drobnostih, da bi ugotovili še morda druge pomagače pri tihotapljenju orožja in ali ni to orožje povezano z ne- kaj bombnimi atentati na maribor- skem območju, ki so se pripetili v zadnjem času in je zaradi eksplozij ročnih bomb bila povzročena materi- alna škoda, v Šentilju pa je bila ranje- na tudi ženska. ni^ ni^ in^ ni^ PO PRETEPU MED BRATO- MA ŠE STREL V PRSI Prejšnji petek, 12. avgusta, okoli 19 ure sta se na dvorišču stanovanjske hiše v Visolah pri Slovenski Bistrici sprla brata Bojan in Branko A. Vzroh za spor naj bi bila nepospravljene garaža. Prepir je prerasel v pretep, \ katerem je Bojan iz žepa potegni "svinčnik" in z njim ustrelil proti Bran- ku. Šlo je za doma izdelano priprave RODILE SO - ČESTITAMO. Maja Erjavec, Maistrova 42, - Nušo; Marina Šavora, i^j dričevo naselje 7, Radenci - ^^^ nija; Valerija Valentan, Kop^ liška 23, Kidričevo - Leona; rija Štebib, Sovjak 2, Trnovsi^^ vas - deklico; Nada Žmauc, No- vinci 13, Vitomarci - Tadejo. Ivanka Lovrenko, Zabovci 95' Markovci - dečka; Sonja Kukec Pavlovci 19, Ormož - Damjana' Hinka Šerod, Drak.šl 11, Vel. Ne! delja - Špelo; Simona Petrovič Podvinci 126/a, Ptuj - deklico' Lconida Keček, Sodinci 57, Vel! Nedelja - Špelo; Suzana Pon- gračič, Pršetinci 29, Tomaž prj Ormožu - Klemena; Hrigita Hor- vat, Podvinci 66/b, Ptuj - Adrija- no; Vidica Notersbcrg, Cvetkov- ci 32 - Katjo; Ana Majhen, Dola- ne 21/d,Cirkulane - dečka; Brigj. ta Muršič, Gabrnik 59, Juršinci - dečka; Suzana Kmetec, Sp. Le- skovec 6/a, Ptuj - Matica; Marja- na Mlakar, Skorišnjak 10, Zg. Leskovec - dečka; Frančiška Sto- klas, Zg. Leskovec 16 - Danijela; Helena Vajda, Sp. Ključarovci 19, Velika Nedelja - Simona. Popravek: V prejšnjem Tedni- ku je bil napačno napisan prii- mek mamice. Pravilno je: Jožica Kristovič - Sabino. Za napako se opravičujemo. POROKE - PTUJ: Franc Šilak in Zvonka Tcment, Spublja 6; Viktor Krušič in Valerija Bezjak, Zg. Pristava 33; Janez Gole, Prvenci 12, in Brigita Rojko, Mezgovci ob Pesnici 50; Leopold Strelec, Seliškarjeva ul. 6, Ptuj, in Tanja Duh, Praprotnikova ul. 17, Hajdina; Ludvik Jurgec, Cir- kulane 83, in Marinka Kline, Cir- kulane 83; Jožef Vidovič, Lanco- va vas 53, in Darja Muršek, Ju- rovci 5. UMRLI SO: Ana Padovnik, Zagorci 75, -I' 1924 -110. avgusta 1994; Marija Cesar, rojena BE- RANIČ, Zgornje Jablane 7, ^i: 1910 -1 13. avgusta 1994; Franc Vidovič, Slomškova ul. 9, Ptuj. 1956 - 1 11. avgusta 1994; Franc Polanec, Bišečki Vrh 63, 1908 -' t 14. avgusta 1994; Marija Ana Korenjak, rojena KOVAČ, Kve- ^ drova ul, 5, Ptuj, 1909 -t 15. avgusta 1994; Viktorija Dobnik, rojena VERDENIK, Pobrežje, 12, :::1926-t 16. avgusta 1994; . Terezija Pukšič, Trnovska vasi 59,:;: 1926-t 12. avgusta 1994. | za izstreljevanje malokalibrskih nabo- jevvobliki svinčnika. Krogla je Branka zadela v levo stran prsnega koša in ga hudo ranila. Prepeljali so ga v mari- borsko bolnišnico, Bojana pa so poli- cisti ovadili javnemu tožilstvu. ZGORELO GOSPODARSKO POSLOPJE v petek, 19. avgusta, zvečer je iz- bruhnil požar na gospodarskem pos- lopju Darinke P. v Sejancih, KS Sv. Tomaž pri Ormožu. Zgorelo je ostrešje gospodarskega poslopja, pod njim pa precej sena in slame ter nekaj kmečkega orodja. Ugotovili so, da je požar nastal zaradi samovžiga slame. Pooceniješkodezadobradva milijona tolarjev. »oFF LENART / IZBIRA NAJLEPŠE V soboto SO v lenarškem motelu Vindiš izbirali najlepšo dekle v vrsti tekmovanj, ki jih vodita časopis Kaj in agencija Nota. Lento z naslovom mis Lenarta je organizator Stanko Vindiš mlajši podelil enaindvajsetletni Korini Lopič iz Lenarta, prva spremljevalka je Vesna Dolenc iz Maribora, druga pa Darja Kajzersperger iz Lenarta. Med najlepšimi sta dve Lenarčanki: (od leve) Vesna Dolenc, zmagovalka Korina Lopič in Darja Kajzer- sperger. Fofo: Bojan Mihalii Žirija, kije bila tokratv zelo pi- sani zasedbi - med člani je bil tudi slovenski kmetijski mi- nister Jože Osterc -,je imela težko nalogo, saj se malokrat zbere toliko lepih deklet. Nekaj lepotic pa se je tudi predstavilo v modni reviji, ki so jo prikaaaazale manekenke modne agencije Eror iz Lenarta. BLBaslov mis fotogeničnosti so Mm dodelili Tatjani Tutan iz Velenja. Organizator Stanko Vindiš mlajši je dejal, da so z letošnjo prireditvijo vsaj del- no popravili lansko napako, saj takšne prireditve ne sodijo na travni- ke ali nogometna igrišča, temveč v prijetne dvorane med izbrane goste. Med gosti smo poleg domačih podjet- nikov in direktorjev opazili tudi ro- munsko državno delegacijo in župa- na romunskega mesta Brašova Gen- tea Iona ter župana Lenarta Jožeta Škrleca. RADENCI / TISKOVNA KONFERENCAH KMETIJSKIM MINISTROM Na sobotni tiskovni konferenci v Radencih, na kateri sta sodelovala romunska delegacija, ki se mudi v naši državi, ter slovenski minister za kmetijstvo Jože Osterc, so se pogovarjali o sodelovanju z Romunijo tudi na področju kmetijstva. Sekretar romunskega mi- nistrstva za industrijo Constan- tin Dicu in predsednik velikega živilskega koncema Brasov Cou- neil sta se na srečanju dogovorila za blagovno menjavo s Pomurski- mi mlekarnami. Te naj bi izvozile v Romunijo večjo količino kvli- tetne otroške hrane. Direktor Po- murskih mlekarn Ivo Rotdajč je povedal, da bodo Romuni plačali njihove izdelke z blagom, in sicer s surovim mlekom ter nekaterimi drugimi končnimi proizvodi. Predsednik lenarške občine Jože Škrlec pa se je dogovoril za na- daljnje sodelovanje lenarške občine za uvoz Universalovih traktorjev in drugih kmetijskih strojev iz Romunije. Seveda pa tudi v soboto nismo mogli mimo problemov, ki zadeva- jo domače kmetovalce. Jože Osterc je povedal, da je letošnji pridelek pšenice druge kvalitete, ter zagoto- vil, da bo zaradi tega vlada skušala najti sredstva za primerno do- plačilo. Tako bi kmetom pokrili vsaj proizvodne stroške, ki jih s ceno pšenice nimajo pokritih. Domačo pšenico pa bodo morali mešati s kvalitetnejšo uvoženo in tako zagotoviti kvaliteten kruh. Kmetijski minister je opozoril, da bi se v prihodnosti morali pridelo- valci odločati za setev tistih sort pšenice, ki so najbolj primerne za naše razmere. •o M. Slodnjak