Osebne vestl. Duhovniške vesti. Župnijo Artiče pri Brežicah je dobil g. Jožef Šketa, dosedaj ikaplan pri Veliki Nedelji. — Provizor v Artičah g. Franc Modrinjak jo prlšel nazaj v Pišece za kaplana. Župnija Galicija pri Celju jc podeljena gMihaelu Čarf, župniku pri Sv. Joštu. Nesreče. Mraz, ki je nastopil v noči od 1. na 2. majuik, ni liudo udaril samo naše ?]nvtn?.kfe kraje, ampak celo državo. Colih 60 let ill Mla Slovenija tako hudo prizadeta od spomladanske J^SliC, nego tokrat. Nepreglcdno ogromna škoda se ne da sedaj še niti približno oceniti. Onromna škoda vsled mraza. Iz Ijntomersko-ormoških goric nam pišejo, da jo mraz v noči od 1. na 2. maj povzročil ogromno škodo v vinogradih in sadonosnikih. V vinogradih so največ trpele sledeče sortc trt: šipon, žlahtnina in portugalka. Sadonosniki pa, ki so bili dne 1. maja v najlepšem belem in rdečem cvctju, so postali dne 2. maja, 'ko je posijalo solnce, rjavi. PriCakovati jc bilo bogatc sadne letine, a bo sedaj vsled poškodbe po mrazu več ko za polovico manjša. Požarna nevarnost za prijazno cerkvico. V zvonik prijazne cerkvice Svet. Vrbana nad. Mariborom je treščila strela med snežno nevihto dnc 1. maja ob pol- enih popoldne. Radi pokvarjenega strelovoda ni zdrsnila po žici v zemljo, ampak po jabolku prav v ikonico zvonika. Šele pa radijski anteni, katero ima napeljano soscdni ikrčmar, je doscgla strela zcmljo. Udar strcle je užgal vrh stolpa pod pločevinasto streho in sc je začelo ncvarno kaditi tcr je oznanjal dim resno požarno nevarnost. Gašenja so se lotili z velikim trudom in požrtvovalnostj- ikamniški in mariborski gasilci. Gasilno delo jc bilo silno težavno, 'ker je zvonik proti zgornjemu koncu čisto ozek. Gasilci so delali 24 nr in so morali odstraniti s stolpa jabolko ter križ, siccr bi sc bila zrušila v notrajnost. Šcle dne 2. maja krog poldno jc bila odstranjena požarna nevarnost. Smrtno povožen od avtomobila. Xa Križnem vrhu nad Poljčanami se jc zgodila v noči prod 1. majem nesreča, ki jc zahtevala življenjc 481ctnega pomožnega pKOgovncga čuvaja Juvija Martinšeka. Omenjeni se je vračal iz Slovensko Bistrice proti domu in so je nstavil na Kvižncm vrhu, kjer so postavljali mlaj. Martinšek je fantom pomagal <lo noči. Po 20. uvi jo odšel in rekel, da gre proti domu. Na povvatku mu jc pribrzel nasproti osebni in ne- ziian avto, ki ga je smrtno povozil. Martinšeka so našli na cesti razmosarjenega, fcer ga je avtomobil vlekel seboj po cesti. Brozvcstni avtomobilist je pustil smrtno povoženega in zginil. Posestnica pogorela. V Lobnici pri Rušah jc uničil požar posestnici lvanki Jamnikar hišo i.n gospodarsko poslopje. Škoda 30.000 Din. Dva požara na Dravskem polju. V Spodnjih Pleterjih pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju je uničil v noči ogenj vsa gospodarska poslopja s pridelki ia orodjem posestniku Jožefu Planinšcku. V Leskovcu pri Pragerskem sta pogorela stanovanjska liiša in viničarija posestniku Karlu Soršaku. Škoda znaša 30.000 Din. Gospodarsko poslopje je pogorelo v Cirkovcah pri Pragerskcm poscstniku i»Iaryvžu Napastu. Zgorela je tudi živinska krma, f li*oj ^a č.iSčenj« žita^ter razno orodje. Škoda znaša 20.00U i/ilit Gasilci. so prepročili razmah požara. Smrina uesreča v božjastnem napn« du. V Celju jc smrtno ponosrečil 501ctni božjastni Robcrt Strašek, ki je stanoval pri svojili starših. V božjastnem napadau je padel po stopnicah, da si jc prebil lobanjo in podlogcl poškodbi. Gospodarsko poslopje je pogorelo po ncsreči na Prokorju pri Celju pri posestniku p. d. pri Kmetu. Smrtna nesreča otroka. V Ljubljani v Staničevi ulici je utonil v kadi vodo na domačem vrtu 18mesečni Lojzek, sinko krojaškcga mojstra in hišncga poscstnika Al. Hovvatica. Posestnica pogorela. Na Primskovem pri Kranju je pogorela v noči domačija posestnice IsTeže Starc, po domače pri Gofarju. Ogenj je izbruhnil o polnoči v šupi. Požar jo uničil šupo, ostrešje na hlevu ter hiši, drvarnico in precej orodja. Posestnico so vzbudili sosedje ob izbruhu požara iz spanja. Omonjeni požar je na Primskovem v kratkem času žc drugi. Smrtna nesreča pri plezauju. Pii plczanju na Turnc pri Šmarni gori na Kranjskem jc dne 5. maja strmoglavil z vrha 191etni knjigovcški vajcncc Afi"cko Dovič iz Malc vasi pri Jcžici. Smrtnonevarno ponesrečenega so koj propeljali v ljubljansko bolnico, kjcr jc podlegel poškodbi. Huda avtoimbilska nesreča francoskega ministrskega predsednika Flandina. Francoski ministrski predsednik Flandin se je peljal dne 4. maja v avtomobilu s svojo žcno ter hčerko. Na potu iz Pariza v Domcy sur Cure, 170 (km južno od Pariza, je zadcl njegov avtomobil v a-"to lionskcga poslanca in ministra Herriota. Sunek je pognal Flandina iz vozila, udaril jc z glavo ol> obccstni kamcn ter si zlomil desno roko. Na srečo A ni prebil lobanje. Smrtno ncvarno je poškodovana njegova hčerka, žena : .¦ lahko. ITcrriotov avto jc vrglo s ceito, ,la se je prevrnil, vendar ni bil poškodovah nihče. Nopoš-kodovana sta ostala oba šoferja, liatera so zaprli. Bazne novtce. Zvon s kljukasiimi križi. Na prvi mah bi ikdo mislil, da je bil izdelan v Nemčiji, ikjer vlada kljukasti ikriž kot znak nemškega narodnega socializma, tep da je bil namenjen za 'kajkšno kapelo nemške poganske vere. Tako domnevanje je povse napačno. Zvon je bil izdelan v zvonolivarni g. Biihla, ki je prej bila v Mariboru, zdaj pa je v Račah. Naročili so ga ptujski Nemci za protestantovsko cerkev v Ptuju. Na zvonu je napis, ikajpada v nemškem jeziku: »Pridi k nam tvoje fcraljestvo!« Okoli tega napis? pa »o sami ikljukasti križi nemškega narodnega socializma. S tem so gospodje Nemci, ki živijo v naši državi, javno izpovedali, Ikakšno kraljestvo si tako srčno želijo, da to željo celo obesijo na cerkveni zvon. Nov vozni red. S 15. majem bo stopil na železnicah v veljavo poletni vozni red. Kakih posebnih sprememb ni, a vendar jih je precej. Odkrit rimski grob pri Ptnju. Njivo za ptujsko bolnico so orali in so naleteli na ikamenit grob, o katerem trdijo starinoslovski strokovnjaki, da je star 1500 let. V grobu je bil sarkofag ali krsta z okostjem, od katerega so še dobro ohranjeni zobi. Zunaj krste je bilo okostje ikonja, iz čcsar sklepajo. da gre za bolj imenitnega rimskega državljana. V grobu je bil tudi lonček in v njem dva bakrena novca Konstantina iVelikega. Najdbo so oddali v ptujski muzej. Obžalovanfa vredni slučafi. Ustrelil se je ob cesti mcd Hočami in Slivnico 24Ietni ikrojaški pomočnik Br. Lovrik iz Maribora. Vlom v traiiko. V Mariboru je bilo Vlomljcno v trafiko Barbarc Eigner na voglu Gosposvet&ke in Vrtne ulice. Vlomilec je odnesel tobačnih izdelkov za 7000 Din. Stol sedmorice v Zagrebu potrdil smrtno obsodbo. V Gradižki pri Svcti Kungoti pri Mariboru je bil umorjen ter izropan ikrošnjar Stanko Hacin. Kut morilca s^ prijeli in c^sodili dne 15. marca t. 1. v Mariboru na vešala Viktorja Juh \<_ita. Morilčcv zagovornik se je pritožil proti obsodbi, a zagrebški stol sedmorice je pritožbo zavrnil ter potrdil prvotno obsodbo rnariborskega okrožnega sodišča. Odločilno besedo ima sedaj privosodno ministrstvo v Belgradu, iki bo predložilo na smrt obsojenega v pomilostitev na najvišje nesto, ali pa Ko izvršena smrtna kazen. Neznansga mutastega berača je napadei in mu oropal 21 Din v novcih po 25 par na poti proti Glažuti na Smolniku pri Rušah 321etni Franc Babič, žc radi tatvine in pretepov pre-dkaznovani ikovač. Vlomilska tolpa pod ključem. Orožniki s Ptujske gore so izročili v zapore okrajnega s'odišča v Ptuju šest oseb, !d so osumljene, da so izvršile po Halozah in po okolici Ptuja 32 vlomov ter tatvin. Podlegel poF^otibi. V vinogradih pri Sv. Petru pri Mariboru je bi!o v zadnjprn časn mno^j dela. Med vinogradnimi delavci je bil tudi viničarski sin Ivan Garazer. Po delu se je podal domov \ Celestriio. Na potu je srečal 21letnega viničarskega sina Srečk i Bohla, s 'katerim si nista bila prijatelja. Pri srečaiija s'a se zopet sprla. Gamzer je udaril Bohla z motiko po glavi in mu prebil lcbanjo. Udarjeni je podlegel 'kljub operaciji v mariborski bolnici poškodbi. Ivan Gamzer se izgovarja s silob- .nom. Umor priijuLljanega gozdarja. Na Planici v }>ližini Gutenbergove ikoče p.i Lučah.7 iS&vaijski dclini je ustrclil neznanec (najbrž lovski tat) g: Emila Krištofa, fI31etnega gozdarja škofijskih poscstcv. Krištof se je odpravil v saboUi 4. maja na petelir.e in se je hotel v nodeljo vrniti do služb^ božjo v Luče, a ga ni bilo, ker ga jc dolet^la zavratna smrt maščevalne roke. Občc priljubljcni gozdar zapušča ženo in 2 otroka. Priznanje v preiskovalnem zaporn. Pri Sv. Takobu la Kalobju v okolici Sv. Jurija ob >žni že!. jc bila dne 18. februarja t. 1. umorjena stara prevžitkarica Elizabeta Rnpec. Pod sumom jJočina sta bila aretirana sin umorjene Adam in rjogova že la Frančiška. Ivan Polenik, ki je prišel kratko pred um-orom k hiši r.a delo, je po zločinu pobegnil in so ^a prijoli dne 16. maroa v Josipdolu j^ri RiLnici na Pohorju in ga oddali v preiskovalne zapore celjskega, okrožnega sodišča. Polenik je priznal dne 3. maja, da je on morilcc stare Elizabete, -, sta ga nagovorila k lamu zakonca Repec Adam ter njegova žena. ObljuMla sta mu v hiši dosmrtno prehrano ter stanovaije. Med staro Elizabeto in mladima so bili na dnevnem redu prepi ¦ in tožbe radi prcvžitka. Morilec Polenik je bil radi različnih latvin že štirikrat predkaznovan. Orožuik ustreljen. Orožniški podnarednik I. Kozjek je bil svoj čas uslužbea pri Zgornji Sv. Kungoti nad Mariborom, odkoder je bil prestavljen v Kozje. Zadnje di.i so preganjali orožnila tolovajsko bando po spodnjih ikrajih in za to priliko se je preoblekel Iv. Kozjek v civilno obleko. Po nesreči je bil Kozjek v roči us^reljen v trebuh in je podlegel poškcdbi. Slučaj je tem žalostnejši, ker je jila k njemu za stalno namenjena njegova mlada žena, a je žalibog prišla na pogreb. Neverjetno zverinski zločin mladoletnega fantina. Pri Litiji je Windischgratzov grad Bogensperk, nekoč last slavnega zgodovinopisca Valvazorja. Na omenjenem gradu je ikuharica ter oskrbnica 691etna Marija Tomažin. TomažLnova je postala skoro smrtna žrtev mladoletnega neverjetno podivjanega zločina. Ko so staro oskrbnico spogrcšili na gradu, so takoj zasumili, da sc ni zgodilo z njo nič kaj dobrega. V ikuhinji, kjer je starka bivala običajno, so našli juho in pečenko, katero jp imela pripravljeno zase. Iz ikuhinje se je poznala ikrvava sled v predsobo, nato navzdol po stopnicah v klet, iz prve kleti v drugo in še celo v tretjo. Iz tietje kleti je bilo čuti slabotno vzdibovanje. In tamkaj so našli staro revo grozno ranjeno ir. še ikomaj malo živo. Napad je bil izvršen v !kuhinji, odkoder je zavlekel surovina žrtev v ikletno skrivališče in jc celo skušal zažgati klot in grad, ikar mu pa ni uspelo. Krvavc sledove v aihinji je hotel zloba zabrisati in je tudi zadnja vrata v trctjo iklet zabil. Iludo ranjeno in z britvijo razmesarjcno po glavi so prepeljali v ljubljansko bolnico, ikjer je tudi izpovedala, da jo je obdclal po glavi z britvijo in polencm neki 181etni fantin, ki J3 bil kot sel ziposlen na Bogenšperku, a so ga fldpustili. Od Tcriažinove je nokof zalitoval, naj mu posodi k^szovoobleko za maškerado, kar mu pa dobra starka ni dala, in je bil celo radi tcga odpuščen. usani z'.očin je zagrešil budobnež iz maščevanja. V spopadu zaklan. V Podrnilju v okolici Litije sta si skočila v lase v Pelričovi hiši 20!etni poscstnikov sin Albert Sedevčič fz Preške in 28Ietni posestniški siti Janez Vodenik iz Podp-olšnika. Nekaj časa sta se obdelovala 8 pestmi, nato sta pa segla po nože. Vodenik je prerezal Sedevčiču glavno žilo na vralu. Ko je hotel tudi Sedevčič zamahniti z nožem, je omahnil ter izkrvavel. Ctrcci zanetili požar. V Stobu pri Domžalah so zanetili otroci dne 2. maja popoldne ogenj, ki je uničil 30 m dolgo in 1 m široko gospodarsko poslopje posestnika Avguština Habjana. Zgorel je tudi hlev. Živino so rešili. Škoda znaša 50.000 Din. Pri Habjanovih je nastal pred 40 leti ogenj, katerega so bili zanetili otroci in so bila uničena razna poslopja 13 gospodarjem. Tokrat so' tudi bili Habjanovi otroci sami doma, Mimo je prišla petJetna Nežika, hčerka Valenta Habjana, ki je poslal otroka po vžigalice. Dekletce je posodilo sosedovim otrokom vžigalice, ki so zanetili steljo in nato je prišlo do usodepolne požarne nesreče. Vlcmilske posle vrši po Dclenjskem iz zaporov v Novem mestu pobegli kaznjenec Jožef Urbančič iz Mrtvic. V Avstriji obsojen na smrt. Dne 2. maja je obsodila avstrijska porota v Leobnu ria smrt na vešalih 561etnega vpokojenega premikača avstrijsldh zveznih železnic Franca Štrucelj, rodom iz Ptuja. Omenjeni je umoril lani dne 31. oktobra svojo ženo in se delal Naznega, a so ga zdravniki prepoznali i zdravega in za zločin odgovornega. * Slovensha ftnrina. Turnišče. Na Belo nedeljo dne 28. aprila sta stopila pred oltar m si prisegla večno zvestobo Teveak Štefan in Tornar Ana, oba iz Turnišča. Poroka se je vrš la popoldne ob treh po večernicah. Kot priči eta bila gg. Horvat Franjo, abs. ing.. in Miholič Štefan. Mlademu paru iskreno čestitamo in jima želimo obilno božjega blagoslova! Poroeal je vl g. dekan Ivan Jerič. — Dne 29. aprila zjutraj se je dogodil obžalovanja vreden dogodek. K. iz T. je b 1 na gostiji in vseskozi dobre volje. Seveda, viao mu je zlezlo v možgane, in ko se je zjuIraj vrnil z gostije domov, je začel jezno vehtaeiti po hiši. I ^grabil je za nnž, ga celo še nabrusil in ogroževal z njim ženo, otroka in dedeka. Kaj vse vino stori! — Herbaj Pavel, ki služi pri Balažekovih že dokaj let, ie šej orat s konji; v Polano. Ko je prišel ven iz Nedelice in šel z vozom preko jarka, je padel pod konja z voza. Konji se niso usta\ili in ga celo nekaj časa -lekli 8 seboj. Herbaj je dobil zelo težke notranje poškodbe in več odprtib. ran, tako da je moral priti zdravnik in piu rane zašil. Želimo Pavlu skorajšnjega okrevanja! — Dnr 29. aprila se je vršil pm' n živinski in kramarski sejem. Priginne je bilo dokaj živine in tudi kramarjev in lončarjev je bilo veliko število, toda do kakih večjih kupč'j ni prišlo. — Dne 30. aprila zvečer so se pojavili rjavi hrošči v tako vlikem števlu, da človek skoro ni mogel iti po cesti. Brenčali so tako močno, kakor bi letel zrakoi /. Leteli ao 3 p !ja nŁ drevesa in jih skoro ¦vsa zasedli. Rjavi hrošči so vel ka nadloga za mlado hrastovo listje 1n jih ljudje pobijajo, kakor jih vedo in morejo. Sicer pa pravijo starejši ljudje, dp bo le' s žito Izredno ibro udilo. Ko bi lel — Preselil se je med nebeSke Augleški kraljevski par je ou^ajai Ujue 6. majja ^^nui.j viauu^a.krilatce Piickov otrok. Žalostnim staršem naše sožalje! — Odšel je v Franoijo na sezonsko delo dne 30. aprila g. Miholič Štefan. Želimo mu v daljni Franciji obilo božjega blagoslova in ljutoega zdravja! — Dne 30. aprila zvečei* je postalo iz'-edno hlad.no. Zrak je bil mrzel in ohlajen radi deževja in mrzlega vetra. Zato je bila posledica te ohladitve slana dne 1., 2. on 3. maja. Posebno huda slana je padla dne 2. maja zjutraj in napravila veliko škodo po vrtovih in po vinskih trtah. Nekateri so celo kurili ognje pod brajdami, toda Bog ve, če bo to kaj pomagalo. Sezonski delavci. Mudil eem se dne 30. aprila v Soboti. Bilo }e dzredno dosti ljudi po ulicah in povprašal sem enega, kaj to vendar pomeni. »Francozi so«, ml je dejal. »Danes gredo v Francijo.« Milo se mi je storilo, toda ojunačil sem se in etopil na kolodvor. Tam je bilo veliko število, okrog 200 mož, fantov, >una in deklet. N'chče ni bil vesel. Vsi so hodili žalostnih obrazov. Govorili so ma!o. Dobil spm znanca in mu zastavil sledeče vpra- šanje: »Kako se počutiš eedaj, ko odhajaš?« Pogledal me je žalostno-veselo in mi odgovoril: »Kaj pa hočemo? Moramo iti, če hočemo živeti.« Tedaj sem se obrnil in opazil sem mlado ženo, ki je jokala. Nisem mogel več strpeti. PoeJovil &em se o-d znanca in naglo odšel s kolodvora. »118 jih gre danes«, s&m pomislil, »in še mno-gi in mnogi bodo šli v tujino in ta.m z delom zgubljali svoje mlade moči in tudi premnogi svoje zdravje. Daj Bog, da bi bil enkrat tisti čas, da bi jih lahko zapoelila domovina.« Upa;mo, da se bode končno reš,ilo turli vprašanje našega sezonskega delavstva in tudi ono zaščtilo, kar bi bilo zelo prav. Le najpotrobnejšim naj se daje možnost odhoda, potem bomo vsi zadovoljni . . . Gsi.m svetovno znanih Windsor-belcev, ki .-.j vlekli dne 6. maja angleško kraljevo kočijo ob proslavi 251etnice vladania angleškega kralja in kraljice.