„ Poštnina pavSallrsno« h t. 46. V Ljubljani, dne 11. novembra 1920. Leto 11» Glasilo »Samostojne W kmetijske stranke za Slovenijo h Izhaja vsak četrtek. celoletno.................K 25*— polulctno.................. 13- Posamezna Številk« . ............ 1 — Km««, si sam, in r^allččo v državi u T"\v->n,j $am! Inserati: 1 mm inseratneaa stolpiča stane za: male -»»lase.............. K 1*— uradne razglasu . . . ............ i -50 r^klaM... .............. 2 — %'?edniituo in upravniStvo li"Ja £o v Ljubljani na Kongrs^nem t?g>i S, 9 (n*ivproti duortj). Zakaj gremo S70j0 pot? ! »Samostojna kmetijska s+Tav^r?" Kranj za obč. Kranj; Kri'2 za obe. škem okraja: Dobmič za obe.Dobr-! Dne 19. novembra bo v Sloje edina, ki skrbi samo za kmeta in 1 Križe; Mavčiče za ol"\ Mavčiče; nič, Hclapri Šuiup. Ziujradcc za obe. Vfci«j^radcu velik javni volilni Iz nepjbitne resnice, da je naša zato bo zaveden kmet volil smo njo, Naklo za obč. Naklo; Oslica zi ob". Ambrus, Zagradee; Bela ccrleev za shod. Ura in prostor se na^na- Osliea; Preddvor zix obč. Preddvor, obč. Bela cerkev: Brusnice za obč. nita z posebnimi lepaki Velcsov), Jezersko; Jezersko za obč. Brusnice; Čennošnjicc za obč. Cer-| Kmetje flridite na te shode J( * " ~ . .. država pojrjolcbka država, sledi, da t. j. samo njene kandidate in poms gre kmetu odločilna beseda. Tako tel z vsemi drugimi! zalita j načelo demokra i je la*x zi-,—---——————_ liteva pravica. Nikakor ne ure, di Te< ina pokorava manjšini fn da dola1 Kjfi S8 bO VOlilO ? manjšina |«>liiik.», ki je škodljiva za večino prebivalstva Kal ro pa nuna mora naro. t« m Iu zakaj ravno v SKS.? nočemo bili pod repni ki gospodarstvo vodimo »suni, nihče n'h f!1. V "'' Sm-' ' wtca za nam ne po.i.asra v sili. zato bomo pa obc\ N \liMU V ktmnlikcm okraj«: tudi sami pn»krbcli. tla ustavotvorna fallu™a (bč. Bistrica, Gozd, skupščin« r»ol..žt držiivi take teme- /"panie njivo: Dob za ki tiuli jx>iiiiar|ii|o ljubezen do kmet litvami so tuKi resnici pa zastopa Škofje Loka; ?.e'iz; iki za obe. Sori- Mirna peč za obč. Mirna peč; Novo nahaja kmetski stani V kranjskem volilnem okrožj- ca, Železniki: Stara Lok t za obč.' mesto za obč. Novo mesto; Orehovim - P tetina za obč.' Dne 31. m. ra. m dne 1. t tn. 80 obe. bmuka; med drugimi posebno dobro ob- m peter; Smilivl jskanj vri0 USpeli shodi v teh le opice; Stopiče za kraj;h: čo; Tal ta vas za y Krški vasi pri Brežicah (govo- . topjoc-; Irthuje za obe. riU naš kandidat lvan Majcen in dva i rcl.njc; Veltka J.oka za obe. v elika domačina) č. loka; Žužemberk 1 za obč. Južen,- Na yačah ^ na Mlin~sah pri [j. berk; Žužemberk J f zo obe. Zuzom- //7 ( ori, naš kandidat terdo Licrk. V radovljiškem okraja: Be- ^azin) nunjfi za obč. Beaunje I^e; Bled y R m S[atM ( i, na| za obc^ Bled; Boh. Bislnca za obč. kandidat"yoi, Dr^mA Sprejele- so , . j, , . . - . . ".ol1- ^strjen; Bornea za obe. Brez- ^ razne resolucije kakor pr£ti do- a ob,. Kad-e-; lM-> za obe Ra- mca: Dov,e za obe. Dovje; Gorje za hodninskemil da4'u, trošarini, iz- So. r,bc. Gorje: J tirnice za obe. Jesenu«; voznj carillskj ?oVltM. ^^ala se prosta trgovina, odstranitev rav« ^ nate! j a zdravilišča v Rogaški Slatini, Dolenca; vsem dosedanjim vladam poslancem se je izrekla nezaup« nJca) Šentjernej lL za občino Šent jernej. | rr.~dfrjr Ra.lovl jb-a • Mošnje za obe! y Slovenski Bistrici sta nastopila' e:vt.Fur""t :: r'v5-..Sont J'"'!*™; On,* Z,, obe. Ov- kand"data Drofenik in štern, nadalje Skoajan za obe. Skoeijnn; Smarjela ««c: za c,bč. Rntcče; Rib no tovariša Gungl iz Jarenine in doma- ra obe. h.l.no; Srednja 1 as za obč. čin Novak. Sprejele SO se istotako o redu j a vas. I razne resolucije gospodarskega zna« -—————' čaja. | V Ljutomeru se je udeležilo naše. Iga tabora nad 1500 oseb. Govorili so naši kanaidatje Mrmolja, Nemec. in Lipo v še k. — Ker ^'Uevoc. Kot, K«.-«"; Dcb>i?c ?.?\Molc,-onoq za cbe. Moki-nog; Rndc IllliM„.„ obč. Dobličc; Drap-ilui za ob*. T)i«-|.vc z 1 cb". tiiu.irjot"; 'Ircbclno za ob". imetn. I'osebno ,.red vo- Z;I !'.b('::.l)°"U?}e- ^'>'-ago-|'lomen ,ca_: 2clpo>!aja SI. Vid za .Ki tiči gostobesedni. V "i®"' lhanH°raiau ic au.iiihu TI , , . r, n. i , , ... . . čisto nekmečko stališče, kar dokazu- ?/uaH,l°: «• \< f^cvre. Polica je mili politika najbolj jasno. SI.S. 1j'"-!; ™ "bc Kamnik, Toe,- ^.snja jor, • Do/e 01,Č 1 )ol,;; ^, pravi, da je edino ona kmečka stran- ^je; Aomcnd, za obe. Kaplja vas, *ccro za ol«.. Drapa Gorenja vas,, fla stan post« ka, toda poglejte. 1,1,• jo vodi in K.'.',z- 3k',i,.ku' f1" "n ' , Po staro... ifsl.t: ,.Bogu, kar e i,/°/''iiI,za1 ob!': >J",t,,k5 . žjega, cesarju, kar je e^ariev"ne ™ zavo, ki jo vzdrži, jemo sami. Irojane: Fod.rr za obe \od.co. m i, -i ■. . , !V kočevskem okraju: Banja loka TtuU JDb pravi. (t., je za kmeta, l7J, oU. ,,,n ju Jlnrovcc ^ ol>- za oix". Litija; talina za ob<". Lučo, kalina: MoravSf zn olič. jVloravče; Polšnilc za obč. Polšnik: Vel. Gobrr zn obč. Praprečo, Sfehan ja vas. Vel. pale. vanj za obč. Pači na: Rudnik za obe. Sv. Gregor in Velike Poljane, Rob Rudnik; Šent Vid zn obe. Šent Vid; za obe. Rob: Turjak za obe. Turjak; Šmarje za obe. Šmarje: Šmartno za Velike Lašče za obe. Vet Lašče-j obe. Šmartno: Glince za obč. Vič; V kranjskem okraju: Cerklje zn ; Vič za obč. Vič; Vrhnika T zn obe. obe. Cerklje; Trboje za obč. TTrastjo. Vrhnika, del Rovt; Vrhnika II za kmečki, ne pa v taki, ki uporablja. Smlednik; Poljane za obe. Javorje, <"bo. Vrhnika in drivri del Rovt; Zq. kuicta samo v volilne namene. /Poljane; Kovor za obč. Kovor; Šiška za obč. Zg. Šiška. V novomc« mo, pa naj maže jo svoj list s še tako doliimi članki c kmetu. Zato ostane samo ena resnica in samo ena stranka. Kakor naj se organizira rnoš'*an v meščanski, delavce v delavski: tako naj se kmet organizira v kmečki. In sicer v resnici v krepVo f^lonrio, ki bo v stanu priboriti pri bližajočih se volitvah v konstituanto popolno zmago naši »Samostojni kmetijski stranki"! ,.Samostojna kmetijska stranka za S^venijo" priredi shode v nastopnih k.ajib, ia sicer: Dne 14. novembra v Begunjah pri Cerknici, v Csrka ci, v Polhovem gradou v gostilni Grasič, v Radovljici na trgu, v Zireh, v Jrebiji in v Skosijana ori Mokronogu. Dne 14. novembra ob desetih na Lužah pri Šenčurju pii Je-kovcu in ob treh pri Matiji Kernu v Cerkljah pri Kranju. Dne 21. novembra cb enajstih pri Tha'erju v Železnikih in ob oreh pri Šli barju v Selcah nad Bkofjo Loko. Dne 21. novembra ob desetih v Straiiiču v gostilni na Gasteju Dne 14. novembra bodo v celjskem okrožju ti-!e shodi ..Samostojne kmetijske stranke": Na Lopati v gostilni Sumperberg ob devetih dopoldne; V veliki J?i-reSici pri Ježovniku ob pol enajstih dopoldne; na Sladki gori po sv. maši; v Mestinjah pri »Cigajnarju" ob dveh popoldne. Izjava. Na vse zlobno izmišljene iit nesramno lažnive napade združenih enakovrednih bratcev okrog Slovenca", „Slraže,(, Slovenskega Naroda'„Slovenskega gospodarja" in drugih listov napram moji osebi, v katerih se uti hočejo s hudobnim zavijanjem podtikati nepoštena dejanja, naj služi to-ls v odgovor: Od vnov• če v al niče me je vrgla dne 26. julija 1914. mobilizacija, ker sent moral prvi dan k vojakom. Če se hoče dr. Korošca naredili temu so-kr.vega — je lahko mogoče, saj se je takrat govorilo, da je on groju, Stilrgkhu mobilizacijo kot edino pametno protisrbsko dejanje priporočal, Pri vnovlevalnici pa dr. Korošec ni imel nič odločati, ker je odbor obstojal iz osem kmetov in tudi kmeta• načelnika. K drugi točki pa omenim to-le: Onemu, ki mi dokaže, da sem od tistega časa, ko sem začel greh spoznavati (po katekizmu od 7.leta naprej) pa do danes kjerkoli in komurkoli vedo-ma ali hote potom goljufije, poneverbe, veri žen j a ali podobnih dejanj storil vsaj le za eno krono škode ali krivice, ali sem se na ta način vsaj za ta znesek okoristil, sem pripravljen plačati 20.000 K (dvajset tisoč kron), katere si takoj v ta namen izposodim na svoje posestvo. Dokler mi tega vi resnicoljubi okrog označenih listov ne dokažete in si tako to za ta „mali trud" go'ovo dobro plačo ne zaslužile, vas imenujem podle lažnivce in nesramne tatove lasti in poštenja svojih bližnjih. Poudarjam samo Še: /jr Kdor ruje proti edinstveni državi SHS.. tisti nas hoče prodati v sužnost. »Kmetske zveze" nf več, ker so !o pri volitvah zatajili. tega vašega bombardma združenih liberalnih k klerikalnih protikmet-skih koštrunov samo uvidi/rt, kako zelo sem vam na poti. In ravno to mi daje nov neomajen pogum: neustrašeno po začrtani poti naprej v boju proti korumpiranitn elementom, za zmago pravičnih in svetih nam kmeiskih idealov. Vedite pa vi „kul-turonosci", da se bliža obračun vašega hiševanja v Beogradu — v parlamentu. Tam bomo pokazali vsej državi in vsemu svetu vaše delo in vaše diine stvari, s katerimi ste si hoteli pridobiti „zaupanje" in mandate. Tega se vi bojite in zato hočete z lastnim smradom uničili one, ki so vam nevarni Gospodje, mene uničite samo z revolverjem! — ln vi zaslepljeni kmetje v „Kmelski Zvezi", ali boste sedaj odprli oči in Spregledali, kako so vas farbali in nalagali? Pridigali so vam o naši zvezi z liberalci in vas s tem plašili, da je vera v nevarnosti. Sedaj pa, ko so se oni zvezali z liberalci v skupnem in složnem delu proti nam, hotel uničiti kmet s ko gibanje in njih voditelje, sedaj vera ni več v nevarnosti. Laži, obrekovanja in vsa peklenska zloba, ki jo uganjajo ti branitelji „kullu>»', gre vse lepo po naukih Zveličarja? In to vse za vero? Če ste poUc jaki, ponatisnite to v vaših listih, v kaU 1 rih ste me napadali, prijatelji dragi! Globoko, dne 4. novembra 1970. Ivan Ure h. In o tem zavodu se drzne upravni svet trobiti med svet, da je „neki pu-pilarno varni zavod". Ostane tedaj Še edina tolažba, da jamči za vloge pri hranilnici celi Pokrajinske vesti. (Naši kandidati v štajerskem volilnem okrožja) so: 1.) Ivan Urek, kmetovalec in župan na Globokem okraj v smisla § 1. _ kranilničnih pri Brežicah; 2.) Jožef Drojenik, afuflifnr Stfl clionl! vrilllni f T? n/J ? In- ImaiA.rnlno .. tSl T..«!.. _L ?..• v. odškodnine vlagateljem? Pri davčni Kirbiš, kmetovalec v Prepolju pri moči okraja po 60 000_ K hi t« ^ j Racah; 5.) Jakob Nemec, kmetova-menilo zvišanje okrajnih doklad na lec v Okosiavcih pri Ljutomeru1 3500 %. Volilci! Ta namen ima no-J 6.) Frn.^r GoreČan, kmetovalec in silec volilne listine K'.S. Ivan Roa- kmstij"1'« strokovnjak v Vojniku; ker. Namesto, da bi plačal upravni, 7.) I(r"r~d Iršič, kmetovalec v Mi-svet to izgubo, nuj ga plačajo kmetje, j ^njr.h; 8.) Blaž Jecr.th, Irmctovalcc ki niso ničesar zakrivili, ki spl«b bi župnn v Drrmljah; 9.) Fran* no vedo, da i»kM»tirn Vab § t. bi--. *ft~n, knc^tcvahc v Planici pri F~» nilr'čn'b Stat"t>*r. ^ngp+elji, b< 7n- j ln) ArAon Iipovše\ Itmetcvr-upajo takim gospodarjem d^n^ i lcc vQ-»'5avj pri "ariboru; 11.) Vik naj izgubijo, dokler bo pa le rep-v tor Prcn:n, 1-i^tovalec na Bizclj-skem; 12.) Simon Toplak, kire>va-lec v Mcstecu pri Ptuju; !3.) fožef Kolaril, kmetovalec pri Sv. BeHenku pri Srcdi:ču; 14.) Jožef Rob"!', kmc. tcvaleč in župan v Bl»rci; 1*.) /"-ton Dr::, kme^vr^c v št. Janžu pri Vek- 15.) Jj*o'j !{uš~r, načelnik SKS. in kmc'cvalec v Notranjih goricah. — Kvalificirani kandidati sa: 1.) Dr. Cogumil VoŠnjak, vseučiliški preficcr v Ljubljani in bivši član jugoslovanskega odbora; 2.) Štefan Dobrdk, kmetovalec in mlinar v Zla--oličju pri Ptuju: 3.) dr. Iv. Marija Čo't, begunec iz Trsta; 4.) inž. Franc kmetcvalec v Vuhredu; trebnem uporabljati papir j«, temveč mu kot odgovor zagodera le lepo novo, Siinoničevo pesem niča pri Sv. Lena; tu v Sls v. goricah. Julija meseca t. 1. je trdil „Man-!N* *** vla',nl več, gospod, mi hoče-borski delavec", da stoii okrajna1 mo biti prosti, hranilnica vsled zasluge načelnika, ,>0 zastopan kmet povsod, bo za Janeza Roškerja pred polomom. j , vse bruha doeti! Od svojih hranilnih vlog po 5 mi- Obrtnik, kmet. vsaki deželan, zadosti iijonov kron je naložila baje skoraj' _ je krivice! tri milijone v hranilnico v „Nieder- Eorajžno stopi v našo stran, mi ho Einsiedelnu" na Češkem. Ta hranil-1 čemo pravice! niča pa lioče izplačati to vlogo le v Pfu, pfu, mašina govori, ministru starih avstrijskih kronah, kar bi po-| »Eisenbahna", 5.) Janko Vizjak, okrajni živino-zdravnik v Brežicah; 6.) Tone Vršil, državni višji živinozdravnik v št. luriju cb južni železnici. (Vsem našim cenjenim dopisnikom.) Vsled volilne dobe se moramo ozirati predvsem na volilno gibanje, zato smo prisiljeni, da mnogo dopisov, poročil o shodih itd. odložimo, oziroma skrajšamo. Prosimo vse svoje cenjene dopisnike, da nam tega ne Štejejo v zlo. ker delamo le v interesu n?*e misli ia r.»:»r:/o kmečkega stanu. 1 rtamje na | Zato računanj j naklonjenost in "-drJmajd. i rJHvi. i (P»S'n?mu , naročnik*** dobivamo njinovo - Ured- \t) Od svojih v poslednjem menilo izgubo najmanj 1 milijon Ne moreš z vlakom voziti, ci učen Pr";;,Jžbe, da se jim naš list in 600.00') kron — teda j polom. j za kaplana I Na ta članek je odgovorila „Stra-(Glej, v cerkvi sveče ti gore, povrni ža" prav ostro, trdila, da je nesram-J urno se k oltarju, na laž, če pravi »Mariborski dela- Pouči svoje vernike o vec", da stoji imenovani zavod predi Gospodarju! jhlcvamo, d* poštno ravnateljstvo polomom in to radi tega, ker je de- Ne znaš, navihani advokat, koliko absolutni nedopustnos+i takih dejanj neredno ali sploh ne dostavlja Ker vemo iz pre}«niih volilnih bojev, da so ee dogajali slučaji, da nekateri r-,u,' poštarji, posebno poštarice, namenoma nebeškem j r.c dostavljajo ••■asprotnih listov, za-• iilevamo, da poštno ravnateljstvo o nar na Češkem varno naložen — še več, obetala je cclo hranilnici lep dobiček x ozirom na visoki kurz č. si. krone. Vlagatelji pa kljub temu zatrdilu niso verjeli tem besedam ter so dvi-( avli roje vloge. ..Slovenski gespo-da-" je prinesel nato dne 26. septembra t. 1. poročilo upravnega sveta tega zavoda, v katerem se na dolgo in široko utemeljuje, da je g. Rošker jako vestno in previdno gospodaril pri tem zavodu „da je naložba denarja na Češkem pvpilarno varna, kmet mora trpeti, In vendar vladal ti bi rad, da bi b'lo lepšo živeti! voje "flnžbence pouči. (TO.j r.r-t znati vsak volilec?) 1.) SLS. je stranka meščanov, obrtnikov, In kmet pa delaj noč in dan, gospoda S^t ?a,SosPodov; Z.at° kandidira , ' , ' , tudi v LirV-ani. »ato nna med svo- n„, _ I iimi kandidati vse stanove. 2.) „Kmeč- * ^^ Z™* za vstran, ki ka n ^a" je le brezpomemben repek ona ga bo vzela! „Harraonikafabrikant''! (Iz ljutomerskega okraja.) Volilna borba se pričenja tudi pri nas. Vol ilci še ne vedo, kam bi se odlo- bena izguba, da «0 vse vloge pri lira- nadalje kmečko ljudstvo po župni-nilnici pri Sv. Lenartu absolutno ^^ i" kaplanih. Ti si ne upajo več varne, ker jamči za nje celi sudni lavr)0 nastopiti, an.pak skrivoma huj-okraj Sv. Lenart v smislu § 1 hra-' skai° i« obreku jejo „SamOBtojno". nilničnih štatuluv. 7nl",: --1-18-— ^— te strafke, ki pomiga vselej tako, kakor zaukažejo voditelji. 3.) SLS. in njen rep-A. „Kmetska zveza", sta bila desetletja r.a vladi, za kmeta pa nista naredila ničesar drugega, ko da bi _ _____ , župani tudi tako kimali ko župniki. čili. ..Ivnietska zveza" hoče z vsemi 4.) Vodja SLS. dr. Korošec je pod-.......... ....... ....sredstvi, lažjo in terorjem obdržati Pisa' iinan^ni proračun, je podpisal vsled česar ne preti hranilnici no-, sro.l° moč v rokah in komandirati še1 ® centralizmu, ie govoril v 3 .................Švici, da bodi 1 dinar enak 10 kro- nam, je samolastno povišal železniške tarife tudi za osebni promet za 100%, za kmeta pa ni storil ničesar. 5.) SLS. slabi samo kmečko zmago, ker cepi glasove na deželi. Ne pozabite tega in gleite, da bo 28. november dan sodbe za vse, ki niso za „staro pravdo". (Volilni boj) postaja vedno ostrejši. Kmetie, ne pozabite, da odločite dne 28. novembra zmago stare pravde. Ta dan vsi za SKS., ki edino da kmetu moč in veljavo. Ne poslušajte ne gospodov, ne rdečkarjev, vsi bi hoteli zlezti z vašimi glasovi na vrh. Kmet voli kmeta in sicer samostojno misielera! (Klerikalci imajo svoje rzvezane" kmete za norce,) ker pridobivajo jih potom »Kmečke zveze" na kmetijskem programu, toda vse kandidate so nastavili le v SLS. (Kandidati „Zvezarjev".) S kandidati, ki jih je postavila SLS., je ta stranka očitno pokazala, da ji ljudski blagor ni prav nič mar. Poglejmo samo prve kandidate in takoi uvidi vsak. da ti ljudje ne bodo nikdar in nikoli koristili kmetu. Nosilec zvezar-ske liste na štajerskem je bivši poslanec Roškar. Mož je bil pomotoma svo-iečasno celo minister. Ali sedaj pa izvedite, kaj da je on kot minister delal! Nič in še dvakrat nič, samo dr. Korošcu je nosil akte v rešitev, Korošec pa še vseh svojih ni rešil in tako je ostalo vse nerešeno. Takih ljudi pa mi ne rabimo, ker za brezdelje in nezmožnost ne bomo plačevali ljudi. Ali Roškar je mogoče drugače imeniten človek. O tisto pa že. Njegova slava je bila enkrat res velika in nje- Iz teh poročil smo posneli, da ima imenovana hranilnica res jako veliko naložitev na Češkem in da gotovo obstoje težkoče radi realizacije tega denarja. Zanimalo nas je zato glavno vprašanje, kakšen je zavod, kateremu je zaupal Rošker vec kot polovico denarja svoje hranilnice. V tem oziru smo sprejeli naravnost uničujočo vest. Hranilnica, katere ime tako „Straža"' kakor ..Slovenski gosjio-dar" vedno zamolčita, je občinska hranilnica v Nieder-Einsicdclnu, majhnem kraju na saksonski meji. Ta hranilnica je imela 1. 1914 6,34«.3S4 K vlog, koncem leta 1018 pa 08,022.S9T K. Po bilanci 1. 1918 je imela terjatev in posojila na vrednostne papirje 24.700.702 K. vrednostnih papirjev £9.524.183 K, gotovine 2,121.515 K, posojila na zemljišča 3,059.824 K. posojila občinam 3.05^.095 E. ter na menice 2,.560.790 K. Vrednostni papirji pa 60 skoraj izključno lp vojna posojila. Z 80,boO.OOO K je ta zavod udeležen pri vprašanju rešitve vojnih posojil. Proti temu stoji komaj 10.000.000 K drugega premoženja. Ta zavod tedaj sploh ni v stanu Zakaj preklinjajo »Kmetijski list" in priporočajo samo ,.Slov. gospodarja" in „Mursko stražo"? — Ker se bojijo, da bi naš kmet ne zvedel resnice o njihovem škodljivem delovanju in farizejstvu. So duhovniki, katerih življenje je čiste — tem vsa čast A takim gospodom župnikom in kaplanom, kateri imajo razne nečedne dogodbice na svoji vosti, nujno svetujemo, da ostanejo lepo mirni in ne bnjskajo — drugače jih bomo razkrinkali pred vsem svetom. Ali je tako delovanje krščansko? Naš kmet more pokazati, da je veren. Opraviti hoca svoje verske dolžnosti, toda izven cerkve naj vsak samostojno misli, naj deluje, da se osamosvoji, naj sa otrese liberalnega ;n klerikalne m komandiranja. Dolžnost vsakega razumnejšega je, da gre k svojim jim razloži seda- nji položaj in jih pripelje v krog ..Samostojne kmetijske stranke". Pokažite jim ©3tndno pisavo in obrekovanje »krščanskega" „Slov. gospodarja" — in stvarni odgovor »Kmetijskega lista". Vsak bo izpre-videl, kje je pravica! Zatorej na delo — dne 28. t. m. pokažimo na volišču, fia znamo samosK jno misliti, in cla-sujmo za može, ki bodo zastopali izplačati vloge lonurške hrariilnice, naše kmetske koristi, to je za kandi kaj še. da bi ji prinesel kak dobiček, i date .Samostojne kmetijske stranke'. govo ime je šlo iz ust v usta — ali če je pa to Roikarju bilo v čast — je pa drugo vprašanje. Kajti njegova slava je izhajala iz razprave pred sodiščem, kjer se je zagovarjal zaradi ,,Koi'a neke žene. Torej kot delavec nič — kot drugače nič in vendar hoče biti minister. Ampak g. Roškar, da kdo samo z repom pomiga, kadar pravi g. Korošec, za to pa res ni treba biti minister. — Drugi slaven kandidat „Zvezarjev" je poslanec Pišek. Mož je že ogulil par hlač po p*r-!amen parV-mentih. kamor nikakor •■padrlc. pa je preneumno. Zato p"1 ie ra" dični pos'anec drugače 1. da o njen dosti govori in '--v-, re k?+clr';i rrož bori zp "—te-t tc«"> Splošna tajnost je, c'a j" r'vv< ocgr.H svojo dobro ženo od f*:, k1 je v prognansfvu umrla. In rek",j jc je zapodil' Ker ni znala• r"rš.'io in ker ie bila premalo nobel "za' g" FPeln. In taka cholost, taka jeva go-speda hoče bi'i kmečki poslanec. Jabolko ne pad? daleč od drevja in očeta se po slar pozna. Pišeko"i sinovi so nemški vzgojeni, ro.— fantiči, ki govar-; samo nemško :r. ki zmerjalo z „bindišarji". In tak odpadnik ki pljuje na jezik svoje matere, hoče biti poslanec! Imeniten kandidat je tudi Skoberne. Mož ima na tisoče vrlin, posebno pa je strokovnjak z galico. Fa o tem že šc izveste konec zgodil, ko se konča tožba vinogradnikov pioii njemu. Da pa ne bo Pišek osamljen, kadar bo nastopil za ločitev zakona, so mu prideiali „Zvezarji" tc orlCa v osebi Pušeniaka. ki rru tudi crf'i z?kon-ski jarem. —• Pa naj bo za dane? do-j Vilj životopisov klerikalnih kandida-| tov ker že ti krite k nebu. Mi nikakor ne bi priobčili tega umazanega 'perila, če ns bi lažikatoliški listi dan i na dan napadali naših poštenih ljudi z lažmi. Ker so pa izzvali tudi tak boi, nai ga imajo, ker nam se ga ni treba bati. SKS. ne postavlja takih ljudi (SLS za kmeta?) Nedavno je Bro-dar na nekem shodu našteval, kaj je vse storila SLS. za kmeta. Dokler so bili na krmitu stranke Povše, Žitnik in Krek se je res marsikaj debrga ukrenilo po njihovi smrti pa prav nič. F-sebno vinorcjei so lahko „hva-Iežt.i'' GT S, »Gospodarsko zvezo" ima ta stranka v rokah, toda skrbi le za konkurenco, da vinorejec ne more prodati svojega pridelka.' ,,Gospodarska zveza" trguje le s tujimi židovskimi vini, ki jih vsiliuie tudi po deželi. Is t o tak o toči tudi v svoji „Unionski kleti" le tuje izdelke, dasi je dobila — ne vemo kako — vse poslovanje deželne vinarske zadruge, ki ima na men, predvsem skrbeti za ra-pečava-nj-j našega domačega vina, toda tega ne vrši, temuč celo zaoostavlja domače vinske pridelke in vsiljuje celo v Sloveniii le čifutsko blago. (Republika vleče ) so si mislili so-cijalni demokratje ter so zato zapisali v svoj program „Zivela republika!" Mešetarji pri „Kmetski delavski zvezi" dobro vedo, da bodo tudi s to vabo komaj pridobili v Sloveniji dva mandata. In ta dva poslanca naj odločuj:ta v Beogradu med republiko in monarhijo. Pa tudi ako bi bili vsi volilci Slovenije tako kratkovidni kakor je par tuca-tov pristašev omenjene zveze, ne mogli bi napram treznim hrvatskim in srbskim politikom ničesar doseči glede državne oblike (Manifestaciji shod komunistov) se je vršil zadnjo nedeljo v Kosezah za ljubljansko okolico. Udeležba velikanska: predsednik, govornik in 1 poslušalec. Tega nasorotnika se nam torej ni bati pri volitvah. (Socijalistom manjka mož) Soci-jalni demokratje bi s svojo „de!avsko-kmetsko zvezo" radi zavladali tudi na deželi, toda nimajo niti toliko svojih mož. da bi jh pošiljal' na shode. Pre-tečeno nedeljo so poslali na svoj shod na Brezovico nri Liubljani neko gospo ali gdč. Kristan, ki pa je v splošni, posebno pa v gospodarski politiki tako slabo podkovana, da so jo naši kmetje popolnoma ugnali ter je morala osramočena oditi. (»Naprej" se je z lažjo) spravil na našo SKS. Naše okrožno zborovanje v Celju mu je na poti in se laže kot najet, da bodo liberalci imenovali naše kandidate. Predragi pro-letarci in obenem milijonarji, vedite, da pri nas ni diktature, kakor jo uganjajo vaši bratci v Rusiji. Pri nas odločuje samo ljudska volja in narod postavlja kandidate. Da pa naš narod ne bo volil vas, ki ste proti pravim interesom kmeta, je gotovo in Vam tudi laž, da smo zvezani z liberalci, nič ne pomaga. Sami predobro veste, da smo mi tako zvezani kot Vi. Veliko bolje pa storite, da se pobrigate za svoje dezerterje, ki kar trumoma beže h komunistom, namesto da lažete in napadate poštene ljudi, kakor tovariša Sancina. Pa tudi Vaša laž pride še na dan in tedaj obračunamo! (Dokažimo g. ministra, da se moti!) Minister r ''-vr kakoi tudi p-isrčne besede Nj. Visočanstva so n?"dile na koroške Slovence sila globo!; v*'3. (Kje so krivci našega poraza na roškem?) Od zanesljive stran-' smo zvedeli, da so vse občine v coni A en teden pred ljudskim glasovanjem izkazovale 617 glasov naše manjšine. To je bilo prav dobro znano vsem merodajnim činiteljem, pesebno še dr. Brejcu Ni pa nam znano, ako se je rezultat povedal tudi predsedniku naše komisije ministru Jovanoviču Skoraj gotovo ne, sicer bi ne bil — kakor sam izjavlja — še dan pred glasovanjem vnrašal glavne zaupnike, ali nam je zmaga sigurna, ker bi sicer bil glasovanje s svojo demisijo preprečil. V sredo pred plebiscitom je bila zadnja skupna seja v Beli, kjer je bil navzoč tudi dr. Brejc. Dasi se je takrai vedelo za neugodno naše stanje, vendai se ni ničesar ukrenilo, a le zahtevalo, naj se plebiscit izvrši prihodnjo nedelio. Zakaj vse to? Ali so morda bili klerikalci dogovorjeni, da pripravijo svojemu dr. šusteršiču novo „vojvodino", ker mu je Kranjska izgub';ena? Sumljivo je vsekakor, da se je ta nekronani vojvoda takoj pojavil na Koroškem po izgubljenem plebiscitu. Vsa poštena slovenska javnost zahteva vpogled za klerikalne kuli jf. (Kot grob molči šel naše vlade g. dr. Brejc.) Radi koroškega plebiscita smo stavili na gospoda doktorja določno vprašan >e. pa nobenega odgovora — vse molči. Celo „Domo!iub", celo ,,Slovenec", vse klerikalno časopisje molči Gospod predsednik pokrajinske vlade, ako ne odgovorite, moramo smatrati, da molče odgovarjate, da priznavate krivdo svoje vlade, da priznavate s tem svojo krivdo! Kdor pa je v tem ozira kriv, zanj ni drugega teka ko da odide. Ali pa so morebiti resnične govorice po Ljubljani. da iščete, gospod doktor Brejc, že novo stanovanje, ker se mislite izseliti iz vladne palače. Sicer smo samo kmeti, ki Vas vprašujemo, vendar se ne ponižate, če odgovorite! (Naši poštni uradi na Koroškem) ostanejo le sledeč!: Dravograd, Kot-lje, Ouštanj, Prevalje, Mežica, Črna in Jezersko. (Iz Savinske doline) nam poročajo, da so na praznik Vseh svetnikov namesto pridige brali duhovniki dolgovezen pastirski list o samih volitvah. Drugič nai nam pridejo tako politično zmes razlagat v gostilno, da bomo mogli ugovarjati ali pa oditi. Nas pametnih kmetov nihče ne premoti ne škof s svojimi listi, pa tudi advo-katje s svojo »Domovino" ne. Mi imamo za 28. november že sklenjene račune. (Iz Pišec) nam je dospela pritožba da graščinski oskrbnik Jos. Š. zaračunava večkrat kmetskemu ljudstvu po trikrat. Ali dobi vsa taka prepla-fila njegov gospodar? (Dacarji se odpravijo?) Po novem letu se baje miši' izročiti pobiranje trošarine na vino finančni straži, a Bedanji užitninski uslužbenci (dacarji) bi se odpustili. na deželi, podaljšati delavnik od 8 na 9 ur. (Dr. Koroščevi zavezniki od pristojne občine tozadevno potrdilo. Vsem drugim naročnikom se bodo 100 odstotkov veleiz-; (rte zaračunale za dajalci) Med bosanskimi mohame-1 jražje. Nadalje veljajo te cene le na dani, ki so v Beogradu tesni zavez- ocidajnem mestu v pristojni državni niti riria Korošca. so nrisll na sled • J *____ ___:— niki drja. Korošca, so prišli na sled obširni veleizdaii. Policija je zaplenila mnogo protidržavnih spisov ter zaprla več uglednih mohamedanov. (Mala antania.) Dosedaj je bila sklenjena zveza samo med našo kraljevino in Češko. Sedaj pa pristopita zvezi vsled prizadevanja rumunskega ministra Take Jonescu še Rumunija in Poljska. S tem je ustvarjena močna zveza, ki nas obvaruje pred vsakim napadom. (Francozi proti Nemčiji) Nepričakovano in brez pojasnjenega vzroka so zasedli francoske čete nemški mesti Karlsruhe in Mannheim. (Kmetski nemiri na Ruskem.) Skoraj v vseh gubernijah so se hkrati dvignili kmefje proti komunističnim vojakom katerim vračajo nemilo za ne--'rago. Sovjetska vlada je dala obkoli cele vasi, ki jih vojaki s topovi -■M.reljujejo. (Pokolj v Armeniji) Ni naroda na svetu, ki bi toliko trpel, kot Armenci Še pred vojno jc tilo preko štiri milijone Armencev r^daj jih je komaj poldrag milijon. Divji Kurdi in Turki so jih zaradi niihove krščanrke vere naravnost po načrtu ubijali. Kakor poroča brzojav, se je sedaj vršil zopet grozovit pokolj. Turki, najnovejši zavezniki boljševikov, so zavzeli mesto Haciu. kjer se je branilo 10.000 Armencev. Vseh teh 10.000 so pri za vzetju Turki pok'ali in posekali. (Novi ameriški predsednik) bo republikanec Harding, za katerega je izvoljenih 351 volilnih mož (elektor-jcvl izmed vseh 531, torej večina 276, po številu glasov pa ima Harding pet milijonov. Vseh volilcev je bilo okrog 30 milijonov. Za Haruinga so glasovali vsi Nemci in Italijan', dočim so Jugoslovani in Čehi glasovali za demokratskega kandidata Coxa, ki bi bil pravi naslednik Wilsona. Harding je kandidiral na programu, naj se Amerika ne briga več za Evropo in nai tudi ne pristopi k zvezi narodov. Za Jugoslovane pomenja njegova zmaga velik poraz trtnici. Onvrf in dovoz na železnico ali pošto se zaračuni posebe. Trte dobe le vinogradniki iz Slovenije, ki se na razne stranke, pri čemer pozabljamo geolo „V združenju ja moč". Obrtniki! Danes, ko glodate tuž-r.egp «=rca na nam nepozabno zemljo koroških bratov, pomislite, ali_ ni tudi to naš greh, da nimata obrtni in kmetski stan tiste veljave, ki bi jo lahko po svojem številu in delu v dr- zavežejo, da bodo trte sadili na la^t. ! fivi imela, če ne bi pozabila gesla ni zemlji. Pri dodelitvi korenjakov j .,V združenju je moč"! bo oziralo v prvi vrsti na one naroč- Bližajo se volitve. Potrti smo. nike, ki nameravajo zasaditi lastni inatičnjak, pri dodelitvi ključev pa na one naročnike, ki cepijo trle za lastni vinograd in ne za prodajo in ki doprinesejo tozadevna potrdila pristojne cbčine. Naročila se sprejemajo pn državnih trtnih nasadih in pri pristojnem vinarskem n?dzormštvu (v Mariboru ali v No» n?-.tu), in sicer najkesneje dc dne 20.decembri )97-">. I postil cepiti na razne stranke, nJs.T Po tem roioj $t ra?.de> sera?-J sto da bi s? -i-igml, se zd rušil -'n se obrtnikov na nedeljo dne 14. novembra ob pol devetih v gostilno „Ja-rna". Obrtniki Krškega in njegove bližnje in daljnje okolice, ne zamudite prilike slišati iz ust pravih obrtnikov iu zastopnikov obrtnega stanu poročila o današnjem položaju obrtnika, o obrtnikovi preteklosti in posebno o tem, kakšna bodi obrtnikova bodočnost in kako si naj obrtnik zagotovi obstanek. Komur je blago- Vendar tudi v tem primeru moram" stanje obrtnega stanu in dobro go-biti pripravljeni, da nas čas ne pre- 'podarstvo Jugoslavije pri srcu, ta naj pripelje s seboj na ta shod najmanj še enega ali dva tovariša! — merno med uprnvif?r!c naročnike, ks-i "odil sam ler na ta nn"ln vsaj terim se do>s0?vi to7sdevr.a nak??ni hiti. Kakor trpi narod lam in oslabi, kadar se zaene cepiti, tako se godi tudi obrtnikom, ako niso edir>\ Tn- j Obrtni shod za Toplice na Dolenjci obrtni ste" je sam kriv, fo rlir" j s Hm »n njihovo okolico se je vršil v vsega 'istega, kar bi lahko ime] kr" j nedel jo dne 7. novembra dopoldne v zategadel j, ker je pozabil n<> j 7npan3evi gostifni. Govorniki „Obrt-V zdriv/^r in jc moč" in krr T>e organizacije" kakor tudi kandidat- zastoprik obrtnikov, g. A. Kline, so »)«jpsnili zbranim obrinikom stvarno neš program ter ocrtali smernico, po ca. — Državna vinaizit nadzorstvo v Mariboru. (Sp?ia'iz*»cija bvarr nn češko slovaškem.) Češkoslovaška 'dada j? za poskušnjo izročila v občni Z le!-cp vse velike tovprn« delcvccn, ki jih bndo sf mi vodili. Del čilega debičk." je namenjen ** dobrodelne in prr>-svcnc namene. (Na3 izveš in rvez) V pr-i polovici t. 1. se je izvr'Jo iz n??e države b!a."a za 465 nuhjor.ov, uvozilo pa za 1 milijardo in 300 milijonov, torej se je več uvažalo kot izvažalo ra 840 milijonov kron. To pomeni, da smo v '.fgcvski bilanci pasivni. Izvažali smo Politične vesti. (Pogajanja za Jadran) so se pričela v ponedeljek dne 8, novembra v Ra-pallu na Italijanskem. Našo drL.vo zastopajo ministrski predsednik dr. Vesnič, zunanji minister dr. Trumbič in finančni minister Stojanovič. Ti ministri so se peljali zadnjo soboto skozi Ljubrano. kjer so jih na kolodvoru sprejeli zastopniki vseh strank ter se ž niimi razgovariali. Tudi naša stranka je bila zastopana. (Važne socialne uredbe) Minister za socialno politiko dr. Kukovec je predložil ministrskemu svetu tri nove uredbe ki so bile tudi sprejete. Piva uredba ustanavlja delavske zbornice, dru^a naslavlja delavske poverjenike v industrijskih podjetjih, tretja naredba pa pooblašča ministra, da sme v malih obrtniških podjetjih, posebno Gospodarstvo, (Trošarina.) Ako pogledaš, dragi prijatelj, v slovar, zastonj boš iskal te lepe besede. Nismo jo prej poznali in bi gotovo dali radi častno nagrado v obliki velike brce tistemu vele-umu, ki jo je iznašel. Trošarina je ueki dac ali naklada na blago, ki ga potrebujemo za vsakdanje življenje. Vlada nam je predpisala trošarino ua sladkor, sveče, kavo, riž, olje, pivo, vino, žganje, karbid itd., torej na stvari, ki jih rabi ravnotako siromak kot bogataš. Trošarina spada po svojem bistvu tedaj k takozvanim indirektnim ali posrednjim davkom. Zato ker zadene reveža ravuotako kot bogataša, je ta davek socialno skrajno krivičen. Zato smo proti temu davku, ker smo naziran'a, da naj so davki predpisujejo pravično in in-dividuclno, to jo osebno vsakemu po njegovi finančni moči in po njegovem čistem dohodku. Medtem, ko si dosedanji gospodjo poslanci niso upali predpisati davka in odpis premoženja vojnim dobičkarjem, ki so si iz žuljev ubogih ljudi napravili ogromne milijone, pogruutnli so ,.trošarino", ki naj jo plačuje pri blagu, ki ga mora kupiti, ravnotako revež kot bogataš. To jo socialna krivica in zato so s tem davkom nikdar sprijaznili ne bomo, ampak kakoi hitro pridemo do političnega vpliva, ga bomo tudi odpravili. (Državna žrebčarna na Selu pri Ljubljani) ima na razpolago nekaj cvsa, katerega bi oddala oskrbnikom državnih žrebcev, in sicer po ceni 3 K 60 v franko najbližja postaja oskrbnika. Tozadevne zahteve naj se po šljejo do dne 14. novembra na povelj nišivo žrebčarne. (Oddaja trt iz deželnih trtnih na sadov) S pooblaščenjem peverjeni-štva za kmetijstvo deželne vlade za Slovenijo se vinogradnikom naznanja, c1a se bodo spomladi leta 1921. oddajale trie iz državnih trtnih napadov v Sloveniji po teh-le cenah: 1.) za 1000 komadov cepljsnk Ia 2000 kron; za 1000 komadov cep-ljenk IIa 1000 kron; 2.) za 1000 komadov korenjakov Ia 500 kron; za 1000 kemadev korenjakov IIa 250 krbn; 3.) za 1000 komadov ključev Ia 100 kron; za 1000 komadov ključev II® 50 ! ron. Te cene veljajo le za manj imovite posestnike, ki prineso dosegel, tor M se dose*I •l?!i. Obrt- J kflf?-i bo obrtnik, združen s kmetom, r.iki, zr"edajt° se resnosti č*«", dvig-1 -"ugotoveje dosegel svoj cilj. — Shod nit" glfv« in pokažite, da irrr naznanijo tudi posebni lepaki. Nihco žito (za 136 mdnonov kron) .....i , . , , . . . c . , izmed vas, tovariši, na, ue manjka (Vrednost tuph valut> Ameriški . deželi kmet in obrtnik največkrat v, n.a 7 ^> obrtni stan velevaznem dolarji 150 do lol kron, italijanska . w fe • . mr fla so sl.odu! - Obrtniki iz M. Jerneja m "ra K 5-40. obrtnik ozre'po ; kmptll.1 okohce, pazite na lepake, k, vas bo- Obrtnik J S V združenja je moč. Žalostnega srcn in s težko elavo,1 po pomoči pn ki hoče svoje koristi sam zastopati. Ker sta že v vsakdanjem življenju ^ oba trpina, drug na drugega nave-! f"' , ,, i • „ . ,„ 14. ali pa 21. novembra. Ker so vo-zana, si z zuliavimi rokami eezeta,,.. . , tudi na so-n,-'; , -.i,,; .,«,„1 i11™ Pred duruu, ne zamudite do obvestili o obrtniškem shodu, ki ga bo sklicala „Obrtna organizacija za Slovenijo" v St. Jernej za dan polju v roke, da se tako otreseta je-robstva gospodov vseli vrst. („Bodiv» složna",) namreč kmet potrti, neutolažljivi, se vprašujemo j" obrtnik Kdor je bil po 10. sep- ......... ..................................... danes med seboj zavedni Slovenci: tembru v Kranju je videl na strelu gitif bo v ncJe]jo f,ne ,4 noven)bra „zakaj"? Kocka je p;: lb'., in sicer slo- j tamosnjega Obrtnega hranilnega in kar ^ razvWno {mh h pnschnih ]e. venskemu narodu v nesrečo. Kiso se ! ' P«^ Obrtniki Mokronoga in nje- gove okolice, vsi na ta shod 1 poizvedeti, kaj vam bo dne 28. novembra storiti. — Shod obrtnikov iz Mokronoga in okolice, ki naj bi bil v nedeljo dne 31. oktobra, a se vsled dvenrne zamude vlaka ni mogel vr- nam izpolnile naše nade, naši upi, da ki predstavlja oba trpina, ki sta tonam **sije zmagoslavno solnce jugo-.nC(;no P"/hi do spoznanja, da si je slovanske, slovenske misli. Zmaga. P0™*' roke. Obrtnik je uvi- mora biti naša in bo, tako smo se po- j del, da brez lastnega denarnega zagovarjali pred plebiscitom na Koroš- i ™da ne more več bojevati uspešnega kem. Marsikateri zavedni Slovenec bi i boja proti domačemu in tujemu ka-zastavil svoje življenje, da mora zma- pitaln, in kmet bo odslej vedel, kam "ma nositi svoje prihranke. Če bosta obrtnik in kmet blagoslavljala drug drugega, blagoslovljena bosta oba. (Da bi se pokazali zaščitnike obrtnika), pošiljajo od vlade okrož- gati pravična stvar koroških sestra in bratov, zmagati nad onimi krvosesi, ki so ga 'tlačili skozi stoletja, dokler ga niso popolnoma zasužnjili in okova! i v verige, katere bi morale popokati ob plebiscitu, ako bi bilo kaj pra- nice produktivnim zadrugam, ki naj vice na svetu. Pod krinko pravičnih 1 Se izjavijo — po toči seveda, —kak-ententnih komisij,pod imenom .,ljnd- gne težnje imajo glede uvoza in ca-ske volje", ro nas teroristi, plačani rinc> Hinavci in liccmcrci! Če imate z nemškim^žMovskim denarjem, ogo- ge po na§; dosedanji neumnosti od-ljufali in oropali demov ja tisoče za-' loeevati o škodi in'koristi obrtnika, vodnih koroških Slovencev. IšTcle aj; ste prišl» iz devete dežele, da 61-nemški denar,_marveč tudi „lira" je sto „15 ne poznate slovenskih obrt-igrala pri tej goljufiji svojo „ne-;njb raznori četu
  • 0 prekrižala račun teh Vrhniki je bil v nedeljo dne 31. okt. svetovnih goljufov, prestrigla njih ob ta].0 ve,;kanski ni|Pjc-žl.i, da je bi-impenahsticnc niti, kr.jtice so mora (la ,V,rovalnn <]vorsna (lo ^dnjega in brezbrižnostjo nše vlade, tedaj nam ostane še eno, ker je gotovo, da se "V ro-MI t"Ji v- 1 slovenskim narodom še kak „D'Annnnzio", ki bo rešil svoje slovenske brate in njih domove izpod tujega, sovražnega je-robstva. Vsekakor pa bo delo slovenskega ..D' tinnnziia" d do pppvičp^ti za osvobojenje zasužnjenih koroških in primorskih bratov. Kakor se je podrla ohola stavba nemško-avstroogr-sko-bolgnrsko -turškega pohlepnega imperiali^na, pravtako mora zadeti enkrnt roka pravice tudi pristransko, krivično entento, kajti vstajali bodo še drugi „!)' Annunziji", a tedaj — 201'ic vam. s polento pomazani impe-rinl?»ti"ri golinfi! Zaka j ? Knko to ? se vprašu jemo danes po plebiscitu. V nemar pa puščamo pri tem vek-vn?ni izrek „V združenju je moč". Kakor smo na jasnem, da so se godile na Koroškem goljufije v našo škodo, tako jasno je tudi, da so računali in še računajo ti goljufi z našim vednirn cepljenjem (.\a te lim.Miice ue boste ujeli obrtnikov,) pravi člankar v Slovencu" povodom obrtnega shoda v Tržiču — namreč na lirnauice. da obrtnik zastopaj obrtnika! Kolikor nam je znano, se ene vrste ptiči ne love med seboj na limanice, ker vedno skupaj lete — tako tudi obrtnik no bo lovil obrtnika na limanice, pač pa se trudil žo ujete rešiti na prostost obrtno skupnosti in vzajemnosti. (Liberalni obrtni shod v Tržiču) — tako čitamo v »Slovencu" 21. oktobra 1920. Odgovarjati na izvajanja tega strankarsko navdahnjenega članka bi pomenilo uositi vodo v morje. Kdor prido na obrtni shod v klerikalnem ali liberalnem gala-plašču, ta pač no prido na shod obrtnikov, še manj pa je zmožen nastopiti za interese obrtnkov. Tak možakar je g. Gre-gore, ki z vsemi sredstvi odvrača od skupnega obrtnega nastopa za skupne koristi vsega obrtništva. No, pa ta možakar je včlanjen v svoji obrtni zvezi (o katere obstanku so se sami člani na »liberalnem obrtnem že narod zgražati nad nepozornostjo:, ____•_______1 "■*■*« "" ummom kotička napolnjena. \ si govornik abodu, praševalii če Se živi) in rtne organizacije za blovenno _____1. __.,„ ____. ._____ „Obrtne organizacije so temeljito pojasnili položaj obrtnika v preteklosti in današnje stališče obrtnikovo. Vsem zavednim obrtnikom se je jasno videlo na obrazu, da umevajo potrebo močne stanovske politično organizacije, ki naj jih vodi v boju do cilja, ki si ga jc začrtal obrtni stan. Izjemo napačnega pojmovanja je kazal le neki čevljar z Verda, stoječ na stališču, da jc potrebno, da stare umirajoče stranke vlečejo obrtnika še vnaprej za nos. S svojimi izvajanji je pokazal lo, da mu je SLS. tesno pri srcu (on že ve, zakaj). Ker se mu želja, kaliti stvarno zborovanje obrtnikov, ni posrečila, jo je, zavedajoč se, da so ga tovariši pustili na cedilu, na kratko popihal iz dvorane. Po shodu so se obrtniki zbrali in sklenili, da se prične s predpripravami za ustanovitev „Obrtnega društva za Vrhniko in okolico" s sedežem na Vrhniki. — V Kriko sklicuje ,.Obrtna organizacija za Slovenijo" velik shod ta zveza kajpada rešuje za celokupni obrtni stan vsa pereča vprašanja ter preprečuje vso vladne naredbe in odredbe, ki so v škodo obrtnika, preprečuje tudi uvoz izdelkov, s katerimi bi si moral naš obrtnik služiti kruh, daljo preskrbuje ta zveza nezaposlenim delo ter skrbi za blagor obrtnika. Pojte se solit! Tržiškim obrtnikom na splošno pa povemo to-!e na ušesa: Vaš gospodarski napredek je mogoč edinole v skupnosti in le v združitvi je obrtnik mož, brez združitve pa pretita obrtniku pogibelj in po?in, Ako vam kdo kot fantastičen strankar trobi, ta in ta je liberalec, to in to je liberalno, mu recite: vsaka nova stranka more in mnra obstajati iz pristašev prejšnjih zastarelih in modernim zahtevam na več odgovarjajočih strank, zato bo tudi »Obrtna organizacija za Slovenijo", ko bodo v njej združeni vsi obrtniki, imela liberalce, klerikalce, socialiste itd., toda nihče izmed teh no bo to, kar je bil, ker bo stari, oguljeni plašč slekel, pač pa bodo Prispevajte po svojih močeh sa tiskovni sklad »Kmetijskega lista" I Obrtniki, dopisujte pridno »Kmetijskemu listu"! vsi samo obrtniki, pa nič reč in nič manj in brez vsakega nopot;rebnega latinskega pridevka. In ko se bo ljudstvo grupiralo po stanovih, tedaj bodo frčala liberalna, klerikalna, socialistična iu komunistična korita po zraku — vsak stan za-so pa bo zastopal sebo, no pa vsdli stanov, kakor SLS., ki potem nikomur nič ali pa samo najmočnejšemu natrese nekaj plevela pod noge, voditelji pa se krmijo 7. zlato pšenico, ki jim jo pridelujejo omraČeni pristaši. Za danes toliko, gospod člankar. če žolito še kaj več — bomo na razpolago. (Poziv obrtnikom!) Vsak obrtnik, ki so zavoda svojega stanovskega ponosa, naj sc takoj naroči na naše politično in ROsjunIarsko glasilo ..Kmetijski list*', ki jhxI za-glavjem »Obrtnik" prinaša članke iz obrtnih krogov. Obrtnik, eitaj in zopet eitaj — ros p i la zmožnega za trezen razgovor in ?amo*>lojen nastop. Narod, ki ne bore — se ne sme imenovati kulturen; narod, ki zanemarja branje, zanemarja svoj iro-spodarski napredek iu postaja div jaški. Torej nuj nikdo ne pozabi takoj naročiti se n» ,J{meli.j-tki tisi'. (Poučni strokovni tečaji) za ebrtnike. poittjenike in mojstre se bedo vršili pri zadostnem priglasu v Ljubljani na obrtni šoli. I»rPv tako se namerava nveaii |xjtioiic tečaje tudi po doMi. Vsekakor je potrebno, da se obrtniki za tečajr pnmK-aftno prigiase. Še bolje pa bi bilo, če bi rešila tozadevna v prasnit ju »Obrtna društva", posebno po deželi; seveda bi moralo to čun najhitreje izvršiti. (Carina) se ie povišala za 100 od«totko\\ iu Hieer kar brzojavno. To je prav. v kolikor gre za luksnrioznc pmlmcte. Cc pa zadene carina obrtniku potrebne uredinete. pa mora to ©goreiti vsnkega obrtnika. Zdi sc nnm, da sn to najbrže zadnje (totezc finančnega ministra pred volitvami. (Dobava cimidn!'- v ' v, nn-Bpeševanje obrti v Ljubljani ima na razpolmro večjo množino navadnega in ojneenega razstrelilnega tnnodni-ka. Po železniei sc bo odpošiljalo nnj-mntrj po 100 kg vfake vrste. Manjše množine se luni« odda tale pri tvrdki Fr. Sevčik v Ltiibl jatii. Židovska nliea. Interesenti na; priglasi jo svoje potrebščine najkesneje do dne 20. novembra in pred lože obenem tozadevno potrdilo ,«1 okrajnega glavarstva ali >upanstvn. •Tcčjij ta luženjc.) Urad za pospeševanje obrti bo | n redil skupno z državno obrtno šolo v Ljubljani d«\idnevni tečaj za lužetije (bajea-n.iel. Pouk l>o r iti mizarji naj prisrl«s-ijo svojo ndelež- Agitirajte od osebe do osebe za »Samostojno kmstijsko stranko"! 7aktouaSjfo t",e*plj"lu<> »*or. £>CiniCVti|le ee m.-iimfukttir-uegi in reuik revi ev, perila in isz o- »iMnib ilmeih r>r«><'imtnT ,,Jugos ovait> »ka razpoiiljatnica „SORA", Skolja Loka (Gorenj ko). Prodam kravo s teletom, ■lobro mlelarico, piicg. vs-kc pa? me fomSid v Guucljah it 7, p. Št. Ljubljano. Fr» u " Vid nad l'oz«r kmetovalci! Kdor bože imeti •'oliro in hitro popravlj«"« vsakovrstna stroja, naj se olme na tvrdko Mihael Kavči5, ptrojna i'elATtiiia i električnim obrat«« v KOSEZAH pri Ljubljani lt. 7. Cena zmerne. Izvriltev toča«. Kompletni Štedilniki vedno r zalegi. I elov ali bukov za poseka«;" ,» kupi. Pi"»-menc ponudbe pod „Ann>r.k'antiki kupec" na Vnoufni zavod Dr gn Beseljak, Ljubljana, Caiit»'jr>ro nabr f> Usnje, amsrlkanske podplate kakor tudi vse druge čevljarske potrebščine nudi po najnižjih dnevnih cenah na drobno In na debelo Anton Mrkun, Ljubljana Kolodvorska ulica št. 41. roicr UMETNA GNOJILA (kalijevo sol, kostno moko, kostni superfosfat i. t. d) dobavlja najkulantneje VINKO VABIČ, Žalec, Slovenija. Zahtevajte poundbe ža vagonsko, polragonske in manjšo množino! K DiUnovUau IW", Stampiljen iz bavfcuka in kovin. ton traokn. j Dospela jo velika pošiljatev raznih gumbov za suknje, igel, modnega blaga, finih žlic, toaletnih in čevljarskih potrebščin iu orodja. Na debelo in na drobno. Za obileu obisk se priporoča tvrdka, tovarniška zaloga šivalnih strojev v LJUBLJANI, Sv. Petra nasip it 7. Pečati KHip.ii *n Šablono Vzvddne tiskalnice. Modeli sa predtiskanje perila NOVO? Qatum-$tamplljo w lastnega Izdelka. ANTON OERNE gravour Ljubljana, Dvorni tr«? itev 1. Na prodaj imam 150 hektolitrov bo takoj uradu za pospeševan je obrti ▼ Ljubljani, Dunajska eesta št. 22. (U «z Crvljev iz iNVmškr Avstrije) Obrtniki, ali vam no prihaja slabo, ko to slišite? Ali vas ni pograbila pretekli teden upravičena jeza, ko ste po Ljubljani bili priča, kako so usiljevali ta nemški izdelek kar v celih zabojih. Obrtniki, kdo je dal dovoljenje za uroz, kdo je obrtnika vprašal, Če mn je to po volji? Torej brez uas in preko nas delajo kori-tarji, kar hočejo, da le njim nese — el>rt pa vzemi vrag. Čim revnejši je obrtnik, tem lažjo ga jo komandirnti — to je današnjo geslo. Ali se bo spričo tega še kdo našel, ki bi no delal z vsemi močmi za enoten nastop vsega obrtnega stanu? Kdor ne sedi na ušesih, naj siši, kdor nočo biti svoj in obrtništva grobokop, tisti čaka s nestrpnostjo dneva volitev, ko bo z vsem obrtništvom oddal glas za obrtnega kandidata in pomagal pomesti z vlado, ki tira obrtnika v propast letnika 1908. IVAN MALUS posestnik na Bizeljekem. Pffaff Puch Šivalne stroje, vozna k eiesa, plaSče, cevi, karbid in = svetilke ===== pripora ia \l*%id v Ljubljani, 7 VOH Sodna ulica /e \V\\V\\\V\\\X\\\V\\\>X\\X\\\\X\\\\\\X\\\XX\\X\\\\\X\\\\\\\\\\X\X\\\\X\\\X\\\\I\X n šš 8 K 8 * u XX \\ XX XX XX i! Otvoritev trgovine. Cenjenim odjemalcem vljudno naznanjamo, di smo zopet otvordi svojo dobro znano roanufakturno detajlno trgovino z manufakturnim blagom v popolnoma prenovljenem lokalu. Za bližajočo se zimsko sezijo priporočamo vsako rstne novosti, katere so ravno došl« iz inozemstva, osobito razno volneno In sukneno blago za dane in gospode, dalje perilne barhante, flanele, cefirje, Sifone, potrebščine za krojače, šivilje, tapetnike itd. Zagotavljajoč prijazno in solidno postrežbo se priporočamo XX XX XX i » ii xx xx veletrgovina z manufakturnim blagom, LJUBLJANA. Mestni trg It. 10. \\ u \\\\\\X\X\\XX\XX\\V\\\\\X\X\\\\\V\\\\\\\X\\\V\\V\\\VV\\\\\\\\\\\\\\\\\\\X\\\X*X^ Pnevmatiko za avto n kolesa v vseh d menzijah, 1 gumijeve predmete, vsakovrstne žice za električno i napeljavo, e'ektrotehničnj material in vsako- l 1 vrstne potrebščne priporoča po najnižjih cenah M. Kuštrin, ubljana. Dunajska cesta ll 20; Melon iL 471 Podružnica: Maribor, jorftftia nliea IL S. Sgn. Imate bolečine? V obrazu? V vsem telesu ? Vaše mišice in živci Vam od povečujejo? Poizkusite pravi Fcller-jev Elza-fluid! Čudili se boste! 6 dvojuatih ali 2 veliki specialni steklenici 42 K. Državna trošarina po-sebe. Ali trpite na počasni prebavi? Na slabem apetitu? Zaprtju? Proti temu pomagajo prave Fellerjeve Elza kroglice! 6 škatlic 18 K. Prava želodec okrepčujoča švedska tinktura Bteklenica 20 K. Omot in poštnina posebe, a najceneje. F.ugen V. Feller, Stubica donja, Elsa-trg Št. 344, Hrvatska. A. Amerikansko strojno olj ^ j i i i v!s sa 1 V Olje, lahko, za vretvua; Olje za trau: Biroje; O Je, za avtomobile, lahko; Olj«. „ « izredno težko; Olje za cilindre; Olje proti prahu. Glavna zaloga: Medic, lakovc i Zaiti, hi m. tovarna flrneia. laka In barv prej A. Zanklili sinovi. ■ »mitibiii fll Najboljši in najcenejši razmnoževalni apanat. The Rex CoM Ljubljana, Gradiiie 10. fLjubljanska kreditna banka v Ljubljani, S,"UTZ""" Podružnice: v Splitu, Trstu, Sarajav-s, Celovcu, Gorici, Celju, Mariboru in Sorovljan; ekspozitura v Ptu u. OelniSka glavnica 50,000.000 kron, rezervni zakladi skupno okrog 45,000.000 kron, oziroma glavnica z rezervami okrog 95,000.000 kron. — Brzojavni naslov: Banka, Ljubljana. Sprejema % ^ na knjižice in tekoii raSun Telefon Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, proti ugodnemu obrestovanju. it. 281. valut In dovoljuje vsakovrstne kredite. J Urednik: dipl asr. A. Jamaik Natisnila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani