PROLETAREC J f D i L A V SKI LIST ZA MISLEČE C IT ATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovansko Socialistično Zveze in Prosvetne Mo/fce • OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU CHICAGO, ILL., January 19, 1949. Published Weekly at 2301 8. Lawndale Ave. 61« LETO—VOL. XLIV. PROTI UNIJSKI ZAKON (Taft-Hartley Act) bo v letošnjem koa-gresu odpravljen, ne pa stavke, pe sodas prepovedi, sploh — rasredni boj se bo nadaljeval. Goraje je slika is laaskefa stavkovnega boja v Kaliforniji, v katerem so stavkarji — organisirani v "neodvisni" (Kom lianijski uniji) bitko isgabili. Tudi Zed. države imajo kolonije čeprav tega ne priznavajo ^MHM Zed. države se niso nikoli priznavale za kolonijalno silo, ka- kršna je Velika Britanija, Francija in število manjših dežel, med njimi Nizozemska, Belgija in Portugalska. Toda imamo posesti po vsem Pacifiku — in dobili smo si po minuli vojne baze širom sveta. Mi imamo n. pr. Saudi Arabijo — kjer so največja ležišča petroleja na svetu. Toda Saudi Arabija je pod ameriškim vplivom — pod kontrolo ameriškega gospodarstva, toda teoretično je povsem suverena, dežela in se vlada po svoje. V kolikor ji to namreč dopušča ameriški ekonomski magnet, ki jo je pritegnil nase. Imamo Havajsko otočje, ki ga naša vlada ne misli nikomur prepustiti, niti domačinom ne, pač pa jim bo nekega dne dodeljen privilegij postati 49. država ameriške unije, ako ga Alaska prej ne ž«v je ljudi nebelopoltne rase. Filipini pa so postali po minuli vojni samostojna republika, a ekonomsko so še vedno zgolj ameriška kolonija. Ze neodvisnost od Zed. držav so se dobro borili in končno — po dolgih razpravah in spletkah se je zvezni kongres z vlado vred le odločil, da se jim zahtevo izpolni. A prej nego mi — so to storili v minuli vojni Japonci čim so okupirali to stra-tegično (Filipinsko) otočje. V področju Združenih narodov se zelo deluje, da se bi sistem kolonijalnosti omililo in stopnjema odpravilo. To je, da bi tu je dežele sačele popuščati v izkoriščanju podjarmljenih ljudstev in jim dale pravico vladati samega sebe ali saj avtonomijo. 0 Slučaj Indonezije pokazuj?, da to ne bo še tako kmalu izpeljano. Isto velja glede Indokine. V Indoneziji lomastijo po ljudstvu, ki ni bele rase, nizozemski tanki (darovani od Zed. držav) in enako mahajo z ^sem mogočim orožjem Francozi v Indoki-ni. Angleži so končno prepustili Indijo Indijcem, a povsod drugod (v.svojih kolonijah) pa še vedno vladajo po starem imperialističnem kovu. Zed. države imajo v tem oziru še najboljši rekord, kar se naših |H»sesti tiče. Imamo pa jako slabega v latinski Ameriki, v onih deželah, ki so pod nadvlado a-meriških monopolov. Ti rudniški, finančni, sadni in drugi monopoli so si ljudstvo gospodar- ALI BO ORGANIZACIJA ZDRU2B0H NARODOV ZMOGLA SVOJO NALOGO? V Parizu, kjer zboruje organizacija Združenih narodov že nekaj mesecev, se prerekajo, ali bo kaj s to ustanovo ali ne. Bevin in Truman se kregata radi Palestine. Bevin je za Arabce, dasi načeljuje Palestini socialdemokratska stranka. Vse arabski dežele pa so reakcionarne — toda njih glavarji so naprodaj an-glo-ameriškemu petrolejskemu kartelu. Gre se za takozvano novo židovsko državo—Izrael. Bevin jo hote preprečiti in enako tudi ameriški oljni karteh-Cemu? Zaradi tega, ker se anglo-ameriški magnati boje, da bi nova židovska država utegnila spraviti v glave Arabcev radikalne ideje. Angleški "vnanji minster—Ernest Bevin—se je izkazal v svoji službi za bolj reakcionarnega kakor pa je bil njegov prednik Anthony Eden in premior Clement Attllee pa za veliko bolj konservativnega kot pa je bil njegov prednik Winston Churchill. Palestinsko vprašanje je predvsem problem pe-trolejskih dovodov. Angleži se Udov boje. Ne toliko radi pet rolo jskih dovodnih cevi pač pa ker mislijo, da jim bodo Židje—ako postanejo v Palestini močni—pokvarili njihovo (angleško) nadvlado v Sredozemlju. Samo za to se gre. Angležem je demokracija ljuba samo doma—toda ne v Palestini in ne v arabskih deželah. Velika Britanija je še vedno cesarstvo—in Attlee—čeprav so je In-razne vlade, ki posedujejo kolo-, ji ji in Burmi odpovedal-z njim nadaljuj*. Celo us- Go^p^elfle a^t^om ^a P*"** ** * Churchill i r* Ed„ ostala na svojem mestu. To, kar Bevin z demokracijo po svetu počne, je škandal. Bevin je reakcionaren unijski politik, irf kot tak bo tudi zatonil v zgodovini. Nekateri ameriški listi ga nalivajo za socialista. On je le "laborif. To je pravi, v enakem smislu kot jo na primer naš John L Lewis, s to razliko, da jo slednji radikalnejši kot pa jo Bevin. S tem ljudmi se mora gnaviti organizacija Združenih narodov—hočeš nočeš. sko podjarmili, politično pa jim pri tem pomaga zvezna vlada. Zato slišite v latinski Ameriki med rebeli venomer klice proti "yenkyjskem imperializmu". Vzlic temu pa je pravica do samovlade ljudstev v kolonijah sedaj tudi uradno priznana in pa celo neodvisnost čim bodo "zrele" zanjo. Glede Zed. držav ima Common Council o tem sledeče poročilo: Kakor vse dežele, ki imajo kolonijalne posesti ali kolonije, tako tudi Zed. države letno pojdejo gl. tajniku Združenih narodov svoje poročilo o socialnih, ekonomskih in vzgojnih razmerah ljudstev, ki so pod našo oblast jo ter ie nimajo lastne samovlade v polni meri. Te poročila — so obvezna poj _ ja ZN tn se razlikujejo od poročil o onih predelih, katere so včlanjene dežele postavile pod nadzorstvo poverjeniškega sveta Združenih narodov. Informacije o političnih razmerah v kolonijah ali vnanjih posestih niso zahtevane, toda so dobrodošle in zaželjene. Ameriško poročilo Združenim narodom za preteklo leto bi moglo vsebovati politično sliko naših ali vnanjih posesti in teritorijev ter nuditi naslednje informacije: Otok Guam: Guma je majhen otok na Pacifiku (eden Marijan-skih otokov), katerega so Zed. države dobile 1. 1898 po vojni s Španijo. Od tega časa dalje je bil otok pod upravo mornariškega departmenta in sicer po tozadevnem odloku predsednika. 23,000 prebivajcev otoka je dobilo ameriško državljanstvo, naloženi pa so mu bili davki brez zastopstva v vladi oziroma upravi, medtem, ko so bili vladujoči mornariški governor j i odgovorni le predsedniku Zed. držav, ne pa kongresu. Mnoge prošnje za podelitev državljanstva Zed. držav otočanom so bile odbite in (Konec na 5. strani.) Naš novi državni tajnik-ki je m Marshalla—icaj jo on? Ali bo sledil Bevinu ali bo Sel Nai stari pionir John Teran ie vedno bolan Frances Jenko iz Ely je, Minn., je poslala obnovitev naročnine ra svojo mamo Frances Seliškar in ob enem piše med drugim: "John Teran je še vedno v bolnišnici: Težko mu je, dostikrat nezavestno govori in je zdržema v postelji." (Naša opomba. John Teran je že v poznih eltih. Agitator Proletary je postal čim se je v Chicagu osnovala akcija za njegovo ustanovitev. Od tedaj je bil vedno agitator fanj in za list ter za Družinski koledar Je izredno Veliko storil. Pred nekaj leti se i je težko poškodoval, ko je vodil vprežni voz naložen z drvmi in se je v grapi prevrnil nanj. Potem ni bil več tisti Teran pa tudi starost mu je nagajal^ Ko je lani aobil bolezenski napad (delno kap) in so#ga takoj odpeljali v bolnišnico, nam je itjefpva žena pojamrala v pismu, da ne upa, da bo John še kdaj okreval. Iz pisma Frances Jenko je razvidno da je več kot resno bolan. Na i naši prijatelji na Elyju povedo Mrs. Teranovi, da v borbi njenega moža za ohranitev življenja z njo iskreno sočustvujemo. ) Dalje piše Mrs. Frances Jenko. "Danes zjutraj 11. januarja je umrl tu Joseph Markovich, star 74 let. Zapušča ženo in 11 otrok. Tu na Elyju je živel 50 let. Njegov starejši sin je pomožni policijski šef (Assistant Chief of Police) v tem mestu. Pokojnik je bil član SNPJ. "Vreme je mrzlo—pač severna Minnesota — in snega smo imeli minule dni grozno veliko — ali zrak je kristalno čist In sonce sije. Pozdrav vsem. • Prank in Frances Jenko." v KULTURNO ŽIVLJENJE IZRAELA Vsak star narod ima svoje do-1 že petnajsto let skoro ni več go-bro utrjene običaje in kulturo; t vorilo; vendar tako težavno tudi Koliko je prisUmih v Rusiji? vi nove vnanje politiko? Ali pa fe Bovin caplja m nami r O tem so se diplomati, ki so so prod par meseci xbrali v Parizu, veliko prerekali, a ničesar dosegli. Velesile prevladujejo. Ali bolje rečeno - ameriški Blok. Se nikdar ni bila naša dežela diplomatično in milita-ristično iačja ter vplivnejša kot ie sedaj. In dolarje ima. Glavarji organizacije Združ. narodov to vedo. Namreč uradniki, ki so večinoma izmed diplomacije' malih dežel. Kaj pa so male dežele? Kaj naj bo n. pr. tajnik organizacije Združenih narpdov, Try g ve Lie, ki je le Norvežan? Ali pa kqk avstralski delegat? Nič ne pomenijo. Neglede kako so se na zborovanju ZN mučili-končno je vselej obveljala beseda ameriške in angleške delegacije. Ne Palestine, ne indoneškega vprašanja, ne civil- I slt,ovi i« h*®«* bogatalev pa tu ne voine na Kitajskem, necivilne vojne v Grčiji si ni llV2kS t^SSt^ upala rešiti. Oziroma se teh stvari niti dotakniti oi ho- Vah in le redkokatcri ismed njih tela, pa čeprav je Višinski drezal vmes s svojo zgovornostjo. Organizacija Združenih narodov je naslednica Lige narodov. Prva je svojo nalogo zapasla po zaslugi Zed. držav, ker je zvezni kongres pustil Wilsona na cedilu. Sedaj pa je v OZN naša vlada na čelu. Ali bo znala razumeti svoje zgodovinsko poslanstvo? neth C. Roy aH Je dejal novinar* jem v Berlinu, da ima Rusija v raznih kempah 13,000,000 prisilnih delavcev; od teh je 9,000,-000 Rusov, nad dva milijona Nemcev, ostali pa spadajo drugim narodnostim. Sovjetska čas-nišRS agencija Tass je Royallova trditev označila za laž in sa hudobno kleveto proti Sovjetski uniji. Privilegij Torej kar se ameriškega biz-nisa tiče, velebiinisa namreč, je lahko bres skrbi. Ne morejo pa hiti brez skrbi navadni ljudje, ker vsako s višanje davkov bo njih najbolj zadelo in v slučaju vejne so oni najbolj prisadeti umre na bojiščih. Veliko vojnih nevest prišlo sem ^ * V dveh mesecih, do I. Januarja, je prišlo v Zed. države na-daljnih 4,500 vojnih ftevest iz Evrope, kjer so se poroftie ali pa zaročile z ameriškimi vojaki. KongresusezodpravoT-Hzakonaničnemudi Ali vam je naročnina potekla Tekoča Številka Prol»tarča i* 2148 Ako Je številka tik VAftEGA imena na NASLOVU na PRVI strani nižja, to pomeni, da vam je naročnina potekla sa tolike tednov kolikor je številka v vašem oklepaju nižja od gornje. Prosimo, obnovite Jo! Prihranite nam s tem pri delu in na poštnini! Rekli smo na tem mestu ie v prejšnji številki, da bodo unije zelo presenečene, Čeprav so se ^J.' |em ponašale, da so v lanskih novem-brskih volitvah "zmagale jia celi črti." Tedanji predsedniški kandidat Harry Truman je obljubljal odpraviti Tkftov-Hartleyjev pro-tiuaijski zakon 'takoj". da se |lh izpolni?" In Trutnan je odgovoril: "Vse, obljubil, in še veliko dobrega za ljudstvo, sem oeebno predložil kongresu. In ta ima zadnjo besedo. Upam, da bo moje obljube upošteval" ... itd. Program na papirju in izvajanje programa v praksi sta dve raarfični stvari. Truman je pred-v Truman je biHsvoljen in nje- lotil program — kongres ga ho gova obljuba Je samo na papir-1 "upošteval" po "možnosti". V Ju. A čudno, tudi zmaga unij sa njemu ima sedaj večino Truma-kandidate v kongres in v senat nova stranka. iS 'un. W,""m in Ph""> ray, ki si lastita glavno zaslugo za poražen je večine prejšnjega zveznega kongresa, sta že razočarana. Koliko stotisočakov sta ti dve unijski zveži zapravile, da poraal'e večino minulega 80* Predstavniki CIO in AFL so kongresa! In kako močno sta se šli nedavno k Trumanu in mu nadejali, da bo novi kongres nenadoma odpravil Taftov-Hart-le.v je v protlunijski zakon. Clm dldati demokratske stranke du-šali, kaj vse bodo storili za organizirano delavstvo, ako zmagajo. Takoj ko so zmagali pa so začeli oklevati. rekli v bistvu: "Kaj je s tvojimi obljubami? Cemu kaj ne storiš^ se je novi kongres sešel, v katerem imajo veliko večino poslanci in senatorji, ki jih je podpirala politična akcija CIO In AFL, se je začel brigati s vse sorte zadevami rajše kakor pa s predlogom sa takojšnjo odpravo Taftove-Hartleyjcve protiunij-ske postave. Celo 'največji delavski prijatelj" Truman je v svojem govoru o stanju položaja Zed, držav dejal, da je treba gori omenjeni zakon sicer odpraviti, toda izluščiti is njega "vse dobre točke". Kaj so te dobre točke? Omejitev stavk, prepovedi proti boj-kotnim stavkam in preprečevanje stavk v jurisdikcijskih sporih. To je, med unijami samimi, kadar se med sabo bore, kateri naj delavci plačujejo svoj ases-ment. Vse tako izgleda, da kadar bo kongres imel dovolj časa zavreči Taftov-Hartleyjev .zakon, bo- do njegovi, zobje podtaknjeni k zobovju pokojnega Wagnerjeve-ga zakona. V teh mesecih se mnoge unije pogajajo za obnovitev pogodb, ki so jim potekle. Toda ker se kongresu ne mudi odpraviti pro-tiunijsko postavo, se bode morale te pogodbe obnavljati v smislu starega sakona. Mar je bilo potemtakem vredno, da so unije "smagale" v kampanji za Trumana, dasi ga od kraja niso prav nič marale? In ali je bilo vredno pora siti jim prejšnjo republikaneko večino v zvezni zbornici, ko ta, ki se jo isvolili s pomočjo svojih visokih kampanjskih fondov nI nM bolj koristna? < Vsekakor — unijsko delavstvo je kakor je bilo spet na "cedilu". ikoda, da ekeekutivl unij CIO In AFL tega nikakor ne me- ret a razumeti. svoj jezik, literaturo, narodne plese, godbo itd. V novi deželi, kot v •Zed. državah ali Kanadi, je mnogo tega kar nazivamo narodno kulturo še v oblikovanju. Prvi naseljenci v deželi danes poznani kot Zed. države Amerike, so prišli iz angleškega ozadja; s seboj so torej prinesli angleško literaturo in neizogibno tudi angleške običaje in navade. V teku časa se je angleška kultura spremenila spričo svojega novega obiležja in ob dotoku novih priseljencev iz raznih drugih dežel in krajev sveta. Izrael je mnogo mlajša država nego Zed. države, tako da je njeno kulturno življenje v mnogih ozirih še v zgodnji razvojni stopnji. A po drugi strani pa ima Izrael iz nekaterih vidikov eno najstarejših kultur sveta. 2idje, ki so se naselili v Palestini tekom zadnjih treh desetletij, so prinesli s seboj znanje mnogih jezikov in običajev iz dežel kjer so bili doma. Prinesli pa so tudi prastare židovske običaje in navade ter star hebrejski jezik. Ta jezik, jezik biblije ali svetopisemski jezik je sedaj uradni jezik države Izrael. Obnovitev oziroma novo rojstvo hebrejskega jezika je najznačilnejši kulturni pojav v Izraelu. Med jeziki, ki jih govore Židje po svetu so: judovski jezik, ki izvira iz stare nemščine pomešane s hebrejščino in je pisan s hebrejskimi črkami; dalje la-dinski jezik, izvirajoč iz stare^ španščine ter pomešan š hebrej-" ščino, pisan pa v hebrejičini; poleg teh dveh jezikov govore mnogi 2idje rusko, poljsko, arabsko, madžarsko, nemško, italijansko, romunsko itd. Ta-kozvano judovščino (Yiddish) govore skoro vai Judje is vzhodnih evropskih dežel; ladinŠČino - - ^ Afi ko aa si Židje izbirali uradni jezik za svojo novo prerojeno državo, niso hoteli osvojiti nobenega od navedenih jezikov, izbrali so hebrejščino. Storjeno je bilo to že pred 70 leti. Ni bilo lahko obnavljati jezika, ki se ga ni bilo kot bi si kdo predstavljal, ali kakor so nekateri mislili da bo. Hebrejščina ni bila dobesedno mrtev jezik. Skozi stoletja, ko 2idje niso živeli v Palestini, so vseeno rabili ta jezik svojih očetov v molitvah in pri verskih obredih, v študijah, v raznih oblikah literature in celo v trgovskih pogodbah in v privatni korespondenci. 2idje v splošnem so smatrali hebrejščino, svetopisemski jezik, za svoj narodni jezik in so ga ohranjali z ljubeznijo. Kadar so prišli skupaj Židje iz raznih dežel, so se navadno med seboj razgovarjali v tem starem jeziku. Sleherna generacija 2idov je pisala, pesnila in beležila znanstvene študije v hebrejščini. Pred sedemdesetimi leti je manjhna skupina v Jeruzalemu pod vodstvom Eliezerja ben-Yehuda, roj. v Rusiji, sklenila, da bo vedno uporabljala hebrejski jezik v občevanju. Gibanje se je kmalu razširilo v dežele izven Palestine in pojavili so se hebrejščino govoreči krožki in šole vsepovsod med židovskim živ-ljem. Popolen uspeh tega gibanja pa je bil le v Palestini. Hebrejščina je danes materin jezik stotiso-čev 2idov v Izraelu, dočim se je na tisoče drugih tega jezika priučilo v svojih odraslih letih. Hebrejščina danes ni le obvezni šolski jezik v državi Izrael, temveč je v rabi tudi v armadi, v gledališču, v operi, v tisku in v vsakdanjem občevanju ljudi. Leta 1922, ko je Anglija zavladala Palestini, je priznala kot uradne jezike angleščino, hebrejščino in arabščino. Vse vladne komunikacije so bile navadno izdane v angleščini s hebrejsko, in arabsko prestavo. Ob vw* cartah so bili riapiai v teh t£h jezikih. Vsi trije jeziki so bili v rabi na sodiščih. 2idje so rabili v svojih ustanovah izključno hebrejski jezik. Sedaj, ko obstoja židovska država, je stopila v ospredje hebrejščina raje (Konec na 4*strani.) Nekaj o naših stvareh Pevski zbor "Zarja" v Clevelandu je prispeval v sklad za ohranitev Proletarca $100. In krožek Progresivnih Slovenk v Chicagu vtadaljnih $50. Več o tem bo v prihodnji številki. Joiko Oven za v to itevilko ni utegnil napisati svojih razgovorov. Obljubil pa jih je za v prihodnjo iz -dajo. Potem ima namen iti naj>očitnice v Mehiko, kamer redno zahaja. V soboto 22. januarja bo občni ali Jetni zbor Družabnega kluba Slovenski center. Prične se ob 8. zvečer Slovenskem delavskem centru. Dne 26. februarja pa bo seja delničarjev Slovenskega delavskega centra. Obe se bosta vršili v centru 2301 S. Lawndale Ave, Drama "Svet brez sovraštva", ki je bila v Chicagu lani prirejena s tolikšnim uspehom (pod pokroviteljstvom krožka Progresivnih Slovenk), bo ponovljena v Slovenskem domu v Pittsburgh** Pa., dne 23. januarja. Vsi, ki le utegnete, pridite na to predstavo. Ne bo vam žal. In videli boste, kako zelo se znajo postaviti naši Detroitčani. * Občni zbor Jugoslovanskega hranilnega in stav-binskega društva se bo vršil v soboto 26. februarja v Lawndale Masonic Temple, 23. cesta jn Millard Ave., pol bloka od Slovenskega delavskega centra. To bo ob enem praznična obletnica te ustanove, ki je med zadnjo veliko krizo prebolela vse udarce in je danes na popolnoma solidni finančni podlagi. Ker že omenjamo seji našega Centra, naj tu navedemo tudi imena: Odborniki družabnega kluba so, Frank Lotrich, predsednik, Anton Konchan, podpredsednik, Frank Oroser, tajnik-blagajni|c, Frank Sodnik,, zapisniar, ostali odborniki pa so Louis Zorko, John Sprohar, F. Grdanc, Anton Trojar in Fr. Zaitz. Odborniki Slovenskega delavskega centra, o katerih A bo volilo ta mesec, pa so sledeči: Frank Alesh, predsednik; Philip Godina, podpredsednik; Frank Oroser, tajnik-blagajnik; Anton Garden, zapisnikar; drugi odborniki: Donald J. Lotrich, Frank Zaitz, John Turk, J. Simon in Angela Zaitz. —. PROLETAREC LIST ZA INTEKESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. • # lidijt JuKMlovinski Delavska Tiskovna Druiba, Chicago, 111. GLASILO JUGOSLOVANA*« SOCIALISTIČNE BVMB NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; sa pol leta $1.75; za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v naiem uradu najpozneje do pon-deljka popoldne za priobčitev v Številki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co. Inc. Established 1000. Editor...............................................Prank ZaiU Business, Manuger ...... Clarence ZaiU SUBSCRIPTION RATES: Lnited States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3 50; Six Months $2 00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO S3, ILL. Telephone: ROckwell 2-2864 Kaj se je poslancem nove zbornice najbolj mudilo - in čemu ? Novi zvezni kongres ima pred sabo veliko perečih problemov —bodisi o domačih ali pa o inozemskih zadevah. Pa se mu ni mudilo z drugim kot sprejeti predlog za zvišanje plače predsedniku Trumanu s $75,000 na $100,000 na leto in mu dodati za posebne stroške nadaljnih $50,000 za izredne izdatke, o katerih mu#ni treba polagati nobenih "rezitov" ali obračtinov. Slednja vsota je prosta dohodninskega davka. Kongresu se je mudilo zvišati plačo predsedniku zato, ker ustava določa, da dokler je v službi, se mu je ne sme ne zvišati ne znižati. Ker pa bo Truman ustoličen 22. tega meseca, bo šele od tedaj naš novi predsednik in tako bo deležen zvišanja plače po ustavi — namreč na ustaven način. Sto tisoč dolarjev na leto za predsednika Zed. držav ni visoka plača. Od nje mora oddajati tudi dohodninski davek. Ni pa mu ga treba plačevati od vsot za njegove izredne stroške. V to svrho mu je po novem zakonu dovoljenih okrdg $100,000. Vrh tega ima stan v Beli hiši z vsem osebjem, ki šteje okrog 50 moških in kk. In pa štab klerkov, tajnikov in drugih takih ljudi, ki mu i jo — najmanj 30 oseb. Vse to plača vlada. Dalje ima predsednik jahto, ki je stala kakih osem milijonov dolarjev in je vedno opremljena s vsem in z osebjem — vse na stroške zvezne vlade. Enako njegovo letalo, ki je eno izmed najboljših v deželi. Po virih, oziroma po podatkih, ki jih je zbral poročevalec čikaške Tribune, nas stane predsednikove služba kakih pet milijonov dolarjev na leto. To je nekoliko manj kot stane Anglijo njen kralj vsako leto. Tudi podpredsednik naše republike je dobil zvišanje plače z $20,000 na $30,000 na leto in dobi še posebej $10,000 letnovza stroškee, o katerih ni dolžan podati kak obračun. Ce jih. zapravi, dobro, ako ne, so njegovi. Vlada mu vrh tega plača — kakor predsedniku, vožnje, oziroma mu kupi liihocine ali pa kakor ie se hoče kretati na potovanjih. Ta zvišanja — kot že omenjeno, so bils sprejeta v tolikšni naglici zato, ker če ne bi bila odobrena do nSvguracljsMgs dnevs, jih bi bila deležna predsednik in podpredsednik Šele čez štiri leta. Ako bi v svojih bojih za zvišanje mezde mogle unije tako hitro zmagovati, bi bilo prav enostavno. Ampak njih stane včasi po dolgotrajnih bojih in stavkah vsak priboljšek k mezdi več kot pa znaša zvišanje plače. , Predsednik Truman je zahteval zvišanje plače tudi za kabinetne uradnike — namreč za vse višje, katerih je kakih 250, ki prejemajo od $12,000 do $25,000 na leto. Kongres jO to točko opustil, ker zanje bo povišanje veljavno kadarkoli bo odobreno. Mudilo se je torej samo zaradi predsednika, podpredsednika in za predsednika poslanske zbornice. Tako torej se je pričel naš novi kongres: z zviševanjem plač svojim ljudefn in z višanjem davkov. AN sta naš državni department in Vatikan res v zvezi ? Sovjetska časnlška agencija Tass je nedavno poročala, da je med našim državnim departmentom in papežem Pijem XII. sklenjena zveza za "pobijanje komunizma po svetu". To je verjetno — a zveza ni sklenjene, ker smeriŠka vlada nima pravice sklepati zveze s kako cerkvijo. Mi Smo v tej deželi po ustavi ločeni od vsake cerkve in vsem pa ^o jamčene enake pravice. Tass pa je nedvomno vseeno v pravem v tem, da se preko ustave lahko preide s tajnimi pogodbami, ki se jih na papir ne napiše in ne podpiše.. A veljajo vseeno. „ Pokojni F. D. Roosevelt ni imel po naši ustavi nobone pravice poslati koga za poslanika k papežu, pa je vsled vojnih razlogov (med minulo svetovno vojno) to vseeno storil in tako imamo od tedaj neuradnega poslanika pri^papežu, ki se ga plačuje na predsednikov račun dovoljenih izdatkov. Kaj naj pomeni ta pogo&ba, ki jo poudarja Tass, ako res obstoji? Katoliška cerkev, ni samo cerkev smpak predvsem politična cerkev. Papež je baje v tej pogodbi obljubil Zed. državam vso "moralno" pomoč v mrzli vojni proti državam "za železnim zastor om"— a v zameno bomo mi — to je Zed. države — protežirale njegove (cerkvene) interese kjerkoli so v "nevarnosti*. Torej ako taka pogodba v resnici obstoja, Je naša dežela obvezana podpirati staromodno hierarhijo na Poljskem, na Ceftkem, Madžarskem, v Jugoslaviji itd. • Očividno je, da to že vršimo. - iV, Pomagamo n. pr. tudi španski hierarhiji, ki je ena izmed najbolj nazadnjaških na svetu — pomsgamo avstrijskemu kleriks-lizmu in vzdržali smo z naštmi dolarji V korist Vatikana italijanski klerikalizem na površju. To Je «0lo nezdrava politika, kajti cerkev zavira. Svet pa hoče naprej. ^ . Anglija se v borbi t tidi zelo ■ slabo obnesla £den največjih polomov staromodne angleške imperialistične diplomacije Je njeno ravnanje S palestinskim vprašanjem In še večje čudo Je to, da Je U polom povzročila takoimeno-vana delavska vlada. Storila je mnogo dobrega, toda v politiki slik je bilo kaj lahko razvideti, da se je opis slike tako spremenil pod nekakšnim podzavestnim pritiskom vtisa, da imajo Črnci navado nositi s seboj briv-ne britve ali rezila ter da te uporabljajo v pretepih. Je namreč dejstvo, da je mnogo ljudi, ki so uverjeni, da mnogo Črhcev nosi seboj nože za slučaj pretepa ali napada, odtok tudi izvira sprememba opisa predvajane filmske scene, v kateri tekom poročanja oziroma pripovedovanja (JTeide brivno rezilo U roke belopoltnlka v črnčevo. Tako stoji stvar v mišljenju poročevalcev in tako se oblikuje v opisu. Kakršna je ideja o zadevi v glavi poročevalca, tak je opis. DiSkuzije, ki spremljajo predavanja nazvana "klinika govoric , so živahna in to iz razloga, ker se sukaio okrog predmeta in dogodka, ki se je odigral pred lastnimi očmi občinstva, katero je tudi samo sodelovalo v pred-očenju nečesa kar se dnevno dogaja med ljudmi. Razlika je seveda v tem, da v vsakdanjem življenju nihče tako resno ne po- Kaj pravijo zvezde? Vpliv nebesnih teles na zemljo, na življenje na njej, na naravo in celo na človeška bitja je že znana stvar. Tako n. pr. je zr,ano, da povzročajo sončne pege motnje v ozračju, luna pa pli- misli, ko drugemu pove kako govorico, da je znabiti docela neutemeljena in zna škodavati. Taka predavanja dajo občinstvu misliti ter so obenem svarilo, da ni nikdar pametno nasedati kakim govoricam, še manj pa oblikovati svoje naziranje do bližnjega ali bližnjih na podlagi takih neosnovanih govoric in klevet. Ob kratkem je namen teh unijskih vzgojnih programov vtisniti ljudem zavest, da je ne-ipametno ln škodljivo gojiti predsodke proti ljudem druge polti ali plemena, vere in narodnosti, ker ti predsodki so najče-šče vzrok potvarjanja dejstev o tem ali onem incidentu ali dogodku, ki se prenaša naprej od ust do ust bodisi v tovarni, v naselju ali pa v deželi kot celoti Kliniko govoric se predvaja pred članstvom mednarodnih unij in njihovih podružnic bodisi pod pokroviteljstvom unij samih, ali pa predavanja oskrbi-jo in vodijo uradniki Židovskega delavskega odbora, kateri daje na razpolago potreben material. vojna), nato L 1914/ f5 (prva svetovna vojna, med katero je prišlo do oktobrske revolucije v Rusiji, in zopet 23 let kasneje 1058/39, začetek druge svetovne vojne. Ce sedaj prištejemo no-mo in oseko na morju. Saj celo vih 23 let pridemo do 1. 1961/62. ljudski rek pravi, da koga luna Prva epizoda v tej razvojni dobi trka. To pa tudi ni nič čudnega, naj bi bilo 1. 1952. če vemo. da so vsa nebesna te- Leta 1958-1963 označuje edin-lesa t. j. zvezde, ki so pretežno stveno kopičenje planetov v zve-Iz iste snovi — magneti, ki vpli- zdoslovnem živalskem krogu in vajo drug na drugega. Posebno sicer v znamenju ("mokrega") močan pa je vpliv najbližjih ne- vodnarja. Nič manj kot sedem besnih teles na zemljo, to je pla- planetov se polagoma približuje | netov, ko se osredotočijo v do- temu astronomskemu mestu, Boj za odpravljanje verskih predsodkov v unijah Amerik* unij« ni« zastarele v odpravljanja preosoGKOv. — viu posiuv prav raso nozaan kakor so un so unijo A predsednik D. Pokojni predsednik F. Roosevelt se je zelo zavzel sa pravice unij in jim v svojih prvih letih tudi uveljavil. V njihovo obrambo je izvojeval v kongresu takozvani Wagnerjev zakon. ki pa je bil v minulem kongresu odpravljen in nadomeščen s Taftovo-Hartleyjevo postavo. Obetajo, da bo v sedanjem kongresu preklicana in nadomeščena s takim zakonom, ki bo ščitil pravice unij ne pa jih zatiral. Toda tudi v unijah samih so "zatiranja", diskriminacije in pomanjkanje demokracije. V mnogih unijah so do Roosevelto-vih časov odrekali pravico pristopa črncem, v marsikateri so odrivali tudi Žide in v enih se katoličanom ni dalo enakopravnosti. To stanje še traja, dasi v veliko manjši meri kakor pred dobrimi desetimi leti. Eksekutivi AFL in CIO sta se sami zavzeli pobijati stare predsodke, ki so dovedli do diskriminacije, dasi te akcije ne vodita tako ognjevito kakor hoče prikazati sledeči članek, ki ga je razmnožil Common Council, z naslovom "Nov vzgojni program delavsK^ Mnij"i Ameriška delavska federacija in Kongres industrialnih organizacij že dolgo prvačita v prizadevanju ohranitve in pridobitve enakopravnih pravic v delavskem gibanju samem in v deželi na splošno. Rekord obeh organizacij je bil skoro vedno militan-ten doprinos k enakopravnosti in dostojanstvu človeka. Seveda nam je znano, da obsojajo tudi unije, katerih pravila omejujejo včlanjenje na podlagi rase, polti, vere, narodnosti ali državljanskega pripadništva. Spričo AR. - Boj proti linčorstvu tega dejstva je razumljivo, da je borba za vzpostavitev enakopravnih prsvic v vsem delav- skem gibanju qenehna — to je borba, katere n? vodijo le unije same, temveč tudi sodelujoče agencije oziroma organizacije, kot tudi ustanove. Ena teh ustanov, ki tesno sodeluje z unijami, je Presbyterian Institute za industrialize odnose, dalje sodeluje na tem polju tudi Katoliški med plemenski svet, Črnski delavski odbor in Židovski delavski odbor. Leto^ vodijo te agencije skupno kampanjo sirom dežele, da pomagajo organiziranemu delavstvu izvojevati uvedenje uposle-vanja brez zapostavljanja, s Čemer bi se izkoreninilo zadnje o-stanke diskriminacije, katera se še danes drži v nekaterih unijah, ki se sicer ponašajo z demokratičnimi pravilniki. En način, oziroma sredstvo, ki se ga poslužujejo omenjene u-stanove v svoji kampanji za pobijanje zapostavljanja, je disku-zija znana pod imenom "klinika govoric". Omislil si jfc to "kliniko govoric" profesor iz Harvard universe, da s tem poslušalcem pokaže na kakšen način se širijo govorice — ali nepotrjena in nedokazana poročila, ki gredo od osebe do osebe, ter bi nikdar ne smela biti sprejeta kot resnična ali kot podlaga naziranja. V času vojne se Je ts nsčin pobijanja neutemeljenih govoric upo-rabljalo proti širjenju škodljivih in nedokazanih storij o japonskih Američanih, o vojaškem rekordu ameriških Židov in črncev itd. Sedaj se isto sredstvo uporsbljs pri isvsjsnju vzgojnega unijskega programa. Govorice so namreč prav tako doma imperializma njegovega veličanstva pa je skrajno nerodna. Vsekakor je v svoji taktiki Bevin baš v Sredozemlju večji reakcionsr kot pa je bil Winston Churchill sli ps Anthony Eden. Bila j^ Anglija prva, med prvo svetovno vojno, ki je Židom obljubila Palestino za njihovo pradavno domovino. Izgubili so jo })od Rimljani, zasedli so jo nato arabski rodovi — in tsko je sto in stoletja romal židovski rod prižem sveta ter barantal, se bal napadov in bogatel. ' A Židje so se končno — posebno pod Hitlerjem, tega naveličali in »i s silo in s politiko uveljavili pot v Palestino. Anglija, kot že omenjeno — jim jo je obljubila. To kot že rečeno takrat, ko je potrebovala njihove podpore. Sedaj pa ji je zgolj za podporo arabskih dežel, ki so skrajno nazadnjaške, s a pomočjo visokih podkupnin le služijo anglosaškemu imperializmu. \ ■ Značilno je, da v vladi nove židovske države v Palestini prevladujejo social-demokrati. In da so angleški taboriti vpojni proti njim. Ni čudno, ako ne Churchill in .Anthony Men smejete ns vse grk>! Čemu tudi ne! e * v tovarnah, kakor povsod drugod, in delavci pogosto lahko na-štejejo slučaje, ko so neutemeljene govorice ali poročila in vesti povzročile uniji nepotrebne sitnosti in nepriNke, ko so se razširile med delavci. V splošnem deluje "klinika govoric" takole: Predavatelj, ki vodi razpravo, kaže na platnu gledalcem kako se lahko razširi škodljiva govorica iz kakega prav vsakdanjega dogodka kjerkoli, v malem ali velikem kraju. Preden pa prične odvijati film, pokliče iz občinstva šest oseb, ki imajo nalogo poročati o tem kar pokaže filmska scena oziroma o dogodku na platnu. V dvorani pa ostane le eden od teh "poročevalcev", ki gleda predvajano sliko z občinstvom vred. Ko je predvajanje končano, je poklican v dvorano poročevalec Št. 2, da sliši od poročevalca št. 1, kakšen dogodek je kazala filmska slika. Zatem je poklican noter poročevalec št. 3, da sliši opis dogodka tako kakor si je istega zapomnil drugi poročevalec, ki ga je slišal od prvega. Temu sledijo po vrsti ostali poročevalci, od katerih ni nobeden razen prvega videl slike, pač pa le slišal opis iste po onem, ki je bil poklican v dvorano pred njim in mu je povedal o sliki kar je slišal od drugega ali tretjega poročevalca. Značilno pri tem je, da se opis slike spreminja sproti, kakor prehaja od ust do ust. Vse to se vrši medtem, ko občinstvo naprej gleda sliko in jo primerja z opisi, ki jih "poročevalci", dajejo drug drugemu, ne da bi sami mogli gledati sliko in vedeti, so li s svojim opisom v pravem ali ne. Občinstvo navadno opazi spremembe v opisih — dasi so docela nenamerne — ko reporter j i dogodek na platnu besedno opisujejo drug drugemu po tem kar so slišali od prvega, ki je edini sliko videl. Prispeti se pogosto, da zadnji poročevalec poda opis, ki čisto nič ne sLiči predvajani filmski sceni. Ker je opisani način rabljen v unijskih programih z namenom, da se ljudem predoči, kako govorice pomagajo krotiti rasno in versko mržnjo t^r predsodke, so navadno izbrane za predvajanje slike, ki same na sebi dajejo povod za., diskuzije o tem predmetu. Ena sli)ca kaže recimo belopoltnika in črnca kako se prepirata o tem, kdo bo zasedel prazen sedež ns podzemski železnici (subway). Belec na sliki drži v roki brivno,britev. V več nego polovico dosedanjih predvajanjih te filmske scene so gledalci slišali kako so "poročevalci" ic občinstva pri opisu slike dejsll, da Je imel britev v roki Črne. Is razprav po kazanju ločeni legi ali konstelaciji. Za zvezdoslovca ni nič težkega izračunati pota planetov v preteklosti in v bodočnosti. On lahko točno ugotovi, v kakšni legi so bili planeti v določenem letu mnogo tisočletij pred našo dobo in celo njihov položaj v 1. 10,431 pred Kr. Moderni zvezdo-slovec opraVlja tako izračunavanje avtomatično s pomoč no posebnega v ta namen pripravljenega računskega stroja, ki mu (ikrati projicira konstelacijo planetov v podobi na platno. Leta 10,431 pred Kr. se je nakopičilo v isti legi 12 planetov, in ta močan prevrat v vsemirju, je povzročil na zemlji hudo katastrofo, kakor ugotavlja italijanski astronom Raffaele Ben-dandi. Takrat se je pogreznila zemeljska celina Atlantida, ki jo ♦»«+♦»»»♦♦»»sesoasss PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. 1727-1731 W. 21st Street CHICAGO 8, ILL | Fino postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno < TELEFONI: CAnal 6-717*—6-7173 .....................T-^ttttttttttt tttutttstssssesi ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNTJSKO TISKARNO ADRIA PRINTING CO. Tel, Michigan 2-3145 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL. PROLETAREC SE TISKA PRI NAS f 1» £ \ f t f ' Ju * i L PROIjRTAKH January 19, 1949. KRITIČNA MNENJA IN RAZPRAVE Zadeva Slovenskega muzeja G/as z druge strani < Spodaj podpisani direktorji prosvetni ali šolski odbor. Slovenskega narodnega doma v Clevelandu, O., podajamo sledečo izjavo slovenski javnosti: V listih Ameriška domovina, Prosveta in Glas Naroda je še predlansko leto (1947) izšel članek "Zadeva Slovenskega narodnega muzeja", in tako je v zadnjem mesecu decembra 1948 izšel članek ob desetletnici "S. N. M.—Rešite ga!"| Oba članka je napisal Erazem Gorshe, ki je bil svoječasno upravitelj muzeja- Direktorij SND ni odgovarjal Goršetu na prvi članek, ampak je izdal samo izjavo ter isto priobčil v prej omenjenih listih. V izjavi je bilo povedano, da direktorij ne bo odgovarjal Goršs-tu, ampak bo podal svoje poročilo na delniški seji SND. ker to je njih zadeva in ne še zaenkrat zadeva širše javnosti. Za direktorij je podal ta odgovor predsednik Doma. ki je orisal potek muzejskega delovanja ter tudi ovrgel Goršetova izvajanja na podlagi zapisnikov in številk. Delniška seja je potem sklenila, da se vsa zadeva vrne novemu direktoriju ter zadeva muzeja reši, kakor se mu vidi pravilno in primerno. Na podlagi tega sklepa je tudi direktorij v letu 1948 reševal zadevo muzeja. Da pa bo čitateljem znana zadeva tega muzeja, treba je poseči na sejo letnega zborovanja, ki se je vršila meseca januarja 1947. Na tem zborovanju so prišle od strani zborovalcev sugestije, da bi se ukinil prosvetni in šolski odbor pri direktoriju Slovenskega narodnega doma. Povod tem sugestijam je dalo dejstvo, da se je v šolski odbor vedno potisnilo tiste novoizvoljene direktorje, ki niso bili izvoljeni v izvršni, nadzorni ali gospodarski odbor. Večkrat sq se slišale opombe: Pa so jih poslali v šolo." Zato je bil sprejet predlog na tej seji, da se prosvetni ali šolski odbor ukine v bodočnosti. To je dejstvo, in tega ne more zanikati Gorše, saj je sam pisal in sestavljal zapisnik. Na tej delniški konferenci sta sledili potem dve sugestiji: Prva, da se naj izmed direktorija izbere odbor, ki bo vodil to delo; druga, da se naj poveča izvršni odbor, ki bi imel predsednika, dva podpredsednika, tajnika, namestnika tajniku, blagajnika, namestnika blagajniku in zapisnikarja ter njegove namestnike. Na prvi seji direktorija se je vršila razprava glede obeh sugestij. Sprejet je bil predlog, da se voli v izvršni odbor devet članov, v nadzorni odbor pet in v gospodarski odbor sedem čla-riov. In izvršnemu odboru se je dala naloga, da vodi vse prosvetno delo pri Domu, to je delo, katerega je do tistega časa vodil Dne 28, januarja 1947 se je vršila prva seja izvršnega odbora, da se organizira in posvetuje glede prosvetnega dela. Zapisnik te seje je vodil Erazem Gorshe. Ko pa je bil zapisnik te seje prečitan na seji direktorjev v mesecu februarju, so se člani izvršnega odbora začeli spogledovati in izpraševati radi netočnosti tega zapisnika. Prišli so do zaključka, da v zapisniku ni tako zabeleženo, kot se je v resnici dogajalo. Zato je ta direktorska seja sprejela predlog, da se takoj skliče spet seja izvršnega odbora, kakor hitro se vrne predsednik Doma iz Minnesote, da člani izvršnega odbora skupno sestavijo zapisnik, ki bo odgovarjal sprejetim sklepom. In to se je tudi zgodilo. Danes imamo dva zapisnika o tej seji: Gorše-tov netočni zapisnik in zapis katerega so sestavili člani izvrs^ nega odbora. ' Kaj se je dogodilo na tej seji? Nekaj, kar ni ugajalo Goršetu, toda ostali člani izvršnega odbora so se strinjali s sprejetimi sklepi. Vprašalo se ga je, kako da je potrošil $600 za muzej v preteklem letu, ne da bi bil predsednik Doma vedel o tem trfšenju denarja. Sklep je bil, da se plačuje vse*stroške s čeki, katere podpisujeta Gorše in predsednik Doma. Izdan pa je bil samo en ček, drugo je izplačal z denarjem ročne blagajne. Vprašalo se ga je tudi glede dopisovanja v "Slovenski Poročevalec", kajti vsebina člankov ni odgovarjala sklepom in zaključkom* direktorskih sej. Tudi to mu ni ugajalo. Na tej seji je bil izvoljen kot arhivar z mesečno plačo deset dolarjev ter dvs dolarja od vsakega zapisnika. Do tu Je še šlo vse nekako bolj teiko, vendar ni bilo večjega ugovora od strani Goršeta. Nato je Gorše pričel razpravljati o delu v muzeju ln da naj bi bilo to delo završeno pred konvencijo SANSa. Zahteval je tudi, da naj se mu določi plača za to izredno delo. Izvršni odbor ni imel nič proti temu, da prične z delom, toda glede plače je stal na stališču, da naj mu plačo ali nagrado določi seja direktorija, ki bi se vršila, v mesecu februarju. To ni ugajalo Goršetu, zato ni hotel pričeti z delom, za katerega bi bil gotovo plačan, kakor je bil tudi v preteklosti. Nato je tudi izostal z direktorskih sej od meseca februarja naprej ter sam sebe črtal kot direktor Doma na podlagi pravil. Udeležil se je le še seje izvršnega odbora SND skupno z društvenimi zastopniki, ki se je vršila dne 4. marca 1947. Na tej seji smo ga prosili, naj gre na delo v muzej, toda je odločno odklonil. Najbrže se ni strinjal s sprejetimi sklepi, ker KAJ LAHKO STORI VSAKDO IZMED NAS V KORIST "PROLETARCA"? e Pridobivajmo ma NOVtH naročnikov 4 Obnavljajtno naročnino TOČNO čim poteče e Afitirajmo med drugimi naročniki, 4a store isto e Prispevajmo v PROLETARCEV tiskovni sklad in priporočajmo to tudi drugim \ * • Oglašajte v PROLETARCU priredbe društev In druge stvari e Naročajte slovenske ia aagleške knjige Is PROLETARČEVE knjlgsrne Poskrbite KOLEDA na r oče AMERIŠKI DRUŽINSKI stl, kl tega še niso storili NaroMte KOLEDAR tudi svojcem v starem kraju IS enako PROLETARCA. Vsakdo noj stori ta haš list kolikor more, pa bomo vso težave zmagovali! so se navzoči društveni zastopniki strinjali z delovanjem direktorija in izvršnega odbora. V prvih šestih mesecih 1947 je direktorij na vsaki seji razmo-trival glede muzeja. Na eni teh sej je bil izvoljen odbor treh direktorjev: Joseph Okorn, John Pollock in Frank Plut, da skupno z Goršetom pregledajo muzej, nakar podajo svoje poročilo direktoriju. Omenjeni trije so to storili, a Gorše se jim ni hotel pridružiti. Po seji v mesecu maju so šli vsi direktorji v muzej. Rezultat tega pregledovanja je bil ta, da je direktorij spremenil ključavnico v vratih muzejo, za kar je imel svoje razloge. Neresnično je jad,erpe esd-d Neresnično je, da je predsednik Doma rekel sledeče: "Letos se ne bo volilo nobenega predsednika ali tajnika Prosvetnega kluba SND. Za predsednika se smatram jaz, kot predsednik direktorija SND, za tajnika pa imenujem Johna Tavčarja, tajnika SND." Da, tako je zapisano v njegovem zapisniku, toda zapisnik, katerega so sestavili člani izvršnega odbora, nima takih budalosti. »Gorše včasih ne V sliši dobro, morebiti ga je to zapeljalo.) Da pa Gorše ni bil tak velik narodni mučenik kot se zna sam predstavljati slovenski javnosti, je dobro, da zabeležimo tudi to, koliko plače je dobil v letu 1946: Imel je $2500 mesečno kot tajnik prosvetnega odbora, plačo $5.00 od vsakega zapisnika na direktorskih sejah, in dva dolarja od vsake direktorske ali odbo-rove seje. Za izredno delo v muzeju -je bil v istem letu plačan $150.00. Vsi ti dohodki znesejo v bližini $500.00 za leto 1946. Koncem leta 1946 je bilo v muzejski blagajni (in denar je eš danes tam! $1,930.79. Takrat je bila v šentclairski okolici tudi javna govorica, da bi Gorše rad $200.00 na mesec kot stalon plačo pri muzeju. Zato je na seji 28. januarja odločno zahteval, da mu določimo takoj plačo, drugače ne gre delat. To mu odbor ni nikoli določil, a na sejo direktorija ni nikdar prišel. Na lanski seji delničarjev je bilo vse to in še več povedano navzočim, zakar je bil potem sprčjet sklep, da naj direktorij v letu 1948 uredi zadevo muzejo pač tako, kakor se mu zdi primerno in pravilno. Direktorij je imel popolno pravico, da sam rešuje zadevo muzeja, toda je še vseeno sklical skupaj društvene zastopnike in zastopnice dne 1. aprila 1948, da izpovedo, kaj mislijo o sedanjem stanju muzeja in kaj bi lahko storili za muzej v bodočnosti. Vršila se Je razprava takoj po ogledu muzeja. Večina društev se je izrazila, da gmotno ne morejo več podpirati muzeja. Zanimanja ni bilo pravega, Prišla Je tam tudi sugestija, da bi Slovenska narodna čitalnica prevzela muzej. Direktorij je pqiskusil tudi to. Vršila so se pogajanja s čitalnico, toda nikakor ni prišlo do nobenega zaključka Nato je izvršni in gospodarski odbor povabil na svojo sejo Antona Eppl-cha, če bi bil on pripravljen sprejeti oskrbništvo muzeja. (Ce bi bila čitalnica prevzela muzej, bi on oskrboval.) Eppich je odklonil. Na prihodnji seji direktorija so člani izvršnega in gospodarskega odbora poročali, da on ne prevzame. Po daljši razpravi je bil stavljen, porpiran in sprejet predlog, da se muzej, razpusti in javnosti naznani, da lahko vsak dobi svoje predmete nazaj, ako je v resnici lastnik. Na seji je bilo 19 članov direktorija, 17 jih je glasovalo za predlog, le-dva proti predlogu. Trditev Goršeta, da ga je dir rektor i j enostavno vrgel ven, je zelb smešna. Diktature ni bilo nikoli na sejah direktorija. ampak so bile vse seje demokratične. Na teh sejah nas je 21 direktorjev, ki vsak lahko po svoje misli, po svoje predlaga in po svoje voli. Nobenemu se še do sedaj ni kratila pravica do svobodnega izražanja, ampak direktorji imajo še vedno toliko naravne razsodnosti, dš ne trpijo med seboj nebenega, ki jim hoče biti daktator. Morebiti je Gorše naletel na tako domačo razsodnost večine direktorjev, ker peščica direktorjev še ni nikoli odločevala pri direktoriju Slovenskega narodnega doma v Clevelandu. Gorše očita, da smo uničili prosvetni odbor in slovensko šolo. Kdo io je pa vodil toliko let, da je prišla do takega umiranja? Ali ne ti! O tem pa se lahko napiše drugo poglavje, v katerem bi se razgalilo morebiti Še kaj drugega, kar bi Goršetu ne ugajalo. Mi direktorji nismo prav nič ruvali proti muzeju. Rešiti smo hoteli, kar bi se dalo. Ampak dragi Gorše, tudi mi smo naleteli prav na tak odmev, kakor sam priznavaš s sledečimi besedami: "JAZ sem moje stališče pojasnil v listih še v maju leta 1947, toda od javnosti ni bilo odmeva." Tudi mi direktorji delamo že precej let v javnosti, ni nam potreba tega bobnati v javnosti. Lastna hvala, cena mala. Za enkrat imamo še vsi čiste roke, zato nam pač ni potreba likvidirati samega sebe, tudi ne bomo zapravili tega Doma, ampak bomo skušali nadaljevati s tem, da bomo odplačevali lastnikom Doma vloženi denar, dokler ne bodo v polnem izplačani, a potem ostanejo še vedno lastniki Doma. Ena desetina dolga lastnikom je že izplačana, družba reorganizirana za nedobiček, lastninska pravica ostane med našimi ljudmi in naša društva bodo tudi v bodoče vodila to družbo, kakor so jo v preteklosti. To rlaj bo začasen odgovor Goršetu. Ce bo potreba, lahko še nadaljujemo. Uredniki listov pa bodo gotovo tako dobri, da nam bodo dovolili dovolj prostora v listih. Podpisi direktorjev SND: Janko N. Rogelj, Prank Plut, John Tavčar, John Centa, John Pollock, John Filipič, Anton Zupan, Krist At okel j. Prank Ces-hik, Frank Wlrant, Fell* fttrum-belj, Anthony Zakrajšek, Joseph Okorn, Vic Jakopič, Chas. Vr-tovšek. Izjave niso podpisali sledeči: Josephine Petrič, Frank Oglar in Jos. Fifolt. Radi bolezni ali zaposlenosti niso bili na seji sledeči: Josephine Zakrajšek, Andy Turkman in Andrej Te-kavec. O duhovnikih in sličnih zadevah . Pueblo, Colo. — Od oktobra predlanskega leta sem v penzi-jonu. A penzijon, ki ga človek dobi po tako dolgih letih garanja, ne zadene doSti. Prejemam borih $82.17 na mesec, kar je komaj za žgance, sicer pa drugega itak dosti ne potrebujem. Lani sem se namenil iti malo na potovanje v Montano in v Cali-fdrnijo. Moj sin Niki je 15. januarja doslužil v ameriški mornarici 20 let in je ob tem datumu bil upravičen do pokojnine. Tako bom lahko tudi jfez z njim vred upokojenec — jaz z indu-strialne, on z mornaričen strani. Jaz imam tudi kot železničar v pokoju še vedno prosto vožnjo v vlakih enkrat na leto, dokler bom hodil po tem razburkanem svetu. Pošiljam $10,—$5 v podporo Proletarcu, ostalo v sklad za svobodo našega tiska. In pa dve obnovitveni naročnini. Ker mi je dolg čas, obujam spomine na stare čase in tako tudi na zgodbe, ki so mi še dobro v spominu. Tako se n. pr. spominjam dekleta, ki je hodila redno k spovedi a nekega dne je v spovednici slabo naletela. Kaplan ji ni hotel dati odveze. Bila je sestra moje matere. Dekle je bila stara 18 let. Meni je bilo 10 let in sem spal na zapečku. Moja mlada teta je prišla tisto nedeljo k moji materi vsa razburjena. Bila je krasno dekle, tega se dobro spominjam. Moji materi je rekla, da ji bo nekaj zaupala in jo vprašala za svet, toda ne bo o tem smela črhniti nikomur niti besede. Mati ji je obljubila — vse bo tajno. In to dekle, moja 18-letna teta je pripovedovala sestri—moji materi kako jo je kaplan v spovednici pestil in ji rekel, da ji ne da odveze, razen sko pride k njemu v farovž. "Kaj bi ti naredila h* mojem mestu?" je vprašala teta mojo mater. "Omožena si in razumnejša, lahko mi pravično svetuješ." "Ne pojdi v kaplanijo," ji je odgovorila. "Pojdi prihodnjo nedeljo v Ljubljano v cerkev sv. Jakoba in tam ti bo gospod Rož-man gotovo dal odvezo." Tako je storila in odvezo za svoje "grehe" dobila brez vsake zapreke. Šmarski kaplan pa se je prevari 1. Ni dobil v sobo v ka-planiji lepe deklice. Ako ne bi bilo moje matere—bržkone bi jo dobil, ker se ne bi mogla nikamor zateči za pameten nasvet. Ta njun pomenek sem poslušal na peči, ko sta mati in njena sestra mislili, da spim. To ni stori-ja, to se je zgodilo zares. Tir Pred mano na mizi ležita dve pismi. Eno je bilo pisano leta 1908 ali leta 1909—številke se ne poznsjo prsv dobro. Je zastarelo pisanje in nič več jasno. Drugo pismo je pretilno, pisano nekaj let nazaj. Pa si človek obuja spomine na vse kar se mu je dogodilo v dolgem Življenju. Moja žena Frances sneva spanje pravičnega, ki me je vedno prosila — ne piši več v liste, dokler bom jaz živa. Ko me ne bo več, pa delajte kar hočete. Dokler sem bil mlad sem bil kakor večni popotnik Jankovič. In sem delal za naša napredna lista throletarca in Prosveto. Ter za SNPJ. Hodil od hiše do hiše, trkal na duri in prigovarjal ter ugovarjal odgovorom, če so bili nasprotni. In tako smo živeli, Včasi v prijateljstvu, včasi smo Se prepirali s hudobijami in neštetokrat je bilo v mojem življenju po krivdi tujih ljudi več zagrenjenosti kakor veselja. Frank Boltessr. KAKO OHRANITI "PROLETARCA' Shefoygan, Wis. — Urednik Proletarca apelira na naročnike, naj podajo svoja mnenja in priporočila kako' list obdržati v bodočnosti in sicer na bolj trdni podlagi kot je sedaj, da ne bo spet treba v bližnji bodočnosti nove kampanje za ohranitev Proletarca. Moje mnenje in sugestije so: 1. Uprava lista ne sme več dopustiti, da list zaide v tako velik dolg kot se je to zadnjič zgodilo. Treba je to prej preprečiti. List se mora na vsak način sam vzdrževati z rednimi dohodki, kateri naj pokrivajo redne stroške. Kajti to je samo po sebi razumljivo že iz trgovskega stališča. Kot je to že rekel bivši upravnik Charles Pogorelec, "da tudi izdajanje delavskega lista je business." Dohodki morajo vedno kriti tekoče stroške. Ako ne. je to slabo in zaidemo v dolg, iz katerega se je zelo težko izvleči. Dosedaj se je list še vedno izkopal iz zagate, ali kdo ve kaj natn prinaša bodočnost. Kot pravi Joško Oven v "Razgovorih", da skoro ni verjeti, da se je v par mesecih moglo zbrati tako visoko vsoto — skoro pet tisoč dolarjev, in to od male skupine slovenskih delavcev trpinov. Da, skoro bi rekel, srečni smo, da se ni pred meseci pričela recesija. V tem slučaju bi kampanja za zbiranje prispevkov v sklad za ohranitev Proletarca ne uspela. In najbrže tudi lista bi več ne bilo.. * Kot so povedali v tiskarni — plačajte takoj, ali pa ne bo več lista in tudi koledarja ne spfejmemo v tisk. Torej s tem smo gotovi — v dolg ne več ... 2. Dobro, ponovimo, da v dolg ne več, kako to preprečiti? Z dobro voljo in z malo več biz-niškega stališča. Ker je naročnina $3 prenizka in urednik pra- "Revolucije" v latinski Ameriki. Republike (?) Venezuela, Peru in El Salvador imajo nove vlade, ki so prišle na krmilo s silo. Slični poskusi io se dogodili tudi v republikah Uruguay, Chile, Bolivls, Ecuador in Paraguay. . vi, dš ne priporoča zvišanje (naročnine) svetujem sledeče: a) Proletaree naj izhaja vsak drugi teden z letno naročnino kot je sedaj. S tem se bodo stroški znatno znižali ip upam, da naročniki ne bodo ugovarjali. Vzrolt: Saj vidimo vsi, da urednik je preobložen in niti ni več mlad, da bi mdgel vzdržati pri delu toliko ur kakor nekoč. Upravnica Mrs. Anne Beniger je morala vsled slabega zdravja tudi opustiti veliko svojega dela, nadomestitvenih oseb pa ni. Torej mislim, da bo list še boljše izpopolnjen z raznimi članki in razpravami, ako bo imel urednik več časa na razpolago. Ker pa naročnina $3 na leto še vedno ne bo pokrivala rednih stroškov, zato priporočam sledeče: b) Vsak li6t si pomsga z raz-nirti oglasi, čemu se ne bi po-šlužil te prilike tudi Proletaree? Saj tudi Družinskega koledarja ne bi bilo brez pomoči oglasov. Priporočam upravi Proletarca, da naj računa na pridobitev stalnih oglasov v list. S tem upam, da se bo podaljšalo življenje listu in se ga postavilo na trdno podlago. In vzlic več oglasov bo lahko še vedno dobro urejevan. In izneblli se bomo teh sitnih kolekt, ker z rednimi dohodki bi krili redne stroške. Vsi vemo, da tistih somišljenikov, s 5 in 10-bankOvci listu v podporo je čezdalje manj. Šmo pač v časih, ko se ne bomo mogli več dolgo ustavljati razvoju naše nove domovine, kajti "Melting Pot" gre svojo pot. Anton Debevc. da fludobe nikoli ne smeš udariti, ker tedaj je človek pogubljen. Rekel j^: "Jez koj enkrat udarim, pa tedaj močneje, da izda!'"'Škrat se je spet zgrudil, strašno rjul in se zvalil po bregu v jarek, ki se še danes imenuje Vražji graben. Zjutraj je šel čevljar gledat v jarek in je videl crknjenega konja. Poklical je soseda, da bi odpeljala mrhovino. Ko sta prišla v jarek, tudi konja ni bilo več tam. Drugo kvatrno soboto je prišel spet drugi Škrat pomagat čevljarju. Čevljar je dal škratu čevelj in dolgo dreto, sam si je vzel pa kratko. Poizkusila sta se s Škratom, kdo bo poprej naredil čevlje. Zmagal je čevljar. Razjarjen zaradi tega Je Vrag rekel čevljarju, naj se gre z njim pretepat. Vrag je vzel dolg bič, čevljar pa krajšega. Čevljar je stopil tik k Škratu in ga močno zbil. Škrat pa si ni mogel pomagati, ker je imel bič s predolgim ročajem. Ko je bil Vrag že precej zbit, sta menjala z biči. Tedaj je pa čevljar odskočil in od daleč udrihal z dolgim ročajem po Škratu, ki čevljarja ni dosegel. !i Ko je imel vrag že polno oteklin od udarcev, ga je povabil čevljar, da se gresta zibat, češ, zrak ti bo zacelil rane. Čevljar se je usedel na debelejši konec veje, Škrat pa na tanjšega. Ko sta se prvič zazibala, se je tanjši del veje odtrgal. Vrag je teleb-nil čez skalo v jarek in se ubil. Pritekla je velika voda in ga odnesla. V Vražjem grabnu je še dalje časa smrdela voda in se še sedaj imenuje Škratkovca. VOLKOVI Kurir Blaž je gazil sneg. Do koten se mu je udiralo. Včasih se ustavil, da se v semečini ogleda, če ni zašel. Luna je sijala, ui sneg se je lesketal. (VU* se je potipal po torbi. V torbi je nosil pisma za partizane. Torbe ne sme izgubiti. Nenadoma se Blaž zdrzne. Ali ne E nekdo za njim? Pes je! Velik i! Čigav je? Nikjer v vasi ni- jo takega psa. "Vššš!" je Blaž zamahnil z roko, da bi pregnal kocinca. A tedaj zapazi, da jih je več. V dolgi vrsti slede drug drugemu. In oči se jim zeleno svetijo. "Volkovi!" je prešinilo kurirja. Snel je puško in ustrelil. Prvi Volk je zacvilil, zahropel in se Zgrudil. Divje je brcal in prašil sneg na vse strani. A je kmalu •Izginil pod telesi divjih njegovih tovarišev, ki so navalili nanj in ga v hipu raztrgali. Blaž je še nekajkrat ustrelil in bežal. "Najbližja vas je Ambrus!" je dahnil ves zasopel. "Do tja ne pridem!" In se je z zadnjo močjo potegnil na drevo! Od tu je streljal v tropo kocincev do jutra. Tedaj so ga rešili partizani, ki jih je privabilo streljanje.- "Naročite si jubilejni Ameriški družinski koledar za leto 1949, Stane $1.50. Seknam priredb slovenskih organi-racij v Chicago ŠKRATKOVCA (Koroška narodiia pripovedka) V Hribemikovem grabnu je živel star čevljar. Bil je zelo skromen in Varčen mož.Delal je rttnogokrat tudi ponoči. V kvatr-nih sobotah so mu pomagali tudi Skratki. Nekega kvatrnega večera je delal pri odprtem oknu. -Prišel je eden od škratov v svinjski podobi in dejal čevljarju posmehljivo skozi okno: "Čevljar, kaj delaš tako pozno?" Čevljar je bil jezen, da škrat ni prišel skozi vrata kakor po navadi, pa je prijel za kopito ih udštil Škrata s tako silo po rilcu, da se je kar na mestu zgrudil, škrat je kmalu spet vstal in rekel čevljarju skozi okno, naj ga še enkrat udari. Ta Je pa dobro vedel, SCŠC (Družabni klpb Slovenske- . ga centra) bo imel občni zbor in zabavo s prosto postrežbo v soboto 22. januarja v svojih prostorih, 2301 So. Lawndale Ave. Integrity No. 631 SNPJ, plesna veselica v soboto 29. januarja, Northwest HaU, 2403 W. North ave. Pioneer št. 559 SNPJ, plesna veselica v soboto 12. feb. v jednotini dvorani. Francisco Ferrer št. 131 SNPJ , domača in plesna 7abava v soboto 19. februarja v jednotini dvorani. Padrušnlea št. 60, SANS, veselica v Tomažinovi dvorani, 1902 West Cermak Rd., v soboto 26. februarja 1949. Centralni odbor SANSovih podružnic v Chicagu — proslava četrte pbletnice osvoboditve Jugoslavije v nedeljo 1. maja v dvorani SNPJ. \ Slovenski dom št. 16 8NPJ — praznovanje 41-letnice društva v soboto 7. maja v Swiss Club Hali, 639 Webster Ave. Pioneer ftt. 559 SNPJ, piknik v Pilsen parku v soboto 6. avgusta, So. Albany ter 26th St. , / Romani, povesti, črtice in Poučne in znanstvene knjige m m KNJIGARNA "PROLETARCA T 2301 South Lawndale Avenue, .Chieago, 23, I Pesmi, poezije, igre. 4ngleške knjige socialne in znanstvene vsebine Romani, povesti, črtica in opisi Babilonska sena, (Jo« Hoeking), zanimiv roman v dveh dolih, 629 str., broi. $1.75, vas......... 2.35 Beg is t«m«, (ruski pisatelji), broi. 50c, vezana......... 1.00 Boy, (L. Coloma), roman, broi. 25 Bale ••4»—Mali junak, (F. M. Dostojevski), povesti, broi. ..45 Bilk«, (Marija Kmet), povesti ia črtice, broš.............35 Blagajne velikega ftjvMi«, (Frank Heller), roman, broS. 1.00 Cvetke, (H. Majar), šopek pravljic za stare in mlade, t>roi . ...................20 Črni demaatl, (Mauuis Jokali), broi. $1.25, ve«...................... 1.75 Črni panter, (Milan Pugelj), povesti in črtice, broi.......50 Daj nam danes nai vsakdanji kruk, (A Cerkvenik), povest, broš................40 Dalmatinske povesti, (Igo Kai), broi. ..............-........................45 Dedek je pravil, (Julij Slapiak), pravljice in pripovedke, bros. .65 Domače šivali, (Damir Feiyel), vez..........................................40 Drobiš, (Fr. Millinski), povesti- ce, broa,...................................75 Dva svetova,. (I\pn Molek), povest slovenskega priseljenca, broš.....................30 Don Corea, (G. Keller), roman broi. .......................................23 Dvonošec, (Kari Evrald), naravoslovne pravljic« s slikami, vez..................75 Fllosofska sgodba, (Aloj* Ji- rasek), vez...............35 Francija In fraacaeka IjwbtVs, (C. Petelin), sploien skirtmiv oris Francije in njen^a ljudstva. broi. .................................50 Fran Baron Tr«nkf vodja hrvatskih panda rov, (G. Pandttrfč), Naša vas, (Anton Wovačan), brM. $1.00, ve i..................... 1.50 ..................35 | Orači, (A. Cerkvetit**, povest ia Gospod F H do lin talna ia nje-tfav* dmilna, (Fr. Milčin- SLOVENSKI PISATELJI. i Kjer j« Ijnbesen. tam Bo|, po L. Tolstojevi prveati spisal F. Millinski. Igra v 1. dejanju •ki), ves.................35 HMa bres aken, (Tone Seliikar), socialna povest, broi. t............50 Haplamaron, (Marg. Valoiska), povesti, broi. .............35 Humoreske, groteske in satire (VI. Azov in Teffi), broi. .. .50 Jeroaskia krog, (A. Koievni-kov), povest sa mladino s slikami, it ruMme prevel 1. Vuk, broi. ..............................35 Jug TP. ChocholouSek), zgo-ddvinski roman ic Balkana. «14 strani, vez...................... 1 23 Juan Miseria, (P. L. Coloma), povest, broi............................75 Jtirklea Agičeva, (Ks. dandor-GJalski), zanimiva povest, 358 strani, broš. SSc. vez. 1 00 Kofcfaefje Uftrata, (4. M. Ma- ehar), zbirka spisov, broi. SOe, ver. .................................85 Kama k i (T.. N. Tolstoj), icavka- *«>» »ovut. bro*. .....................50 Kraljev vitea, t M. Zevaro), zgodovinski roman, 3?4 strani, broi. $1.00, vez....................... 1.50 KraatsarJeV* sonata, (L. N. Tolstoj), roman, broi..............40 Mailatica (Anton Koder), Idila, broi..............................75 Mareeljoaa, (Herman Wendel), zgodovina mednarodne delavske himne, brouranu.............. 65 Malo tfrljaaja, (Dr. Fr. Detela), povest, broi. 6Bc, voz-------..... 1.10 Mad potniki i. mornarji. (Brat-ko Kreft), zanimivi potopisni fragmenti, broi......................75 Maje alvljanje, (Ivan Cankar), broi. 63c, vex...................... 1.00 Mai a brasgatino in druge novele, (Jack Loadon), bros.. .35 delavskega iivljenja, broi.....«5 £bram gpis<: Oglenica. ali hudobija ln liedol-nost, (Fr. ZakftjiekJ, P*vest, broi...........i....................... .15 ; Pariik. atatar, (Stlveiter K ). povest, broi...............15 Paberki la Rota, (Ivati Al-brecht), veniek milnih pove- •tic. (broi. ____r............;...........25 Pingvidski otok. (Anatole France), broi. $1.00. vtz...... 1.5«» Plat cvoaa, (Leonid Andrejev), novel«, vez........\.....35 | Pravi lic s in pripovedke. (S. Ko- Sutnik>, broi........................... .25 HERE IS A LfST OF THE BOOKS YOU CAN GET NOW THROUGH THE GREATEST BOOK SALE IN RECENT TIMES, LOOK IT OVER rtcaa Oatpoat By Upton (cloth) ................................ Sinclair. A book' o! reminiscences, ........-.......$1.90 America's Way (hit By Norman Thomas.; A program for democracy. (cloth) $1.00 Ancient Society By LeWla H. Morgan. H*ae*rches in the lives of human progress (cloth) . from Savagery through Barbarism to Civilisation, $1.13 Between Two Worlds, Upton Sinclair. A new novel, 839 pages, (cloth) .......................................................-.................-...................$2.00 Cry Tor Justice By tJpton Sinclair. An anthology of the literature of social protest, (cloth) .....................................................................$1 23 Debs, His Authorised Life aad Letters By David Darner, (cloth) 73c ENGLISH-SLOVENE READER, By Dr. F. J. Kern, (cWith)........ $2 00 i ENGLISH-SLOVENE DICTIONARY, By F. J. Kern, (cloth)........$5.00 . Ethics and the Materialist Conception of History, By Karl Kautsky, (cloth) ................................................................... ................................«0c FROM MANY LANDS, By Louis Adamic. One of the greatest stories under the sun, the story of the coming and the meeting of scores of different peoples in so brief a period on the vast and beautiful American continent, (cloth) ........................................................$2.50 Grandsons, By LOui« Adamic. The story of a man's love for his country and his search for the American Ideal. A Novel, (cloth) $2.00 Goslings, A study of the American schools, by Upton Sinclair (cloth) ...............................................................................................>1.00 Hundred Per Cent, Bjr Upton Sincliir. A story of a patriot, (cloth) $1.00 Jungle, By Upton Sinclair. A notel of the Chicago Stockyard, (cloth) ................................................................................................$100 King ceal, By Upton Sinclair. A novel dealing with the strike of Colorado Coal Miners, 1913-14, (cloth).....*.............................$1.00 My America, 1928-1939. By Louis Adamic (cloth).........................$3.00 Money Changers. By Uptoh Sinclair. A novel of Wall Street and the panic of 1907, Math) .........<........................................................$1.00 Mammonart, An casay in economic interpretation, By Upton Sinclair, (cloth) ...............................................................................................$1.30 Oil, A picture of the oil industry In Southern California and taking in the world struggle, By UptOn Sinclair, (cloth)...........................$1.00 Profitn of Religion, fey Upton Sinclair. A study of Supernatural ism as a source of Ihcome and a shield to privilege, (cloth) ................$1.30 a Roman Holiday, By Upton Sinclair. America since the First World War—the Roman republic, after the destruction of Carthage—how much alike were they? (cloth) ...............................................$1.00 ROBERTS RtTLES Ot ORDER, By ftenry M Robert, (cloth).....$1.00 Science and Revolntloa.^y Ernest Untermann (cloth) ................. 50c The Wet Parade, By Upton Sinclair. A full-length novel dealing with liqaor drinking and the liquor trkffic in the United States during the past thirty y*aM, (Cloth) ........................................................$1 00 Walla and Bars. By Eugene V. Debs. The story of Deb's life in prison, (cloth) ........................................................................-....................$100 World's End, A noVe! by Ufctoh felftelalt, (Cloth) .......................... $2.00 Yemey'a Justice, (Ivan Canker) Translated by Louis Adamic. A faithful, stirring piece of realistic fiction by the man who is considered tht greatest Writer Jugoslavia has produced, (cloth)— FREE as our gift to you with each book order. feelgrajski uiaer, povest iz davnih dni. hroi ...............15 Mravljice, (Frank Miltinski), ' ilustrirane', vez........................65 Pnpove*ti o Petra Velikem, (A. Petrujkkevsk!—I. Steklasa), vez....................................... 1.26 Prelepa Vasiljica in druge ruske pravljice. (Cvetko C.o- lar), broš. ...............15 Povettlco, (Rabindr&nath Tabore), broi...............55 Poiigalec, (K. S.), broA.......20 Povesti, (Lovro Kuhar), broi. .35 predor, (R. Kellermann), socialen roman, broi. 75c. ve*. 1.00 Rasne povesti, broi....................45 Rake Aadreja Podlipnlka, (Tone Saliftkar), socialna povest, broširana ...............................80 Rlfcaldo Rinaldinl, zanimiva roparska povest, broi..................35 Romance in satir«, (M. A. de I Voltaire), broi....................... 1.00 Savttev pesimizem, (Etbin Kristan), novela, broi...........40 španski testament, (Arthur . Koestler), opis civilne vojn« za svobodo in demokracijo, broi....................................... .76 • Štefka, ali kaka je Jraftfaa tale praasagkU k rima, socialna povest is 9«danj« doba, broi.... .75 Sinovi predmestja, (Himiea Ko-nii>, mična povest ia delavskega življenja, broi. —....... .50 Spamini Kriitafavega Paplka, (Joseph Suohy), lit no vet. .60 Srce, (Ivan Alltreckt), novele, ves. —......—m.------48 3 pati,. (Izidor Cankar), potopisne črtice, broi.................... .85 Sesati stolp, \Ivan Molek), povest iz dobe velike ameriike krize, broi.................50 Sosedje in draga navala, (A. P. cehov), broš............40 Sirene talija, (A. Koimanc), povest iz delavskih bojev, broi. .................................50 Sreeolovec,. (H. Majar), povest, bpi................25 Staroindi. tke pripovedke, (Jos. * Suchy), s slikami, broi..... 25 Stapnl kralj Lear In kifc ab Volgi, (Stopnjak-Targenjev), broi......................45 Taki so ljudje (Roger Martin du Gard), roman s francoskega podeželja, broširana ...............75 Taras Baljba, (N. Gogol j)', satirična povest, broi. 60c, vez. .80 TVi novele, (Miguel Cervantes), broi..........................................60 Udovica, (I. F. Tomlc), zanimiva povest is 18. stoletja, 329 strani, broi. 83c, vez. 1.00 Velika mravljišče, (Ivan Molek) povest iz življenja slovenskih delavcev v Ameriki,* broi........................................50 Vitas is rdeče kila, (A. Duma«), roman is časov francoske revolucije, 499 strani, broi. 73c, vez.........................1.25 Včeraj ja bila, jutri ba, (Her-mynia zur Muhlen), pravljice za mladino, s slikami, broi......40 Vrtnar, (R. Tagore), zbirka mič- • nih črtic, vez............................60 Zapiski ia mrtvega dama, (F.* M. Dostojevski), v dveh delih, broi. $1.25, ves................. 2alasaa pota, (Jack London), socialen roman v dveh delih, broi................. Življenje in ekspatfftiiftt! Xefca- va, (M. Tkhenor), broi. ..... Zlata tal« in drug« age4b«, (Janez Samojlov), broi............... I. tv.. vsebina: fcrotika, izda/a '1902| Erbtika. izdaja 189V; Pesmi I8tu~ 1898; Vinjete, broi. $1.50 vez.................................. 2.00 II. zvezek: črtlee in povesti ter Kritični in polemični spisi, broi. $1.50, vrz................................... 2.00 HI. zVezfk: Igko^ Ruda, Potovanje Nikolaja Nikiča, > nsroliov blagor, čt-tiče ter 'Kritični in pole-hnlčni spisi, broi. $1.50, vez. ................................ 2.00 IV. zvezek: iChjiga za la-hkomi^elrte ljudi in Tujci, vcriflV....................... 2 00 1$. zvezek: V mesečini. Martin Ksčur, Nina, Iz Ottak-. rlnga v Oberhollabrur n, Dpombe, 350 s!r., bro#. $1.50, v^z...................... 2.00 XV. zvezek: Troje povesti, <*rr tlce, Opombe. 327 str., broi. $1.50, vez. ............. 2.00 ftaselj Fraa-Pedlimbarski - Zbrani spisi: I. zvezek: Slike in črtice. Gorski potoki in Tovariš Dkmljan, br. $1.Ž5, vez. 1.75 Tavčar Ivaat Zbrani spisi: • fl. zvezek: In ventfir ! So-ror Pia, V Karlovcu, Čez oseni let, Tat, Gospod Ciril, Mrtva srca, 480 str., broi. $1.50, vez............... 2.00 IV. zvezek: Grajski pi*ar, 4000, V Zali, Izgubljeni bog, Pomlad, 612 strani, broi. $1.50, vez............... 2.00 V. zvezek: Izza kongresa, zgodovinski roman, broi. $1.50, vez..........................2.00 Trdina Jaaaa: Zbrani apisi, (Uredil Dr. Ivan Prijatelj), Bajka i« pavesti • Garjancik. IH. knjiga, broi. 75c, ves....... 1.25 IV. kaj%a, broi. 7$c, Vez______ 1.26 V. Itn j in, broi. 80c, te»....... 1.1 o VI. knjiga, broi. ftte, ves...... 1.36 Vn. knjiga, broi. *6c, ves....... 1.36 vm. knjiga, broi. 76c, ves..... 1.25 IX. knjiga, broi. ?**, ves..... 1.S5 Ms lifisft, zbrani spbi, vas. (Urodlla dr, Ivan Prija-Ulj in dr. Vlad, Um) I. sv., Agitator, broi. .95 VI. sv. L in II. sel.: Gospod Janes, Kmetake slike, Humoreske, Povesti m ljudstvo, broi $J.30, vez........... 2.00 Spisi Andre ji kovega Motat I., IU., IV., VI., VII. in VIII. avesek po........r.......................30 Prank Erjavec: Izbrani gpisi za mladino, 486 strani, vez, 2.50 Macbetb, vez. (Wm. Shakespeare), 'Očiščenja, (Angelo Cerkvenik) tragedija v šestih scenah .. Romantične duše, (Ivan Cen-ksr), drama v treh dejanjih, vezana .................. Sca Kresn« noči (Wm. Shakespeare), vezana .......... Umetnikova trilogija, Ivan Cankarju v spomin, (Alois Kraigher). tri enodejanke, so celota za*e. broi. 54c, vez........ PESMI IN POEZIJE. Zrnate in koaac Pavla, (Ivan Zoree), broi.. £«aini naie Koprnele, (Rado Mutrtik), satiričen roman, broi.................... 1.78 .80 .85 .56 26 .25 Hosaarjova llia RAZNO. Znanstvene razprave, politični "n gospodarsko-socialri spisi, učne, zdravstvene in druge knjige ter broiure. Ali je religija prenehala funkcionirati? Debata <.......15 « Ali spolna -'ggoje res ni potrebna? (Franjo 2geč), broi. .35 Čitanka a hlgijeai, (Dr. Ivo Pite* ilustrirana, vez....... 2.00 Clavak — od kod in kam, duhovno presnavljanje sveta, (Ivan Gol-Voj), vez...................... 1.75 Doba rasuma, (Thomas Paine), broš......................................... .50 Divlji Preostaci, (J. H. Moore), prestavil T. Cvetkov (v hrva- Aeini), vez. ............................ 1.00 Idejni predhodniki daaaiajega socialisma (n komunizma, (AbJUus). broi............35 Ilustrirana lepa maska, navodila za iminkanje, vez........75 Kako je nastalo današnja delavstvo it. njegava gibanje? (Dr. D. Lončar), broi.......35 Kapital, (Karl Marx), poljudna izdaja, vrzana......... 1 76 Karl Marx, njegovo življenje in njegov nauk, (M. Beer).... .35 Kalturni pomen soclaliaasa, (Dr. Max Adler), broi.......... .15 KrSSka agadavlna S k vencev, • Hrvatov in Srbov, (Matija Pire).....................25 Kričaaska religija in Veliki sea-badomislaci? (R. G. Ingeraoll » in J. S. Black), broi..............60 Miselni rasvoj evropskega člave- itVW, (Prank Drtina), 387 str., broi............................. 2.00 Moji aapiski a Dnnaja (Emil Stefanovič), broi................ .15 Nekoliko pra v opisa, (Veno Ve- ' nonier), broi.....................10 Nai svetovi. * aasar, teorija in razvoj dialektičnega materiali-ma, 'Sigma), bros.................. .50 O zdravju in bolesnilt, (Dr. A nt. Brecelj), broi............. 1.50 O delavskem in secialističnem glbaaju na Slavonskem do ustanovitve jugoslovanske socialnodemokratične stranke (184R-1898), (A. Kristan), broi. 75c. vezana ........ 1.00 Pomlad človeštva, (Dr. Sivko Topalovič), poljudna razloži-tev razvoja človeka in člove-ike družbe, broi. ....................75 Pravo in revolucija, (Leonid Pi-tamic), broi............................25 Psihične motnja na alkekalskl podlagi, broi 75c, vez..... 1.25 Rasa in vera v srbski prellaeti, (VI. čorovič), broi.................26 Ras vaj seeialisma ad utopije da snanaeti, (Friderik Engels, prevel M. Žagar) .........25 Refermacija in socialni bojt slovenskih kmetov, (Abditua), broi. ................................... KOLEDARJI Ameriiki družinski koledar, letnik 19!6, vezan .......... letnik 19'vezan ......... letnik 1920, vezan ........... letnik 1922, vezan ......... letnik 1924, vezan ......... If tnik #1928, vezan ........... letnik 1927, Vezan ......... letnik 1928, vezan ......... letnik 19-9, vezan ......... letnik 1930, vizan ......... letnik 1931,'vezan ........ letnik 1932, vezan ......... letnik 1913, vezan ........... letnik 1934, vezan ........... letnik 1935, vezan ...... letnik 1&36. ve*ai; ........... letnik 1937, vezan ........... letnik 1938, vezan ........... Jetnik 19:59. vezan ......... !etn k 1940, vezan ......... letnik 194], vezan ........... letnik 1942, vezan ..... letnik 1943, vesun ........... letnik 1844. vezan ......... letnik 1945, vezan ...... letnik 1946, vezan ............. letnik 1947, vezan ............. letnik 1948. vezan ........ ... Proletarec, vezani 1919-28, vsak .. Mniki .40 .50 .65 1.00 .75 .75 1.00 1.00 1.00 1.00 ,1.00 1.00 .76 * .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 1.00 1.00 1.00 1.00 1.25 1.25 1.25 1 30 3.00 Naročilom priložite postni ali ekapreani money order, čok ali gotovino. Zrn, manjša naročila lalilco pošljete postne znamka. Pri večjih naročilih popisat. Kdor ieli vesanc knjigo, jo čoiia toliko viija kolikor anaia voska. NASLOV: PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. r Tud. Zed. države imajo Kolonije, čeprav tega ne priznavajo (Konec s 1. strani.) ravnotako apeli za samovlado. Dasi je bilQ storjenih nekaj konstruktivnih korakov za izboljšanje na otoku, je po drugi strani resnica, da predlogi za podelitev državljanstva prebivalcem Gua-ma niso dosedaj niti prišli na glasovanje v zveznem kongresu. Predsednik ima moč prenesti upravo ni Guamu iz rok mornarice v civilne roke vladnega departmenta in mornarica že nekaj časa pričakuje da do tega pride. Otok Puerto Rico. Zed. države so dobile Puerto Rico po vojni s Španijo, kakor Guam. Prebivalstvo tega otoka pa je zabeležilo dobršen napredek v svojem prizadevanju izposlovanja samovlade. Ker spada otok pod Zed. države pod označbo organiziranega teritorija že od 1. 1917, so Portoričani ameriški državljani. Do nedavnega je bil governor tega otoka imenovan po predsedniku, ki je pred dvemi leti imenoval na to mesto domačina. Zvemi kongres pa je predlansko leto sprejel predlog, po katerem si Portoričani lahko izvalijo lastnega govemerja. V prošlem novembru so Šli na volišče in izvolili Luisa Munoz Marina, ki je kandidaral na podlagi programa, v katerem je zagovarjal idejo, da ostane Puerto Rico ameriška posest ali teritorij tako dolgo, dokler ni ekonomsko na trdnejših nogah. To pomeni, da vprašanje neodvisnosti zaenkrat ne bo prihajalo v ospredje. V letu 1898 bi bile Zed. države skoro postale "kolonijalna" sila, kajti to leto smo dobili odi Španije zgoraj omenjena otoka, kakor tudi Filipine (tudi dobljeni od Spancev), ter otoke Ameriška Samoua in Hawaii. Ala-»ko je Amerika kupila od Rusije 1. 1868, Virginske otoke pa od Danske 1. 1917. Filipinsko o-tdčje je prejelo svojo dolgo ob- ljubljeno neodvisnost 1. 1946. Zdaj )e v teku prizadevanje, da se otočju Hawaii in Alaski podeli državni status, prebivalstvu teritorija Virgin Islands pa naj ji se dovolilo pravico volitve lastnega govemerja. Glede teh predlogov in prizadevanj se ni dosedaj podvzelo še nobene akcije. Ker so te posesti organizirana ozemlja, so prebivalci ameriški državljani že od 1. 1917, od leta 1936 pa imajo pravico voliti vsi oni, ki so vešči čitanja in pisanja angleščine. — Zed. države so vedno čutile obveznost po-lelitve oziroma raztegnitve civilnih svobodščin in končne samovlade ljudstvom pod svojo oblastjo. Kot članica Zdr. narodov je ta dežela to svojo obveznost potrdila, ker vse članice te svetovne organizacije nosijo pod pogoji listine ZN odgovornost, da delujejo na ozemljih svojih vnanjih posesti in odvisnih pre-delij za končno samovlado prizadetega prebivalstva. Kako se te obligacije izpolnjujejo je zdaj 2adeva mednarodne in narodne važnosti. KULTURNO ŽIVLJENJE IZRAELA (Konec S 1. Strani.) i nego angleščina, ^ci se rabi le v zunanjih zadevah. Arabščina je priznana kot drugi uradni jezik. Poštne znamke so tiskane v he* brejskem in arabskem jeziku. V šolah za arabske otroke se poučuje v arabščini. Vsaka druga narodnostna skupina, ki želi rabiti svoj jezik, to lahko stori. Tako je bilo Circasijancem, živečim v Izraelu, dovoljeno uvesti pouk v svojem jeziku v šolah za njih otroke in mladino. Jezik pa ni edin odraz kulture naroda. Zato gre zdaj Izrael skozi dobo kulturnega razvoja, ki bo nedvomno trajal nekaj generacij preden bo ispolnjen. V splošnem je očitno, da so Zidje V Izraelu zapadni ljudje. Imajo teatre, opere, koncerte in umetniške razstave; šole in kolegiji so moderni. Prav malo najdemo teh kulturnih ustanov med Arabci in ostalimi ljudstvi Vzhoda. Kulturno Življenje Izraela deloma sliči onemu zapadne Evrope, deloma kulturi vzhodne Evrope in deloma Amerike—to v veliko večji meri nego sliči zahodni Aziji ali Severni Afriki. Kakšno vlogo igra židovska vera v duhovnem in kulturnem življenju Izraela? Končno Žid je niso zgolj ljudje, pač pa so tudi povezani medsebojno s skupno vero. • To vprašanje je še vedno nerešeno ter bo nedvomno še dolgo predmet debat in konfliktov. Vsi Židje v Palestini priznavajo soboto kot dan počitka in vsi priznavajo judovske praznike kot narodne praznike. Je pa razlika v obhajnnju teh praznikov, v pojmovanju glede verskega pouka v šolah in priznavanja verskih zakonov. • So hebrejske šole v katerih se sploh ne poučuje veronauka, četudi se poučuje sv. Pismo. So pa tudi šole, v katerih morajo učitelji in učenci nositi lobanjske čepice, kot so jih pri molitvi nosili pobožni Židje skozi desetletja. Najdejo se judovska naselja v Izraelu, kjer se prebivalci ne ozirajo na verske zapovedi glede klanja živine za prehrano, drugod pa spet te zapovedi strogo upoštevajo in vsi člani naselja hodijo v sinagogo. Obstajajo tudi politične stranke, ki propagirajo. da se verske zapovedi u-zakoni in judovsko vero tako-rekoč vključi v ustavo nove države. Priznavajo pa propagator-jf sami, da bi bilo vrlo težko uvesti zakon, ki bi posameznemu Židu prepovedoval uživanje gnjati ako isto U hoče jesti. Spet druge politične stranke se proti-vijo vmešavanju vere v vladne zadeve in zahtevajo, da je vera oziroma cerkev ločena od države, torej naj bo prepuščeno posamezniku, da sam odloča glede vere in verskih zapovedi. Naročite al jubilejni Ameriški družinski koledar za leto It4t. Stane $1.50. I ' A Yufotlav Weekly Devoted te Ike Interest of tK# Wofktn • OFFICIAL OMAN OF J. $. F. and Its Nucotional Bureau PROLETAREC f DUC ATION ORGANIZATION C O-O F E R A T I V f COMMONWEALTH NO. 2148. Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL., January 19. 1949. VOL. XLIV. THE WORK RELIEF program started by the city of Dayton, Ohio, during teh depression of the early '30's has been revived because of a job slump. The fact is that work has become very hard to get," city Wei fare Director E. V. Stoecklein said. "There have been factory layoffs and shortened workweek." '.'We are getting more and more applications for relief from ablebodied persons who can't find jobs," he continued. * IT PAYS TO BE FIRST to think up a new taxdodging scheme. "Amos and Andy" sold their program to Columbia Broadcasting System for $2 million, plus fat salaries on top of that. On the salaries they are to pay the personal income tax which runs up to 77 per cent. On the $2 million, however, they will pay the 'capital gains'' tax which is only 25 per cent. This started the parade as other radio stars rushed to take advantage of the new tax loophole. George J. Schoeneman, Commissioner of Internal Re- YOUR INCOME TAX venue finally was forced to say Vomi W 2 No Longer Used As An "nothing doing" on such deals Income Tax Return in the future. The employer's Withholding Statements (Forms W-2) may no THE SLICK BUREAUCRATS longer be used as income tax re-who run the American Medical turns but must be attached to thc Association bit off more than tax return filed (whether Form they could show when they 1040 or to sub- presented their membership re- stant"»lwof233o? A«ef*cAiNteeo wtm eciF-tMFiortp CP. EMPLOYERS. IN «9*9 mstuan om-nrrh wwt SOCLAt&WVtX EASYTOFlMDl TMKI LA8CL. IU fOUR HAT OR CAP TELLS Ht*> Z MB* ^^ % -tHR BfeST *UYf&l Vtju#MPI*Yj "THAT IT 18 UftlON'AtAUE favor of the national health4 their present leadership, service. T -Sun-Times. Illinois laws on assignment and garnishment of wages make it easier for the worker to get small loans by using his wages as security. But they can also result in headaches for both the wage-earner and his employer if the worker falls behind in repayment of the loan or credit. This is brought out in a new bulletin issued by the Institute of Labor and Industrial Relations. The bulletin. Assignment and Garnishment of Wages in Illinois," was written by Murray Edelman. research assistant in the Institute and political science instructor at the University of Illinois. In wage assignment, the bulletin explains, the borrower gives a creditor a signed paper saying that the creditor can take his wages .directly from his employer if the loan is not paid back on time. In garnishment, the creditor goes to court and proves that the borrower owes some money, that he hasn't paid it back on time, and that taking his wages directly from the employer is thc only way to collect the debt. Under the Illinois la\*. a wage assignment is not good unless: it is in writing; it is signed by the worker, his employer, and the date at the time it was signed; it shows the amount of "the loan or credit: it shews the rate of interest and REAL ESTATE LOBBY HAS "NEW FRONT" The Real Estate Lobby has put on a new front. It is going to appear before the new Congress in the role of the "co-ops.'* In other words the notorious lobby is going to embracc an honorable movement in order to wreck any decent housing program. The lobby wants the realtors to organize "co-ops." They'll sell the land at extravagant prices and get big rake-offs in building costs and Uncle Sam will put up practically all of the dough. ♦ Uncle Sam will hold the bag with the home - seekers who become; members of the 'co-ops," With plenty of money, the lobbyists are already moving to Washington and beginning to throw their cocktail parties. She Got It Cheaper A Chicago actress entered a lawyer's office and said: "I want a divorce." "Certainly," said the lawyer. "For $500 I will start proceedings." "Nothing doing," retorted the actress, "I can have him shot for $10" what its further objectives are and some appraisal of its degree of success. The mechanisms of socialist control are briefly and clearly described. Mr. Williams enables the reader to distinguish between measures necessary for the achievement of socialism and measures forced on a socialist government by the extraordinary post war economic and political situation which it has faced so courageously. the date payments are due; that ! the goods or money was turned j over to the borrower before he ! signed or at the sartie time as he signed; "the borrower received an exact copy of the assignment; the words "Wage Assignment" were 'stamped in heavy letters on the assignment; and the assignment I was not part of any other paper, I such as a contract. The holder of a wage assignment must show the employer the original or a photostatic copy of thc assignment before he can collect and the wage earner must be work-irg for the same employer as at the time he got the loan. No more i than 25 per cent of a borrower's wages can be taken in any one pay period through assignment. The law is slightly different for ! licensed personal finance companies while credit unions are not bound by these restrictions. Garnishment is possible under the Illinois law only when a borrower has no property which can be taken away !o pay off a debt. The employer must already owe the wages to the-employee. Wages not yet earned, or earned after the garnislynent of $20 a week is allowed the head of a family, in addition to all regular deductions for taxes and debts owed thc employer. The British Workers Are Getting a Break Many American commentators still insist that John Bull, under a Labor government is headed straight for perdition. Here is a bit of evidence, taken %from the "Wall Jjtrcet Journal's" London correspondent, who is as much a Tory as Winston Churchill. He writes: "Many pawnbrokers vanish from the British scene. So do moneylenders. There • are only 1.800 pawnbrokers in business now. compared with 2,672 before the war. Money-lenders" pre-war strength reached 2,725, Now it has dropped to 1.608. "L. pawson, editor of the Pawnbrokers' Gazette' says: People have more money, or if they haven't, they don't need it as badly. If they are out of work, there is National Unemployment Insurance; if they are sick, there is National Health Service." In other words, while industrialists. financiers and "landed gentry" may howl, the British workers are getting a break at last. FREE BOOKS! WITH EVERY BOOK ORDER RECEIVED. YOU CAN'T AFFORD TO MISS THIS OFFER PROFIT UPON PROFIT Suppose you live in a rented home. And suppose your landlord increased your rent to twice what was necessary to make what you consider^ a "fair" profit. And now suppose that he attempted to justify the gouge by explaining ' in China, and would a few million ihat he needed the surplus to build ! more have altered thc picture, or yet another house upon which he would collect an additional rent. How would you like that? Well, that is the argument that corporations are now using to justify high prices and monstrous profits. They need those profits, they tell the world, "to pay for extensions and new plants." That, we submit, is something more than capitalism At least, it is not the kind of capitalism that existed a generation ago. It used to be that bankers went to the people for the money that was needed for new businesses. Upon that procedure they justified the contention that corporations were the peoples' property. But corporations are their own bankers now. They rob the consumer to make extensions to their plants and then use the new plants to rob the consumer, some more. So we raise the point: Since the public is overcharged to bay the new industries, the public should also own them. Upon that point Socialists find support for their program of social ownership on the basis of justice; it always was justified from the stand point of common sense. The consumer can now rightfully contend that he is paying plenty when the product supplies fat salaries to executives and dividends to stockholders. He must feel very much put upon if he understands that he is also mulcted for what it takes to build industries that never before existed. —Reading Labor Advocate WHAT HIDDEN HAND FREED ILSE KOCH? "What hidden hand freed Ilse Koch?" Tht,t question has been partly answered by a Senate investigating committee, headed by Senator Homer Ferguson. (Rep., Mich). % A U. S. Army court sentenced Frau Koch to life imprisonment on charges that she abused prisoners in the Nazi concentration camp at Buchcnwald. and even used their skins for lampshades. Later, army authorities reduced her sentence to four years, which means she will tj free in a few months. Found Her Guilty The Senate committee, after reviewing the evidence, finds she was guilty of even more crimes than charged, severely condemns t^e army for reducing her sentence, but says nothing can be done about it now unless the Germans themselves try and punish her. The committee report lays most of the blame on careless handlinp cVf her case by army officers. A good many people still think, however, that money or influence" must have played a part in her escape from punishment for her atrocious crimes. Warren Tries for Health Insurance For California Governor Earl Warren o California, who was defeated a GOP candidate for the vicepres idency. is making another at tempt to put over a compulson health program for his state. It is the third time he has re quested the legislature to pas.1 the necessary legislation. In 1945 and again last year it was defeated by the 'Doctors' union The governor declared that this is one of the measures needed to build up the state's "physical plant" which has been severely tested by an increase of 46 per cent in population in the last eight years. For the country as a whole the increase has been only 9 per cent. Ry Del Vayo in 'The Nation" how much democracy was grown in Greece, or how much the game of mutual obstruction in Europe has prevented healing the wounds of war. The actual problem is how to keep the thing running as profitably as it has been. Last year American "industry earned" $20 billions, two billion more than the year before. What to do with so much of something for nothing? • Re-invest it? Throughout 1948 only $430,000,000 of new stock was issued in which it could be re-invested. A cold war and similar ventures seems necessary to keep the machinery Tuning. ERP last year authorized only $3.7 billion and shipped only 1.6. Exports dropped 15% from 1947 to $12 5 billion and were offset by $7 billion imports, reducing the merchandise import gap from $8 7 billions in 1947 to $5.5 bil-lions in 1948. Twenty-one billion for the cold war seems to lit the picture about it could be spent without collecting it. That runs to about $140 per person, or $5€0 per family of four, and could fix up the front room pretty comfortable. To see how the conflicting business interests can agree on the puzzle is the first order of business—not Taft-Hartley or any other issue about which a lot of noise was made in the election. Wbat they will be prepared to do on other issues depends upon the world framework they set up for the cold war, and balancing the increasing billions of which the working class is gypped by some source of demand for goods to compensate for what workers can't buy, but do produce, because they are gypped. Besides that order of business takes care of any do-gooders who may have managed to get in this assemblage of 301 lawyers and 97 businessmen, with 53 more possing as farmers in case these do-gooders should want to trade a vote for making more of the same kind of democracy in Greece, for a free lunch for school-kids or a few millions more' for slum-clearance, or replacing Taft-Hartley with shackles designed by labor leaders. Workers who have been hoping the 81st Congress would solve their problems for them, might as well ?ivc up that hope, and get down o th^ chore of solving the prob-ems themselves. Congress can't Workers can. Two politicians were talking shop. Asked one of the other: "Just what do you consider to be the chief object of legislation, Sam?" Sam said, "The greatest good for the greatest number." "And what do you consider the greatest number?" his friend went on. "Number one," w a s Sam's prompt reply. Could be thst Orson Welles was • few years ahead of his time, or that those flying dike may be housewife dollars trying to catch thc rising food prices. WRITE FOR •NGLISH PLAYS • / Say, you English-speaking odges and organizations that ire members of