PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini /•> st\ i. Abb postale I gruppo LCIlU OU llF NOV ANGLEŠKI PRORAČUN PREDLOŽEN POSLANSKI ZBORNICI Z večjimi davki in nizkimi plačami močno znižanje življenjske ravni Zakladni minister hoče dobiti od Angležev 923 milijonov funtov Leto XXTV. St. 68 (6961) TRST, sreda, 20. marca 1968 LONDON, 19. — Angleški zakladni minister Roy Jankins je danes Predložil poslanski zbornici v odobritev državni proračun, ki v praksi pomeni resno mednarodno obveznost, posebno v ponovni vzpostavitvi izmenjave na mednarodnem področju. Tega mnenja je tudi znani švicarski bančnik Alfred Hartman od »Union Bank«, ki pravi, da mora proračun vzpostaviti mednarodno zaupanje v funt. Najbolje bi proračun označili za »brutalen«, ker zadeva selektivnost in obenem v enaki meri angleškega Potrošnika. Glavna značilnost proračuna je v strogih ukrepih za smanjšanje potrošnje, do česar naj bi prišlo z zvišanjem posrednih davkov, medtem ko bi ostale mere neposrednih skoraj nespremenjene. Zakladni minister hoče dobiti iz zasebnih proračunov Angležev 923 milijonov funtov, kar brez dvoma predstavlja precejšnje tveganje, ker bi s tem ustvaril praznino na področju britanske notranje potrošnje. Po njegovem mnenju pa bi to praznino zakrili z izvozom, zaradi česar bi presežek plačilne bilance v Prihodnjih letih dosegel vsaj 500 milijonov šterlingov. Glavna težava britanskega gospodarstva pa je v lem, da je proizvodnja narastla v zadnjih letih le za 5 odst., medtem bo so se mezde dvignile za celih 20 odst. Ta ogromna razlika, ki je Usmerila angleško gospodarstvo v notranji trg (precej napihnjen zaradi visokih mezd), je praktično ta Irg pripeljala v vrtinec. Glavni členi najavljenega britanskega proračuna so naslednji: 1. Napoved posebnega zakona, ki bo za 12 mesecev zakasnil poviške mezd. 2. Obljuba po ustalitvi cen s pomočjo zakona, ki bo še posebno veljal za stanarine. 3. Omejitve zvišanja mezd v prihodnjih 12 mesecih na 3 in pol odstotka in isto ravnanje za dividende. 4. Močan povišek posrednih davkov od 12 in pol do 50 odstotkov, zvišanje taks na cigaretah, alkoholu, bencinu in pa prometnem davku. 5. Zvišanje ža 50 odstotkov davka na delovno silo. 6. Za eno leto se uvede posebni dodatni davek na dohodek na investicije, ki so višje od 3000 funtov (ta bo dosegel največ 45 odstotkov). Načrt proračuna je torej jasen: samrznjenje plač, znižanje življenj, ske ravni srednjih slojev, udarec Po visokih investicijskih dohodkih, vse skupaj za 923 milijonov šter-ungov. lovanje pri razpravi. Junta se najraje sklicuje na nered, sramoto in kaos, ki so vladali pod prejšnjimi režimi, ko je vsak, kot je napisal minister za informacije Sideratos, razlagal ustavo iz lastnih političnih interesov. Prav zaradi tega skuša junta ustavne volitve orisati kot «največjo patriotično dolžnost« za obnovo grškega političnega življenja. Vojaška junta pa še noče določiti datuma povratka kralja Konstantina na prestol. Prvi minister je celo izjavil, da se bo kralj vrnil, ko bo to potrebno državi. Mnenja v vladi o povratku kralja pa so zelo različna. Nekateri so za odstop Ko-stantina v korist njegovega 8 mesecev starega sina in dodelitev re-gentstva osebnosti, ki hi ugajala obema strankama V zvezi s tem se govori o atenskem nadškofu Je-ronimosu. Skrajneži imajo »begunstvo* kralja za dokončno, drugi pa so za povratek Kostantina, ki bi s mnenje zadnje skupine in pravi: «čeprav se lahko kritizira neuspel udar 13. decembra, bi povratek Kostantina popolnoma restavriral režim, potrdil bi ustavo, ki ima kralja za «simbol enotnosti naroda*, ki bi predstavljala ob ustavnem referendumu jamstvo za notranje in mednarodno javno mnenje*. Novi ministri v egiptovski vladi KAIRO, 19. — Egiptovski časopisi objavjajo danes imena osmih hovih ministrov. To je največja riadna sprememba od 1952. Sodeč Po imenih, bo nova vlada predvsem vlada tehnikov. Novi ministri so sledeči: El Sayed Gaballah, minister za načrtovanje, doslej podtajnik iste-8a ministrstva. Ing. Aly Zein Abdeen, minister za transporte, doslej ravnatelj organizacije industrijskih inženirjev. Mohamed Helmy Morad, prometni minister, doslej rektor univerze. Abdel Aziz Hegazy, zakladni minister, doslej dekan trgovinske fakultete. Mohamed Serry, pravosodni minister, doslej predsednik apelacij-hkega sodišča v Kairu. Zaky Kennany, minister za namakanje, inženir pri jezu v As- suanu. Mohamed Marzeban, minister za Preskrbo, doslej predsednik upravnega sveta banke v Kairu. Hassan Mostaphan, minister za stanovanja, doslej profesor na tehniški fakulteti. V zadnjem trenutku so prisego novih ministrov odložili za 24 ur. V Grčiji so objavili načrt ustave ATENE, 19. Grška vlada je objavila v tisku načrt ustave, ki ga je sestavila posebna komisija in je določila, da bo ustavni referendum 1. septembra. Vsebina, objav-{Jena v tisku, skoraj gotovo ne bo ivta, kot jo bodo predložili »ljudski volji«. Vojaška junta bo namreč čez dva meseca, ko se bo Seznanila s popravki, ki jih bodo Predložili državljani, dokončno sestavila — s kakšnim kriterijem, še ni znano — ustavo. Način debate 0 ustavi je razburil osebnosti prejšnjih vlad, ki so ostro kritizirale sklep vlade, da predloži v diskusijo državljanom načrt, ki ni dokončen. Vse kaže, da bo vlada, brž ko oo sestavljen dokončen načrt usta Ve. ponovno organizirala javne di skusi je’ Bivša ministrska predsednika Papandreu in Canellopulos sta Zvrnila vabilo na diskusijo Ustavi. Po mnenju Papandreua Je referendum le «parodija», ker v diktatorskem režimu ne more priti do debat, Canellopulos pa je mnenja ha lahko samo vlade, ki jih je ljudstvo svobodno izvolilo, predložijo popravek ustavne listine. Atenski junti je sodelovanje javnega mnenja pri diskusiji glavni cilj. Tišina državljanov ali nezanimanje .za načrt ustave bi že '*na Prej pokazalo, kakšen bo 1. < tembra glas ljudstva. Zato ne mine dan, da ne bi prvi minister ali njegovi sodelavci javno vabili razne organizacije na množično sodo Švedska zatočišče dezerterjev ZDA STOCKHOLM, 19. — Švedska komisija za tujce je danes privolila osmim ameriškim vojakom politično zatočišče. Dovolili so jim, tako je izjavil predstavnik komisije, bivanje na švedskem za nedoločen čas iz »človečanskih razlogov«. Do sedaj je že 28 ameriških vo-- . . .. , ... , jakov zaprosilo in tudi dobilo po- svojo prisotnostjo potrdil referen- mično zavetišče na švedskem. Vsi dum. ... . . so zaprosili zavetišče, da bi se iz- Atenski časnik »Vradini* podpira I ognili vojaški službi v Vietnamu. timmiiiiiuMiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitfiiiiuiiiiirmiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitn PREDVOLILNO VZDUŠJE V ZDA Utrjuje se položaj Roberta Kennedyja Johnsona. Še nelri demokratski predstavnik Lester Hyman, predsednik demokratske stranke v Massachusettsu je danes javil, da bo podpiral kandidaturo Kennedyja. Še pred tremi tedni se je Hyman izrekel popolnoma za Johnsona Nelson Rockefeller se še ni odločil ali naj prijavi svojo kandidaturo VVASHINGTON, 19. - Guverner New Yorka Nelson Rockefeller je danes izjavil, da se še ni odločil, ali naj prijavi svojo kandidaturo za republikanskega predsedniškega kandidata pri prihodnjih volitvah. «Sedaj se še informiram in posvetujem,« je izjavil republikanski politik ter dostavil, da je vest, po kateri naj bi on v četrtek objavil svojo odločitev, brez podlage. Ko so ga vprašali, če je kak vzrok za negotovost, ali naj prijavi svojo kandidaturo ali ne, je Rockefeller, ki ima 52 let, odgovoril: «Je neki vzrok.« Vsekakor pa se bo moral do petka le odločiti ali dovoli, da bo njegovo ime vpisano za predhodne volitve v Oregonu, ki bodo 28. maja. V svojem govoru, lri ga je imel na univerzi v Kansasu, je Robert Kennedy še enkrat kritiziral vietnamsko politiko Johnsonove vlade. «Mi se lahko, kot se jaz za to zavzemam že dve leti, pogajamo z narodnoosvobodilno vojsko, toda nismo tega nikoli naredili. Lahko zagotovimo narodnoosvobodilni vojski — toda nismo nikoli tega naredili — pravo mesto v političnem življenju Južnega Vietnama. Lahko zahtevamo od vietnamske vlade — toda nismo tega nikoli naredili — naj razširi svojo bazo, naj se loti pravih reform in naj poišče častno rešitev s svojimi rojaki.« Potem ko Je še kritiziral načelo, po katerem je treba iskati zmago »oh mizi pogajanj, če je mogoče, na bojnem polju pa, če Je potrebno«, je Kennedy zatrdil, da pri pravih pogajanjih ne more biti zmage ne za eno ne za drugo stran, temveč samo težak kompromis. Prizadevati si za zmago ob konferenčni mizi pomeni zmage nikoli doseči. «Praktično to pomeni, da se bo vojna nadaljevala z leto v leto, dokler ne bodo vodstva prevzeli ljudje, ki iščejo drugo pot. In treba je, da se to zgodi še letos,« Je dejal Robert Kenne-dy, ki je tudi sugeriral takojšnje zmanjšanje vojne v Vietnamu. Študentje so Roberta Kennedyja sprejeli z velikim navdušenjem. Sargent Shriver, ki je sedaj na turističnem potovanju v Madridu, je izjavil, da popolnoma odobrava odločitev svojega svaka Roberta Kennedyja, da kandidira za predsednika. Shriver je mož ene izmed sestra Roberta Kennedyja in pred dnevi se je govorilo, da bo imenovan za veleposlanika ZDA v Pa rižu. Ko so ga časnikarji vprašali, kako bo s tem imenovanjem v novih okoliščinah, ni dal Shriver nobenega odgovora. Ni še znano, ka„ misli McCarhty. Doslej je odgovarjal, da ne misli biti »prašič za rejo*, ki naj bi ga Kennedy zaklal na’ dan konvencije v Chicagu. Danes je celo napadel Kenned.vja gledo vietnamskega vpra-ianja. kritiziral je namreč Kenne-flyjev predlog Johnsonu za imenovanje komisije, ki naj bi pretresla Vladno politiko v Vietnamu. Mogoče pa bo McCarthy spremenil svo-jp mnenje, če bo videl, da je zares l[ennedy mož, ki lahko pritegne glasove, ki so proti Johnsonu. Prav rta to možno nesoglasje med Ken npdyjem in McCarthyjem računa Johnsonov tabor. Našli so tudi neki govor, ki ?a je imel 18. februarji 1962 Robert Kenried.v, ki je bil -uArj pravosodni minister. V tem govoru se je ktmnvcj maio urugn če izrazil kot sedaj «Smo v Vietnamu, da zmagamo, je tedaj dejal, in ostali bomo tam, dokler ne zma- «Odbor ameriških dezerterjev«, ki ga sestavljajo vojaki ZDA na švedskem, je javil, da je trenutno v tej državi 52 ameriških vojakov. Od teh jih je 24, ki še čakajo na odgovor komisije za tujce, ki proučuje njihove prošnje za politično zavetišče. Komisija je nadalje privolila v zatočišče na švedskem častniku informativne službe ZAR, ki je zbežal iz domovine z letalom, ki si ga je prisvojil. Komisija je potrdila, da so polkovniku Riadu Kamalu Haggagu dovolili trimeseč. no bivanje na Švedskem. Po tem obdobju bo lahko zaprosil za novo dovoljenje. Haggag, ki trdi, da je sovražnik predsednika Naserja in njegove vlade, je izjavil, da je zaprosil številne zahodne države za zatočišče, a da so njegove prošnje vselej zavrnili. Zlato v Parizu danes zopet cenejše Narasel pa je obseg transakcij z zlatom, ki je danes dosegel 158,2 milijona frankov v primerjavi s 153,9 včeraj. Mnogo zlata so nakupili francoski zasebniki, fino zlato pa so naročevali predvsem tuji zakladniki, zlasti švicarski in nemški. Na borzi pa je že opazna določena zaskrbljenost: odkod naj pride v naslednjih dneh na pariški trg zlato, če se bodo nabave nadaljevale v sedanjem ritmu. PARIZ, 19. — Tudi danes se je cena zlatega kilogramskega ingota na pariški borzi znižala. Tako je danes kvotiral 6175 frankov nasproti 6330 frankov včeraj. V Sao Paolu atentat na ameriški konzulat SAO PAOLO, 19. — Dve bombi sta danes eksplodirali v ameriškem konzulatu v Sao Paolu. Trije domačini so bili ranjeni. Na pločniku pred poslopjem, kjer so konzularni uradi ZDA, so našli sledove krvi, zaradi česar policija meni, da je bil eden ali pa tudi več atentatorjev ranjenih. Predstavnik ameriškega poslaništva je iziavil, da je škoda za več kot 75.000 dolarjev (64 milijonov lir) in da je knjižnica konzulata, ki je v pritličju, popolnoma uničena. Kasneje se je zvedelo, da so drobci bombe ranili tri študente, ki stanujejo v bližnjem poslopju in so se vračali domov. Policija j je tudi njih zapletla v preiskavo, gamo . . . Domnevam, da bodo ZDA | N trenutku eksplozij, ki so bile naredile jse, kar je potrebno, da Ipre? ?dprtjem uradov, ni bilo v »e nnmaoa deželi ki »kuša 7„vr Poslopju poslaništva nobenega a-se pomaga deželi, ki skusa zavr- meriškesa funkcionarja niti napad in ga zavrača s krvjo. I z znojem in s solzami.* Senator Eugene McCarthy pa je danes v govoru na univerzi Howard, na kateri so večinoma črnski študentje, izjavil, da bo podpiral senatorja Kennedyja, da bi bil izbran za demokratskega kandidata za predsednika, če mu ne bo uspelo, da bi njega izbrali za kandidaturo. McCarthy je izjavil, da ni sklenil nobene pogodbe s Kennedyjem, toda moral bo podpirati Kennedyja na demokratski konvenciji v Chica gu avgusta meseca, če se bo pri Avstrijski zunanji minister v SZ MOSKVA, 19. — V SZ je prispel avstrijski zunanji minister Kurt Waldheim, katerega je danes sprejel predsednik vlade Kosigin. Poročilo Tass pravi, da sta obravnavala predvsem vprašanja medsebojnih odnosov. MOSKVA, 19. — Obrambni minister SZ maršal Andrej Grečko je danes odpotoval iz Moskve na predvidene obiske Sirije in Iraka, s čimer bo vrnil obisk tamkajš njih obrambnih ministrov v Moskvi. TISKOVNA KONFERENCA ENEGA IZMED GENERALOV Nekatere podrobnosti o zadržanju vojske med zadnjo sejo CK K P CSSR Visoki češkoslovaški častniki odpotovali v Moskvo - Gomulka o razgovoru s študenti in oceni zadnjih dogodkov na Poljskem PRAGA, 19. — General Pršlik je v intervjuju v glasilu KP «Rude pravo« odgovarjal na nekatera vprašanja o zadržanju vojske med zadnjim zasedanjem CK. General je bil takrat načelnik politične u-prave pri vojski in je imel torej pod svojim poveljstvom tudi generala Sejno. General Pršlik je mnenja, da govorice o vojaškem pritisku izhajajo iz nekega govora, ki ga je imel lani Novotny, ko so končali vojaško akademijo novi častniki. Omenil je tudi resolucijo, ki jo je odobrila partijska organizacija pri ministrstvu za obrambo, katere generalni tajnik je bil gen. Sejna in ki se je zavzela proti ločitvi funkcij predsednika republike in generalnega tajnika partije. Ta resolucija se lahko oceni kot poskus pritiska, zlasti ko se je pretvorila v pismo CK, ker se nekateri komunisti z njo niso strinjali. Pismo pa je prejel CK že, ko je bil Izvoljen za generalnega tajnika Dubček. Na vrsto drugih vprašanj pa general ni hotel odgovoriti in med drugim na vprašanje, če je resolucija res vsebovala stavek, da je «znano, da vojska poseduje tanke«, češ da je centralni komite imenoval komisijo, ki sedaj vodi objektivno preiskavo in da bo resnica prav gotovo prišla na dan. General je zavrnil kakršno koli možnost, da bi s silo obrnili sedanji položaj, zlasti po »zadnjih ukrepih«, katere pa ni pojasnil in ko sta se policija in vojska odločno zavzeli za novo politiko. Češkoslovaški listi nadaljujejo z objavljanjem resolucij, v katerih se zahteva odstranitev Novotnega in so danes objavili med drugim tudi resolucijo članov notranjega ministrstva, ki obdolžujejo Novotnega, da je ustvaril v ministrstvu ozračje nezaupanja do intelektualcev in do novih sil. Na splošno iiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimniiiiiiiiuiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii POBUDA V VIETNAMU V ROKAH NARODNOOSVOBODILNIH SIL V Kolumbiji je volilo samo 40 odstotkov BOGOTA, 19. - Koalicija liberalcev in konservativcev, ki sestavljajo «nacionalno fronto«, je zmagala na parlamentarnih volitvah, ki so bile v nedeljo v Kolumbiji. Koalicija je osvojila 144 od 204 sedežev v zbornici. Po rezultatih, ki so do sedaj znani, bo poslan-prvem glasovanju pokazalo, da on ska zbornica v Kolumbiji sestav-(McCarthy) ne more premagati ljena kakor sledi: nacionalna fron- ta 144, ljudska nacionalna zveza (Rojas Pinilla) 36, Laureanistas 15, revolucionarno liberalno gibanje 3. Po uradnih podatkih je volilo le 40 odstotkov vseh upravičencev, število ljudi, ki so se vzdržali glasovanja, je največje v volilni zgodovini Kolumbije. iiimiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimMiiiiiiimHiiiHiiuuimiiiiiuHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Polemičen zaključek zborovanja mladine KD Včeraj prvi uradni dan volilne kampanje - V Palermu bodo odpustili 1000 delavcev elektrotehničnega podjetja RIM, 19. — Danes se je pričela I deželno upravo in je sicer dose-»uradna« volilna kampanja, čeprav I glo dokaj visok obseg proizvodnje, smo »neuradno« v predvolilnem , ni pa bilo konkurenčno in je ime-razdobju že dalj časa in so neka- lo milijardne izgube. Za njegovo tere stranke že v nedeljo imele prva zborovanja. Tudi danes so izkoristili praznični dan za nastop nekaterih strank, vendar ni prišlo do zanimivejših zborovanj. V Bologni se je ob značilnem vzdušju zaključilo vsedržavno mladinsko zasedanje, ki ga je organiziralo mladinsko gibanje KD. V veliki športni palači se je zbralo 7 tisoč mladincev iz vse Italije, ki so nosili transparente z napisi: «Mladi v Montecitorio«, ime Boba Kennedyja in pripis »for prisi-dent», «Miadinci KD in mladinci ZDA se borijo v univerzah, v črnskih getih in te mladince pušča vlada ZDA, da jih pobijajo v Vietnamu«. »Živela druga Amerika« Vsedržavni predstavniK mladinskega gibanja KD je v zaključkih dejal, še pred govorom Mora in Rumorja, da občutijo vedno bolj blizu bitko med svobodo in kompromisom, med resničnim razvojem in opreznim transformizmom. Omenil je tudi Vietnam in dejal, da se v tej deželi dokazuje, da je logika stopnjevanja vojaškega pritiska imela za edini rezultat, da je vzbudila neverjetno silo odpora, ki sedaj gori v boju vietnamskega ljudstva. To ljudstvo zahteva pravico, da si samo prikroji svojo politično usodo in Je našlo podporo tudi v Ameriki. Danes je kljub prazničnemu dnevu ves dan zasedalo tajništvo PSU, ki ima najhujše težave s sestavljanjem kandidatnih list. Po sestanku, ki se je končal zvečer. Je Izjavil namestnik tajnika Bro-dolini, da so sestavili kandidature senatorjev, ki so bile najbolj zapletene in da se bodo jutri lotili poslanske zbornice, v četrtek pa bo izvršni odbor obravnaval In odločal o vseh predlogih. Opolnomočeni delegat podjetja «Elet,ronica Slcula« Guidi je spo-vftfil, b* bo podjetje prenehalo z obratovanjem, pri čemer bodo odpustili tisoč zaposlenih. Podjetje je nastalo 1954. leta po sporazumu med genovskimi industrijci in rešitev bi bile potrebne zelo visoke investicije, ker bi ga morali razširiti in temeljito modernizirati Narodnoosvobodilne sile so obveščene o napadih bombnikov že 24 ur prej 400 belih križev, ki so jih študentje zasadili v parku univerze v Wisconsinu v protest proti vojni v Vietnamu, naj bi bilo ^pokopališče letnika 1968» SAJGON, 19. — Do zelo močnega! še niso vzeli na znanje akcije 139 Proces proti esesovcem v Osnabruecku BONN, 19. — Na porotnem sodišču v Osnabruecku se nadaljuje proces proti petim esesovcem, ki jih obtožujejo, da so septembra 1943 pobili večje število Židov. Danes so sodniki poslušali Adriano Galliani iz Milana, ki je menda edina, ki je prišla živa lz hotela v Medni, kjer so Nemci Žide zaprli Esesovci so se nastanili v hotelu, kjer so se nahajali številni Židje, 15. septembra. Dne 22. septembra so Zidom prepovedali zapustiti poslopje ter jih zaprli v dve sobi hotela. Okrog 21 ure istega dne so odpeljali štiri Žide, rekoč, da Jih peljejo na zasliševanje v Baveno. Tri ure pozneje so se esesovci vrnili v hotel ter odpeljali še štiri osebe. Gospa Galliani je povedala, da je en četrt ure pozneje zaslišala nekaj pokov. Vsa v strahu je tedaj prosila stražo, naj ji pJ-ve, kaj se dogaja. Straža ji je tedaj obljubila, da se bodo odpeljani vrnili Okrog treh ponoči so esesovci odpeljali še štiri osebe, ki jih ni nihče več videl. Tudi tedaj je gospa Galliani zaslišala nekaj strelov. Priča je povedala tudi imena petih esesovcev, ki so bili v hotelu; med temi sta tudi obtožena Schultz in Krueger. Rekla je tudi, da so bili skoraj gotovo vsi obtoženi prisotni v hotelu. Pozneje so sodniki osnabrueške-ga porotnega sodišča poslušali dr. spopada je prišlo včeraj na področju oporišča Done. Ha. Ameriški marinesi so imeli tu precejšnje izgube. Na področju Sajgona se je precej klavrno končala operacija «Valley Forge*, v kateri je bilo več dni zaposlenih precej ameriških bataljonov. Operacije so bile kakih 50 km severnovzhodno od prestolnice. V petih pokrajinah okrog Sajgona pa se nadaljuje operacija, ki jo ameriški viri imenujejo gigantska in ki se je v začetku imenovala »sigurna zmaga*, sedaj pa ima nekoliko bolj skromno ime »volja do zmage*. Pri tej operaciji sodeluje okrog 50.000 vojako - ZDA. Doslej pa ne poročajo o nikakih večjih spopadih in zdi se, da si celo višji častniki ZDA ne obetajo od te akcije posebnih učinkov. Poročajo, da je neka enota juž-novietnamske vladne vojske padla v zasedo narodnoosvobodilnih sil kakih 120 km severnovzhodno od prestolnice na cesti Sajgon Daiat. Zasedo, v kateri je bil vladni oddelek popolnoma potolčen, so narodnoosvobodilne sile postavile nedaleč od nekega mostu, ki so ga preteklo noč pognale v zrak. Ameriško letalstvo je usmerjalo svoje napade predvsem na področje okrog obkroženega oporišča Ke Sanh ter na razna področja Severnega Vietnama. Neki predstavnik ameriškega letalstva je sporočil, da bodo ta teden začeli bombardirati Severni Vietnam tudi lovski bombniki spremenljive geometrije »F 111 A*. To so največji in najbolj hitri lovski bombniki, s katerimi razpolaga letalstvo ZDA Ameriško poveljstvo hoče te bombnike uporabiti v času sedanjega slabega vremena. Neki častnik osvobodilnih sil, ki je padel Američanom v roke, je povedal, da je poveljstvo narodnoosvobodilnih sil vedno obveščeno o bližnjih napadih velikih strateških bombnikov ZDA že 24 ur pred napadi. Ameriški vojaški krogi v Saj-gonu pa sprejemajo te izjave precej z rezervo, čes da ne morejo biti resnične. Tudi včeraj so Američani izgubili nekaj bombnikov in helikopterjev. V Severnem Vietnamu imajo danes praznik, in sicer »Vietnamski dan borbe proti imperializmu ZDA*. Ob tej priložnosti je bilo v Pekingu množično zborovanje, kjer je govoril ministrski predsednik Ču-enlaj. Izjavil je, da predvideva, da bodo Američani poslali v Vietnam še druge čete, da bodo še močneje bombardirali in razširili vojno na druga področja Indokine, da bi se tako »izognili svojemu koncu*. »Zelo je verjetno, je dejal Ču, da se bodo v urali agonije spustili v obupen boj.* V svojem govoru je Ču-enlaj obtožil sovjetske voditelje, da sodelujejo z Američani. Kot zgled tega »sodelovanja* je Čuenlaj navedel priprave pogodbe proti širjenju jedrskega orožja ter sovjetske pobude v oporo ameriške strategije, ki hoče »z bombardiranji prisiliti Hanoj na mir*. Kar zadeva SZ in Vietnam je pravkar Anatolij Goldobenko, eden izmed voditeljev sovjetske trgovske mornarice, v intervjuju agenciji TASS izjavil, da se bo pošiljanje blaga, ki ga Sovjetska zveza dobavlja Severnemu Vietnamu po morju, v letu 1968 povečalo za 20 odst. v primerjavi z lanskim letom. Kitajski listi pišejo, da je LR Kitajska pripravila vse potrebno za podpiranje Severnega Vietnama v poslancev, kar je tretjina zbornice, da bi komisija za pravilnik spravila naprej neko resolucijo, ki čaka tam že od jeseni in ki zahteva, da parlament ponovno pregleda ameriško politiko v Vietnamu. Ta resolucija, ki., jo. je predložil poslanec Paul Findley, je v zadnjem času pridobila še 80 podpisov, od teh je 20 po predhodnih volitvah v New Hampshiru, kjer se je močno uveljavi) »mirovni kandidat* Eugene McCarthy. Tako je vseh predlagate ljev sedaj 139, kar bi lahko omogočalo, da se preobrne položaj v Komisiji za pravdnik. Na željo Johnsonove vlade je ta komisija doslej zadrževala omenjeno resolucijo. Ameriško vojno ministrstvo je danes sklenilo, da pokliče pod orožje maja meseca 44 000 mož. Po ve steh i? Pentagona bodo letos poklicali pod orožje 302.000 mož, kar je i2.00u več kot. lani Za april je že določen vpoklic 48.000 mož, medtem ko bodo še v tekočem mesecu marcu poklicali pod orožje 41.000 mož. Včeraj so študentje zasadili 400 belih križev na travniku v parku univerze v Wisconsinu in to v znak protesta proti vojni v Vietnamu. Neki napis obvešča da gre za «pokopališče letnika 1968». Študent je so hoteli tako izraziti svoje na sprotovanje novim predpisom za vojaška službo Demonstracije, se je udeležilo neka; tisoč študentov, končala pa se je brez incidentov. Sovjetski general Batov, podpredsednik društev sovjetsko vietnamskega prijateljstva, je dejal, da SZ dobavlja Vietnamu predvsem rakete in protiletalsko topništvo, radar, tanke in avtoblinde, brzostrelke in puške. General ie dostavil, da je v sedmih letih obstoja tudi narodnoosvobodilna vojska Južnega Vietnama dosegla visoko stopnjo voja ške in politične priprave. Batov ni povedal, če gre sovjetsko orožje tu di k narodnoosvobodilnim silam. Včeraj je prispel v Švico generalni delegat demokratične republike Vietnama v Franciji Mai Van Bo, ki je imel danes zjutraj govor s predsednikom švicarske federacije in šefom zveznega političnega oddelka Willyjem Spiihlerjem. liiiliMiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKnumiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiifiiiiii VESTI IZ JUGOSLAVIJE Predsednik Tito odpotuje v kratkem na Japonsko Proslava 25. obletnice ustanovitve KP Makedonije (Od našega dopisnika > BEOGRAD, 19. — Predsednik republike maršal Tito je prispel danes v Zagreb, kjer se bo jutri udeležil jubilejne konference Zveze komunistov Zagreba, s katero bo obeležena 40. obletnica od osme partijske konference zagrebške organizacije in prihoda Tita na čelo organizacije. Predsednik republike, ki je prispel v Zagreb s soprogo, se je med potjo z Brionov zadržal nekaj časa v hotelu Žustema pri Kopru, kjer se je razgovarjal z zastopniki oblasti in družbenih organizacij Kopra, in pa na Brdu pri Kranju, kjer so ga pozdravili člani sveta federacije Edvard Kardelj, Prane Popit in druge osebnosti. S predsednikom Titom sta na Brdo prispela tudi Sergej Kraigher in Stane Kavčič, ki sta predsednika Tita pozdravila pri prihodu z Brionov na slovensko ozemlje. Predsednik republike bo v kratkem odpotoval na prvi uradni o-blsk na Japonsko. Danes je v zvezi s tem obiskom imel jugoslovanski veleposlanik v Tokiu Krsto Bula-jič daljši prijateljski razgovor s podpredsenikom vladne liberalno demokratske stranke Kavašinom, ki je med drugim izjavil, da japonska vlada daje velik pomen raz govorom s predsednikom Titom in da bo japonsko ljudstvo predsediu ka Jugoslavije pozdravilo ne le kot voditelja jugoslovanskih narodov, temveč tudi kot uglednega državnika, ki se bori za mir na svetu in sodelovanje med narodi. Jugoslovanska zveza združenj za Združene narode obsoja v resoluciji, ki je bila sprejeta na redni letni skupščini, napadalno vojno ZDA v Vietnamu kot akt, ki krši boju prot: ameriškemu napadanju. I snovna in moralna načela, na ka-Tudi časniki napada.it SZ, da služi! počiva svetovna organizacija, koristim ZDA v vprašanju Vietna Alessandra Garoglia iz Milana, ki ma. so mu esesovci ubili sestro, j Voditelji poslanske zbornice ZDA izraža polno podporo vietnamske r»H' liudstv’ 'O vir,gr'•r) tv-ro' ,’i ro odvisnost in ugotavlja, da se rn.tr | na tem področju lahko zagotovi edino z uresničenjem zakonitih pravic vietnamskega ljudstva. Brezpogojno prenehanje bombardiranja Severnega Vietnama, umik ameri ških čet z ozemlja Vietnama in priznanje fronte nacionalne osvoboditve Vietnama za enakopravnega partnerja v pogajanjih, poudarja Zveza združenj za Združene narode Jugoslavije, so predpogoj za ugotovitev pravic vietnamskemu ljudstvu, da brez tujega vmešavanja uresniči smotre svoje borbe. S slovesno sejo CK Zveze komunistov Makedonije, katere se je u deležilo okrog 1700 povabljenih, je bila danes proslavljena 25. obletnica ustanovitve KP Makedonije Poleg članov CK Makedonije, izvoljenih na prvem, drugem in tretjem kongresu, starih revolucionar nih borcev, delegacij občinskih konferenc Zveze komunistov in delovnih organizacij, članov Makedonske akademije znanosti in umetnosti, zastopnikov jugoslovanske ljudske armade, kulturnih in javnih delavcev, so se seie udeležili delegacija CK ZKJ in delegacije CK iz vseh republik. CK Zveze komunistov Slovenije sta zastopala Albert Jakopič in Vlado Krivic. Predsednik republike maršal Tito se je v pismu, s katerim poudarja pomen ustanovitve KP Makedonije pred 25. leti in uspehe njenega dela za dobrobit makedonskega ljudstva in Jugoslavije sploh, pismeno opravičil za svojo odsotnost O pomenu ustanovitve KP Makedonije in o njenem zgodovinskem delovanju je na seji govoril predsednik CK Zveze komunistov Ma kedonije Krste Crvenkovski. Petindvajseta obletnica KP Makedoni je je bila obeležena tudi z razstavo fotografij in dokumentov o razvojni poti makedonsl^c partije. B. B. se ne razpravlja več toliko, o možnosti odstranitve Novotnega, temveč o načinu, ali bo Šlo za njegovo ostavko, ali pa za odstranitev na osnovi ustavnih določil. Štirje funkcionarji politične u-prave češkoslovaške armade so danes prispeli v Moskvo, kjer bodo imeli razgovore s sovjetskimi predstavniki. Vodi jih general Pepdč, ki je prevzel to dolžnost po januarskem plenumu. Delegacija bo o-stala v Moskvi dva dni. Uradno se bodo razgovori nanašali na sodelovanje obeh armad, nedvomno pa bodo vsebovali vsa delikatna vprašanja, ki so prišla na dnevni red s spremembami v CSSR. V kratkem bo prispel v Moskvo tudi podpredsednik češkoslovaške vlade in predsednik komisije za načrtovanje Cemik, ki bo obravnaval vprašanja gospodarskega sodelovanja med obema državama. Cemik je tudi predsednik komisije centralnega komiteja KP CSSR, ki preučuje vse okoliščine pobega Sejne. VARŠAVA, 19. — Tajnik poljske partije Gomulka je danes prvikrat javno ocenil študentske manifestacije na Poljskem na zborovanju, na katerem je bilo prisotnih tri tisoč oseb, ki so mu burno ploskale Gomulka je dejal, da bodo pričeli razgovor s študenti in da bo partija pojasnila svoje stališče o vseh vprašanjih, ki jih navajajo resolucije, ki so jih sprejeli študenti, to pa na primeren način in s treznim prevdarkom. Partija bo razpravljala o teh vprašanjih s študenti neposredno, preko tiska in na druge načine. Resolucije vsebujejo «pravilne in nepravilne« stvari Gomulka je izjavil, da ja prepričan, da velika večina študentov podpira socializem In zavezništvo med Poljsko in Sovjetsko zvezo. Obravnavali in pojasnili bodo naslednja vprašanja: demokracija, svoboda besede, svoboda združevanj in skupščin, pomen ustave itd.. Glede manifestacij pa je dejal, da se je del študentov pustil zavesti v napačno delovanje in to s strani majhnega kroga protisovjetskih osebnosti, reakcionarjev različnih barv Med temi je navedel pisatelje Kisielewskega, Jasiemco in Slonimskega, ki jih je obdolžil, da so bili glavni avtorji protivladne resolucije, ki so jo sprejeli na skupščini pisateljev 29. februarja Gomulka je prečita^ nekatere odstavke iz te resolucije, ki še ni bila objavljena in jo obsodil, da gre za grobo demagogijo, za obrekovanje, s katerim se blati vse, kar je bilo na Poljskem ustvarjenega za narodno kulturo. V tej zvezi je citiral Kisielevvskega. po katerem poljsko kulturo »vod' škandalozna diktatura ignorantov* Omenil je tudi zunanji razlog, zaradi katerega je prišlo do protestov, ko so prepovedali predvajanje drame Mickievvicza, češ da ne gre za nič drugega kot dimno zaveso, za katero se skrivajo resnični cilji. Med sovražniki socializma na Poljskem in reakcionarnimi svetovnimi krogi ter poljske emigracije obstaja tesna povezava. Pri tem pa je lahko samo socialistična Poljska zaveznica Sovjetske zveze in ima tako zajamčene meje in svoje narodne interese. Tisti, ki torej hoče likvidirati na Poljskem socializem, je objektivno sovražnik dežele. Gomulka je tudi navedel, da so med manifestacijami aretirali 1.208 oseb, od katerih 367 študentov. Približno polovico so že spustili, sodišča so obsodila okrog 50 oseb, od katerih je polovica študentov. Po upravni poti so kaznovali 157 oseb, med katerimi približno polovico študentov. Med izgredi je bilo ranje-nhi 150 policijskih agentov. Svoja izvajanja je Gomulka nadaljeval z obtožbami zaradi političnega dela in izkoriščanja določenih možnosti pri vzgoji študentov in je tudi v tej zvezi navedel imena nekaterih profesorjev, ki jih je obdolžil, da so hoteli »legalizirati pravico do protisocialističnega ravnanja na Poljskem*. Pravda o humanistični vzgoji v SZ MOSKVA, 19. — V «Pravdi» piše znani matematik Aleksandrov, da je treba okrepiti pouk hiumanlstič-nih znanosti v Sovjetski zvezi. Treba se je zavedati, da univerza ne pripravlja potrebnih strokovnjakov za številne potrebe modernega življenja, pri čemer je dejal, da ne pripravlja sociologov, zelo malo psihologov, ekonomistov pa še vedno premalo. Predvsem pa je zelo kritično ocenil študij marksistične filozofije, v katero je treba vključiti tudi etiko in vprašanja osebnosti. še ostrejši je bil glede ocene pouka zgodovine SZ, ki postaja šablonsko naštevanje datumov in resolucij Konferenc, ne pa preučitev razlogov, zakaj so bili v določenih okoliščinan vareleti dinočaMt - sklopi. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 12,9, najnižja 10,1, ob 19. uri 11,2 stop., vlaga 70 odst., zračni tlak 1015,9 raste, brez vetra, nebo jasno, morje sko-ro mirno, temperatura morja 9,2 stop. Tržaški dnevni Danes, SREDA, 20. marca IGOR Sonce vzide ob 6.C8 in zatone ob 18 17 — Dolžina dneva 12.09. — to' na vzide ob 0.47 in zatone ob 8.59. Jutri, ČETRTEK, 21. marca BILKA NAMESTO DANES, KOT JE BILO SPOROČENO Zaradi stavke pokrajinskih uslužbencev seja pokrajinskega sveta šele v soboto 0 letošnjem proračunu še ne bodo govorili? - Na dnevnem redu odobritev važnih sklepov o javnih delih Zaradi stavke pokrajinskih u-službencev, ki bo trajala od danes do petka, kot poročamo na drugem mestu, je bila drerišnja seja pokrajinskega sveta odložena na soboto. Na dnevnem redu je mnogo točk upravnega značaja, o katerih so že razpravljali v posameznih svetovalskih komisijah, ki jih določa poslovnik pokrajinskega sveta. Kot prva točka dnevnega reda je še vedno predložitev letošnjega proračuna, za katerega pa se zdi, da tudi sedaj ne bodo govorili o njem. Razporeditev političnih sil v pokrajinskem svetu je sedaj enaka, kot je b 'a v prejšnjem, ki je bil razpuščen, ker odbor ni dobil večine pri glasovanju o proračunu. Stranke odbora razpolagajo z dvanajstimi svetovalci, prav toliko pa jih ima opozicija. Zato je pričakovati, da tudi letošnji proračun ne bo imel drugačne usode kot proračun iz leta 1966. Cim dlje bo sedanji odbor zavlačeval predložitev proračuna, tem dlje bo lahko upravljal pokrajino. Pokrajinski svetovalci bodo v soboto in na prihodnjih sejah morali sklepati o nekaterih, spremembah pravilnika o osebju, o ustanovitvi novih službenih mest ter o zmanjšanju delovnega umika nestalno zaposlenih delavcev v psihiatrični bolnišnici pri Sv. Ivanu. Odbornik za finance Dassovich bo predložil v odobritev sklep o novih višjih tarifah za zdravljenje in oskrbo v umobolnici pri Sv. Ivanu in v vseh drugih pridruženih zdravstvenih zavodih. Nove tarife naj bi stopile v veljavo 1. aprila letos. Na dnevnem redu je tudi nekaj važnih sklepov, ki jih bo predložil v odobritev odbornik za javna dela Visintini. Najvažnejši od teh je predlog za gradnjo novega odseka k raške pokrajinske ceste, ki bo speljan za Prosekom, tako da bo povezoval pokrajinsko cesto, ki pelje z Opčin proti Križu in naprej izven vasi, da se bodo avtomobilisti, ki ne bodo namenjeni na Prosek, lahko izognili naselju. Pokrajinska uprava meni, da bodo s tem znatno razbremenili promet skozi Prosek, ki je zlasti ob nedeljah in praznikih izredno velik in se s težavo prebila skozi vas, kar predstaylja tudi nevarnost tako za donittcine kot za številne izletnike. Dva sklepa sd’; nanašata tudi na prispevke deželne uprave pokrajinski na osnovi deželnega zakona štev. 23. Na vrsti je tudi sklep o ureditvi parka na barkovljan-skem obrežju, za kar bodo porabili 70 milijonov lir, ki jih je prispevala deželna uprava na osnovi zakona štev. 32. Svetovalci bodo razpravljali tudi o ureditvi in asfaltiranju ceste s Cola do razpotja pred streliščem. Gre za cesto v repentabrski občini, ki pelje s Cola na Volnik. Ker je cesta turističnega pomena, je za ta dela pokrajina dobila prispevek deželne uprave. Dela bodo stala 13 mi-Hkrati pa bo odbor- lir posojila za dopolnitev stroškov za ureditev turističnih cest. Pokrajinski svet bo razpravljal in sklepal tudi o razširitvi in ureditvi ovinkov pokrajinske ceste, ki pelje v Mačkovlje do odcepa za Prebeneg, ter o nadaljevanju del pri razširitvi pokrajinske ceste od Male Trnovce do mejnega prehoda pri Gorjanskem. Predsednik dr. Savona pa bo svetovalcem predložil večje število sklepov o imenovanju predstavnikov pokrajinske uprave v upravne svete raznih ustanov. Poleg upravnih sklepov so na dnevnem redu tudi resolucije, interpelacije in vprašanja. Tako bo na sobotni in na prihodnjih sejah govor o resoluciji, ki so jo predložili komunistični svetovalci Col-li, Donadel in VVeissova in ki zahteva, naj se pokrajinski odbor obveže, da bo dal javne pobude v korist krajevnega gospodarstva in o resoluciji svetovalca Co-slovicha (KD) in Mianija (PSU), v kateri zahtevata pobude odbora za gradnjo novih gospodarskih struktur, ki naj pripomorejo, da se bosta Trst in pokrajina vključila v deželni, vsedržavni in evropski gospodarski razvoj. Danes seja deželnega sveta Danes se bo zopet sestal deželni svet, ki bo najprej imel na dnevnem redu odgovore na vprašanja in interpelacije svetovalcev, zatem pa se bo nadaljevala razprava o programu za gospodarski in socialni razvoj v deželi. Doslej je spregovorilo v tej razpravi 17 svetovalcev. Razpravo so za nekaj časa prekinili, ker so socialisti zah-tevali, da je treba doseči sporazum s sindikati, ki niso zadovoljni s programom in so predložili svoj dokument z ugovori. Po stikih med sindikati in predsednikom Berzan-tijem so se sporazumeli, da bodo spremenili zakonski osnutek o postopku pri načrtovanju. ' ' | SLOVENSKO GLEDALIŠČE V KULTURNEM DOMU Mnogo ljudi na predstavah Svetove programa so na razpolago pri bla' gajni gledališča (tel. 23-988). Nazionale 16.30 ((Angelica ed il 8r' Sultano«. M. Mercier, R. Hossein-Technicolor. „ Excelsior 16.00 «1 commedianti«. Jy Burton, E. Taylor, A. Guines. chnicolor. Prepovedano mladini P° 14. letom. _ Fenice 16.30 «Rapporto Fuller, nas Stoccolma«. Ken Klark. Technicolm-Eden 16.30 «Vivere per vivere«. Re*0, C. Lelonc. Ives Montand, Annie G rardot. Technicolor. prepovedan mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.00 «11 dottore Dolittie«-R. Harrison. SenzacioridlnT film Tod AO devetih oscarjev. Ritz (Ulica San Francesco štev . 10) im vuiu-d odii r idiiLcauu ^ 16.00 «Questo mondo proibito«. dinstveni dokumentarni film v to' vah. Prepovedano mladini pod 1 letom. Alabarda 15.30 «La vatle delle tombole«. B. Parkins, P. Burke. Teciim' color. Prepovedano mladini pod **• letom. Zadnji dan. . Filodrammatico 16.30 «1 piaceri deli notte«. N, Benquel, G. Tinti. PreP vedano mladini pod 18. letom. . Moderno 16.00 «! due vigili«. Franc Ingrassia. Technicolor. , Cristallo 16.30 «Quella sporca doza na« Lee Marvin Metrocolor. ”r povedano mladini pod 14 letom. Garibaldi 16.30 »Criminal«. Technit0-lor Capitol 16.00 nNatascia, guerra c P 1 ' ce» L. Saveljeva, S. Boridarciu^ Iz znanega romana L. Tolstoja barvah Aurora 16.30 «lo, due figlie e tre va-llgie«. Louis de Funes. Barvni zabavni film. Impero 16.30 »Intrigo tnternazionale • Technicolor. Astra — zaprto. Jutri »Daniel Boone«-Technicolor. . Vittorio Veneto 16 00 «Due per strada«. A. Hepburn, A. Finnri-Technicolor Ideale 16.00 »Špara piu torte. Spar*' non capisco« M. Mastroiani, De f " lippo, R. Welch Technicolor. , Abbazia 15.30 «Lo specchio della * ta» Lana Turner, John Gavin. 1 chnicolor. Razna obvestila f1-' Tržaški filatelistični klub «L. Ko! bo Imel danes, 20. tm. od 19. do ur» redni sestanek v prostorih ) ba, Ul. del Montecchl 6 (Sv. Jake Vabljeni posebno člani, ki Se " prevzeli vseh zaostalih novosti. Stanki so vedno prvo in tretjo s do v mesecu. V klub se lahko ' Sejo vsi zbiratelji znamk. SPDT priredi v nedeljo, 24. marca ■* let z avtobusom v Planico ob Pr'‘ ki skokov za pokal Kongsberg. L na Izleta znaša 1.500 lir za «an In 1.800 lir za nečlane. Vplsova") v Ul. Geppa 9. II nadstropje. SOŽALJE Pevski zbor »Vasilij Mil** h. Proseka-Kontovela Izraža najg*®. lj*' sožalje svojemu članu Marti Gerlancu ob izgubi drage man1 Delničarji, upravitelji in v0(li telji SPI — Societži per la Pub' blicitži in Italia — z vsemi ba meščenci in sodelavci, užalosce ni sporočajo, da je umrl Pre£i sednik družbe Monsieur JEAN ROBERT GERSTENHAUER v Lausanni, 18. marca 10®8 in izrekajo družini Gerstenhauer raze globokega sožalja. Milan, 20. marca 1968 S POSVETOVANJA NORDIJSKEGA SVETA V OSLU Danski predlog za ekonomsko skupnost skandinavskih dežel OSLO, marca. — Na redni seji posvetovalnega sveta skandinavskih dežel, tako imenovanega Nordijskega sveta, je v Oslu Ivar Noergaard, do pred nedavnim minister v danski socialdemokratski vladi, zbudil veliko pozornost s svojim predlogom, naj bi se sprejel političen sklep o ustanov,itvi gospodarske skupnosti nordijskih dežel. O tem vprašanju se je že nekajkrat pisalo v časopisju. Stvari so se ves čas razvijale, potrebe nordijskih dežel so nakazovale določeno usmeritev, ki se ni vedno povsem skladala z nameni in interesi nekaterih drugih zahodnoevropskih gospodarsko-političnih organizmov, vse to predvsem ob upoštevanju nekaterih oziroma kar številnih specifičnih nujnosti razvojnega procv_,a samih skandinavskih dežel. Ivar Noergaard je svoj zgoraj omenjeni predlog obrazložil s stališčem Francije, ki se ne bo tako kmalu spremenilo. Francija, namreč — kot je znano — trenutno ne želi britanskega članstva v evropskem skupnem tržišču, kar je po drugi strani pogoj za pristop nordijskih dežel v to evropsko politično in gospodarsko tvorbo. Zavrnil je tudi sleherno misel na pridruženo članstvo in poudaril, da Danska ne želi igrati drugorazredne vloge v evropskem gospodarskem sodelovanju. ^Zgledujmo se po evropski gospodarski skupnosti,* je dejal Noergaard,* in stopimo po enaki poti, sprejmimo politične sklepe ter zatem izdelajmo tehnične posameznosti*. Danski premier Hilmar Bauns-gaard, ki pripada stranki radikalnih liberalcev, je že pred tem izjavil, da bi se lahko organiziral sestanek na vrhu med voditelji skandinavskih dežel, ki bi razpravljali o položaju na tržiščih. To zamisel je podprl Ivar Noergaard in postavil zahtevo, da bi se ta sestanek vršil čimprej in bi tako bilo moč skandinavske poglede jasno formulirati še pred sestankom predstavnikov EFTA maja le-, tos v Londonu. Čeprav se predstavnika Švedske, Erlander in Norveške, Per Bor-ten, nista povsem opredelila za danski predlog, sta vendar izrazila željo po določeni razširitvi «nor-dijske skupnosti*. Danski minister zunanjih zadev, Poul Hartling, pa je bil še jasnejši od premiera Ba-unsgaarda, ko je zahteval od nordijskih dežel, da mislijo nordijsko in da razširijo svoje sodelovanje, ker da so «dosedanji okviri sodelovanja že izpolnjeni*. Predlagal je sodelovanje na področju poljedelstva, ribištva ter na tržišču kapitala. Poleg drugih predlogov, je danska stran omenila tudi izenačenje carin, davkov, razširitev industrijskega sodelovanja in finansiranja gospodarstva. V primeru, ko bi se ta danski predlog uresničil, bi to pomenilo nadaljnje povezovanje skandinavskih dežel v nevtralen blok z velikim ekonomskim potencialom, ki bi ga evropsko skupno tržišče ne moglo več obiti ali kakorkoli ignorirati. Tako bi Skandinavija postala močan politični dejavnik na evropskem političnem prizorišču. A to bi najpoprej ne ostalo brez posledic za politiko atlantskega pakta, ki bo po I. 1969 moral revidirati svojo politiko v skladu z odnosi med Vzhodom in Zahodom na evropskem kontinentu. Trenutno resda še ni moč pričakovati ustanovitve neke skandinavske federacije, vendar pa drži dejstvo, da še nikoli v svoji zgodovini skandinavske dežele niso bile tako blizu druga drugi, zakar gre deloma tudi zasluga sodelovanju znotraj EFTA. Danska pobuda ustvarja vsekakor zanimive perspektive, ki bi do neke mere mogle vplivati tudi na razvoj in oblikovanje' splošne evropske varnosti, na popustitev napetosti ter razvoj gospodarskih odnosov v prid dežel v razvoju. Saj sodijo skandinavske dežele v vrsto onih, ki so glede nekaterih najvažnejših in obenem tudi najnevarnejših mednarodnih vprašanj — kot sta npr., da imenujemo samo dva, vprašanje dežel v razvoju in vietnamsko vprašanje — vedno zavzemale najbolj demokratična in napredna stališča. A tudi v pogledu splošne razvitosti in gospodarske moči so omenjene dežele v svetovnem ospredju, tako da bi sleherna njihova tesnejša povezava bodisi v gospodarskem kot političnem smislu le-tem zagotovila dokajšnjo težo in veljavo v evropskem političnem življenju. V tem primeru pa bi pomembnost njihove pobude bila v dejstvu, da bi v pravkar opisanem svojstvu predstavljale tudi nekakšen protiutež evropski gospodarski skupnosti. V ponedeljek, na obletnico rojstva našega kraškega slavčka Srečka Kosovela so dijaki dijaškega doma priredili priložnostni program pred kipom pesnika na vrtu dijaškega doma, kjer se je po priložnostnem govoru zvrstilo nekaj recitatorjev, ki so gojencem doma recitirali nekaj pesnikovih poezij. iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiniiifiitiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiviiiitiiiiiiiiiiiiiiiimulHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiMiiiiii NEKAJ PODATKOV 0 RAZMERJU SIL V «UMAZANI V0JNI» Na borca osvobodilne vojske pride pet sovražnih vojakov Johnson namerava poslati nadaljnjih 35.000 vojakov, Vtfestmoreland pa bi jih hotel imeti še 206.000 - In vsi ti bi mu ne zadoščali Washington se še ni opomogel od šoka, ki ga je obvzel ob ofenzivi južnovietnamskih osvobodilnih sil. To je tudi razumljivo, saj je val napadov prodrl v vsa glavna središča dežele, celo v samo prestolnico in s tem sprevrgel sleherni «up», ki ga je imela Bela hiša, da se bo vojna v Južnem Vietnamu v kratkem končala, ker da «sovražniku pojema sapa», kot je že nekaj časa govoril bivši obrambni minister McNamara. Da bi se razmere v Južnem Vietnamu kolikor toliko popravile, seveda za ZDA, je Johnson, kljub odporu z"‘vseh ‘Hrani, sklenil po-" sl.f * A^.ftadalj-; .. njih 35.000 moz, (Westmoreland jih zahteva 200.000). S tem bo v Južnem Vietnamu že okoli 550.000 ameriških vojakov. To je že zelo velika vojska, posebno če upoštevamo dejstvo, da je ameriška vojska najsodobneje in najpopolneje opremljena vojska na svetu*. Ker je ta «umaza-na vojna* na dnevnem redu že nekaj let, pogosto beremo o tem. kcliko šteje ameriška vojska, ko- Peli nam bodo *<■ f »ImM Mž' t lil t * .'Vjghj :M. mfc l( 11 i iši Mešani zbor Rdeča zvezda iz Saleža in Zgonika. Z zborovskim petjem so začeli pred prvo vojno, ko so imeli zbor Bratska sloga. Ko se je po zadnji vojni ponovno obnovilo delovanje zbora, so si nadeli sedanje ime. Danes šteje zbor 22 pevcev in pevk. Od leta ’45 do danes vodi zbor domačin Janko Obad, nekaj časa je poučeval petje Herman Milič. Mešani pevski zboi France Pre-ren iz Boljunca si je nadel sefi je ime leta 1902. ko so v Borneu ustanovili društvo. Delova-e tega zbora je bolj ali manj ako delovanju ostalih, ki smo i že objavili. Danes šteje zbor pevcev in pevk, med katerimi lo veliko miadine Zbor redno luje zadnja tri leta. Ves po-jni čas poučuje zbor domačin •ago Žerjal. Krajši dobo so peli d vodstvom Ivano. Sancina. liko vojakov imajo tu njeni zavezniki, koliko je tega in koliko onega orožja, tudi koliko je borcev južnovietnamskih osvobodilnih sil, vendar pa vse te podatke dobimo po navadi le «po kapljicah*, tako da nimamo nikoli celotne slike o razmerju sil. Zato se bomo danes ustavili prav pri vprašanju, koliko vojske je na eni in koliko na drugi strani. V začetku leta 1965 so imeli Američani v Južnem Vietnamu 23 tisoč mož, ob koncu istega leta pa jih je bilo tam že 184.0U0. Naslednjega leta se je število ameriških vojakov povzpelo že na 486 tisoč mož. Za p^e^hlesebe letošnjega leta pa pravijo, da je ameriška vojska v Južnem Vietnamu štela že 510.000 vojakov, pa čeprav bi bil mogel Johnson poslati v Vietnam tudi 525.000 mož, kolikor mu je dovolil kongres, oziro-• ma kolikor ima pravico poslati na osnovi pooblastila, ki ga je dobil po »tonkinškem incidentu*. Sedaj pa namerava poslati West-morelandu nadaljnjih 35.000 mož, kot smo že v začetku povedali, tako da bo v Južnem Vietnamu v kratkem okoli 550.000 .ameriških vojakov vseh rodov vojske. K tem ameriškim vojakom, angažiranim v «umazani vojni*, pa je treba prišteti še okoli 150.000 ameriških vojakov, ki v tej vojni sicer neposredno ne sodelujejo, ki pa so na uslugo ameriški vojski v Vietnamu: gre tu za vojsko sedme ameriške mornarice ter za vojsko na oporiščih v Tajski, Oki-nawi, Guamu in na Filipinih. Poleg ameriških vojakov pa se v Južnem Vietnamu borijo tudi ameriški zavezniki: Južna Koreja je v Južni Vietnam poslala kar 54.000 svojih vojakov, Avstralija jih ima tu 6500, Filipini 2000, Tajska 2000, Nova Zelandija pa simbolično vojsko 300 mož. Ko smo tako našteli vse doslej znane ameriške zaveznike v tej «umaza-ni vojni*, bomo navedli še novega zaveznika, o katerem se doslej ni govorilo, vsaj pri nas ne. Pred leti smo tudi mi zabeležili vest, da je Zahodna Nemčija poslala v Južni Vietnam in sicer po reki Mekong svojo ladjo — bolnišnico, ki naj bi bila na voljo civilnemu prebivalstvu, žrtvi državljanske vojne v Vietnamu, kot so uradno označili ta svoj sklep v Bonnu. Sedaj pa moramo povedati, da je Zahodna Nemčija poslala že 1966. leta v Vietnam 2000 mož, lani pa jih je bilo tam že 3000. Doslej še nismo omenili ameriških kolaboracionistov v tej vojni in sicer južnovietnamske tako imenovane regularne vojske. To smo pustili za konec iz enostavnega razloga, ker v Sajgonu pravijo, da je teh vojakov kar 700 tisoč, z druge strani pa verno, da se je toliko opevana južnoviet-namska regularna vojska v samem začetku ofenzive južnovietnamskih osvobodilnih sil tako rekoč razblinila, razen strogo izbranih in na poseben način iz-vežbanih enot, ki jih sestavljajo tako imenovani «rangerji* t.j. nekakšni južnovietnamski marinsi, ki so pod poveljstvom ameriških seveda izbranih častnikov. Če bi torej ne upoštevali tega dejstva, če bi torej južnovietnam-sko regularno vojsko vzeii zares, bi mogli reči, da je skupno z Američani in na ameriški strani v Južnem Vietnamu 1,428.000 vojakov. Če smo prej rekli, da je obilnega pol milijona ameriških vojakov že velika vojska, je to tem večja, če upoštevamo gornjo številko, saj gre skoraj za poldrugi milijon ljudi. Točnega števila borcev južnovietnamske osvobodilne fronte ne ve ninče. Računajo pa, da je vte-8? skuPaLi!koii. J66.U0U mož m .sicer. lDG.uuO borcev- rednih-par* tizanskhv enot, -■okoli- 150.0UU ljudi v enotah, ki so «krajevno vezane*. Zaradi boijšega razumevanja bomo povedali, da so. to nekakšni nekdanji partizanski odredi pri nas. To se pravi tiste enote, ki so operirale-le na določenem področju, medtem ko so se partizanske brigade premikale s področja na področje. K tem 150.000 borcem pa je treba dodati še okoli 50 do 60.000 oboroženih političnih delavcev oziroma aktivistov, skratka torej 300.000 borcev. Že dolgo časa določene zahodne agencije omenjajo «vdore* se-vernovietnamske vojske v Južni Vietnam. Od časa do časa ameriška vojna poročila omenjajo celo divizije in polke, celo njihove številčne oznake. Ob napadu in obkolitvi Ke Sana so tudi omenjali kar tri severnovietnamske divizije, ki da so prišle čez demilitarizirano področje s šestimi tanki. In vendar ni doslej še nobeno ameriško vojno poročilo prišlo na dan z nobenim dokumentom, ki bi dokazoval, da so zajeli tega ali onega borca, kaj šele častnika, ki bi bil iz Severnega Vietnama. Prav gotovo drži, da Severni Vietnam podpira osvobodilno vojsko Južnega Vietnama z orožjem in z vsemi potrebščinami, toda opazovalci, ki že dolgo spremljajo vojno v Južnem Vietnamu na kraju samem, trdijo, da iz Severnega Vietnama prihajata orožje in oskrba, ne pa vojska. O tem ne pričajo le že omenjeni argumenti, pač pa tudi naslednje dejstvo: Južni Vietnam je razdeljen tako rekoč na dvoje: na zasedena in na osvobojena področja. Včasih zavzemajo osvobojena področja tudi več kot pol, celo do dve tretjini vse južnovietnamske površine, toda nikoli ni manj kot ena tretjina dežele osvobojena. In ker je mekonško področje skoroda vedno osvobojeno in živi tu zelo veliko juž-novietnamskega ljudstva, razpolaga to področje še s približno pol milijona ljudi, ki so sposobni za orožje. Južnovietnamski osvobodilni fronti torej niso potrebni vojaki s Severa, In, v skrajnem primeru, če bi kak severnovietnamski človek prišel na jug kot prostovoljec, bi to ne bilo prav nič posebnega, saj bi se boril v svoji deželi, torej doma, vsekakor z večjo pravico kot bi jo imel kdor koli od 500 in več tisoč Američanov, južnih Korejcev in drugih zaveznikov. STAUSCE «PRA VDE» DO LETEČIH KROŽNIKOV Vse skupaj je plod prebujne fantazije Vse, kar je do danes bilo napisanega o zagonetnem pojavu letečih krožnikov, pretežno v raznih dnevnikih in revijah, je predstavljalo izredno hvaležno snov obravnavanja. Bodisi zaradi zanimanja, ki so ga za to kazali či-tatelji, bodisi ker je ta snov omogočila svojim oblikovalcem, da so pri tem neomejeno sproščali svojo fantazijo. Prve vesti in ugibanja o teh neznanih predmetih so silovito razburkali vse svetovno javno mnenje, zakaj zagonetka je predstavljala izredno senzacijo. Vendar vsemu skupaj ljudje niso pripisovali kaj prida resnosti, smatrajoč, da gre za navadne časopisne «race* po senzacijah hlastajočih novinarjev Kljuo temu so se vesti o tem, čeprav občasno, vztrajno obnavljale, čedalje vec resnih.ljudi, tuni. iz znanstvenega sveta, se temu. ni vec posmehovalo. in v nekaterih državah so oblasti povsem' konkretno pristopile k vprašanju, da bi ga s pomočjo ustreznih siedstev osvetlile. V ZDA in SZ so bili ustanovljeni posebni organizmi, ki naj bi se s lem ukvarjali. Lani je bil n.pr. v Moskvi sestavljen poseben odbor učenjakov in vojaških strokovnjakov s tem v zvezi. Navzlic temu pa je pred kratkim moskovska «Pravua» objavila članek, v katerem je rečeno, da gre pri vsem tem le za nekakšna «psevdoznanstvena raziskovanja in časnikarske senzacije*. V tem svojem pobijanju možnosti obstoja letečih krožnikov, se moskovski časopis sklicuje na trojico učenjakov, astionoma, matematika in fizika, ki so podali podobne izjave In vendar je 11. decembra leta 1967 bilo v Moskvi objavljeno, da se tudi v SZ letečim krožnikom pripisuje večja važnost, zaradi česar so se sovjetski učenjaki odločili proučiti zagonetko tega čudnega pojava in je oil ustanovljen poseben odbor, v katerem so se zbrali ne samo najbolj znani učenjaki, temveč tudi vojaški stro kovnjaki iz DOSAF (Društvo za raziskovanje zračnih in astronav-tičnih pojavov). Odboru načeluje generalmajor letalstva, Porfir Sto-larov. Ob tej priložnosti je bilo rečeno, da bo odbor organiziral široko mrežo za snemanje in opazovanje teh pojavov, kot tudi to, da se bo v to delo vključil znani observatorij v Pulkovu pri Leningradu, poleg mnogih drugih observatorijev in meteoroloških postaj po vsej Sovjetski zvezi. Na sodelovanje so bili povabljeni vsi piloti, strokovnjaki itd. General Stolarov je obljubil, da bo moskovska televizija v najkrajšem času organizirala široko diskusijo, v kateri bodo sodelovali strokovnjaki in nekateri očividci. Moskovska televizija pa je tudi pred tem prirejala oddaje o letečih krožnikih, in sicer na osnovi tega, kar se je v teku teh zadnjih dvajset let o tem vprašanju pisalo na Zahodu, zlasti v Ameriki. Omenjeni so bili tudi razni pojavi v SZ, o katerih se doslej ni govorilo ali pisalo. V prvi od daji je nastopil tuai član komaj ustanovljenega odbora doktor F. Jurjevič, docent moskovskega letalskega inštituta. Največjo pozornost — je rekel ta — je bila zbudila skica letečih predmetov, izdelana na osnovi izjave pilota civilnega letalstva Hamurova, ki je pred strokovnja- ZDRAVNIK0V0 MNENJE Rakasta obolenja se zdravijo tudi z raznimi žarki ki izjavil, da je med svojim poletom nad Sibirijo videl leteči krožnik, ki je več časa letel pred njegovim letalom «TU 114». Naslednje dni so nekateri sovjetski akademiki podali izjave, da ne izključujejo obstoja letečih predmetov, ki doslei nikakor niso bili pojasnjeni, dasiravno je bilo tudi precej lažnih informacij oziroma optičnih prevar in prividov. Izjavili so nadalje, da se strinjajo, da se tem pojavom posveti večja pozornost in da se znanost v tem temeljiteje angažira. Od svoje strani je londonska Akademija znanosti pozvala državljane, da «podprejo znanstvena raziskovanja* in da nemudoma ob-veste akademijo o vsakem podobnem nepojasnjenem pojavu. Ameriški učenjak dr. Edward Condon, direktor komisi je JaŠU0 Harmonikar Fron-tiere - 12.10 Liki iz naše preteklosti - 12.20 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba iz filmov - 17.00 Duo Russo-Safred 17 20 Pravna posvetovalnica - 17.30 «The ■ Charle-ston Hot Peppers* 18.00 Grbče-ve zborovske skladbe - 18.15 U-metnost - 18.30 Slavni solisti v Trstu - 19.10 Zdravniška posvetovalnica - 19.20 Razkuštrane pesmi - 20.00 Šport - 20.35 Simf. koncert - v odmoru: Za vašo knjižno polico - 22.35 Solisti lahke glasbe 22.50 Sentimentalne melodije. Trst 12.05 Plošče 12 25 Tretja stran - 13.40 Rimski Korsakov: Dekle iz Pskova, II. dejanje - 14.15 Literarna oddaja 14.25 Simfonična glasba - 14.45 Alenka Pinterič in ansambel «5 fans*. SREDA, 20. MARCA 1968 ročila - 8.30 Jutranje pesmi - 9.06 Zvočni trak - 10.05 Šola - 10.35 Ura glasbe 12.05 Kontrapunkt -13.20 Poje Claudio Villa 14.45 Ital. popevke - 16.00 Nagradno tekmovanje «Zlati cekin* 17.11 Mladina in glasba - 17.40 Slovstvo in umetnost - 18.20 Glasba za mladino - 19.13 Sherlock Holmes se vrača - 20.15 V. Alfieri: Mirra -21.50 Simf. koncert //. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkestei - 9.40 Glasbeni album • 10.00 Radijska priredba - 10.15 Jazz 10.40 Glasba po željah - 11.10 Pesmi desetletja • 14.05 Juke box - 15.15 Tenorist S. Ginevra - 16.00 Popoldanski spored - 17.35 Enotn; razred 18.20 Poljudna enciklopedija 19.00 Pisana glasba - 20.15 Nogometna tekma Juventus-Eintracht. III. program Koper 6.30, 7,30, 12.30, 14.00, 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 10.15 An sambel Rouges 10.45 Orkester 11.00 Otroški kotiček - 11.30 Današnji pevci - 11.45 Plošče - 12.00 in 12.50 Glasba po željah - 14.15 Nove plošče 14.3C Maie skladbe 15.25 Trije zbori 16.30 Otroški kotiček 16.45 Operne skladbe - 18.00 in 19.30 Prenos RL 19.00 Ansambel London ali Starš - 22.10 Plesna glasba. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13,00, 15.00, 20.00 Po- 10.00 Operna glasba - 10.30 Di Lasso, Galilei in Gabrieli - 11.20 Lullyjeve skladbe 12.50 Simf. koncert - 14.30 Pianistka M. De Conciliis - 15.55 Sodobni sklada telji - 16.20 Schubert, Debussy in Schoemacher 17 20 Nemščina 18.15 Gospodarska rubrika 18.45 Kulturni pregled - 19.15 Koncert 22.30 Literarna oddaja. Slovenija 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila 6 30 in 7.25 Infor mativna oddaja - 8.08 Glasbena matineja 8.55 Svet pravljic in zgodb 9.10 Slovenski pevci - 9.45 Glasbena pravljica 10.15 Pri vas Zakaj je bil Sidney Poitier izločen ? HOLLYWOOD, 19. — Bližamo se podelitvi oscarjev O tem smo že nekajkrat spregovorili in vsakokrat omenili, da bo med kandidati za oscarja in sicer za najboljšo moško vlogo znani ameriški črnski umetnik Sidneg Poitier. Po najnovejših vesteh pa Poitier sploh ne pride v poštev za letošnjega oscarja. Agencija United Press postavlja vrsto vprašanj, zakaj niso med pet kandidatov za oscarja za najboljše vlogo vključili tudi tega znanega ameriškega umetnika. Agencija pravi, da je Poitier igral tri zelo dobre vloge v treh zelo pomembnih filmih, v treh filmi!},,M beležijo pri občinstvu in pri kritik, velik uspeh prvenstveno nebjačun vloge, ki jo je dal sam Sidneg Poitier. Od teh treh filmov se dve potegujeta celo za oscarja kot najboljša filma v angleškem jeziku Poleg tega so tako Spencer Tracy kot tudi Ka-tharine Hepburn in Rod Steiger imena, ki se omenjajo v zvezi z bližnjo podelitvijo oscarjev prav na račun svojih vlog v teh filmih. v katerih se je odlično uveljavil tudi Sidneg Poitier. Kje je torej vzrok, da je bi Poitier izločen iz števila kandidatov Poitier je bil prvi črnec, ki je dobil oscarja. Bilo ;e to leta 1963. Njegov slove s v ZDA je tolikšen, da se filmski producenti kar tepejo zanj. Vse to govori za to, da bi Poitieru mogli tudi letos podeliti oscarja. Zakaj je Poitier izločen? Nekateri trdijo, da ima Poitier to <*krivdo», da je povsod igral vlogo nekakega nadčloveka, drugi menijo, da je odigral več zelo dobrih vendar še nobene odlične vloge. Tretji menijo, da igra vedno •iperfektnega človeka», Morda je prav v poslednjem treba iskati glavni razlog: vsi ljudje, tudi črnci, imajo po kakšno napako, Poitier pa je v svojih vlogah vedno le brezhiben človek. Gre torej za neznaten, komaj opazen nadih, ki bi ga lahko označili z rasizmom. issnsas doma - 11.00 Turistični napotki - 11.15 Slov. narodna glasba - 12.00 Na današnji da.. - 12.10 Simf. plesi - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Operetni zvoki 13.31 Priporočajo vam... • i4.05 Igramo za razvedrilo - 15.45 E. Flisar Cigani pred sodiščem 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Mladina sebi in vam - 18.00 Aktualnosti 18.15 Odskočna deska - 18.40 Naš razgovor 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbe ne razglednice 20.00 Dvorak: Stabat mater 21.36 Lepe melodije 22 10 Za ljubitelje jazza - 23.05 Gyula Juhasz Pesmi. Ital. televizija 10.30 Šola 12.30 Poljudna zna nost 13 00 Potovanje med ljudi - 13,30 Dnevnik 17.00 Giocagio 17.30 Dnevnik 17.4:> Program za mladino 18. -IB TV razprave 19.15 Človek in mesto - 19.45 Šport in ital. kronike 20 30 Dnevnik 21.00 Almanah 22 Oil Športna sre da - 23.00 Dnevnik. II. kanal 18.30 Nikoli m prepozno - 19.00 Angleščina • 20.10 Nogometna tek ma Juver.tus Eintracht. - 22.00 Film. Jug. televizija 15.45, 20.00, 22.50 Poročila - 15.50 Zdravnik v hiši — lutke - 16.20 Kje je, kaj ji - 16 35 Obzornik 16.55 Konferenca Zveze komuni stov Zagreba ■ 18.21. Ne črno ne belo — oddaja za otroke - 19.05 Popularna glasba - 20.30 Rezerviran čas 21.20 Ekran na ekranu 22.20 Belfegoi - film. Goriško-beneški dnevnik /Z POROČILA PREDSEDNIKA LEBANA Dober obračun Kmečke banke je sad previdnega upravljanja Zato zasluži vse zaupanje naših ljudi, ki naj se v še večji meri obračajo do nje v svojih denarnih poslih Na sedežu Kmečke banke v Gorici, Morellijeva ulica, je bdi prejšnji teden reden letni občni zbor članov, na katerem so pregledali in odobrili obračun dela tega zavoda za lansko leto. Predsednik upravnega odbora Sa-verij Leban je podal podrobno poročilo o tem delu, podkrepljenem z bilančnim obračunom. Zadružno premoženje je ob koncu leta 1967 doseglo vrednost 45.255.600 Ur, če pa prištejemo še dodatno rezervo iz čistega dobička, se premoženje dvigne na skoro 52 milijonov lir. Sestavlja ga 14.533 zadružnih deležev v skupnem iznosu 14.533.000 lir ter 30.7 milijona lir rezerve. Vloge znašajo nekaj nad 893 milijonov ali za 14 od sto več kot prejšnje leto, naložbe pa 497.5 milijona ali za 34 od sto več. Raz merje med enimi in drugimi se je torej znatno izboljšalo v korist naložb: če upoštevamo še obvezne naložbe pri Italijanski državni banki (nekaj nad 92 miUjonov,) potem se ta razlika še bolj zmanjša ter postane kar normalna. V skladu za odpravnine uslužbencem se je nabralo skoro 23 milijonov, kar popolnoma odgovarja pravnemu po ložaju uslužbencev. Račun zgube in dobička izkazuje 69 milijonov lir dohodkov in 61.5 milijona lir izdatkov; pri tem moramo dodati, da so se od lani povečale pasivne obresti za okrog 2.5 milijona Idr ter davki za 3.7 Gorim VERDI. 16.30: «Quella sporca doz-zina», L. Marvin in E. Bomine. Ameriški kinemaskope v barvah; mladini pod 14. letom prepove dan. CORSO. 17.15; «Indovina chi viene a cena?», Spencer Tracy in C. Hapbum, ameriški barvni film. MODERNISSIMO. 16.30: «L’ a- more attraverso i secolin, M. Mercier in E. M. Salerno. Italijanski barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan milijona; vkljub temu obračun izkazuje 7.2 milijona lir čistega dobička. Od tega so določili 706.200 lir članom kot 5% na delež, 51.800 lir pa v sklad za dobrodelne namene; vse ostalo, se pravi 6.7 milijona, bo šlo v rezervni sklad, ki se je s tem dvignil na skoro 38 milijonov lir. Kar se dobrodelnega sklada tiče, omenja poročilo, da je Kmečka banka razdeUla slovenskim šolam določeno količino raznega učnega materiala ter nagrade ob priliki dneva varčevanja. Poročilo se zaključuje z ugotovitvijo, da so nadzorni člani redno prisostvovali sejam upravnega odbora in redno pregledovali poslovanje upravnega odbora. Obenem se je predsednik v imenu odbora zahvalil organom Bankitalie, Združenju ljudskih bank «L. Luzzati« ter organom osrednjega Zavoda italijanskih ljudskih bank za njihovo sodelovanje pri izvrševanju njihovega dela. Uvodoma govori poročilo o splošnem gospodarskem razvoju v lanskem letu v Italiji, kjer ugotavlja izboljšanje stanja naložb in zaposlenosti, kar je odločilno pripomoglo k izboljšanju gospodarskega položaja. Kar se posoškega gospodarstva v lanskem letu tiče, ga poročilo tudi ocenjuje kot uspešno, zlasti v primerjavi z letom 1966. V kmetijstvu se je povečala mehanizacija in vkljub neugodnim vremenskim razmeram je bila letina še kar dobra. Vojaške služnosti vsekakor povzročajo kmetijstvu precejšnjo škodo in pravtako tudi drugim gospodarskim panogam. To breme bi morali porazdelita na vso državo in ne bi smelo težiti samo naše obmejno prebivalstvo. Avtoprevozništvo tudi napreduje zlasti mednarodno, čeprav ga težijo carinska zavlačevanja pri Rdeči hiši. Zabeležili so povišek civilnih prevozov v letalstvu in tudi mali obmejni promet je močan z lanskim prehodom 8.451.739 ljudi preko meje; to je dokaz, da državna meja ne loči in ne ovira turističnega in splošnega osebnega pa tudi ne blagovnega prometa, ki se _ . | redno prelita v obe smeri: Avto- CENPRALE. 17.00. «Gome rubare i nomn| kompenzacijski račun z Ju-un quintale * diamanti in Rus-I goslavijo Je ob koncu leta ^ sia», F. Sancho in I. Schoedler.. vaj 1082 milijonov v korist Jugo-Italijanski kinemaskope v bar- j sjavjje vah- . Ta del poročila se zaključuje z VITTORIA. 17.15: «1 due vi-, ugotovitvijo, da je možen razvoj gili», Franco Franchi in Ciccio posoškega gospodarstva v sklopu Ingrassia, italijanski barvni ki-, dežele Furlanije-Jul. krajine v trgev-nemaskopski film. skih odnosih z Vzhodom ter v so- delovanju v deželnem merilu in z obmejnimi državami. Tako poročilo kot obračun so prisotni člani po nekaterih pripombah in diskusiji odobrili ter izrekli pohvalo upravnemu odboru. Iz teh nekaj skopih podatkov je razvidno, da je Kmečka Panka, po zaslugi njenega upravnega odbora, znala dobro gospodariti ter je vredna zaupanja našega človeka, pa najsi gre za hranilne vloge kot za posojila v primeru potrebe. Prav tako je njeno delovanje zelo korist, no pri poslovanju z inozemstvom. Zato bi bilo prav, da bi se naši varčevalci in poslovni ljudje v se večji meri obračali do nje, kjer bodo lahko dobili poleg raznih bančnih storitev tudi pošten in pameten nasvet. Iršič AZZIKKO. 17.30: «Qualcuna a tra-dito», Robert Webber in Elsa Martinem EXCELSIOR. 16.00: «James Bond 007 Casino Royale», P. Sellers, U. Andress in D. Niven. Kinemaskope v barvah. PRINCIPE. 17.30: «Marcellino pan y vino«, Pablito Calvo. S. MICHELE. 17.30: «U 100—12 as-salto alla Queen Mary», Frank Sinatra in Vima Lisi, v kinema skopu in barvah; barvna slikanica. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna ALESANI, Ul. Car-tlucci 38, tel. 22-68 TRZIC Danes vse dan in ponoči Je odprta lekarna «S. NicolO«, dr. Gior-gio Olivetti, Ul. 1. maja 94, tel 73328. RONKE Danes ves dan in jutri Je v Ron k ah odprta lekarna «Alla Stazio-ne», dr. Matitti, Vermegliano, Via-le Garibaldi 3 - tel. 77446. OBRAMBA PRED TOČO Postopek za priznanje raketne obrambe Deželna uprava Je objavila navodila za letošnjo obrambo pred točo z raketami Ustanove in zaseb niki morajo najkasneje do konca marca vložiti prošnjo na kolkova-nem papirju ter en izvod na navadnem papirju na deželno odbor-ništvo za kmetijstvo, vendar preko opazovalnice rastlinskih bolezni v Veroni. Prošnji morajo priložiti dva zemljevida, na katerem so vidno označene meje področja, ki ga nameravajo braniti pred točo, kraj izstrelišč, skladišča raket, ki morajo biti označene z zaporednimi številkami, kakor tudi smeri točnih oblakov. Priložiti morajo poročilo v dveh izvodih o pogostosti neviht z navedbo kultur. Potreben je tudi tehnično finančen načrt v dveh izvodih ter podatki o tehnič nem direktorju raketne obrambe, razvrstitev raket in njihovo število kakor tudi stroškovnik. RAZVOJ AVTOMOBILIZMA NA GORIŠKEM Lani registrirali pri ACI nad 5 tisoč avtomobilov Ravno toliko so jih registrirali v razdobju 1927-1947 V lanskem letu so pri ACI (Italijanski avtomobiski klub) registri, rali 5.101 avtomobil, ravno toliko kot so jih registrirali v dvajsetletnem razdobju 1927-1947. Samo iz teh skopih podatkov je moč spoznati, kako se tudi v goriški pokrajini avtomobilizem naglo širi ter zajema vedno širše plasti prebivalstva. Od 27. avgusta 1927. leta dalje — tisti dan so namreč na območju goriške pokrajine vpisali prvi avtomobil ter mu dali registrsko tablico GO 1 — pa do današnjih dni so pri ACI vpisali 43.800 avtomobilov. To število pa ne ustreza številu avtomobilov, ki krožijo po naših cestah, ker so jih mnogo že uničili ali prodali v druge pokrajine. Kakor smo že uvodoma povedali, so v prvih dvajsetih letih registrirali samo 5.000 vozil; kakor je razvidno iz nadaljnjih po- datkov, se je pozneje motorizacija tudi pri nas vedno bolj širila. 2e 1955. leta smo dosegli registracijo 10.000, 1962. leta 20.000, 1965. leta so podelili registrsko tablico GO 30.000, medtem ko smo sedaj — tri leta kasneje -- že pri tablici GO 43.800. Lahko pričakujemo, da se bo število vknjiženih avtomobilov v bodoče tudi pri nas neprestano dvigalo. Največ vozil vknjižijo prve mesece v letu, lani je bil mesec junij izjema, saj so jih kar 523; padec so zabeležili v zadnjih mesecih, posebno v decembru s 317 vozili. Kdor se je namreč odločil za nakup vozila, sklene kupčijo raje prve mesece v letu ali na poletje, da lahko vozilo celo leto izkorišča; to je posebno važno pri prodaji rabljenih vozil, ki jih vrednotijo na osnovi proizvodne letnice. llllllllllllltlllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIHIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIII MISLI PROF. PELLISA IZREČENE NA GOSPODARSKI KONFERENCI Za turistični napredek Gorice je potrebno veliko razstavišče Na njem bi prirejali razstave, sejme, kongrese in kulturne manifestacije Pomembnost Pro Loco - Kako ovrednotiti Grad - Razviti veslaški šport na Soči Dasiravno polaga Gorica veliko upanja v svoj turistični napredek, ni v tej smeri napravila kdo ve ti na letališču, kjer je bila svoj čas vojašnica. V mrtvi sezoni bi prostor zlahka uporabljali za ljud- kolikšnih korakov. Razlog za ne- ske manifestacije. Druga prav ta gibnost na tem področju ne gre iskati v pomanjkanju idej, ampak predvsem v turističnem uboštvu našega mesta, ki — žal — ne razpolaga s kakšnimi posebnimi privlačnostmi. Pač pa imamo pri nas ustanove in ljudi, ki so se izkazaii za dobre organizatorje in ki utegnejo v deželo priklicati turistično pomlad. Poglavitno bi bilo zgradi ti večjo dvorano, ki bi služila za razstave, sejme, kongrese in gledališke prireditve. Od takšnega avditorija je tesno odvisna naša turistična prihodnost kakor tudi kulturna in sejemska dejavnost našega mesta, katerega vloga je v posredovanju dobrin, duhovnih in ma terialnih, med vzhodom in zahodom. Seve je moč odigrati takšno politiko edinole s primernimi investicijami v izgradnjo infrastruktur, se pravi v izgradnjo poslopja, ki bi ustrezalo zgoraj navedenim težnjam. Takšno politiko bi lahko uresničila samo sposobna turistična organizacija, kakršna je v sedanjem trenutku edinole Pro Loco, saj nosijo vse večje turistične manife stacije njen pečat. Ce bi tej turistični organizaciji zagotovili večja sredstva za njen nemoten in mi ren razvoj, bi utegnila privabiti v naše mesto vedno več turistov. S pomočjo zunanjih odborov in drugih organizacij bi lahko do naj-višje mere razvila folklorno dejavnost, zakaj Pro Loco ni samo operater, ampak tudi koordinator posameznih krajevnih turističnih pobud. Posebno poglavje predstavlja Grad, ki je docela neizkoriščen, dasiravno predstavlja važno postavko v organizirani turistični dejavnosti. Potrebno bi bilo njegovo usodo preučiti na sestankih komisije zastopnikov pokrajine EPT, Pro Loco, EMAC, Piccolo Teatro in zveze trgovcev. Naglo se približajoča gradnja odseka avtomobilske ceste Villesse-Gorica odpira možnosti izgradnje kampinga, ki bi ga mogli postavi- ko za kamping primerna lokacija pa je občinsko zemljišče Ul. della Barca. Tudi Sočo, to najlepšo evropsko reko, bi kazalo bolje izkoriščati. Pri Unione Ginnastica Go-riziana, naj bi ustanovili posebno veslaško sekcijo ter zgradili ob bregu nekaj poslopij za shranjevanje čolnov; skoraj gotovo bi takšno pobudo posnemali zasebniki ter pri pomogli k ovrednotenju sedaj docela zanemarjene priložnosti. Končno bi kazalo odkupiti najdeno o-rožje za potrebe vojnega muzeja, kamor naj bi prenesli tudi zbirko vojnega materiala prof. Henrique-za iz Trsta, M je morda edina v Evropi. V takšnem primeru bi ta ustanova ne služila samo našemu mestu, ampak vsej deželi. Navedli smo osnovne misli, ki jih je predsednik goriške Pro Lo co prof. Carlo Pellis nanizal na gospodarski konferenci v Gorici, ko je govoril o turistični komponenti gospodarskega razvoja našega mesta. Tisočlirski bankovec RAI-TV V goriški pokrajini je RAI-TV dala v obtok bankovec za 1.000 lir z naslednjo številko S 10 669536. Njegov lastnik ga lahko nese v upravo RAI, kjer bo zanj prejel ustrezni žeton v zlatu. Smrt zavedne žene iz Pevme Pred dnevi so v Pevmi pokopal! komaj 52-letno Marijo Pintar, ki je bila pri domačinih in pri vsen, ki so jo poznali, splošno priljub ljena Marija Pintar je bila doma «na iz taborišča v Nemčiji, kamor so jo odgnali med zadnjo vojno, jo je končno zlomila še v najboljših letih. Pred nekaj leti ji je umrla mati in ko je ostala sama, jo je to še bolj potrlo. Vkljub vsem tegobam in šibkemu zdravju pa je naša Marija vedno rada pomagala kjer koli je mogla ter se aktivno udeleževala pri naprednih organizacijah. Bila je tudi stalna naročnica in bralka Primorskega dnevnika in prej tudi Soče. Znanci in prijatelji jo bodo ohranili v najlepšem spominu. Umrla je Frančiška Tomšič Včeraj zjutraj, 19. t. m. je umrla Frančiška Tomšič, roj Koritnik, po domače Vrhovkinja. Doma je bila iz Senožeč, imela je 7 otrok od katerih je bil eden v partizanih, eden pa v internaciji v Nemčiji. Bila je zavedna slovenska žena, in redna bralka Primorskega dnevnika. „ Pogreb bo danes, v nedeljo ob 16. uri iz domače hiše v Škrljah pri Sovodnjah na domače pokopališče. Vaščani globoko sočustvujejo s prizadetimi svojci, katerim izraža svoje sožalje tudi Primorski dnevnik. Z avtom s ceste v Gorici Z rešilnim vozom Zelenega križa so pripeljali včeraj ob 16.45 v goriško civilno bolnišnico 46-letne ga Alda Dileno iz Mosse, ki se je malo prej ponesrečil z avtom tau-nus v Ul. della Barca. Zdravniki so mu ugotovili rano na desni strani lobanje in druge poškodbe ter so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju. Ker je Se pred prihodom policije nekdo premaknil in odpeljal vozilo, cestna policija ni mogla ugo. toviti, kako se je pripetila nesre ča. Domnevajo, da je avtomobil 59. MILANO — SANREMO PRVI RUDI ALTIG Italijanski kolesarji razočarali SANREMO, 19. — Tradicionalna 59. mednarodna kolesarska dirka Milano . Sanremo je tudi letos pripravila ljubiteljem italijanskega kolesarskega športa grenko razočaranje. Ne samo, da zmaga ni pripadla domačinom in da se je najboljši Italijan Durante uvrstil šele na tretje mesto, poraz še bolje osvetljuje podatek, da ima Italija v prvi deseterici le dva svoja vozača in celo v prvi dvajseterici komaj štiri. Vsi napori italijanskih kolesarjev v zadnjih petnajstih letih, da bi zmagali na tej dirki so bili zaman: zmagal je vedno tujec in tudi danes je obveljala tradicija. Tujci pa ne le zmagujejo že od leta 1954, ampak v tem obdobju ni Italija kar enajstkrat osvojila niti drugega ne tretjega mesta. Letošnja dirka pa je pripravila še eno presenečenje: nihče ni namreč računal na Altiga. Favoriti so bili v glavnem trije: Motta, Bitos-si in Merckx, poleg teh pa morda še kak posameznik. Nemčeva zmaga je tako prišla precej nepričakovano in je bila predvsem posledica tega, da so se favoriti, ki so ves čas vozili v glavnini, skrbno nadzorovali, ter pazili drug na drugega. Tako ni nobenemu uspelo uiti in si priboriti dovolj naskoka za poslednji sprint pred c.iliem. LESTVICA: 1. Rudy Altig (Nem.) 288 km je prevozil v 6.51’58” s povprečno hitrostjo 41,945 km na uro. 2. Charly Grosskost (Fr.) 3. Adriano Durante (It.) 4. Sels (Belg.) 5. Poulidor (Fr.) 6. Maurer (Sv.) 7. Ballini (It.) 8. Schultz (Luks.) po 11” 9. Goodefroot (Belg.) 10. Van Looy (Belg.) po 15” in nato glavnina v enakem času. Mednarodno nogometno srečanje Rep. Avstrija-Maribor 2:1 GRADEC, 19. — V okviru priprav na svoje prihodnje tekme je nogometna enajsterica Maribora odigrala danes v Gradcu prijateljsko tening tekmo proti državni reprezentanci Avstrije. Mariborčani so z zelo lepo igro in učinkovitim uveljavljenjem obrambne taktike uspeli izsiliti nadvse časten poraz 2:1 (2:1). Avstrijska reprezentanca je nastopila z vsemi svojimi najboljšimi nogometaši, razen igralcev, ki nastopajo za dunajski klub Austria. Gol za slovensko moštvo je dal Pirc v 42’ p. p. PRIJATELJSKA TEKMA V BOLJUNCU Breg-Nova Gorica 1:4 (0:2) Zelo lepa tekma je zadovoljila številno občinstvo STRELCI: v 15’ in 19’ p.p. Pribič (NG); v 15’ d.p. Pribič (NG), v 31’ Gulin (NG) in v 36’ Grahonja (B). BREG: Favento; Bertesina, Maver; Kariš, Švara, Vižintin; čuk, Mikuš, Zonta, Grahonja, Petaros; v drugem polčasu še Rapo-tec in Kozina. NOVA GORICA: Vuk; Vranješ, Faganel; Hlede, Linsender, Mavrič; Marušič, Gulin, Pribič, Furlan, Cigoj. V drugem polčasu pa so še vstopili: Lutman, Uršič, Krajnik, Gabrijelčič in Jerončič. KOTI: 5:1 za Novo Gorico. SODNIK: Acquafresca iz Trsta; stranska sodnika: Martini in Mar. coni. V prijateljski tekmi v Boljuncu je včeraj Nova Gorica premagala domači Breg z visokim rezultatom 4:1. Rezultat odraža tudi dejansko stanje na igrišču, kjer so gostje pokazali sodoben, hiter nogomet, z lepo medsebojno povezavo igralcev, ki so se vsi brez velikih težav znali osvoboditi kritja neposrednih nasprotnikov, povrh pa so bili vsi tudi zelo dobro grišča, ki je bila v prvem polčasu zelo pomanjkljiva. V 15’ akcija Nove Gorice: Cigoj je streljal i* bližine, Favento je ubranil, a žoga se je odbila do prostega Pn-biča, ki je brez težav povišal rezultat. Brežani so vedno bolj na-padali, toda obramba Nove Gorice je trdna. Nasprotno pa je No; va Gorica povišala rezultat v 31 z zelo lepim golom Gulina, ki je šku svojih sposobnosti, čeprav so vsi nogometaši igrali zelo požrtvovalno. Marsikatera akcija je splahnela, ker se napadalci med seboj niso našli. Šele konec drugega poL časa je Bregu uspelo urediti svoje prednje vrste, ter resneje ogrožati vratarja gostov. Tekma je drugače s številnimi hitrimi akcijami, z lepo tehnično igro ,ter z borbenostjo popolnoma zadovoljila številno občinstvo, ki se je v lepem vremenu zbralo ob robu bo-ljunskega igrišča. Prvih petnajst minut igre je bilo zelo izenačenih. Nova Gorica se na majhnem igrišču ni znašla, Brežani pa so lepo zaprli svojo o-brambo ter večkrat prehajali v nevarne napade. V 15’ je ravnotežje sil prekinil Pribič, ki je z nenadnim strelom z roba kazenskega prostora presenetil Faventa, ter prvič pretresel mrežo Brega. 4’ kasneje je Pribič v hitrem protinapadu prehitel vso brežansko o-brambo, ter ponovno premagal Fa. venta. Nova Gorica je vztrajala v forcingu in razpoloženi Pribič je v 23’ spet ogrozil vratarja domačinov, toda žoga se je odbila od droga in Maver je rešil zadnji trenutek na črti. Hiter protinapad Brega m Grahonja je v 26’ zelo lepo prestregel kros Petarosa, toda žogo je potisnil z glavo naravnost v roke Vuku. V drugem polčasu so gostje še vedno vztrajali v napadu, Breg je že bolje nadzoroval svoje nasprotnike, ter počasi organiziral svojo sredino i- lilMMiiiiiiiiiiiftiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiimtiiiiimmitiitiiimiiii atletsko in tehnično pripravljeni. zakjjučiI £ moenim strelom skup- no akcijo gostov. V 36’ je dose-gel Grahonja častni go) -s Breg z ostrim strelom v desni spodnji * ir a ■ ’ ____________i PROMOCIJSKO PRVENSTVO ldrolux-Šz Bor 72:43 Zlom v drugem polčasu BOR: Prinčič 4, Sancin 6, Fabjan 4, Starc 2, Spacal 12, Sirk 4, Kralj 2, Zavadlal 9. IDROLUX: Biancuzzi, Arteni 3, Martellani 26, Marušič 10, Prodani 13, Kovic 4, Visintin, Trava n 2, De March 8, Plessini 6, SODNIKA: Galopin iz Tržiča in Tonzig iz Gorice. Bor je realiziral 5 prostih metov od 14, Idrolux pa 6 od 10. Nedeljski nastop Bora je bil na splošno pozitiven. Ob koncu prvega polčasa se je celo zdelo, da so se vrnili boljši dnevi. Bor je bil namreč v vodstvu s 23:21 in to proti bolj kvotlranemu nasprotniku in kar je važnejše, ekipa je pokazala izboljšanje igre. «Plavi» so se premikali po igrišču sproščeno a urejeno, en igralec pa osvobajal kritja in Solinah« kjer je imela svoj skromen dom in kjer je živela sama. kmalu po ovinku nekoliko prevet Delala je vkljub bolezni skoraj do I zaneslo in je vozač zapeljal s ce zadnjega v tekstilni tovarni v Pod-1 ste, se udaril in pri tem dobil na gori. Bolezen, ki jo je prinesla še i vedene poškodbe. se je stalno je prodiral na koš, oz. metal neovirano. Tudi točnost metov je bila precejšnja. 23 točk, zbranih v prvem polčasu je kar dober rezultat take igre, zlasti, če pomislimo, da jih je zbral v prejšnji tekmi komaj 9. To je vsekakor razveseljivo in pozitivno. V začetku drugega polčasa pa Je trener prof. Mari spremenil postavo, ki se je tako dobro obnesla v prvem delu tekme. Verjetno se je hotel izogniti nevarnosti, da bi bili na koncu tekme boljši igralci preveč utrujeni in obremenjeni s prevelikim številom osebnih napak. Dejansko pa je ta sprememba zapečatila usodo «plavlh» V 75 je bil izid že 37:25 v korist Goričanov. Razlika je bila prevelika, da bi jo borovci nadoknadili, ko se Je vrnila na igrišče postava iz prvega polčasa. Igralci niso znali več strniti svojih vrst in odgovoriti na nasprotne napade Ko so prešli v obrambo «na moža« so se pojavile še večje vrzeli, kar so i-gralci Idroluxa izkoristili in še po. večali svoj naskok. Bor je začel igrati s postavo: Sancin, Sirk, Fabjan, Spacal, Za vadlal, ki se je razvrstila v cono 2:3. Cona je bila zelo trdna in nasprotnik je le s težavo prodiral pod koš. Zato je skušal seveda metati iz razdalje Tekma je bila zanimiva in napeta ter je navdušila številne gledalce. To velja seveda predvsem za prvi polčas, kajti v drugem je prišlo v vrstah «plavih» do zloma. Adrijan Zavadlal • * * Včeraj zjutraj je v Trstu Liber-tas Milje premagal Bor «B» z 48:16 v okviru prvenstva «prima divi-siune». kot vrat. Pri izidu 4:1 je odlični sodnik Acquafresca odžvižgal konec tekme. V nedeljo čaka Brežane v prven-stevni tekmi nevarni Union, ki je zadnje čase v zelo dobri formi, Breg pa še vedno ni rešil vpra-šanja svojega napada, ki je premalo učinkovit. K. V. Prijateljska tekma začetnikov Breg-Primorec 2:2 (1:2) V predtekmi Nova Gorica . Breg so se na boljunskem igrišču v zelo simpatičnem srečanju spoprijeli najmlajši nogometaši Brega in Primorca, ki zaradi mladosti se ne morejo nastopati na uradnih turnirjih. Zelo obetajoči mladinci so pokazali naravnost presenetljivo znanje nogometne tehnike ter solidno telesno pripravo. Gole pa so dosegli tako: Vrše (P), Žafran (B), Jelušič (P), ter Sancin Primož (B). Moštvi sta nastopili v sledečin postavah: BREG: Hrvatič (Bet); Ota (Žerjal), Kodrič (Slavec); šiškovič (Kralj), Cunja (Pavletič), Samec; Žafran (Zobec), Glavina, Sancin L. (Sovič), Sancin P., Strnad (Petaros). PRIMOREC: Kralj L. (Grgič S.), Kalc, Križmančič; Kralj E., Cilk, Milkovič (Hrovatin); Kralj Brii-no. Kralj Boris, Grgič I., Vrše, Jelušič. SODNIK: Ota. Priporočljivo bi bilo, da bi se take tekme često ponavljale, saj vzbujajo v naših najmlajših veselje do športa, obenem pa so resna šola za bodoče športnike. Take ekipe bi morala ustanoviti vsa naša društva, ter iz njih črpati neusahljiv vir novih igralcev. K. V. Osmi poraz Spliigena na tujem igrišču AUSOSIEMENS (Milan) 66 SPLUGEN BRAU (Gorica) 52 AUSOSIEMENS: Brega 4, Onga-ro L. 12, Ongaro 10, Visai L. 10, Schiavon 14, Visai S. 2, Stepanoff *• Rucano 10, Bonacchi, Rossettl. SPLCGEN BRAU: Medeot 4, Mauri 8, Krainer 10. Bosini 9, Mi' chelinl 9, Bisesi 6, Ponton 3, Co-melli 2, Polomatto 1, Meneghel. Tudi Ausosiemensu je uspelo premagati SplUgen Brau. S tem porazom je Splugen pretrpel že osmi poraz na tujih tleh. Zanimivo je di, da m v povratnem kolu osvojit niti enega srečanja na tujih tleh Goriška ekipa je dobro začela ih pričakovati je bilo njeno zmago. V 6’ je te vodila z razliko 8 točk il0:2)-Tedaj pa je nastopila v goriški" vrstah zmeda; Milančani so najprej izenačili v 10’ (14:14), nato P* so prešli v vodstvo in ga obdržali do konca tekme. Pritisku milanske peterke se gorlčani niso znali zoperstaviti. Bili so vedno bolj netočni-Goričani so bili posebno pomanjkljivi v obrambi, kjer se niso znali dovolj uspešno organizirati. Proti koncu tekme je Marino ukazal °' brambo na cono 1-2-2. To je nasprotnike nekoliko zmedlo, a je bilo že prepozno, ker se je tekma zaključila. -amoB- MgHMMMM8bM8H8W8b4WHBW®Hi8M8MWMRHMHMMMHCiiHRbMRHRbMR8 | GRAHAM GREENE; | jj Tihi Američan i Poslovenil Miroslav Ravbar «Ne pogosto. Ali želite revanš?« «Drugič. Kako imeniten igralec bi lahko bili, Vigot! Ali igrate še katero hazardno igro?« Bolestno se je nasmehnil in zaradi nekega razloga sem pomislil na tisto njegovo plavo ženo, o kateri so govorili, da ga vara z njegovimi mlajšimi častniki. «No,» je rekel, «seveda je tudi še največja med hazardnimi igrami.« «Največja?» «,Izmerimo dobitek in izgubo’,« je citiral, «,v naši stavi, ali obstoji bog; oceni te dve možnosti. Ce dobiš, dobiš vse; če izgubiš, ne izgubiš ničesar.’« In v odgovor sem mu citiral Pascala; bil je edini odlomek, ki sem se ga spomnil: «,Oba, tisti, ki izbere glavo, in tisti, ki izbere rep, se enako motita. Nobeden nima prav. Prava pot je v tem, da sploh ne staviš.’« «,Da, toda staviti moraš. Ni druge izbire. Spustil si se v igro.’ Vi se ne držite svojih lastnih načel, Fowler. Vi ste en-gagfe, kakor mi vsi.« «Ne v veri.« «Nisem govoril o veri. V resnici,« je rekel, «sem mislil na Pylovega psa.« «Oh.» «Ali ste spominjate, kaj ste mi rekli — da bi se našel med njegovimi kremplji ključ za rešitev uganke, če bi preiskal blato, in tako dalje?« «In vi ste na to rekli, da niste Maigret ali Lecoq.» »Vendar ga nisem preveč polomil,« je rekel. «Pyle je po navadi jemal psa s seboj, če je kam šel, kajne?« «Menda.» «Bil je predrag, da bi se sam klatil okrog?« «Ne bi bilo varno zanj. V tej deželi jedo pasje meso « Hotel je spraviti kocke v žep. «Moje kocke, Vigot.« «Oh, oprostite. Mislil sem ...« «Zakaj ste rekli, da sem engagč?« «Kdaj ste zadnjič videli Pylovega psa, Fowler?» «Bogve. Ne zapisujem si v dnevnik sestankov s psi.« «Kdaj se morate vrniti domov?« «Ne vem natančno.« Policiji ne dajem rad pojasnil. Tako ji prizaneseš s sitnostmi. «Drevi bi vas rad obiskal. Ob desetih? Ce boste sami?« «Phuong bom poslal v kino.« «Ali je med vama zopet vse v redu?« «Da.» »Čudno. Imel sem vtis, da ste — no — nesrečni.« ((Seveda obstoji dolga vrsta vseh mogočih razlogov za to, Vigot. Vi bi to lahko vedeli,« sem dodal osorno. «Jaz?» «Tudi vi niste zelo srečni.« «E, nimam se kaj pritoževati. .Uničena hiša ni nesrečna.’« «Kaj Je to?« «Zopet Pascal Dokaz, da mora biti človek tudi v nesreči ponosen. .Drevo ni nesrečno.’« «Kaj vas je privedlo k policiji, Vigot?« »Vrsta činiteljev: potreba po zaslužku, radovednost o ljudeh in — celo — ljubezen do Gaboriauja.« 52 «Najbrž bi bili morali postati duhovnik.« «Nisem prebiral pravih pisateljev, vsaj tedaj ne.» «Vi me še zmerom sumite, da sem zapleten v zadevo?« Vstal je in izpil, kar je ostalo v čaši. «Rad bi govoril z vami, nič drugega.« Ko se je obrnil in odšel, se mi je zdelo, da me je pogledal s sočustvovanjem, kakor bi pogledal jetnika, za katerega aretacijo je bil on odgovoren in ki je bil obsojen na dosmrtno ječo. 2 In tako sem bil kaznovan. Zdelo se mi je, kakor da bi me Pyle, ko je odšel iz mojega stanovanja, obsodil na več tednov mučne negotovosti. Vsakikrat, ko sem se vrnil domov, sem pričakoval polom. Včasih Phuong ni bilo doma, takrat mi je bilo nemogoče, da bi se lotil kakršnegakoli dela, dokler se ni vrnila, kajti vsakikrat sem premišljeval, ali se bo sploh še vrnila. Hotel sem natančno vedeti, kje je bila (trudil sem se, da bi z glasom ne izdal strahu ali suma); včasih je odgovorila, da je bila na trgu ali v trgovini, in mi to tudi dokazala (celo njena pripravljenost, da dokaže svojo zgodbo, se mi je zdela tedaj sumljiva), ali da je bila v kinu, in to je dokazoval košček vstopnice, ali pri sestri — zdelo se mi je, da se tam srečuje s Pylom. V tistih dneh sem jo jemal divje, kakor da bi jo sovražil, toda sovražil sem prihodnost. V moji postelji je ležala osamljenost in ponoči sem objemal osamljenost. Phuong se ni spremenila: kuhala mi je in pripravljala pipo, nežno in blago mi je prepuščala svoje telo v užitek (to da to ni bil več užitek), in kakor sem hotel v prvih dneh najine ljubezni imeti njeno duševnost, sem hotel sedaj brati njene misli, toda te so bile skrite v jeziku, ki ga nisem znal. Spraševati je nisem maral. Nisem je hotel siliti v laž (dokler ni bila izrečena nobena laž, sem se lahko delal, da se med nama ni nič spremenilo), toda nenadoma je spregovoril namesto mene strah in vprašal sem jo: «Kdaj si zadnjič videla Pyla?» Obotavljaja se je — ali pa je zares premišljevala? «K° je bil tukaj,« je rekla. Skoraj nezavedno sem začel devati v nič vse ameriško-Razgovor sem napeljeval na revščino ameriške književnosti, na škandale v ameriški politiki, na surovost ameriških otrok-Zdelo se je, kakor bi mi jo bil speljal ves narod in ne en sam človek. Nič mi ni bilo prav, kar Je delala Amerika. S svojimi izjavami o Ameriki sem postajal dolgočasen celo franoskim prijateljem, ki so bili sicer kar pripravljeni soglašati z mojimi antipatijami. Vedel sem se, kakor da bi bil izdan, toda sovražnik te ne more izdati. Prav v tistih dneh Je prišlo do dogodkov z bombami v biciklih. Ko sem se vrnil iz bara Imperial v prazno stanovanje (ali je bila v kinu ali pri sestri?), sem našel pod vrati pisemce. Poslal ga je Dominguez. Opravičeval se je zaradi bolezni in me prosil, naj pridem drugi dan ob pol enajstih pred veletrgovino na oglu Boulevarda Chamer, sporočilo pošilja po prošnji gospoda Chouja, toda sumil sem, da je verjetneje, da želi mojo navzočnost gospod Heng. Kakor se je izkazalo, vsa zadeva ni zaslužila več kot Kratek članek, in povrh vsega celo humorističen članek. Ni bila v zvezi z žalostno in hudo vojno na severu, s phatdiemskimi prekopi, zamašenimi s sivimi, več dni starimi trupli, z eksplozijami granat in belim sijem napalm-bomb Čakal sem Pr* neki cvetličarni kake četrt ure ko je od načelstva Sftretč v Ulici Catinat pridrvel kamion, poln policajev; zavore so za' cvilile in gume zapiskale. Policaji so poskakali s kamiona m navalili na trgovino, kakor da bi se vrgli na množico — toda množice ni bilo, temveč le pregrada biciklov, Vsaka velika zgradba v Sajgonu Je kakor obkoljena z njimi - nobeno vse-učiliško mesto na zahodu nima toliko koles Preden sem naravnal fotografski aparat, Je bila komična in nerazložljiva akcija pri kraju. 52) Francoski pisatelj kriminalnih romanov. - * t Natialjpvnvle tledi) (IKKI)NISIVO: TRSI - UL MONTEUOHl 6, U., TELEFON 93-808 in 94-838 - Poštni preda) 559 - PODRUŽNIC A GORICA: Ulica 24 Mag"1 o l/l Telefon 33-82 - UPRAVA; TRST - UL 8V FRANČIŠKA št 20 - Telefon 47-338 95-833 - NAHOCNINA: mesečni, uh ji vnaprej* četrtletna 22250 Ur polletna 4.400 Ur oeloletna 8.100 lir - SFRJ posamezna številka v tednu tn nedeljo 50 para (50 starih Omarjev), mesečno 10 din (1000 starih dinarjev), letno 100 din UOlHii' starih dinarjev) - Poštni tekoči račun, založništvo tržaškega tiska lrsi iissvš - 'iB KFR.I- adit D2S Ljubljana Stari trg 8/1, telefon 22-207 teko« račun prt Na-^m bank* v Ljubljani - 501-3-2(0, i (M.I.asi cena »glasovi Za vsak mm v širim enega stolpca trg*ivski 150 rinančno-upravu) 250, osmrtnice 180 Ur - Mali oglar 40 Ur beseda - Oglasi za tržaško U> ’ ’ ’ goriško pokrajino se naročajo prt upravi - t? vseh dnigih pt krajin Itallle prt »So-*-* p*ihW(oirt ItaUana« - Odgovorni urednik sianisiav kenkO - izdaja ir tiska Založništvo n*kt, Trst