32 bložcnih moCenic Spominskl dan 9. julij. Kristus je svojim vernikom napove« dal sovraštvo in preganjanje od sveta^ kakor ga je moral prenašati sam. Ta napoved se tudi izpolnuje in mora Cer« kev Kristusova v vseh časih trpeti pre« ganjanja, celo krvava. Tudi velika fran coska revolucija pred 140 leti se je obrnila proti Cerkvi in njenim zvestim o« trokom. Voditelji francoske revolucije^ pravi krvavi možje, so z nepopisnim. sovraštvom besneli zoper vse, kar bi ša moglo spominjati na Boga, Kristusan krščanstvo. Na tisoče zvestih kristjanov je moralo v onih žalostnih časili preliti kri za svojo krščansko in cerkveno prepričanje. Med temi je bilo tudi 32 redovnic v mestu Oranž, ki so umrle med 6. in 26. julljem leta 1794. Te redovnice so spadale k različnim redovom in pobožnim družbam. Ko ja izdala leta 1790 francoska vlada odlokn da so samostani prepovedani in da njihovo prcmoženje pripade državi, so rane redovnice našle zavetišče v samotanu uršulink, ki jih še niso bili razgnali. Kmalu pa so morale redovnica tudi iz tega svojega zavetišCa na. cesto. Združile so se v male skupine in so skušale na ta način, kolikor se je pač dalo, nadaljevati redovno življenje. Tu e pa prišel do moči na Francoskcm eden največjih okrutnežev, kar jih pozna zgodovina, zloglasni Robespier. Pa vseh krajih je postavil takoimenovana sodišča za javno blaginjo, ki so imela neomejeno oblast nad vsemi, ki so bili osumljeni in zatoženi kot izdajalci republike. Dne 29. decembra 1793 je izdal načelnik okraja Oranž določbo, da so morale vse bivše redovnice priseči na »svobodo in enakost«, drugače so jili smatrali za izdajalke in so z njimi tudi tako postopali. Bivše sestre so vse odločno odklonile prisego, ker so dobro edele, kaj ta prisega pomeni, namreČ dpad od vere. Zato je načelnik dal povelje, da morajo sestre v zapor. Noč, predno se je povelje izvršilo, so prebile: ' molitvi in pobožnem petju, 2. maja. 0 pogum.no zasedle slabe vozove, ki so. jih imeli peljati v zapor. Bilo jih je 29} dne 10. maja je zadela ista usoda še trf druge redovnice, ki so bivale v svojih domačih hišah. Sestre so napravile iz svoje ječe prari samostan. Imele so natančno dolo.en dnevni red. Molile so in premišlje.ale, zraven so opravljale razna ročna ela. Po posebni pobožnosti se je odliovala mladostna sestra Magdalena iistamon; njcne tovarišice so jo imenovale svetnico. Prva je dosegla venec mučeništva setra Marija Roza iz benediktinskega r« ta. Dne 5. julija je morala stopiti pred lodišče za javno blaginjo. Z njo je atal >red sodbo nek duhovnik in še dve drif 1 sestri. Sodniki so upali, da bo oma,- ovala in še druge potegnila za sebaL l čisto odločno je izjavila, da ne bodf )risegla, ker smatra to prisego Cfc OŠ* pad od vere. Njeni izjavi so se pridrutžili tudi drugi obtoženci. !Predsednik podišča je nato predlagal za nje smrtno kazen, češ, da so smrtni sovražnlki poiBtali in ker so skušali s prazuo vero republiko uničiti. Dne 6. jullja ot>_6. urt «yečer so padle njihove glaVe po3 morilno sekiro. Devetkrat se je še v juliju istega leta ponavljal ta prizor. Rablji, ki so dan na Han opravljali svoj krvavi posel, so J?Ili ginjeni, ko so gledali, kak6 sp te ŽrtvG mmirale. Mnoge so se z veselim obrarom zahvaljevale rabljem, da z njihovo pomoSjo tako hitro gredo na ženitnino nebeškega Jagnjeta. Mirno in z veselim obrazom so polagale svoje glave pod morilno orožje. Sestra Pelagija je objela vse svoje sosestre, odprla skatlo e sladkarijami in rekla: »Jejmo, to je naša svatovska gostija«, in vse so jedle. jSestra Marija je poljubila sekiro Łot oj-odje, ki ji bo odprlo nebesa. Sestra (Teoktista fe pred svojo smrtjo zapela JMarijin magnifikat. Bog je svoje pogumne pričevalke poveličeval z raznimi Cudeži. Trije fcjihoiVi sodniki so se spreobrnili, Bog je na njihovo priproSnjo podeljeval bolnikom zdravje in druge dobrote. iZato in iker jih je ljudstvo redno častilo kot mu ičenice, ki so umrle radi svojega verske ga prepričanja, jih je papež Pij XI. dne 110. majnika leta 1925 proglasil blaženim. Te sestre, ŁeravnQ slabotne ženske, bo krasen vzgled, kako se je treba boriti za svobodo svoje vesti. K temu, kar rjim je prepovedovala njihova vest, kar so smatrale zoper božjo postavo, se nibo dale pregovoriti in prlsiliti od nikogar in ničesar na svetu. Rajši so žrtvo,vale svoje življenje, kakor pa ravnale proti svoji vesti. Da bi tudi mi tako Cuvali pvobodo svoje vesti, da bi si je ne pustili vzeti ne od laskanja, pa tudi ne od zasmeha »sveta, da bi pa tudi nikdar ne pustili, 'da nam udušijo našo vest naSe lastne strasti. Tako bi ohranili pravico in. dobro samim sebi, a pomagali bi resnico in dobro ohraniti tudi svetu. Nova katoliška cerkev. Na praznik sv. apostolov Petra in Pavla so svečano blagoslovili temeljni kamen za novo katoliško cerkev v Zaječaru. Zaječar >je mesto blizu bolgarske meje. V mestu samem se nahaja večje število katoliških vojakov. V okolici pa je več rudnikov, kjer je zaposlenih več tisoč rudarjev, med njimi tudi precejšnje število katoličanov. V borskem rudniku, ki ga Imajo v zakupu Francozi, so večinoma francoski delavci. Za nje je uprava rud nika postavila prošlo leto krasno cerkvico, ki jo oskrbuje p. Pirnat iz reda asumptionistov (Vnebovzetje Marijino), ki so naseljeni v Belgradu. DušjeBkrbje za slovanske katoličane v Zaječaru in v okolici so pa navadno vršili z veliko vnemo vojaški kurati v ZajeCaru. Dušjeskrbje pa je bilo zelo otežkočeno, ker ni bilo nikjer katoliške cer kve. Po darežljivosti belgrajskega nadŠkofa o. Rodiča, apostolskega nuncija Pelegrinettija in papeža Pija XI. sameKa pa je omogočeno, da se sezlda v Za- iečaru vsaj priprosta cerkvica. ki bode letog 'do jesehi vsaj toliko dogotovljena, da bode mogoče v njej obhajati službo božjo. Nov važen jgavod« V nedeljo dne 80. junija so v Zagrebu položjli temeljni kamepi za nov zavod salezijancev, ki bodo tam razvili svoje delovanje y prid mladine, posebno delavske. Obred polaganja je opravil nadškof dr. Sauer. 2aVod pa stftvijo y spomin, da je bil letoš prisiet blažerilnl Don Bpsko, ustanovMk šale^ljanc^v, v spotnin žlate sv, va&i& Pija XI. in pa zlate maše zagrebŠkega nadškofa dt. Bauerja. Iz Rima. Dne 23. junija je bil proglagen blaiženim K6zma Kermurgian, muCenik h Afmenije v Mali Aziji. Bil je najprej duhovnik razkolne armenske cerkve. Čo večletnem učenju in premišljevanju je pa prišel do prepričanja da je vsa resnica le v katoliški Cerkvi. Zato je prestopil v katoliško Čerkev in je poštal goreč delavec za zjedinjenje armenske cerkve s katoliško. Njegovi nasprotniki so ga zatožili pri turškem vezirju, da je veleizdajalec in vezir ga je obsodil na smrt. MoleC apostolsko vero je umrl dne 5. novembra leta 1707. Prl njegovi proglasitvi blaženim je bilo posebno veliko cerkvenih dostojanstvenikov vzhodnega obreda. Naj bi novi blaženi bil pri Bogu priprošnjik za veliko delo zjedinjenja vseh ločenib. bratov! — Pretečene dni so prenesli zemelj ske ostanke kardinala Rampolle v cerkev sv. Cecilije. Rampolla je bil eden najboljših kardinalov zadnje dobe. Bil je državni tajnik velikega papeža Leona XIII. in njegov zvesti sodelavec. Kot kardinal je imel za svojo cerkev baziliko sv. Cecilije. Veliko svojega premoženja je porabil, da je dal to cerkev dostojno prenoviti. Zato so mu ta kraj tudi dali za njegovo zadnje bivališče. — Od zadnjih časov ima tudi Irska svojega zastopnika pri sv. Očetu. Poslanik Bewley je papežu dal svoje listine in ga zaprosil za blagoslov poglavarju dr|$i ve, irski vladi in irskemu narodu. Papež je vesel odgovoril, da čuti posebn« zadovoljnost, ker je pri njem zastopaa tudi irski narod, ki je skozi stoletja z neizrečenimi žrtvami ohranil svojo zve stobo papežu in katoliški Cerkvi. Katoliški tisk. Praznik sv. apostolo* Petra in Pavla se po mnogih krajih sla vi kot dan katoliškega tiska. To pa radi tega, ker ima v naših Casih katoliškl tisk veliko apostolsko nalogo, da branl in pomaga širiti katoliško prepričanje in krščansko življenje. Kot pripravo na ta tiskovni praznik so italijanski katoliški časnikarji imeli v Rifiu svoj kongres. Dne 18. junija jih je sprejel papef v slovesni avdijenci. Zelo značilne sa besede, ki jih je pri tej priliki govoril. Rekel je: »Vi ste kot katoliški tisk naS glas. Ne pravim glasniki, temveč pravi glas, ker bi v gotovem Casu veliko naših otrok brez vas in brez vaše pomočl ne slišalo našega glasu. S tem je jasno povedano, kaf pomenite vi v naši cenitvi in kako mesto zavzemate v našem srcu.« Gotovo pomenljive besede, ki jibt mora vpoštevati vsak katoliCan! —i Dan katoliškega tiska so gosebno vne-* to obhajali tudi v Španiji.*Po vseh cep* kvah so bili govori o pomenu katolišk* ga tiska, ki ima namen, da pobije vplif tistega tiska, ki javno ali prikrito izpodkopuje vero in nravno življenje, zraven pa da širi versko prepričanje i krščansko življenje. — Zelo veliko stori za katoliški tisk v ZjedinjeniU d)^ žavah v Ameriki. V vsem imajo tatiŠ 291 katoliških časopisov. Vsi ti se tip kajo v skupni nakladi 6,647.066 izvdF* dov. Od teh časopisov je 9 dnevnikovŁ 1 ki izhaja vsake tri tedne, 3 vsaka dvf tedna in 106 tednikov. Največji list j| dnevnik »World« v Čikagu, ki izhajft' v 68.750 izvodih. Najbolj razširjen tedi nik »Car Sunday Visitor« izhaja v 4771 tisoč 660 izvodih.