Karl May: Zaklad v Srebrnem jezeru. (Dalje.) In Veliki medved je vpil: »Vem, kdo je tat! Cornel je kradel —! In on je tudi navrtal ladjo —! Vidcl sem ga, prijeti sem ga mislil, pa častnik ni pustil. Vprašajte črnega kurjača! Pil je s cornelom, šel •7 jedilnico in umival okna pa se vrnil in spet pil in govonl z njim! Povedati mora, kaj se je pogovarjal s cornelom!« Vse se je zgrniio krog inženjerja. Na bregu je nekdo kriknil: »Mali raedved je!« je pravil stari. »Poslal sem ga za cornelom, ki je šel prvi na suho. Pogledal bo, kam je izginil.« In že je Mali medved prihitcl črez mostič, kazal na reko in pravil ves zasopel: »Tamle bežijo —! Cornel je ukradel veliki čoln in beži s svojimi Ijudmi na nasprotni breg!« Na krovu je gorelo vse polno luči in v njihovem svitu so videli bežeče trampe. Zaničljivo so tulili in se rogali, srdito so jim odgovarjali z ladje kapitan in njegovi ljudje. »Za njimi v malem čolnu!« je kriče svetoval edeu. »Bi nič ne pomagalo!« je tehtno pravil Old Firehand. »Postrelili bi vas pa vkljub temu ušli. Najbolje je, da počakamo na dan in zarana poiščemo njihovo sled.« »Kje bodo že tistikrat!« »Nič se ne bojte! Bi ne bilo prvikrat, da —.« Na bregu je odieknil krik. »Čujte —!« je prisluhnil Old Firehand. »Veliki niedved —!« In že je vpil Indijanec črez vodo: »Veliki medved si je izposodil mali čoln. Zasledoval bo cornela, da se maščuje. Pustil bo čoln na drugem bregu, našli ga bodete. Tonkav/a ne bodeta izgubila cornela izpred oči! Veliki in Mali medved morata imeti njegovo kri! Howgh!« »Kaj se je zgodilo?« je popraševal kapitan. »Nič posebnega. Čisto smo pozabili na Indijanca v naši zmešnjavi. Vzela sta si mali čoln in odveslala za trampi. Zanesite se na nju! Stvar je v dobrih rokah!« Kapitan je zabavljal. Privedli so črnca. Old Firchand ga je zasliševal in ga s svojimi vprašanji nagnal v tako zagato, da je končno ,.yse priznal in povedal, o čem se je pogovarjal s cornelom. Vsako besedo je moral ponoviti. ki mu jo je povedal. In takoj se je vse pojasnilo. Cornel je poslal črnca na poizvedovanje v jedilnico., čraec je prisluškoval pogovoru Old Firehanda s Črnim Tomom, inženjerjem in Drollom pa šel Cornelu poročat. Po njem je vodja trampov zvedel za inžcnjerjev denar, navrtal ladjo in ukradel bo¦vvieknife pa jo pobrisal, ko je parnik pristal. Črnca so vrgli v ladijsko ječo, drugi dan bi imel dobiti palico. Sodniji ga žal niso raogli izročiti. Sesaljks so bi!c vdirajoči vodi popolnoma kos, zamašili so luknji in črez nekaj ur je parnik spet odplul. Gostje so se vrnili na krov in se odškodovali za prestane neprijatnosti na pustem obrežju s čajem in wbiskyiem. Zamuda jih prav nič ni vznemirjala, mnogim je bil dogodek še v zabavo. Najmanj je bil neljubega dogodka vesel inženjer. Trampi so mu ušli z devet lisoč dolarji, ki niso bili ujcgova last in ki bi jih moral nadomestiti iz svojega. O!d Firehand Ła je tolažil. »Upajmo, da dobite denar nazaj! Potuite mirn" dalje s svojo družino! ^Ta farmi vašega brata sc spet vidimo!« Inženjer se je začudil. »Zapustili nas bodete —?« »Da. Za cornelom pojdem.« »Cemu?« »Da mu odvzamera rop.« »Tiste dolarje?« »Seveda! Jih mu mar mislite pustiti?« »Cujte, sir, tisti dolarji niso vredni vašega življenja! Dovolj imarn, da jih nadomcstim iz svojega! In rajši bom sam plačal, ko pa da bi radi mene šli v nevarnost!« Malomarno je zamahnil orjak z roko. »V nevarnost —? Pshaw —I Takile trampi —! 2e z vse drugačnimi ljudmi sem imel posla! Takih lopovov se ne bojim!« »Pustite jih in pojdite rajši z menoj! K bratu pojdeva in tam se domenimo radi Srebrnega jezera!« Pa Old Firehand je odkimal. »Najprvo bomo opravili s trampi, potem pa pridemo k vam. Ne gre samo za vaše dolarje! Trampi so zvedeli po črncu za ves naš pogovor pa zvedeli tudi, da ima Crni Tom denar in da je namenjen v gozdovc ob Black bear riverju. Poznam trampe in prav nič se ne motim, če sodim, da se mislijo predvsem polastiti Tomovega denarja. Tom je v nevarnosti in ker imam z njirn svoje posebne namene, bom šel z njim. V nevarnosti pa so tudi njegovi rafterji. Trampi jih bodo našli in napadli in ker so Tomovi ljudje, bom tudi njim pomagal, utegne biti, da tudi nje še kedaj potrebujem.« Inženjer je majal z glavo. »Za trampi pojdete —? Verjel bi. da končno taki ljudje za vas, slavnega westmana, niso nevarni, ampak — jih bodete našli?« »Tonkawa sta se jim obesila za petc in jih ne izgubita več! Mojstra sta v zasledovanju! In že zato se bodeta potrudila, ker imata maščevanje do cornela.« »Sami pojdete za trampi?« »Mislim, da r.e bom sam. Kaj, Tom?« »Razume se samo po sebi, da pojdetn z vami!« je dejal Črni Tom preprosto. »In teta Droll in njegov Fred?« >Da!« je pomežiknil Droll. »Tudi midva pojdcva! Cornel mora biti naš! In ne samo radi tega, ker je enemu naših ukradel denar! Tudi radi drugih reči. Mož ima marsikaj na vesti, za kar ga oblast že dolgo i-jče! In ko ga primemo, gorje mu, če je treba!« V. V drvarski koči, V pragozdu ob gornjem Black bear riverju je bilo. Mesec je oblival z bledo lučjo vrhove dreves, pod njimi pa je bila gosta tema. Le ob drvarski koči je bilo svetlo, ki je slala na visokem bregu reke. Tam je gorel velik ogenj, debela bruna je oblizoval plamen, se dvigal meter visoko in osvetljeval nizke, sirove stene koče. Na prvi pogled se je videlo, da je narejena le za silo. Ni bila sestavljena iz obtesanih brun, kakor navadno naredijo koče pri nas in tudi v Ameriki. Drvarji so si enostavno izbrali na primernem mestu v pragozdu štiri močna drevesa, ki so stala v štirikotu vsaksebi, jim odrezali vrhove, jih oklestili — in štirje ogli hiše so bili gotovi. Na te štiri ogle so nabili počrezne trame in položili na nje preprosto streho, — ne iz desek, kajti žage pragozd tistikrat še ni poznal, ampak iz cepanic, ki jim pravijo v pragozdu clapboards. Iz takih cepanic so bile tudi stene. V prednji steni so bile tri odortine, večja, ki je služila za vrata, in dve manjši, ob desni in ob levi vhoda, ki sta služili za okna. Trdo pred vrali je sede!o okoli ognja dvajset ljudi. Videti iim je bilo, da že nekaj mesecev niso biii deležni dobrot tako zvane »kulture«. Njihova obleka, po večini iz debelega platna in iz usnja, je bila obnošena, oguliena in raztrgana, njihove roke in njihovi obrazi niso bili od solnca samo ožgani, že kar rjavo ustrojeni so bili. Nož Je tičal vsakemu za pasom. drugega orožja ni bilo videti, najbrž so bile njihove puškc v koči. (Dalje sledi.)