Za poduk in kratek čas. Možata beseda zoper svobodno oderuštvo. I. L. 1868. dali 80 se nemški liberalci po judovskih novinah zapeljati, da so postavo zoper oderuštvo odpravili. Zastonj je svaril tirolski mešnik in poslauec g. Greuter. Zavladalo je potem tako nesramno oderuštvo, kakoršnega še nikdar ni bilo poprej v Avstriji. Vse ljudstvo je upijalo: dajte nam postavnih obrainb zoper oderuhe. Nemsko-liberalni listi so pa le zagovarjali oderuško svobodo. Ali takrat niso ruogli upitja odrtih narodov zadušiti in državni zbor je dne 18. januayja t. 1. pričel obravnavo nove oderuške postave. Prvi govornik je bil zgoraj imenovani izvrstni poslanec č. g. Greuter. Njegov govor je liberalne prijatelje oderuhov in Judov strahovito potrl in pobil. Glasi se tako-le: ,,Nasvetovana nova postava zoper oderuštvo mi je premalo ostra. Vendar boljše nekaj, kakor pa nič, in uže to, da se splob 0 takšnej postavi razgovarjamo, kaže staro resnico, da so trdne zahteve vsakdanjega življenja silDejše od vseh liberaloih besed. Nekaj časa je mogoče narode slepiti, jih motiti. Ali naposled pride resnica na dan: ^poštenost velja". Uže veliko sto in tisoč let iščejo ljudje odgovora: ali in koliko se sme obresti ali činžev jemati od posojenih denarjev ? Odgovarjalo je se v raznih razmerah in časih različuo. Vselej pa so povdarjali, da je v vprašanjib 0 kapitalu in obiestili opazno postopati. No, tega uinenja bil sem tadi jaz, ko sem v tej visokej zbomici svaril, kedai* so liberalni gospodje v neznanej naglici stebre starernu pravnemu redu v Avstriji podirali in v imenu kiivo umljene svobode trgali zgraje, katere je stotine let stara modrost zagradila zoper razsajauje oderušt/a. Takrat sem svaril in odsvetoval vsakšno naglico. Rekel sem: pregrešek v političnih rečeb se da popraviti, pregrešek v diužbinskih vprašanjih pa ne tako; pregrešek v teh rečeh zamore pouzročiti nesrečo in propad celiin zarodom. Žali Bog, da me niso posluhnili. Lehkomiselno začeli so stopati v prepad brezmernega sleparstva. Ljudstvo začeli so odirati, da so se naposled vsi poštenjaki po Evropi prestrašili, ko je kužna rana poknila. Dvakrat uže je obupni klic odrtih narodov prodrl do te visoke zbornice, a vselej se je pomoč odrekla, češ, da ne more drugače biti. Sedaj je zaupil isti klic v tretje in misliti moraruo, da začnemo prepad zapušeati, v kateri smo zabredli. Pot nas pelja črez bojišče, kder vse polno leži oderušliih žrtev. Iz vseh dežel, iz vseh krajev kličejo in upijajo: resite nas! (Prav dobre, izvrstno)! Ako sedaj [pomislim na 1. 1868 pa na to, kar je takrat liberalni minister govoril v pismenem priporočilu, naj se obstoječe postave zoper oderuštvo odpravijo, prisiljen sem izreči: kolika prememba po božjej navedbi! Takrat je minister povdarjal: nskoraj vsi deželni zbori (liberalni) tirjajo, da se oderuške postave zatrejo, večina c. k. uradov zabteva isto." Liberalni poslanec mesta Krems pa mi je v lice rekel: njaz sem živo prepričan, da so le zavoljo tega mnogi menjši posestuiki na nič prišli, ker je vlada odlagala oderuške postave odpraviti". Tako je takrat govoril liberalec dr. Dinstel in liberalni gospodje na levici so mu prav dajali, rekoč: nSehr wabr", t. j. pi av resnično! No, in danes, ko je komaj preteklo 12 let, bo težko kdo tako govoril in odobraval odertištvo z besedo: nSehr wahr". Dendenešnji zamoremo v vsakej liberalnej novini zaporedom brati preponižne besede: ,,edino liberalni poslanci imajo peneze in pamet (inteligenco) pa tudi srce za ljudstvo in vračilo za njegove rane". No, zavoljo penez ne bodem veliko govoril; zaradi ,,liberalne pameti" pa je dosta svet zavračati na omenjeni ,,Sebr wahr" 1. 1868, s katerim so prav dajali doktorju Diustelnu, da se je takrat kmetom le zato slabo godilo, ker je oderuhom bilo ša prepovedano v njihov žep pregloboko Begati. Kar pa liberalcev srce za kmeta zadeva in pa njihovo zdravilo ali ,,recept", sem tako drzeu in dvomitu. Zakaj pa stojijo liberalni doktorji uže 12 let pred kmetom bolenikom pa mu ne pomagajo? Kratki odgovorje: liberalci nimajo niti srca niti zdravila za kmetski stan. Ali ni strašanska neumnost kmetu hoteti pomagati na noge, s teru, da se mu kopa oderubov zapiše? Liberalni gospodje se radi rogajo in norca delajo iz ,,kaplanske niodrosti". Toda jaz sem v svojej ,,kaplan8kej modrosti" uže pred 12 leti spoznal, da zauiore oderuška svoboda kmetskemn stauu jednako malo pomagati, kakor obrtniška svoboda obrtnikom. Oiieruška svoboda izganja kmeta iz hiše, obrtniaka svoboda pa pripušča, da se cbrtnik lebko preseli kamor hoče iu naseli kder boče — pa tudi glad trpi in propade, kder hoče. [Dobro, dobro, ua desnici.] Sinešničar lu. Nemec iz zgoinjega Štajerjerskega se je nekokrat peljal na železaici v Gradec, to pa v kupeji 3. razreda. Naenkrat zapusti svoj kupe in siuukne s svojiin koaem v kupe 1. razreda, ker je videl, da je ta celo prazen. Hotel je ravno iz njega v svoj prejšnji kupe nazaj iti, ko ga kondukter zapazi in skrega rekoč: kaj delati tukaj v kopeji 1. razreda? Nemec mu reče: nič druga, kakor da seui koš s sirom semkaj postavil, ker moj sir preveč snirdi, tukaj pa smrad nikogar ne bode nadlegoval, ker je kupe prazen !