Poštnina plačana — Spedizione in abbona mento postale II. gruppo.
Jttudsbi tednik
Leto l. štev. 18	Trst 24. maja 1946
Izdaja vsak petak Uredništvo In uprava Trst. Via Carduccio
Cena 5.- lir - 3.- din
OD 34. rojstnem dnevu
Naj llvl maršal TITO
borec za našo svobodo!
Najrečji sin Jugoslavije obhaja svoj 55. rojstni dan. Mnogo misti, mnogo najglobljih čustev, nešteto že izgovorjenih in vendar •So toliko, na dnu src srečnega jugoslovanskega ljudstva skritih preveva te dni vsakega posameznega državljana svobodne Titove Jugoslavije. Po mestih, po najoddaljenejših gorskih Vaseh, zibelki prvega početka partizanskih podvigov, po tovarnah in povsod, kjer živi. dela in gradi nov dom jugoslovanski človek proslavlja domovina svojega vodnika. Milijone src njenih zvestih državljanov polni prekipevajoča ljubezen itt hvaležnost do njega, ki jih je vodil, ki jih jo organiziral in popeljal v osvobodilno borbo ki jih je iztrgal iz čeljusti fašizma jih zedinil v bratsko skupnost, zasnovat niihovo novo državo in jim cipri pot v svetlo in srečno prihodnost.
Ko jo bil fašistični vojni stroj v svoji na j večji moči. ko je v njegovem žrelu zgub-lia'a svobodo država za državo,- ko v vsej Evropi in na vseh kontinentih ni bilo človeka. ki bi se bil — razen sovjetskega — vrgel, prezirajoč smrt. v boi proti fašističnemu železnemu kolosu, taki at ie v Jugoslaviji, še pred dnevi žrtvi neljudskoga notranjega sistema, vstal narodni junak — Trlo in z n'im miti ioni svobodoljubnega ljudstva.
Sto in stotisoči njegovih soborcev so dan za dnem izpolnjevali njegovo povelje, ko so uničevali najbolj zakletega sovražnika svobode, ko so uničevali fašistično zlo ki je grozilo s pošastnimi armadami zagospodovali svetu. Milijoni zaničevanega, znsuž-njevnnegn ljudstva so Se odzivali njegovim pozivom na borbo spremljali niegove besede, izvrševali njegova navodila, ker so spozna’!. ;'a se morejo nanfe z gotovostjo naslanjati in da nikoli ne bodo zen šili. .če jim bodo sledili
V najhujših časih, ki jih je bilo v tej vomì toliko, so ohranili svojo moralno siE z globokim zaupanjem v njegovo h rab ros, in njegovo modrost. In s to veliko moraine močjo so milijoni pod njegovim vodstvom izšli kot zmaabva'ci iz boia in stopili z nr-zinnnjšnno silo v novo dobo svojega • življenja. Pesem dela. pesem radostnega, dela. odpeva danes po vsej novi svobodni jugoslovanski domovini klicu velikega vodnika v miru in se razlega daleč preko meja v še nehreiert mnogokrat žal še krvaveč svet, ki ni imel te srečo, da bi mu stal na čelu slavni vojskovodja in modri državnik.
Xova Jugoslavija, taka kot so jo v krvi ustvarjali jugoslovanski narodi in jo danes grade pod Titovim vodstvom, je trden branik mladega miru, je čvrst branik svobode vsakogar, ki je s svojo udeležbo v protifašističnem boju, ne glede na svojo narodnost, na vero in osebno idejno prepričanje dokazal, da ljubi svobodo.
Taka je nova Jugoslavija, delo maršala Tita. In demokratični svet ji je že neštetokrat ob razbil» prilikah izrazil svoje pii-znanje, svojo veliko simpatijo in željo k uspešnemu poslanstvu v korist napredka obràmbe pravic ma’ih narodov in utrjevanja miru po svetu.
In za tako našo domovino, za to našo Jugoslavijo, za našega Tita nas hočejo opehariti!
Kas, ki smo vse svoje suženjsko življenje' pod nečloveškim tujcem posvečali naše misli noč in dan domovini za krivično, sramotno mojo, nas, ki nas je v dno src žalil tujec ko nam je pljuval in psoval našo domovino in našega Tita, nas, ki smo na Titov klic iz daljnih bosanskih gor, sledili bratom, zapustili domove, žrtvovali poslednji kos svojega revnega imetja, nas, ki smo, čujte, žrtvovali brez oklevanja svoja življenja, 18.000 življenj s sladko besedo — Tito — Jugoslavija —.na ustih,, nas hočejo opehariti.
Kje so zgubili čut za pravico,
Že nam postavljajo krivične »etnične meje«, ki nas tudi tam, kjer so v resnici, niso točilo ne v boju in nas še manj ločijo sedaj od skupnega cilja, od skupne zahteve po Titu — po Jugoslaviji.
Pa to za njih ni važno: kaj je ljudska volja, kaj etnični princip?
Toda vojna za osvoboditev nam je dala nekaj. Naš veliki Tito nas je v njej naučit velike resnice, da ni nobene težke, pa niti obupne situacije, iz katere narod ne bi našel izhoda, ako se zaveda svoje časti, ako je zedinjen v pripravljenosti na žrtve za obrambo svoje zemlje in za, ustvai'janje svoje sreče.
Mi se danes tega zavedamo.
Naš Tito' Naša mladina Ti je iz Trsta in Gorice, iz našega skrajnega zapada ponesla naše čestitke, ponesla izraze globoke hvaležnosti za Tvoje napore za našo dokončno osvoboditev in ponesla Ti jo še več: ponesla Ti je zagotovilo, da smo še tu, ki smo za Jugoslavijo pripravljeni umreti.
Tu smo. ki smo z radostjo sprejeli Tvoje besede: »Bratom v Istri, Trstu in Slovenskem Primorju povejte, da bomo čuvali in branili njihove interese in si prizadevali, da se zpolnijo njihove želje, do bodo priključeni k Jugoslaviji.« In, tu smo. ki Ti nanje odgovarjamo: »Tujega nočemo — svojega ne damo«.
enže
V peti ofenzivi je bil ranjen tovariš Tito
Pod Milinkladami. — Komaj sem zatisnil eči, so zagrmele bombe. Onkraj nas j» izvidnik vrgel v oddaljenosti petdeset metrov bombe na žive cilje bataljona Četrte brigade. Razstre'ki so lomih veje nad nami, toda črnogorska kolona se ni pretrgata, samo korak je pospešila In nihče ni bil ranjen. Potem so prišle šluke • devet po številu. Zbijate so Milinklade in okolico Krčavke. Ob desetih so se pojavili tudi bombniki »Dornije«. V gozdu strašno bombardirajo. bombe se razletavajo ob vejali in šrapnel udarja od vseh strani. Z, Vladkom Velebitom leživa v neki mokri kotanji, potok nama moči noge — samo na uro pogledava, kdaj bo konec tega strašnega Ineva. Padle so bombe ter uničile našo lekarno. Nekaj tovarišev je ranjenih. Malo
čez dvanajsto uro je prihitel kurir ter prinesel pismo tovariša Marka:
»Stari je ranjen, Anglež je ubit, Nemci nastopajo. Pošljite bataljon težkega orožja«.
Nemci so hoteli za vsako ceno obvladati Milinklade ter presekati naše sile. Letalstvo je pred napadom na tem odseku nenavadno močno delovalo. Še od žore so v presledkih priletavali izvidniki z manjšimi bombami in bombniki. Skoraj vso goro so preorale bombe. Nemci so sistematično zbijali. Prvi val je vrgel bombe na prvih sto metrov, dingi val je za njim napadel naslednjih sto metrov in tako je š!o po vrsti Tovariš Tilo, tovariš Marko, Angleži m drugi tovariši so bili nekaj slo mo-irov od položaja v nekem redkem gozdu. I n prvem bombardiranju je bilo od dva-
/
Kil JIJ>7\\ ]!£ Coi OVOM II H IR<015 ]f^JJ UDH'JrV'IW
JH » Y li $ V 1I-] J! 1> rc O	K ...	(piSe partizan ELI FINCI)
Zadostuje ona sama beseda:	Mladina gu vzklika veselo in slavnostnih dvorcih lahko vi-
Tito!	s tem izraža svoj polet, starci diš njegovo sliko. Njegov mir.
^ njej je obseženo vse. lju- ga izgovarjajo resno in z njim ni z zmago obžarjeni pogled bežen do svobode in mržnja do izpričujejo svojo treznost. S meri preko vseh težkoč daljav sovražnika, veder nasmešek in Titovim imenom so nas spie- bodočnosti: katere veličino slu. mrki obraz. Govori nam o pie- jeli kmetje Glamoča,' mešča- timo. V njej je poosebljenje teklosti, ki smo jo pretrpeli, ni Andrijevice,. žene iz Ogorja vseh naporov'in združitev vseh poje o bodočnosti, h kateri in deca Kušiča.	I teženj. Izšel iz naroda je v
stremimo, in priča o borbi, ki O Titu pojo dekliške popov- borbi zrasel v njegov najpopol. jo vodimo. v	i ke, junaški deseterec, stari in nejši in najzgovornejši simbol
Tito!	moderni stihi. O njem enako V njem so se združile sila tra-
To ime daje potrtim moči, 1 govorita preprosta beseda Ijud. dicije, stremljenje sedanjosti vedri utrujene in pomirja za- stva in izobražena misel uče- in lepota bodočnosti to je moč skrbljene; krepi šibke, dviga nih ljudi: Naš!	| jn veličina zgodovine
klečeče, Ustvarja iz navadnih , Borci ga nosijo v srcu, I Na nekem zbomvanin v mu smrtnikov heroje, iz nepisme- ljubljeno m drago, za vedno nn,tinski /atrori i» iinmi „i' nih prosvetljene, iz nevednih spojeno z najpnstnejšinii, naj. ve(lati svojo 'misel siva starko’ zavedne.	| najdragocenejšimi vrednotami Karena od sm ni« nsorie kif'
Kjerkoli srečujemo danes le, in smislom življenja, ki se po. kuJ ' ..	Ž:0J1 in '-n
polo. moč in veličino,	povsod	raja. Oni vedo za njegovo bol	moTLatstvom	Toda z
najdemo Titovo ime.	Preko	zaradi Gornjih Barov, vedo za	" ° lii ui	’ a. ’7'
noči zažari na zidovih sovraž- tislo toplo besedo: »Požuri dnu j/vi,„	besedi Tiim
nikovih garnizonov, kot silna že« na /.»leni gori, za odloč. ,	'	-	1Uo!
pretnja neizbrisno.	nost pri Jablanici, za možatost Ih. glej, množico je prevzelo
/ njim se srečujemo	v par-	pri Miljevini. Z njim so. delili	«“''dušenje	in s pritajeno solzo
(ižanskih bolnicah, kjer	ga še.	neprespane noči v Peti (ofen-	; v otesu so	j88'10	začutili:
potaje izgovarjajo ustnice ra- živi), mraz na. Treska vici, glad Kadar izpregovori srce Ijud-njepcev kot upanje in molitev: na Durmitorju.	.stva. nove vedno vse!
to ime celi rane.	I 'V tesnih vaških izbah iii vi	- jjh Finci
najstih tovarišev, ki so bili s Titom, uhititi šest poleg njega, med njimi tudi mali Boško iz Jagodine. Dragi Markovič, Vitim Brgjari, Spajo Slovo in Dušan Sovio.
Ko se je dim razkadil, je bil kapitan Bili Stuard. eden izmed šefov zavezniške misije, mrtev. Med bombardiranjem je stal za neko bukvijo in razšli elek ga je zadel v glavo. Drugi šef angleške misije kapitan Dicken je bil ranjen. Ubit je bil tudi Curo Vujovič, spremljevalec tovariša Tita,
Tovariš Tito se je dvignil. Iz rokava mu je tekla kri. Ni govorit. Šele čez pol ure je dejal, da je ranjen. Večji razstrelek mu je prebil levo mišico. Drug kos bi ga zadel v glavo, če bi mu ob glavi ne ležal njegov pes Luks
Takoj po napadu letalstva je slojiJIa nemška pehota v napad. Ogenj strojnic je tolkel na prostor, kjer je liil tov. Tito. Granate nemških topov so padale čeznje.
Ko st» deti našega bataljona težkega orožja dospeli na Milinklade. so bili Nemci že ustavljeni. En bataljon desete hercegovske brigade je že držal položaj. 01» tovarišu Titu in drugih tovariših je bil Vlado Šegrt, komandant hercegovske brigade. Do sedme divizije je dospel kurir, ki ga je bil tovariš Tito poslal osmega julija in ta je devetega julija uspešno prekoračil Sutjesko, za kar gre hvala nekemu bataljonu Četrte črnogorske brigade.
Ko se je spustil mrak in so naše enote v dolini Krčavke zažgale ognje, je prišel z Mi-linklad tovariš Tito s tovarišem Mai'kom. Sedel sem ob svoji ranjeni tovarišici ter ji dajal pitne vode. Vso ramo je imela obvezano. Tovariš Tito se je ustavil kraj naju ter vpi'ašal:
»Kako ti je, Olga, ali si težko ranjena?«
Potem se je napotil v goro Debelo Ravan s tovarišem Markom.
(Iz dnevnika VL. DEDIJERfy)
m,
TEDEN V SVETU IN DOMA
Svet zunanjih ministrov je odgodil svoje zasedenje
Svet štir ih zunan jih ministrov je 16. maji» zaUjuvil svoje zasedanje in ga ‘Klh-žit de 15. junija. Takrat se hode zunanji ministri ponovno sodali v Parizu in skušali najti rešitev tistih vprašanj ki so na pravkar zaključenem zasedanju ostala nerešena, da bi tako pripravili tla za mirovno konferenco. Dan, ko bo sklicana mirovna konferenca, ki se jo bodo udeležiti predstavniki 21 drža»', bodo odločiti zunanji ministri na svojem zasedanju 15 junija.
Če pogledamo dosedanje uspehe pariške konference, moramo ugotoviti, da so n» zunaj res zelo majhni, da so se pa mnenja posameznih ministrov v »mogočem zelo zbližala, da so se izostrila m jasneje izoblikovala stališča ir» rta se je ves položaj dokaj razčistil. To vzbuja trpanje, da ho prihodnje zasedanje Sveta zunanjih ministrov srečnejše, a da se mu bo posrečilo doseči sporazum v vseh važnih vprašanjih tako da bo svet mogel kmalu predložiti mirovni konferenci že izdelane načrte mirovnih pogodb.
Kdo je kriv?
viji, pošilja ljudstvo v Pariz resolucijo, ki
■>ai izpričajo našo trdno voljo Tujega nočemo — svojega ne damo! Istočasno se hvaležno ljudstvo v brzojavkah in pismih zahvaljuje Molotovu, ki je tako iskreno — zavezniško — hranil pravično zahtevo Jugoslavije in primorskega ljudstva.
Maršal Trlo je izjavil na lil. mladinskem kongresu, da Jugoslavija v svojih zahtevah ne more popustiti niti v celoti niti deloma, ker zahteva samo to, kar je njeno.
Primorska delegacija v Parizu
Istočasno bratti interese primorskega ljudstva v Parizu delegacija prebivaMva
.1K, ki jo sestavljajo tovariši France Bevk, predsednik P NOG,	dr Giuseppe Pagassi,
predsednik MOS-a za Trst, Josip Šesian predsednik Sl.\(; za Istro, Božo Miljano-vič, hrvaški duhovnik iz Istre, Anton Piščanec, slovenski duhovnik iz Trsta, Bino Paragona, predsednik društva istrskih in roških Italijanovi in Aleksandro Destradi, član CK KP J K
Delegacija je zahtevala priključitev JK in Trsta k Jugoslaviji na tiskovni konferenci v Parizu. V soboto jo je sprejel Byr-nesov namestnik Moseley. ki je poudaril simpatije ameriškega ljudstva do junaške borbe prebivalstva JK proti fašizmu in nacizmu ter dejal, da je prepričan, da bo na konferenci pravica .slavila zmagoslavje.
Položaj v Italiji
Dne 2. junija se bodo vršile volitve v italijansko ustavodajno skupščino. Z volitvami bo združen plebiscit o monarhiji. Monarhija, ki se zaveda, da so ji ure štete, se poskuša z raznimi manevri vendarle obdržati na površju. Takšen manever je bil odstop kralja Viktorja Emanuela III. Takoj po kraljevem odstopu ie bilo opaziti povečano neofašistično delov ije po vsej Italiji. Ni ga dneva, da ne bi eksplodirala bomba v kaki napredni ustanovi. Ponavljajo se prizori iz leta 1919—1922 in v noči, ko je kralj Viktor Emanuel odstopil, se je že govorilo o državnem udaru List Unità opozarja, da hi neofašisti radi izzvali take nerede, da h» Iute volitve nemogoče, kajti zavedajo se, da nimajo baš mirnih izgfe-dov na zmago.
Za najvišji cilj -
ZA JUGOSLAVIJO
la neumorno in daje s tem ponoven plebiscit
se je primorsko ljudstvo vsa leta borilo, danes pa v svobodi pod VUJA de-svoje nezlomljive volje
Reakcionarni tisk se je na neuspeh konference dobro pripravil. Že pred začetkom konference je bil v svojih napovedih silna previden in pesimističen in vztrajno na-migaviV na sovjetsko »nepopustljivost«, na »ekspanzivne načrte« šZ itd. — češ, zaredi vsega (ega se lahko konferenca razbije.
Toda anglo-ameriški tisk je vedel, da gredo njihovi zastopniki na konferenco z zahtevami, ki zasledujejo samo ozke interese in ki jim je resnične pravičnosti in miru po svetu malo mar. Zato jih je hotel že v naprej obvarovati pred vsemi očitki tor zvrniti vso krivdo na ZSSR. To kampanjo je postavil na laž tudi ameriški senator Popper, ki je dejal, «la Sovjetska zveza samo dosledno izpolnjuje potsdamske sklepe.
Videli smo, da je na konferenci največ popustil prav Molotov, ko se je pridružil francoskemu predlogu, naj prevzame va-ruštvo nad kolonijami Italija. In vendar niti v kolonialnem vprašanju kljub vsej tej popustljivosti ni bilo mogoče doseči sporazuma, ker je Devin trdovratno zahteva! Cirenajko zase, čeprav niti Byrnes niti Bidault za to nista bila navdušena.
Kakšni razlogi vodijo Veliko Britanijo, da se niti za ped noče umakniti iz Cire-najke? Poslušajmo majorja Shepparda, vojaškega urednika laburističnega lista Daily llerald, ki govori o možnosti obrambe Sueškega prekopa, če bo Anglija morala izprazniti Egipt: »Če hočemo preprečiti sovražniku, da bi se posluževal Sueškega kanala, je to odvisno od naše premoči v letalstvu in mornarici v Indijskem Oceanu in v Sredozemlju... V Sredozemlju imamo žo dve ozemlji, od koder bi mogle naše čele operirati v obrambo Sueza — Palestina in Ciper. Je pa še tretje ozemlje — Cire-najka — in ta bi nam odlično služila. Ker bo Italija gotovo izgubila svoja letalska in mornariška oporišča na Dodekanezu, ne bo imela nobena evropska velesila svojih oporišč, kot 1.600 km od prekopa. Cirenajka ima dve dobri pristanišči. Tobruk in Ben-gazi. V velikem obsegu bomo mogli zgraditi letalska oporišča in tako zavarovati bok Sueškega prekopa z zahoda...«
Te jasne in nedvomne besede govore drugače od fraz o obljubah Senusijskim Arabcem, o pravici prebivalstva Libije do neodvisnosti itd. Francoski list »Ordre« pravi, da si hoče Anglija zgraditi strateški pas s polmerom 2.000 km okoli Sueškega prekopa.	.
Zaradi tega tudi pri nas ne moremo verjeti iskrenosti narodnostnega načela, po katerem bi radi razsekali J K na dva dela in odrezali glavo — Trst — od telesa, kot je poudari! Molotov. Ust Ordre pravi: »Libija, Trst narodnostno načelo, pravica kolonialnih narodov do svobode? Kaj pa še!-.. Britansko stališče narekuje samo strategija in interes imperija.«
Mi pa branimo svoje pravice!
Se v času, ko je Svet zunanjih ministrov razpravljal o naši usodi, se je razširil val ogorčenja in zagrenjenosti ob predlogih zavezniških strokovnjakov glede razmejitve med Jugoslavijo in Italijo. S številnih protestnih zborovanj po vsej JK in v Jugosl»-
Pet mesecev po prvem zboru je bil dne 18. t. m. v hotelu »Jama« v Postojni drugi zbor ljudskih odposlancev Vzhodno primorskoga okrožja. Zbrali so se ravno v času, ko se mnogo razpravlja o usodi Julijske krajine in ljudstva ki je v borbi proti nacifašizmu in za priključitev k Jugoslaviji dalo ogromne žrtve. Ljudski odposlanci so se zbrali, da kot najvišji organ ljudske oblasti na toni področju Slovenskega Primorja poročajo o izvršenem delu in o doseženih uspehih ter si začrtajo smernice za' bodoče delo. Primorsko ljudstvo je s svojim požrtvovalnim in udarniškim delom pokazalo, da se tudi, danes ne straši nobenih ovir, temveč dela še bolj vztrajno za svojo blaginjo kot za časa osvobodilnega boja in najodločneje zahteva priključitev Julijske krajine s Trstom k republiki Jugoslaviji. Za dosego tega cilja je pripravljeno napeti vse svoje sile. je pripravljeno žrtvovati vse.
Zbor ljudskih odposlancev je otvoril tajnik P NOG, j a lov. Porovšek Franc,. Uvodoma je pozdravil odposlance .in gosle, potem pa poudaril odločilni trenutek, v katerem se vrši drugi zbor ljudskih odposlancev. »Naše ljudstvo — je naglasil — poudarja, kar je v Parizu dejal tov. Kardelj, v Zagrebu pa tov. Tito, to je, da od svojih pravic in zahtev ne odstopimo.«
Tov. Babič Branko, član PNOO-ja, je poudaril veliki pomen, ki ga bo imela skupščina za nadaljnji razvoj, utrditev in rast ljudske oblasti na tem ozemlju. Govoril je o pariški konferenci in o razmerah v coni A ter prikazal ogabno vlogo, ki jo igra CLN.
Zastopnik Vojaške uprave Jugoslovanske armade major Bjclič pa je predvsem naglasil, da je bistvena razlika med vojaško upravo v coni A in vojaško upravo v coni B v lem, da ZVU nastopa kot okupator, kar je razvidno že iz same ukinitve ljudske oblasti, Vojaška uprava Jugoslovanske armade pa predstavlja JA, ki je ljudstvu Julijske krajine pomagala v borbi za osvoboditev in ki sedaj sodeluje z ljudsko obla. stjo pri obnovi.
Končno je spregovoril še tov. Ferlan Oskar, zastopnik MOS-a za'Trst, ki je med drugim dejal: »Tudi mi Italijani hočemo k deželi, kjer je ljudska oblast.. Mi vemo, da se borba vrši v Parizu in v Julijski krajini. Povsod je ta borba trda, toda mi bomo vzdržali. Vemo, da imamo zaveznike, vemo pa tudi, da se moramo z vsemi silami boriti sami. Mi se zato tudi borimo. Tržačani hočemo delati tako, kakor delajo danes v Jugoslaviji. Zato hočemo biti čimprej priključeni k FLRJ kot VII. federalna edi-nica«.
Izvršeno delo - najboljši dokaz
ustvarjalne zmožnosti ljudske oblasti
Po izvolitvi verifikacijske komisije in delovnega predsedstva je tov. Perovšck portal poročilo tajništva PPNOO-ja o delu od zadnje skupščine pa do drugega zbora ljudskih odposlancev. V svojem izčrpnem poročilu je naglasil naslednje: od prvega zbora ljudskih odposlancev, ki jc bil decembra meseca lanskega leta, pa do danes smo izvršili velikansko delò. Že prvi zbor je poudaril okoliščine, v katerih mora ljudska oblast skupno z ljudstvom reševati naloge, pokazal je takratne rezultate dela na področju izgradnje ljudske oblasti, preskrbe, trgovine, financ, industrije, obnove i. t. d. Premostili smo največje težave. Posebne danes opažamo velike zasluge VUJA-e. ki je odločno podprla odbore naše oblasti, zlasti na finančnem in gospodarskem polju, zagotovila kredite in preskrbela sredstva za preskrbo. Tedaj smo si kot najnujnejšo nalogo postavili ureditev finančnega poslovanja, Odločen poseg VUJA-e proti valutnim Spekulacijam s. lent. da je dala v promet jugolrro. je omogočil, rta smo od pr v ega januarja t. I, spravili v sklad finančno poslovanje s celotnim proračunom, ki znaša 614,707.269 lir. Četrtletni obračun pa je pokazal. tla smo pr ihranili 549.50.157 lir. Prav lako smo pr ičeli urejevali dohodke, katere med drugim predstavljajo Utrli davki, trošarine iti takse, kar pa ogromna večina ljudstva zelo zdravo razume. Ogromno smo l'risiedili tuili s prostovoljnim delom. Kmetje in delavci, žene in mladina so na tem polju pokazali precejšne uspehe.
Škofa Margottija naše delo boli
Toda razni reakcionarni elementi skušajo ovirati naše obnovitveno delo. Fašistični škof Margotti skuša preko svoje duhovščine na osnovi verskih čustev ljudstva uničiti pomen udarniških nedelj pri nas, Ti ljudje govorijo n:elo o grehu udeležencev pr i takem delu. V divjem besu do Jugoslavije ili ljudske oblasti bruhajo laži, berejo pastirska pisma o »težkih časih« ijd. Kje pa je bil greh takrat, ko so fašisti tudi ob nedeljah pobijali naše ljudstvo in Zažigali domove? Kje takrat, ko je škof Margotti pošiljal čestitke Mussoliniju in ne pastirskih pisem o »težkih časih«? Da. poslal je posebne čestitke fašističnemu generalu Fio. boti iju, kr ni le pobijal, temveč tudi rušil to. kar danes ljudstvo s trudom in po potrebi tudi z udarniškimi nedeljami gradi.
V našem okrožju smó letos v samih dveh mesecih, to je v marcu in aprilu opravili .'{Jfl.sai delovnih ur. kar tla 41.236 delovnih dni. Vse rčakcionarie to boli Pri nas pa smo s ten» delom »rihranili 9 milijonov 187.000 tir.
Preskrba se je zboljšala
Sedaj imamo poleg hrane tudi blago za obleke, več predmetov pa je že v prosti prodaji. Žive/, nam je dala na razpolago VUJA. Dolžni pa smo, da letos k preskrbi tudi sami v marsičm» prispevamo. Doslej sna» posejali 16.177 ha s pšenico, ječmen«»», ržjo, ovsom, koruzo in krompirjem. Predvsem pa moramo pravilno rešiti vprašanje odkupa presežkov.
Odločilno vlogo v trgovini imajo zadruge in tisti privatni trgovci, ki so dejansko na strani ljudstva. Nadalje se moramo najostreje boriti proti špekulaciji in v celoti nadomestiti primitivno trgovanje. Ljudstvo iti oblast pa bosta s špekulanti obračunala kot zaslužijo.
Ruševine naglo izginjajo
Na prvem zboru odposlancev smo prav tako sklenili, da se mora proizvodnja v naših industrijskih podjetjih dvigniti, doseči predvojno raven in jo tudi prekoračili. Sedaj obratujejo vsa industrijska (rod-jetju. V preteklem poletju so delavci «kupno z npravmmr -pottjcrrf nnpi-avm načrt' ža dvig produkcije in za obnovo poedinih objektov. Tako je na primer rudnik živega srebra v Idriji ta načrt celo prekoračil za l'2/ù. Z delno obnovo se jo sedaj produkcija zvišala napram predvojni normalni produkciji za približno 150%. Načrt So dosegli tudi rudnik lignita pri Ilirski Hitrici in vsa ostala podjetja. V lesni industriji imamo v pogonu '20 večjih obratov in 40 tnalih žag.
Pri obnovi smo napravili velik korak naprej, ko srno obnovili 84 mostov; popravili 669 hiš in 112 šol. V kratkem bodo obnovljeni vsi porušeni objekti na prometnih žilah. Pri ureditvi sklada za obnovo je hajvečjo pomoč dala VUJA. mnogo pa je pripomoglo ljudstvo surrto, Un hi povečali kredit za obnovo je potrebno, da povečamo storili »ost, prostovoljnega delu in da vsakdo po svojih močeh 'pripomore tudi z materialnimi .sredstvi. V preteklih štirih mesecih srno zgradili žoiezobetonski most v Kopni, betonski most z dvema obokoma v Klancu in most v Zelimi. Do julija in avgusta hod o zgrajeni še betonski mostov» v Lijaku,
S topi ik n in C ver pr. Vidi tega smo obnovili tudi 36 hiš, 37 gosp. poslopij, 59.880m cest, pripravili liJUOij apna, 1.598 kub. metrov peska. 1.500 kub. metrov tesanega lesa, 270.000 kom. opeke. 255.000 remontnih strešnikov in mnogo kovaških ter mizarskih izdelkov. Pri tem smo napraviti 498.507 delovnih ur. od katerih 3:16.370 prostovoljnih. kar znaša 19,000.000 lir pihrankov. Važno v'ogo pri obnovi vršijo Obnovitvene zadruge. Sedaj je 41 takih zadrug.
Prvi zbor odposlancev je prav tako razpravljal o vlogi ljudskih sodišč m izvedel valitve v okrožno ljudsko sodišče.
Sledila sta še referata o preskr bi in trgovini tei' o zdravstvu.
Po živahni diskusiji, v katero so z zdravimi predlogi posegali ljudski odposlane! iz vseh okrajev vzhodno primorskega okrožja so ljudski odposlanci z burnim ploskanjem o«lobrili poročilo tajnika PNOO-ja lov. Perovska rn izrekli zaupnico PNOO-ju.
Končno so poslali resolucije ameriški, angleški in francoski vladi, v katerih naj. ostreje protestirajo pioti krivičnim predlogom in proli krivičnemu postopanju s prebivalstvom Julijske krajine in Trsta. Poudarili so, da so voljni mobilizirati vse svoje sile za dosego svojega cilja, za priključitev k Titovi Jugoslaviji. Ljudski odposlanci so obenem odposlali zahvalno resolucijo zunanjemu ministru Sovjetske zveze Molotovu in pozdravno resolucijo vladi Slovenije.
2i. maja 1946
JEiuds&i tednifz
3 ==
Po četrtstoletnem molku ZPPD v Tr:tu - v novo življenje!
Tržaško Slovensko planinsko društvo je med zadnjimi, ki po četrtatoletni smrti pod fašizmom vstaja v novo življenje.
Pred 50 leti je bilo začelo z mladostnimi silami odpirati pota tržaškim množicam v lepoto slovenskih planin. Še danes naletiš na zbledelo opekasto rdeča znamenja ob samotnih stezicah, na razgledne gorske vrhove, ki so jih pobarvali »patriarhi« tržaškega planinstva, — med njimi še na občnem zboru prisotni sivolasi odbornik Ivan Bandel. S številnimi množičnimi izleti je po teh stezah vodilo tržaške meščane spoznavat bližnje in daljne vrhove, doline, jame. Kateremu planincu ne oživi oko oh spominu na izlet na Tr-stelj, kjer so se srečali z goriškimi planinci, ali na tradicionalni bin-'koštni planinski shod pri Svetem Jeronimu na Nanosu?
Razglednice, zemljevid, izdan od tržaškega planinskega društva, so bilj vodiči v planinski svet.
Planinsko društvo je v svoji prvi življenjski dobi, ko je avstrijsko nemški imperializem segal po naši zemlji in je Deutsch-osterrei-chischer Alpenverein ugrabil našo bisere, Postojnsko in Škocijan-sko jamo, imelo v lastni upravi dve lepi kraški jami: divaško Vi-lenico in slivsko Dimnico, kj ju je odprlo javnosti v usodnem letu 1914. Tedaj si je že tudi pripravilo načrte, da zgradi svoje prve planinske koče na Črni prsti in da postavi razgledni stolp na Razklanem hribu nad Sv. Ivanom v Trstu. Padriče so obljubile, da dajo na razpolago zemljiško parcelo. Svetovna vojna in šovinistična u-prava tržaške mestne občine sla preprečili izvedbo tega načrta.
Po prvi svetovni vojni, pod Italijo in fašizmom, je društvo začelo
nismo navajeni moledovati in sto-Ikati. Ne, Alpina (t. j. Società Alpina delle Giulie) je bila ustvarjena za borbo in borila se bo do zmage.« 16. 9. 1923 je nekaj članov tega društva skrivoma zlezlo v to jamo, vendar so jih ljudje videli, ko so se z vrvmi spustili vanjo. Nekaj dni za tem so se vrnili v Slivje v spremstvu karabinerjev in fašistov in zahtevali, da jih jamski čuvaj spremi v votlino. In cisto »slučajno« so »našli« za sta-lagnitom skrito avstrijsko vojaško puško, še čisto svetlo. Aretirani čuvaj je bil sicer oproščen, vendar je bila omenjena »najdba« ali bolje ustvarjena pretveza zadosten vzrok za razpust Slovenskega planinskega, društva, v Trstu.
Vendar se je fašistični imperializem grobo uračunal, ker se ni zavedal, da se zdravi narodi ne dajo uničiti, najmanj s silo in dekreti. Naše množice so se že takrat zavedale svoje pravice do življenja. Zrelejši planinci pa so še vedno lazili v planine, mladina pa je bila začela že prej, v slutnji razpustov, gojiti planinstvo po prosvetnih društvih, posebno v »Zvezi mladinskih društev v Trstu« in prirejati množične izlete, združene z lahkoatletskimi in prosvetnimi prireditvami P° kraških dolinah. S tem je tudi skrivala svoje prosvetno delo pred policijskimi očmi. V okrilju planinstva se je kmalu združilo vse nelegalno prosvetno in javno delo in postalo šola volje in požrtvovalnosti, ki je prerodila naše planinstvo in pripravljala mladino, duhovno in telesno, na osvobodilno borbo, d tu je izšla skupina plezalcev, za strmo in zimsko planinstvo, med njimi Franjo Marušič, vnet mladinec in drzen planinec ter plezalec, ki je v Bazovici dal domovini
Idrati. Številne društvene delavce je fašizem raztepel na vse štiri strani sveta, ostalo društveno delavnost pa je ohromil s svojimi grabežljivimi težnjami, da si zagotovi izključno posest nad naši-frd planinskimi in podzemskimi lepotami.
Kakor že omenjeno, je bila Dkn-'dca. lepa kraška jama v Slivju P'i Ilerpeljah-Kozini, v varstvu tržaškega planinskega društva. V fašističnem časopisju je malo P'ed razpustom društva tržaška »Società Alpina delle Giulie« protestirala, češ da imajo slovenski ktnotje v lasti najslavnejše lepote »odrešene Italije«. Članek je za-Hiučil z-besedami; »Vlada ve, da
svoje mlado življenje.
Ugotoviti točno ves materialni in moralni inventar društva ni lahka stvar, ker so skoraj vsi vid-nj planinci prejšnje dobe ali pomili, ali pa ostali v emigraciji. 1’oleg tega je ves društveni arhiv zgorel v Narodnem domu v »Balkanu«, kjer je društvo imelo svoj sedež do 1920. leta. Arhiv iz dobe po 1920. letu pa do razpusta društva je bil uničen ob fašističnem napadu na pisarno zadnjega društvenega predsednika dr. Mateja Pretnarja, tud j že umrlega v emigraciji. ,
Razvaline tržaškega in vseh pri-morskih planinskih društev so bile prečesto razvaline plodov pla-
ninskega življenja, dela in snova- vo življenje naših planin. Miadi-nja ter včasih celo planinskih le- na, ki je poslušala streljanje in P°l-	grmenje vojnih viher in je sama
Tako je na primer že kmalu po s slabotnimi rokami kopala gro-svetovnj vojni razpadla koča na bove padlim, nam je jamstvo za Poreznu (1622 m), ki je pogosto to.
tudi v zimskem času nudila stre- Razigrane trume planincev so ho našim planincem. V letih ne- pred četrtstoletjem pekle janjca posredno po prvi svetovni Vojni je na Artvižah, ki kraljujejo nad /e* bil marsikateri planinec cilj km- lenim svetom Brkinov Začrnelo gel obmejnih stražnikov, zato je zidovje pogorišč, ostankov nekda-umljivo, da so morale naše posto- nje vasi,-priča o divjanju nacifaši-janke ob krivični meji' propasti, stičnih zločincev na tej zemlji To-
1946: Artviže
Letos, po drugi svetovni vojni, sloji tik pri ostankih zidu lesen križ na grobu partizana, borca Kosovelove brigade, nesmrtnega stražnika cele čete Kosovel ovcev, branilcev te lope slovenske zemlje, pokopanih na podnožju v Jesenici, padlih pred dobrim letom v zadnji, divji ofenzivi nacifaši-stične druhali, že ob zori svobode.
Vrh Porezna pa je danes euv. sama velika rana na tej veličastni gori. Dve »kaverni« segata globoko v sredino vrha; strojniška gnezda in bunkerji, na pol v grebenu vkopana vojašnica in kilometrske večvrstne žične ovire po pobočjih, režejo v dušo planincu, ki mu pogled bega od deviško belih vrhov Triglava, Julijskih piallili, Snežnika, doli preko Krasa k morju.
Iz ruševin in svežih grobov žrtvovanih junakov ho zrastlo no-
da dobrotno zelenje jih v plemenitem življenjskem zaletu prerašča, kakor jih bo p re rasilo novo življenje z ustvarjalnim delom.
in podobno je na Snežniku, na Krnu, Nanosu, po Triglavskem pogorju, na Kaninu, po idrijskih gorah; kakor po vsej slovenski zemlji, tako po vsej Primorski...
Padel je avstrijsko-nemški Alpenverein, pasti je moral italijanski fašizem in nemški nacizem, pasti bo moral režim, ki smatra še danes, da je naloga mednarodnega prava ohranjati stanje, kj ga je postavilo fašistično nasilje.
Tržaški planinci, povezani s primorskimi in italijanskimi antifašističnimi planinci ter z vso primorsko mladino, prepojeno z novim duhom osvobodilne borbe, bodo v mladostnem naskoku izvršili svojo planinsko osvoboditev in obnovo.
ČEZ ČAVEN NA KUCELJ
(Ob konstituiranju pripravljalnega odbora Zveze primorskih planinskih društev
v Trstu ZPPD-Trst)
Prijazna tovariša, delegata PNOO-ja pri otvoritvi partizansko bolnice »Franja« v Cerknem, st« vzela mene in Zorka v svoj avlo m naju odložila v Ajdovščini. Z Zori ^om sva stara tovariša iz univerzitetnih let. Zadnjič sva bila skupaj v gorah na KII1U’ 1<|er 80 primorska prosvetna društva pieci U. leti priredila Jugov tečaj. Po končanem tečaju sva skupaj plezala čez severno triglavsko steno. Od tedaj se je najina pot ločita. On je kmalu poromal na mrko pot skozi fašistične ječe, jaz pa sem obesi! na svoj krfž usodo slovenskega literata v stari Jugoslaviji.
^ Ajdovščini sva obiskala zdravnika in pisatelja dr. likarja, da ga pobarava za najkrajšo pot im Čaven. Prijatni gospodar naju je pospremit dobršen kos (»ti, da nama objasni smer in naju kot živa kronika svojega znamenitega kraja -- saj je bila \ Ajdovščini sestavljena pred dobrim letom dni prva slovenska vlada — seznani z mnogimi zanimivostmi iz starih in novih časov.
Povsod srečuješ sledove partizanskih borb m fašističnega nasilja. Požgani domovi, poraženi, a zdaj uda miško že popravljeni mostovi in ceste, grobovi. Tam nekje ob vznožju Čavna počivajo trupla enajsterice vlil' CaribaIdim-ev. ki jih je švah-ka hajka «'Lepil« od glavnine in so bili pozneje
zajeli in postreljeni. — Z druge strani vidiš ajdovski vodovod; fašistični inženir je kon-st' uiral nad A jdovščino velik vodni bazen, v katerega naj bi se stokala voda iz izvirov. Oli otvoritvi pa se je začel bazen pogrezati. Domačini so se muzali in star očanec je pripomnil: »Mar bi bili nas vprašali kje naj zgradijo bazen. Bolje bi jim bili svetovali kot ta tuji Inženir.« Tako so lem v naglici in za silo napeljali vodovodne cevi v dolina
Ta zemlja, ki jo stari Fran «rjavec prišteva že h kraškemu svetu, je v vsakem oziru čudovita. Po rastlinstvu in po žužel-kaii. hroščih, metuljih opažaš prehod iz Kranjske v kraški svet. Najin vodnik nama razkazuje okolico in naju do podrolnissti seznani z najkrajšo potjo na Čaven. Rekla sva, da če bi zgrešila smer samo za 20 cm, bi bilo najbolje, da greva nazaj v šolske klopi.
Po slovesu z najinim ljubeznivim mentorjem sva krepko vze'a ]»ot |kx1 noge. Nad Kovači sva kmalu «pazila, da je bilo ajdovsko planinsko društvo že pridno na delu. Smer, ki nama jo je bil tako nazorno naslikal najin vodnik, je bila že zazna-menovana z dobrimi markacijami. Vendar je treba že zdaj pripomniti, da bodo morale vse podružnice ZPPD uvesti enotna markn-(Nadaljevanje na i strani)
CEZ ČAVEN NA KUCELJ
Nadaljevanje s 3. strani
eijska znamenja in se držati enotnih pravil za označevanje razdalj, smotrno izbirati mesta markacij itd. Kljub priznanju pionirskemu delu naših Ajdovcev pa' «e nama je zdelo, da niso bila mesta za markacije vselej najsrečneje izbrana. Tako sva sem pa tja zaman iskala znamenj po večjih, že daleč vidnih skalovjih pač pa sva jih včasih po daljšem iskanju staknila nekje med travo na neznatnih kamnih Torej: pri nadaljnjem delu se bo treba strogo držati skupno ustanovljenih pravil!
Gozdarski koči na Čavnu sta porušeni in požgani. Skeleč spomin na minule borbe, toda še pretresljivejši so leseni križi okrog njih s preprostim napisom: »Slava borcu!« Na drugi strani bereš: »Popotnik, ki prideš tod mimo, postoj in pomoli. Tukaj počiva borec, ki je dal življenje za domovino.« — To so grobovi padlih partizanov, zdaj o-krašeni s svežim cvetjem.
Nadaljujeva pot po gozdnatem slemenu proti Kuclju. Na vrhovih jo že planinski svet. Tu cvete veliki ih tnali svišč, planike še ni.so odprle Svojih cvetov. Videl sem tudi gorskega metulja, črnega apolona; Zavriskava in od daleč čiijeva odmev drugih vriskov. Z- vzpetine zagledava ob vznožju Kucljevega vrha množico naših planincev. Zastave vihrajo, naše zastave, ki so jih
prinesli s seboj mladinci. Pospešiva korak in že naju zajamejo veseli zvoki naših har-monikašev. Kakih dvesto ljudi je zbranih pod Kucljem, planincev,iz skoraj vseh podružnic Primorske. Tov, Zorzut iz Gorice naju sprejme s svojo znano verzifikatorsko improvizacijo, s katero jo. kot izveva, že ves čas zabaval veselo planinsko bratovščino, Počitka je malo, takoj gredo odborniki posameznih podružnic na delo za konstituiranje pripravljalnega odbora ZPPD -Trst. Goričani pridejo že s konkretnimi predlogi. Rešetajo se vprašanja organizacije Zveze. Trstu se poveri sestava začasnega pravilnika. Določi se skupni izlet k otvoritvi Škocijansko jame prihodnjo nedeljo, kakor tudi slavje na Nanosu ine 9-junija.
Pozno je že, treba je misliti na odhod. Nekatere podružnice • krenejo na kratko pot k svojim »motoriziranim edinicam«, s katerimi sc se pripeljale skoraj prav pod vrh, No, pozna se, da je naše planinstvo še v zastoju in da je stari planinski duh nekoliko zadremal. Toda kakor vse, se tudi naše planinstvo prebuja k novemu življenju in na groben in pogoriščih, na toriščih krvavih borb in slavnih dejanj in podvigov baše partizanske vojsko vstaja nev, mlad svet, željan doprinesti k novemu času vse zamujeno, graditi in ustvarjati na svoji zemlji, v svoji svobodni domovini v znamenju obnove.
Vladimir Bartol
iznajdljivosti in vse težave premagujoče silne partizanske borbene volje. Na nepristopnem kraju, kamor je možno prispeti le po napornem plezanju, so uspeli •zgraditi in obenem tudi skrbno zakriti več 'udobnih prostorov za znatno število ranjencev. Uspeli so priskrbeti tej bolnici zadostno, prvovrstno bolniško prehrano. U-sneli so napeljati v bolnico elektriko in tekočo vodo, da, celo vodomet na prostoru za sončenje. Uspeli so opremiti bolnico s" sodobno kopalnico, pečmi in celo s prvovrstno roentgen-aparaturo. Bolnica je imela radio in — kar je najvažnejše — uspehi zdravljenja v njej so bili naravnost izredni! Umrljivost je bila kljub temu, da so bili v njej le najtežji ranjenci, znatno
Ko bodo v nedeljo na novo, prvič po osvoboditvi, otvorili Škocjansko jamo in razsvetlili njene čare, se bodo tudi za njene obiskovalce in Raziskovalce pričeli novi časi. Njeni zakladi se bodo povrnili ljuistvu, .da jih čuva in neguje z vso ono silno, ljubeznijo, kakor neguje in obdeluje skromne zaplati svoje plodne zemlje sredi skopega k raškega sveta. Končalo še bo enkrat z,a vselej tuje izkoriščanje njenih lepot; Odprl se bo njen bajni svet tudi onim, ki so bili doslej le hlapci, a bodo poslej gospodarji njenega bogastva.
manjša od umrljivosti v prvovrstnih sodobnih mestnih bolnicah. Ni dvema, da je pripisati glavno zaslugo za to legi bolnice v zdravi gorski klimi, sredi prirode, odpornosti partizanov, pridobljeni v napornem, toda zdravem življenju na prostem, silni volji in neuklonljivemu duhu ranjencev, ne najmanj pa vestnosti in požrtvovalnosti, ljubezni in skrbnosti zdravniškega in bolničarskega osebja, ki se je zavedalo da (udi tukaj izpolnjuje svojo dolžnost na položaju v sveti osvobodilni vojni.
Ta bolnica bo gotovo ostala odslej kot krasna izletna točka — krasna nc samo zaradi svoje lege in priljubljena vsem planincem, ampak krasna tudi kot spomenik herojsko borbe primorskega ljudstva.
v kraška tla in se vlila v Malo, od tam v Veliko brezno. Od tod je po podzemskih predorih dospela do Mrtvega jezera, se znova pogreznila v nepristopno podzemlje in si utrla skozenj pot proti Štivatiu in izpod njega v Jadran. Na desno in levo je dolbla nove jtimet in rokave.
V letih 1820. in 1851. je nai'astla do vrha in preplavila, vse škocjansko podzemlje, Malo in Veliko brezno in se dvignila skoraj do današnjih vratc, ki je skoznje nadelana pot v jamo. Reka se na prehodih iz Malega v Veliko brezno v velikih drznih
Naše prirodne zahlade našemu ljudstvu !
V SPOMIN NA DNI JUNAŠKEGA
TRPLJENJA
Centralna partizanska bolnica “Franja" otvorjena za dostop javnosti
V nedeljo so otvorili centralno partizansko bolnico IX. korpusa »Franja« blizu Spodnjih Novakov pri Cerknem, ki bo rd-slej dostopna tudi javnosti. Bolnica stoji zdaj z vsemi svojimi kolibicami in napravami sredi nepristopnih skal ob deročem hudourniku, kot je stala za časa svojega de-lovnnin v najhujših dneh partizanske borbe
Podpredsednik vlade LRS tovariš Marjan Brecelj in upravnica bolnice tov. Franja na ogledu bolniških naprav
Ob nedeljski otvoritvi se je zbralo več najvidnejših slovenskih in primorskih predstavnikov vojske in ljudske oblasti, prišla pa je tudi cela skupina tržaških par-
tizanov, članov tržaške sekcije Zveze pri-, morskih partizanov.
Priljubljena in j požrtvovalna voditeljica' bolnice tov. dr. Franja Bojc je opisala na kratko delovanje bolnice, predvsem velike zasluge v desetletjih, protifašistične borbe prekaljenega .primorskega. Ijùdsiva, ki jo s svojo nesebično pomočjo in zvestobo d-mogočilo obstoj bolnice za časa najhujših ofenziv in težkoč, To ljudstvo se je odreklo zadnjih grižljajev, da je lahko prehranjevalo bolnico..-To': ljudstvo je niolče prenašalo klanje, ■ požige; posilstva in mučenja po'fašističnih zločincih in ni izdalo bolnice v najhujših trenutkih. Za časa zadnje velike ofenzive, ko' je, bolniška zaščitna četa odbijala juriše znatno številnejših in bolje oboroženih fašističnih tolp in herojsko vzdržala v ognju in dimu, ki jo je dušil, tedaj sp inislili- SS-ovci, da se borijo proti važnemu višjemu štabu in večji ediniči. Bilo bi usodno; ako bi izvedeli, da irhhjo opravka le z bolnico. Toda prebivalstvo, je molčalo in v vseh okoliških vaseh se ni našel niti en izdajalec.
Vse to je povedala v svojem govoru tovarišica Franja in zaključila, da si je s tem primorsko ljudstvo zaslužilo svobodo-in združitev z Jugoslavijo, ki mu jo sedaj ria mah odrekajo prejšnji zavezniki. Le malo je tovarišica Franja omenjala požrtvovalno delo, junaštvo in napore bolničarskega osebja, ki je nosilo ranjence po nevarnih, komaj pristopnih 'stezah v bolnico in niti z besedico ni omenila Svojih lastnih silnili naporov in junaške požrtvovalnosti v vseh težavah pri vodstvu bolnice.
Bolnica »Franja« ni samo primer junaštva in trpljenja v naši partizanski borbi, spomenik tovarištva, človečanstva in samaritanske požrtvovalnosti sredi barbarskega nasilja najhujših okupatorskih po. gromov. Ta bolnica je ludi izreden dokaz
Vhod v partizansko bolnico Franjo je bil skrbno prikrit, da ga n« bi odkrili barbarski okupaiorjL
Poleg Postojnske je Škocjanska jama največje podzemsko čudo na našem Krasu; ogromen sklop jamskih tvorb, prepadov in brezen, slapov, ki jim po njih izmeri ni enakih. Morda ni tako bogata kakor je Postojnska, zato pa niso vtisi v njej nič manjši spričo njenih ogromnih, veličastnih dimenzij.
Sežanski sodnik Tominc jo je pričel leta 1823. prvi raziskovati. Sledili so mu Svetina, Nemci Schmidi, Rudolf, Hanke in spel Slovenec Marinič, pa še drugi. Ob nastopu fašističnega režima leta 1922. si jo je po nemško-avstr. alpskem društvu prisvojila italijanska »Società alpina delle Giulie«.
Ni bilo prav za prav v prejšnjem stoletju prvič, da si je človek izkrčil pot pod njene svode. Prastare najdbe, ki so jih spravili v tržaški naravoslovni muzej, pričajo, da so so v njeno varstvo zatekali ljudje že pred davnimi tisočletji in pozneje tudi v rimskih in srednjeveških časih. Med temi predmeti so bronaste sekire ih bodalca, ostanki vrča iz neolitske dobe. Marinič je odkril y jami cela grobišča iz železne dobe. Našli so v njej tudj vrsto prastarih prstanov in zaponk, ogrlic in še drugega lišpa. Že leta Ki47. jo omenja G. G. Blajcv v svojem »Novus Atlas«, ki ga je izdal v Amsterdamu, nekaj desetletij pozneje Valvazor in potem je naraslla literatura o njej v'celo polico knjig.
Škocjansko jamo je izdolbla v tisočletjih svojega "teka bistriška Reka, ki je prodrla
padcih pretaka v globino. Silni so dojmi, ki jih tod narava vtisne v človeka. Silni so bili tudi napori, da se mu je siedi mračnega ostenja visoko nad vodo posrečilo izsekali in izgladiti pot. Težko je bilo delo naših starili vodnikov, cerkovnikov in drugih, ki so jo krčili z ljubeznijo in muko.
V Tihi jami se človeku odpre kapniško bogastvo kamenih tvorb. Posebnost zase so korita, ki jih jo voda izdolbla v celili kaskadah. Jakih tvorb v škocjanskih jamah in prehodih res hi toliko kakor v postojnskih; dciočh, vedno znova naraščajoča in vpadajoča Reka je preprečila, da bi se tudi v temnih globinah pod Škocjanom izkristalizirala kapniška čudesa. Zato pa prevzemajo človeka v njih silni svodi in oboki, prepadne stene in vrtóglayè globine, drzni vodni skoki in ponekod njih skrivnostni šum, drugod' spet grobna tišina z vsem svojini veličastjem.
Ure in ure se vlečejo poli preko mostičev po poliral), tesno privite ob stene v podzemske globine. V dolžino 5000 m in skoraj 200 m v globino so raziskane škoci-jumske jame in prepadi. Človeka zajame v njej vse veličastje njenih temačnih krasot, da se oddahne, kò stopi spet v svetlobo kraškega sonca, a hkratu mu daje zadoščenje, da je premagal tudi ITadove globine bajeslovnega peklil. Njeni silni vtisi zlepa več ne ubež« iz spomina.
24. maja 1f)46
Iz pesmi Svečka Kosovela : Graditelji
(Iz cikla: Rdeči atom)
Iz vseh teh kriz bo vstala nova sila, ki bo življenje preoblikovala, in bo človeku zopet moč vrnila in kar bo lažnega, bo v prah steptala-In človek v svesti pravega si cilja (o, zvezda duše mu bo pot kazala) razpel bo v vetru hrepenenja krila, in mrtva pesem bode obmolčala.
Nobenih norm, zakonov: samo delo kazalo bo človeštvu novo pot, in kamor srce genija hotelo, le tja za njim bo stopal novi rod — in v našem delu vstane nova sila, ki svet bo zrušila in dogradila.
Pvedkosilni sonet
V senci poletnih vrtov je čebljanje, miza se polna jedi šibi; buržuja neznosno je pričakovanje — izstopile skoro mu bodo oči.
A njega, ki od gladu ves pijan je in opoteka se preko poti, njega, ki razbit, razrvan je, nihče ne vpraša: Kam greš? Kdo si?
Čaše žvenkečejo, vina šumijo, samo goltu napija pijani buržuj, njim pa, ki bledi in bolni hitijo nekam, in v vrsti pred grobom stojijo, (meči žvenkečejo, vrste šumijo) velevajo: Pridi! Maščuj!
• g o Gruden.
PESNIKOVO SRCR
»Ta zbirka pesmi iz let 19:19.—1941. je bila pripravljena za tisk že v letu 1941. časovno fpada tedaj med zbirki »Dvanajsta ura« in »V pregnanstvo««, beremo v opombi' na koncu knjige. Dr. Igo Gruden, naš nabrežinski rojak, je stoini kot pesnik v slovensko javnost neposredno po’ prvi svetovni .vojni z zbirkama »Narcis« in »Primorske pesmi« Posebno zadnje so naletele na širok odmev, zlasti med Primorci, in so .bile pogonoma recitirane. Bolečina naše zemlje, ki ic bila krivično odtrgana od matere domovino, je dobila v Grudnovi pesmi bobneč izraz. Vendar občutiš kdaj pa kdaj že v teh pesmih tisto toplo mehkobo, ki je Značilna za sedanjega pesnika.
Po prvih dveh zbirkah je Igo Gruden 'mt pesnik za daljšo dobo utihnil. Šele ne-kaj let pred izbruhom druge svetovne vojne g*i najdemo spet med stalnimi sotrudniki predvsem revije »Sodobnost«. Te pesmi je Pozneje zbral in jih izdal v pesniški zbirki >?l)vanajsla ura«, ki je bila v slovenski javnosti topio .sprejeta in je bila tudi nagrajena. Sedanjo zbirko »Pesnikovo srce« lah-ko smatramo za nekakšno nadaljevanje ‘Dvanajste ure«. Topla ljubezenska lirika, človekoljubne meditativnesamoizpovedi oči-'njejo nekakšen grozljiv podton svetovnega 'dharja, ki se bolj in bolj približuje mejam naše domovine. V teh pesmih je le še zelo tnalo nekdanje Grudnove retorike iz »Primorskih pesmi«; zvečine so prisrčne,- toplo Občutene in odlikuje jih v primeru s pr vima dvema zbirkama znatna oblikovna in ■Jezikovna dovršenost. Lahko trdimo, da si 'e Gruden z novo zbirke znova utrdil posebno mesto sredi bogate slovenske lirike.
Primerjan z Gradnikom — sem pa tja P zazveni med njima neka daljna sorod-n°st, n. pr. v »Pismih natakarice Pepce«, bežnih izpovedih ljubeče žeiie, obliki, ki Jo. tudi Gradnik večkrat poslužuje,, — Gruden bolj lirično meditativen, manj silovit v svoji strasti, manj strnjen in la-Pt.daren, pač pa mnogokrat prisrčnejši in mnlejši. Bolj je v sozvočju z življenjem ?kl'Og sebe, bolj je zavzet po velikih doga-tanjih v svetu, manj koncentriran zgolj vase. v kolikor mu nedostaja silovitosti ttustev in zgoščenosti oblike, pa nadomešča °boje v marsičem njegovo toplo sočustvo-
JCiudslii tednift
ALFONZ GSPAN:
Brinova jagoda s Krasa
Pred dvajsetimi leti, na dan 27. maja, je v Tomaju na Krasu ugasnilo mlado življenje slovenskega študenta Srečka Kosovela. Takrat je komaj kdo slutil, da nam ta študent zapušča pesem, ki je »težka in molčeča, grenka, kakor je brinova jagoda s Krasa«- Šele po smrti izdane njegove pesmi so svetu pokazale, da je bil Srečko Kosovel najboljši slovenski pesniški oblikovalec trpkega kra-škega sveta, ki je vzrasel v njem Gmajne, samotni bori, brinje, bele skale in med njimi krik razbolelega srca, ki bi rado veselo utripalo in se odzivalo burnemu življenju, a je slutilo tihe korake bližnje smrti, to nam je ostalo po njem in ne bo nikoli pozabljeno.
V	tretjem letu svetovne vojske smo se v jesenski čas zbirali v drugem razredu ljubljanske realke. Med nas je prišel iz tomajske ljudske šole nov tovariš Prve šole ni obiskoval nikjer, kar skušnjo je opravil za drugi razred. Bilo mu'je kakor nam dvanajst let. Tenak je bil, molčeč, nekam tuj. ’Klicali smo ga »Kosòvél«, sam pa je naglašal svoj priimek Kosovel«.
Kadar se je dvignil v eni prvih klopi, je odgovarjal gladko in z visokim glaskom. Pri slovenščini in verouku, edinih predmetih, kjer je prišla do veljave slovenščina, smo prisluškovali njegovemu kraškemu govoru. Ta ali oni med nami je dobil melodijo tega narečja v uho, ko je poslušal primorske begunke, kadar je čakal ure in ure v dogli vrsti na hlebček péskastega kruha ali na pol litra modrikastega mleka. Nekakšna žalost je bila v tej melodiji: nejasna zavest brezdomstva in zapuščenosti. Bolj me takrat sošolec Kosovel še ni zanimal-
* •
Bilo je menda prvo slovensko uro v tretji šoli, ko nas je profesor dr. Ivan Dornik klical po imenih. Ustavil se je ob Srečkovem priimku in vprašal:
»Ali sta si vidva s pesnikom Stanom kaj v rodu?«
Moj sosed Srečko se je nasmehnil in ponosno odgovoril, da je to njegov brat.
V	odmorih sva $e med sprehodi po šolskem hodniku bolje seznanila- Ko mi je nekoč povedal, da stanuje pri tej in tej gospodinji, ki je vdova, me je zbodlo. Pred očmi se mi je prikazala tale podoba: sivo, megleno jutro na Poljanski cesti v Ljubljani. Od Ambroževega trga sem zavijajo v četverokotnik razvrščeni vojaki. Vrh pušk se mrzlo svetijo dolgi bajoneti. Sredi K-ga četverokotnika stopa visok moški v rjavi zimski suknji, ob njem pa črno oblečen vojaški kurat z razpel-cem v roki. Vedel sem, da je to pogreb za mrličem, ki je še živ, ki pa bo prej ko v eni uri izdihnil s svincem v prsih na vojaškem strelišču pod Golovcem. Vdova po tistem moškem v rjavi suknji je bila prvi dve leti Srečkova ljubljanska gospodinja-
Pomnim še, kaj mi je Srečko Kosovel tisto leto pripovedoval o svojih počitniških doživljajih iz Tomaja. Največ je govoril o vojakih in o njihovih veselih burkah. Nisem mo-
gel razumeti teh z vseh vetrov zne-šenih avstrijskih vojakov, da so uganjali lake, ko so vedeli, da se bodo že naslednji dan znašli v prvih vrstah ob Soči.
Po preobratu 1918- in naslednja leta naju je tesno vezalo zanimanje za skupno stvar. Šolske reči, ki naju niso zanimale, so stopile v ozadje. Naj lepše ure so nama potekale na se stankih tajnih literarnih krožkov. Član in celò vodja enega le teh je bil najin srčno dobri profesor za francoščino. Razrednik »Mu-noh-a-el« je vedel za vse to. Prebadal nas je s sinjimi pčmi, bliskal izpod košatih obrvi, v srcu pa nas je imel rad in je bil ponosen na svojo »družino«. Tudi Srečko ga je imel zelo rad, rad njegove lepe zgodovinske ure.
Zato pa je ležala na nas prava mora tiste ure, ko smo morali drdrati na pamet cele reste matematičnih obrazcev, ko smo zardevali ob pro-fesorjvih zbadljvkah na račun naše
anje s trpečimi sol juti mi in ž vsem, kai e živega. Igo Gruden je dovolj samonikla icsniška osebnost, ima dovolj izrazit oseb-d lirični ton, da ga moremo uvrstiti med tomembne slovenski' lirike, ki je znatno bogatil naše visoko razvito pesništvo.
Novo Grudnovo zbirko »Pesnikovo srce«. :i se dobi v vseli naših knjigarnah, toplo iriporočamo našim čitateljem.
VI. II-
poezije in se otepali s kemijo, da smo še v sanjah bledli o valencah kemičnih prvin. Kam se je neki izgubila tista Srečkova pesem, posvečena študentki Hedi, ki je nastala v fizikalni dvorani, ko je profesor pred tablo ri-sal ter nam razlagal Gay-Lussacov zakon? Še tisto uro mi jo je Srečko poslal, da jo prepišem za v najin rokopisni list »Mlado jutro«, ki sva ga izdajala le v treh izvodih.
Da, kako je bilo že s tisto Hedi? Ljubljana slovi po lepih sprehajališčih. A eno najlepših, naj tišjih so zbrisali s sveta: staro pokopališče. Dan na dan sva hodila k Sv. Krištofu. Ugib-Ijem, kaj naju je tako vleklo tja- V začetku menda grobovi pesniških idealov: najbolj Murnov in Kettejev, grob. Srečka sc menda še posebej vabile ciprese, žalujke, pušpan, cvetoči šipkovi grmi in beli nagrobniki, včasih ležeči čez gomile, včasih nerodno nagnjeni v kraj. Tako se mi zdi, da je našel Srečko na starem pokopališču v Ljubljani košček svojega Krasa: namesto borov, ciprese in žalujke, namesto brinja pušpan, namesto kraških skal beli, okrhani nagrobniki, pa cvetoči šipek tukaj in tam Kasneje naju je vleklo tja upanje, da srečava njo....	■'	•
Jesensko dopoldne sva videla pri Sv- Križu dekletce. Sklanjalo se je nad neki grob, potem pa jadrno od hitelo po t>eli stezi. Nikdar nisva go-
vorila ž njo, komaj to sva izvedela, da ji je ime Hedi. Tajna govorica pa se je plela med nami tremi leta in leta. Kakor lepa Vida je bila, tista, ki pravi o njej Ivan Cankar: »Fant je videl rožo čudotvorno, videl jo je in je šel na pot.« To je bila tista Hedi, ki je Srečko mislil od tlej nanjo svoj živ dan, tudi takrat, ko je zapisal:
Strašno je nositi v sebi smrt, in vendar, ljubica, tebe ljubiti!
Ah, ljubica, dajmo vse pozabiti — težko živi, kdor je potrt.
Čeprav se je kasneje, ko se je ž njo sestal, izkazalo, da Hedi ni tista roža čudotvorna, so mu sanje o lepi Vidi vendarle za zmerom ostale.
Pesmi so se mu porajale zdaj čisto drugače. V temni sobici romanskega seminarja je ostajal po predavanjih čisto sam in z bliskovito naglico nizal črke v stihe, stihe v kitice in kiti- , ce v pesmi. In pisma iz tistega časa so nas venomer priganjala k delu, k neprestanemu delu! Kaj telo, kaj kruh, kaj zdravje! Njegov pogled je bil obrnjen naznoter, na Kras, na rojake, na trpeče človeštvo Kaj vse drugo! Prav tako je bilo z njim, kakor kaže tale njegov proračun:	f
finance . . . . — 0 financijski upi nepopolno òtevilo ii * veselje in moč za tri energija == oo
obup •............ 3 krat na teden
zaljubljenost — vsak mesec up v bodočnost — <» premočrtnost r- a//b Ta vsota, to nestrpno pričakovanje, kam je bilo obrnjeno? Pa, fant, kaj s’ pričakal?
*
Zadnjikrat sva se srečala v Ljubljani na Kongresnem trgu pred Slovensko Matico- Prišel je po Gosposki ulici in bil namenjen na postajo. Kratek suknjič je nosil, čez pleča pa vojaški oprtnik. Rumen je bil v lica, potne kaplje so mu stale na- čelu. Po daljšem poležkovanju je vstal in se odpravil domov na velikonočne počitnice. Postelja in bolečine v glavi so ga bile zdelale. Ustavila sva še in se samo poslovila.
»Srečno! Delaj!« Nič si nisva rekla: Na svidenje.
Po nekaj korakih sem se obrnil in pogledal za njim: oprtnik mu je opletal čez hrbet, korak je bik še zmerom nagel, a bil je nekam majav. Odtlej se ni n'koli. več povrnil med nas v Ljubljano.
*
Vem še, kako me je tiščalo v grlu, ko smo mu sestavljali osmrtnico za našo revijico na vrtu pred Merkurjevo tiskarno Lepo je sijalo sonce, gredice so bile vse v cvetju, bil je pravi maj.
Dan kasneje so nesli domači fantje na ramah belo krsto, prevezano s širokim slovenskim trakom. I>va in dvajset let in pravo pesniško srce, ki se še ni moglo do kraja izpeti, so nosili. Ko je krsta zdrknila v kraško zemljo, je bilo konec tistega njegovega nestrpnega pričakovanja- In bilo je natanko tako, kakor je nappve-. dal v pesmi:
Trnje zori sredi belili puščav.
Kot kaplje krvi dozoreva mu'plod, na belem groblju kraških planjav — r tam bó moj kot.
O, grenka, pregrenka je brinova jagoda s Krasa...
Roman. — Viki Baum. — Poslovenil Fran Albrecht
Ob priliki bombai diranja Šanghaja i. 1937. ie bomba poškodovala tudi liS-nad-stiopen hotel ter uničila življenje devetim ljudem Homan govori o potih ki «o privedle teh 9 ljudi v Šanghaj, o poteku njihovega življenja in o uri njihove smrti,
f.
Čang. ali kakor so ga kasneje imenovali Ah-Tai. se je rodil v čolnu; mati mu je umrla ob; rojstvu očeta ni imel; zanj je skrbela starejša sestra. Reka mu je bila oče in učitelj. Vedno je bil umazan in strgan, večkrat lačen ko sit; zgodaj se je naučil beračiti in krasti. Kljub vsemu zlu pa se je razvil v krepkega mladeniča. Ko se je nekoč sprl s stricem, je zbežal s čolna. Pridružil .se je nosačem, ki so prenašali gospođo v tempelj na neki gori toda nemir ga je gnal dalje: počel je zdaj to zdaj ono. dokler ga ni pot zanesla do morja, kjer je stalo veliko mesto.
Na potovanju ni moglo biti drugače, kot da se je marsičesa naučil in 'kar se razuma tiče ie nust’' svoje ljudi z reke daleč za seboj Svo je izobrazbe pa ni postavljal pod mernik, marveč )e bil ponosen nanjo in jo je razkazoval, kadarkoli je imel priliko. »To je znamenje tien,« je rekel včasih, »to znamenje predstavlja nebesa,« in njegovi pajdaši so s spoštovanjem gledali upodobitev, ki jo je bilo videti na mnogih prodajal nicah ; nebeško znamenje, veliko in mogočno, ob čigar vznožju je čepel majhen možak in jedel iz svoje skodele. Iz te podobe je izhajalo popolno zadovoljstvo in Čang sam je to zadovoljnost prav dobro poznal. Strela jasna, majhen možiček naslonjen na veliko nebo, a na tleh sedeč in polno skodelo riža pred seboj.
Še svoj živ dan nj videl tako velikega mesta kot to. Tri dni je samo postajal in zijal. Ceste svilarjev, javnih kuhinj, brivcev, pletil-cev košar, mizarjev krst, svečar jev, prodajalcev kadila, trgi, tržnice z govedino, svinjino, perutnino, s prekajenimi racami, ki so bile v vrstah obešene na svoje đo’ge vratove, vreče riža, ki je prišel z juga, tihe prodajalne trgovcev s čajem, ki so sedeli v gosposkih svilenih oblačilih pred svojimi deset tisoč cimastimi pušicami, izložbe medici n ar jev, jelenovo rogovje, posušene kače in tigrova srca. Na tisoče praporov in zastav je viselo nad cestami, pa svetilke in izveski vseh vrst, vse je bilo pokrito s pismenkami in vabilo, slavilo ali pa vsebovalo nemara samo molitve za srečo in zadovoljno življenje. Odkar se je C.aiig seznanil z nekaterimi znamenji, so ga vznemirjala številna dinga, ki jih ni poznal. Ril je in drenjal se je med ljudmi in zmeraj mu je molela glava visoko iznad drugih. Otroci so tekali za njim in vpili: »Velikan, velikan, je bil tvoj oče zmaj?«
Kakor mu je nasvetoval neki prijatelj, se je Čang s povpraševanjem prerii do hiše, v. kateri je razvijal ceh nosačev svoje poslovne zadeve. Bila je majhna hiša blizu pristanišča in dva starejša človeka, ki sta srkala čaj in imela na sebi dolgi, črni halji, gosposki, čeprav ne svileni, sta ga izpraševala. »Znano je, da so možje iz Šantu nga največji ljudje v Ò-srednjem cesarstvu, li pa si med njimi kakor kakšna sedemnad-sfcropna pagoda,« je rekel starejši obeh gospodov. Čang se je počaščeno poklonil. Postal je član ceha, nakazali so mu delo in plačal je svoje dajatve. V pristanišču je ležalo deset tisoč ladij vseh oblik in velikosti. Čeprav je Čang Ali Tai na svojem romanju že kdaj pa kdaj slišal o tako velikih ladjah, je vendar poslušal vse to kot pravljice in širokoustenje. Tu pa so ti ležale v vodi, večje kot tisti
2
tempelj na gori. Tulile so ti kakor zverine in puhale črn dim iz sebe kakor orjaški zmaji. To so bile ladje Tujih hudičev in Čangu bi vzbujale strah, če bi vedel, kaj je strah. Po dolgih, ozkih gugajočih se brveh je nosil premog na svojem hrbtu; cela procesija moških je nosila premog v trebuh velike ladje, se vračala, si znova naložila premoga, odkrevsala po brvi, veriga nosačev od sončnega vzhoda do rumbo ega mraka. Prepevali so kulijovsko pesem, ki zveni kakor stokanje in služi v to, da ureja pravilno dihanje. Čangovo dihanje pa je bilo globoko in lahko. V pristanišču je prvič videl Tuje hudiče, o katerih je bilo pred nedavnim toliko govorjenja. Bili so grdi in nesramni in govorilo se je, da peko in jedo majhne otroke. Čang, ki je bil močno naklonjen otrokom, ni mogel pomisliti na to, ne da bi občutil pekočo srbečico v svojih velikih pesteh. Večina pristaniških nosačev je čutila strah pred tujci, on pa je stopal čisto tik njih in meril svojo velikost in moč ob njihovi ter za trdno vedel, da je močuejši od prvega po številu teh mož.
Ker je imel Čang zdaj vsak dan delo, je skoraj zmeraj dovolj zaslužil, da je imel jesti. V ozkih u-licah ob pristanišču so bile čajnice za nosače in pomorščake in vsak večer se je gnetla pod leščorbami gosta množica. Iz mnogih hiš se je oglašalo petje visokih ženskih glasov, tam so bila dekleta. Čang si je jel pritrgavati drugo skodelo rezancev in hranil denar v svojem pasu, s 'katerim si je hotel kupiti malo zabave z deklino. Ko je nahranil dovolj bakrenih novcev, da jih je zamenjal za dva majhna srebrnika, je šel v čajnico, iz katere je prihajalo petje. 'lam so sedeli moški in pili in jedli, kakor v vsaki krčmi, iz krčme pa so držale ozke stopnice navzgor in tam ga je potegnila stara ženska v maji ino sobo. Vprašala je : »Koliko denarja ima gospod?« Čang Ah Tai je pokazal svoja dva srebrnika, bila sta iako majhna in kakor izgubljena na veliki dlani njegove roke. Ženska sc je zmrdnila in pljunila. »S tema pri-t lika vekoma si prišel sem?« je rekla posmehljivo. V izbo je stopilo dekle, Čang je bil tako razburjen, da ni vedel, kakšna je, kakor pribit mu je buljil pogled na njene vezene, majcene, rdeče, svilene čeveljčke. Ko so je približal dekletu, ga je pahnila od sebe in se pričela smejati. »Pojdi stran, saj smrdiš,« je vzkliknila. »S smrdljivimi nosači nočem imeti opraviti!« Nemudoma ji je pritrdila starka s svojim vreščečim glasom in ga imenovala gnilo jajce. Čangu je zagorelo lice od te žalitve. Imel je ravno še dovolj prisotnosti duha, da je opsoval dekle z mršavo, gnilo cipo, staro pa z vnukinjo stare kuzle.
Vtaknil je svoja dva srebrnika spet v žep, prevrnil z nogo leseni čeber, da se je razlila voda po preprogi, in osi ropotal po stopnicah.
Čeprav je skušal pozabiti ta razjedajoči in pekoči ga doživljaj, je le moralo ostati nekaj tega v ne-
kakšnih gubah njegovega spomina. Zakaj Čanga, ki je bil dotlej zadovoljen sam s seboj, srečen, če je jedel in spal, je pričela mučiti častihlepnost. Po cele ure je utegnil strmeti predse in sanjariti pri tem lepe sanje. V njih se je zgodilo zmerom tako, da je prišel v hišo pojočih deklet, kamor so ga prinesli v nosilnici. Izstopil je, oblečen je bil v gosposko, svileno oblačilo, vrh njega pa je imel suknjič iz težke, črne svile, kakršne je videl pri prav posebno bogatih trgovcih. Roke je držal v rokavih, stopil v hišo in njegov sluga je razsul celo prgišče velikih, težkili srebrnikov po tleh. Dekleta so se yrgla nanje in se rvale za denar. Čang je čisto razločno videl dekle-, ta pred seboj, slišal žvenket srebrnikov. Glede tega, ali hi potem rajši odšel iz hiše s pripombo, da so dekleta prestara in pregrda za človeka njegovega položaja, ali pa bi jim milostno dovolil malo po-
zabavati ga z njihovimi umetnostmi, si v mislih še ni bil čisto edin. In tudi, kako naj se povzpne in dobi denar, tega takisto ni vedel, kajti bogataš je bogataš in revež revež in med njima ni mostu.
V	letih romanja, nemira in trdega dela se je morala nabrati v Čangovem srcu neka častihlepnost kakor globoka voda, ki ji ni videti dna. Ni mu bilo obstanka; kjerkoli je bil, je moral stran k nečemu drugemu. Nemara je izhajala ta nenavadna in redka nepokoj-nost odtod, da je bil spočet in rojen na plavajočem čolnu, na tekoči vodi. Kakorkoli, Čang se kot vodja roparske tolpe hi ukvarjal z neznatnostmi, ampak je izprožil roko za velik zamah.
V	vasi ob vznožju gore in med nosači je imel vohune, ki so mu poročali, kadar so prihajali posebno bogati in odlični romarji. Na ta način je zvedel za romanje bančnika \Yu Tsinga, ki se je z lastnini spremstvom, a brez lastnih nosačev pripeljal z ladjo. Čang je zadržal svoje ljudi, da je bankir končal svoje bivanje in so ga v mraku odnesli z gore. Tedaj je napadel četo, nosači so se razbe-
žali, ker so bili sami udeleženi pri tem, bančnikovi spremljevalci pa so se prav toliko branili, da so odnesli zdrava lica ter se zatekli v naselje. Iz oddal jene vasi so pričeli pogajanja zaradi odkupnine in nošiljali hrano in tople odeje za ujetnika, ki je bil rahlega zdravja. Čang Ah Tai si je močno prizadeval, da bi ravnal z bankirjem kot z gostom, medtem ko so se Dogajali njegovi posredniki s posredniki Wu Tsingove družine v vasi ob vznožju gore s svetiščem. Stregel mu je, mu pripovedoval zgodbe in dovtipe, ki si jih je nabral na svojih romanjih, in bilo je škoda, da je bančnik z juga le s težavo razumel njegovo severno govorico. Igral je z njim pallai In mohjong, igri, ki se ju je navadil v čajnicah v Kiaohovu, in sedel je s praznimi, mokrimi usti, ko je Wu Tsing použival svoje jedi, ki so bile poslane zanj in ki jih je Čang pošteno izročal. Tudi opij je pošiljala skrbna družina in v u-branem razpoloženju, s katerim ga je navdajal ta opij, je našel na vse zadnje veliko d op a deiije nad tem orjaškim, mladim roparjem.
Wr Tsingu njegove kupčije niso šle najbolje. Opij mu je izpodkopaval zdravje in delavno moč. Zdravniki so mu svetovali, naj o-pusti opij kn to ga je navdajalo s hudimi telesnimi bolečinami in velikim nemirom. Tako je poro-
mal k velikemu svetišču, da bi si izprosil srčni mir in duševno u-ravnovešenost ter dovolj moči, mi hi se lahko odpovedal zlu. Segel je po pipi, ko so mu pomrli njegovi trije sinovi in ni mogel prenesti žalosti.
Čang je vse premislil, kar mu je povedal bančnik, tako neutrudno je premišljeval o tem, da ni mogel spati. Ko je dovolj premislil, je stavil svoj predlog. Znižal je odkupnino in zahteval zato nastavitev v banki gospoda \Vn Tsinga, ki je bila daleč na jugu, v mestu Ilankovu ob Zapadnem jezeru. Kakor je bila ta zahteva sprva fantastična videti, ni ostalo bančniku na vse zadnje nič drugega, kot da ji ugodi.
Nemara se je tudi njegov utrujeni duh že tako okrenil k temu mlademu, močnemu fantu, da se ne bi bil rad ločil od njega. Odkupnino so razdelili med Čang Ah Taijevo tolpo in \Yu Tsing je vzel Čanga s seboj. In s tem se je pričela pot, ki je napravila iz Čang Ah Taiija bančnika Čanga, enega najbogatejših in najvplivnejših mož na Kitajskem.
(Se nadaljuje)'
GOSPODARSTVO
Gospodarska podlaga Slovenije
Sloven c, tvoja zemlja je zdrava, za pridne nje lega najpmva; |K)lje, vinograd, gora, morjé, ruda. kupčija tebe rede !
IV. Vodnik)
He.s, zdrava je sloveneka zemlja! Sredi Evrope leži, v zmernem podnebnem pasu.. Nima prehudih zim, ne prevročih poletij, dež in sonce se v splošnem pravilno menjavata. In to je ugodno za zemljo, kakor tudi za zdravje njenih prebivalcev.
Polje, vinograd, gora! Pesnik ne postavlja zaman na prvo mesto teh virov dohodkov, s katerimi se slovenski delovni človek preživlja, kajti resnično se nad 00% slovenskega ljudstva bari s kmetijstvom, vinogradništvom in gozdarstvom. Z gozdovi je pokrila skoro (»lovica naše slovenske domovine, pred vsem so z njimi porasle naše gore. Goste šume se razprostirajo vse od Tolminskega preko Trnovskega gozda na Notranjsko do Postojne in Vrhnike ter do Ilirske Bistrice, pa od vzhodnih Julij, skih Alp preko Karavank in Savinjskih Planin tja na Pohorje ob Dravi ter od Celja proti vzhodu in jugu na hrvaško mejo na Gorjance in še dalje na Kočevsko. Večinoma (90%) so ti gozdovi: nad eno tretjino je čistih iglavcev (smreka, hoja, macesen), nad eno petino čiste bukovine, poldrag odstotek čiste hrastovine, dobra desetina mešanih listavcev, kaka tretjina listavcev, pomešana z iglavci. Veliko je to bogastvo, čeprav je okupator tudi na tem našem področju neusmiljeno gospodaril. To bogastvo nam daje drva za kurivo, tudi 2lt ogijc, predvsem pa tehnični les, ki je nanj odpadla v predvojni Sloveniji več ko polovica vse produkcije; in ta je znašala jJiibližno 1,7 milijonov m3 na leto.
'Ne beš se zato čudil, če boš pri potovanju l'o naši zemlji skoro na vsak korak srečaval žage. votine ali parne, ki prcdclavajo les v deske. Poleg žag je še mnogo drugih podjetij, ki predelujejo les: tovarne za nar. ko,e- Pohištvo (Št. Vid pri Ljubljani), ko-Pha, razno orodje itd., zlasti pa tudi več tovarn za celulozo in papir (Krško, Vevče,
) ''dvode, Uibnica na Pohorju). V naši bli-Z|ni. v Iliiskj Bistrici, je pred kratkim ■stekla modema tovarna vezanih lesnih Plošč, »FALLKRSAk, važnih posebno tudi 2il obnovo. Zelo velike količine lesa smo pred vojno izvažali in ga bomo tudi šc v bodoče izvažali v inozemstvo,
Nušj gozdovi so potemtakem eno izmed največjih naših naravnih bogastev.
Kar se tiče obdelovalne površine zemlje, odpade dobra tretjina na njive, pičla tretjina na travnike, približno četrtina pa na Pašnike; znaten odstotek (približno 0%) je Pokrit z vinogradi in sadovnjaki. Nad svojo Potrebo pridela Slovenija krompirja, fižola >n zelja, od žit koruze; uvažati pa moramo Donico, Pridelek sena je sicer znaten in Kn je predvojna Slovenija celo izvažala na • 'ko jn v Nemčijo ; toda zdrav pojav to 11 bil, ker je pri tem domača žival trpela škodo.
Precejšen je tudi pridelek tako imenova-’llb industrijskih rastlin, predvsem hmelja bhzu Celja v Savinjski dolini (središče Žalec) ter lanu n konoplje. Po osvoboditvi so Streli v znatni meri gojiti oljarice (buče, sončnice in oljno repico), ki naj bi krilc domačo potrebo po olju. Hmelj smo skoro 'es prodajali inozemskim pivovarnam; leta 19:13 smo ga pridelali blizu 12.000 »|. Med »<>ino so Nemci nasade hmelja močno i>o-skodovali.
,	kaptjieo« j« Slovenija dobro
pu> i iljena. Rebula v Brdih, vipnvec, kra-s.\' tei ‘a n, istran so primorskemu človeku dobro znane pijače Pa tudi druge sloven-s pokrajine obrodijo kaj žlahtna vina, *0,1 se vsa obrobna dežela, ki meji na Hrvatsko tam od Slovenskih goric pri Mari-koru in od Ljutomera preko Ptuja, Viršta-n]a 1,1 Bizeljskega čez Krško polje do Novega mesta in Bele krajine s svojo sončno ■je«o naravnost ponuja, da jo nasadiš s trto v 1 kakovc.-ti prednjačijo štajerska vina Predvojni Sloveniji smo pridelali pov-bri i ),n	m vjna. kar da na vsakega
Prebivalcu po 34 ] na leto
tudi s sadjem je Slovenija bogata, zlasti * jabolki. Jablan je bilo v predvojni Sloveniji nad 2,000.000. kar predstavlja nad polo-Vlrd sadnega drevja. To je ugodno, kajti d-! vsega sadja so jabolka najbolj primerna il* tzvoz. Donosnost je pa bila kaj različna, prečuo je vsaka jablana dala po podat-1,1 i* leta 1934 po 12,4 kg jabolk. Znaten
je pridelek sliv, hrušk in češenj, premalo pa sadijo orehov, breskev in marelic. Največji sadni okoliši so na severovzhodnem Štajerskem (Maribor, Ptuj). V novi Jugoslaviji posvečajo ljudske oblasti sadjarstvu veliko pozornost tako glede gojitve sadja kakor glede organizacije trgovine z njim.
Kaj pa živinoreja? Govedi je imela predvojna Slovenija okrog 400.000 glav, prašičev 350.000, konj pa 55.000. Vojna je tudi na tem polju pustošila in zmanjšala številčno stanje na kakih 40%. Posledica: pomanjkanje vprege, mesa, maščobe, mleka, gnoja, kar prizadeva kmetijstvu in prehrani velike težkoče. Prašičev je prišlo pred vojno 300 na 1000 ljudi. Zanimivo je, da prednjači tudi v svinjereji severovzhodna Štajerska; tako se je v ljutomerskem okraju redilo na 1000 ljudi 725 prašičev. V tem okolišu se goji tudi največ konj. Zelo razvito je tudi perutninarstvo; izvoz jajc iz Slovenije je stal po vrednosti na tretjem mestu, saj sta le izvoz lesa in koruze vrgla več.
Kako važni so poleg kmetijskih tudi drugi pridobitni viri, nam bo takoj jasno, če povemo, da je nad 20% vsega slovenskega prebivalstva zaposlenega v obrti, industriji in rudarstvu. Oglejmo si najprej rudarstvo!
Najvažnejša ruda, ki jo pridobivamo na naši zemlji, je premog. Poznamo tri vrste premoga: črni premog, ki daje največ toplote in ki je neobhodno potreben zlasti za plavže, kjer topijo železo, dalje rjavi premog in končno lignit; meja med temi vrstami pa seveda ni vselej prav ostro začrtana. Črnega premoga Slovenci žal nimamo, vsaj ne pomembnih količin; dosti ga je v Evropi le v Sovjetski zvezi, Poljski (Šlezija), Belgiji in Angliji. Pač pa cenijo ležišča rjavega premoga in lignita v Sloveniji na 500 milijonov ton. Pred vojno s» ga letno izkopali povprečno 1,5 milijona ton ob največji zaposlitvi približno 12.000 delavcev. Središče vse proizvodnje je sredi Slovenije, v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku in Hudijami pri Laškem, od koder se vlečejo ž.ile na več strani: prva proti severu (ZabukoVica, Velenje), druga proti vzhodu (Senovo pri Rajhenburgu in št. Janž na Dolenjskem). Važna ležišča so, tudi v Črnomlju in Kočevju, v naši bližini pa v Vremah, Ilirski Bistrici in Sičolah pri Piranu.
Od drugih rud je' važno živo srebro v Idriji, kjer je drugi največji rudnik te vrsto v Evropi, ter svinec, ki ga pridobivamo v Mežici in Pliberku na slovenskem Koroškem; obenem s svincem pridobivajo ludi cinkovo svetlico.
Važ.ni so bili svoj čas rudniki železa, zlasti na Gorenjskem, vendar so ta ležišča razmeroma majhna. Isto velja tudi za ležišča bakra, antimona in mangana.
Industrija je že v predvojni Sloveniji dosegla znatno razvojno stopnjo. Močan razmah se ji obeta v novi Jugoslaviji. Predpogoji za to so dani, posebno ker je elektrifikacija že dosti dobro razvita in se še nadalje razvija. Pred vojno smo imeli več velikih vodnih central Oiidrocentral) — v naših krajih v Doblarjih in Plavah, v stari Sloveniji pa v Žirovnici na Gorenjskem in na Fali pri Mariboru — ter eno kalorično
centralo, t. j. centralo na pogon s premogom, v Velenju na Štajerskem. Sedaj s? dograjujeta še dve veliki hidrocentrali pri Dravogradu in pri Mariborskem otoku. Omenili smo seveda samo največje, kajti v Sloveniji je bilo pred vojno vseh elek-traren nad 750. in sicer okrog 140 javnih, druge pa zasebne za lastno porabo.
Če ne upoštevamo lesne industrije, ki smo jo že omenili, lahko postavimo po obsegu na prvo mesto tekstilno industrijo, ki je najbolj razvita v Maribora, potem v Celju, Kranju in Kočevju, na Primorskem na v Podgori pri Gorici. V tej industrij! je bilo v Sloveniji zaposlenih pred vojno okrog 15.000 oseb. Važne so tudi železarne v Štorah in Guštanju, zlasti pa na Jesenicah. ki so bile do konca prve svetovne vojne tudi lastnice škedenjskih plavžev. Dalje imamo tovarno bakrene žice, več tvornic kmetijskega orodja, v Celju veliko tovarno emajlirane posode, več usnjarn (zlasti v Šoštanju in Konjicah), tvornice čevljev, kemično tovarno v Rušah, ki izdeluje tudi umetna gnojila in karbid, nekaj steklaren. tvornice cementa (Trbovlje), tri pivovarne (Ljubljana. Laško. Maribor) in številne druge tovarne kovinske, kemične in živilske stroke. Industrijsko najmanj razviti so: dolenjsko, notranjsko in primorsko podeželje, kjer so važnejša oziroma celo prav važna podjetja: cementarna v Anhovem, kraški kamnolomi, zlasti nnbre-žinski, ter tvornice ribjih konzerv in marmelade v Izoli. O industriji v Trstu, Tržiču in Gorici pa bomo morali o priliki posebej govoriti.
Le eno stvar naj za danes še omenimo: lepoto našo zemlje. Znana je že širom sveta in privablja vedno večje število tujcev v našo sredo. In to za naše gospodarstvo ni brez pomena, saj je turizem uvoz, ki ne zahteva protidajatve v izvozu. Tujcu nudimo za njegov denar le naravne posebnosti in lepoto naše zemlje, s skrbjo in usluž-nostjo pa tudi prijetno bivanje med nami.
Za tujski promet so prikladni vsi predeli naše domovine. Tega bo vleklo morje, onega na planine, ta si bo hotel ogledati divne kraške jame v Škocjanu, Postojni ali Križno jamo pri Ložu, oni bo hotel na Blejsko, Bohinjsko ali Vrbsko jezero; ti bodo preživljali vroče poletne dni ob naših bistrih rekah Soči, Savi, Savinji, Krki; drugi pa bodo združevali prijetno s koristnim in si izbrali zdravilišče z vročimi vrelci v Dobrni, Laškem ali Rimskiih toplicah pri Celju, ali v Čateških toplicah pri Brežicah ali v Dolenjskih toplicah pri Novem mestu, ali pa zdravilišča s hladnimi slatinskimi vrelci v Rogaški Slatini onkraj Celja ali v Slatini Radencih ob reki Muri. Za vse počitka željne ho povsod dobro preskrbljeno.
Res, bogata in tudi lepa je slovenska zemlja! Vsi'jo že ljubimo, V novi. ljudski Jugoslaviji pa jo bomo še z večjo ljubeznijo ko doslej gojili in razumno črpali njene zaklade v gmotno dobrobit vsega slovenskega ljudstva in vsakega Slovenca posebej. Gojili pa bomo tudi njene naravne le-potej toda ne s tem, da bi jih užival samo petični tujec, nego da jih bo čimprej mogel biti deležen vsak naš. oddiha potreben in počitka željan delovni človek.
Dr. D. S.
Vesti iz Jugoslavije
Požrtvovalnost mladine
V Zagrebu se je vršil III. kongres mladine Jugos’nvije. V predkongresnem tekmovanju je samo mladina mariborskega okrožja naredila 911.120 delovnih ur in uspešno izvršila čiščenje sadnega drevja. Očistila je nad 2 milijona ali 91% vseh sadnih dreves. Zatrla je v glavnem vse zajedalce, posebno pa še rastlinsko uš San J osò, ki je že precej škodovala sadnemu druvju. S pomočjo tekmujoče mladine je bila tudi vsa zemlja v mariborskem okrožju obdelana, in iir-or do 10% bolje kakor pred vojno.
Železarne v Sloveniji
Okupator je železarne v Sloveniji (Jesenice, štore. Guštanj) izkoriščal do skrajnosti in je ob pobegu najdragocenejše naprave odpel jal. Oh osvoboditvi ni bilo ne strokovnega kadra, ne delavcev, ne premoga ne surovin. Danes so te železarne že v polnem obratu. Posamezne tvornice so dosegle in celo presegle predvojno proizvodnjo.
Obnova podeželja v Sloveniji
V prvem letu po osvoboditvi so ljudske oblasti v Sloveniji obnovile okrog 4000 porušenih stavb na deželi, in sicer 1000 stanovanjskih in 2400 gospodarskih poslopij. Letošnji tozadevni kredit je povišan za 00%.
Pretežni del porušenega podeželja je or--ganiziran v obnovitvenih zadrugah.
Cene živilom v Sloveniji
Pšenična moka Din 0.90 do 7.70; fižol Din 11— do 17.50; grah Din 6.—; domače testenine Din 11.20 do 13.05; mast Din 70.—: jedilno olje Din 37.75; čajno maslo Din 112.—; sladkor Din 33-50 do 30.50; kava Din 150.—; govedina >n teletina Din 3L3.—; svinjina Din 38.—.
v predvojni Jugoslaviji
Inozemci
\ I ropči v Srbiji je velik rudnik svinca, v Boru pa eden naj več jih evropskih rudnikov bakra. Prvi je bil v angleških, drugi v francoskih rokah. V Trepči'je bil do leta 1939 vložen kapital 2 milijona funtov šter.
lingov, a v dobi od leta 1929 do 1941 je angleška dražba izkazala 2,732.000 funtov šterlingov dobička V bonskem rudniku je francoska družba imela od 1931 do 1940 izdatkoy 540 milijonov frankov, samega dobička pa 712 milijonov frankov.
Nafta v Jugoslaviji
Pred vojno so pridobivali v Jugoslaviji okrog 1100 ton nafte na leto. Sedanja produkcija krije 15—20 odstotkov jugoslovanske predvojne porabe. Računajo, da bodo v nekaj letih proizvodnjo lahko tako povečali, da bo krila vse potrebe v državi.
Uva
škedenjski plavži so izšli iz vojne skoro popolnoma nepoškodovani. Obrat stoji. Decembra 1945 so plavži začeli dobavljati plin tržaškemu mestu, a je ZVU radi pomanjkanja premoga dobavo plina ukinila. Te dni so začeli plin zopet proizvajati, a, ga dobavljajo mestu le z na (strožjimi ome. jitvami.
Statična elektrika
Statična elektrika je zelo znan pojav, ki na na žalost povzroča zelo veliko škodo. Statična elektrika je v nasprotju z dinamično elektriko tista, ki se ne giblje. Seveda to ne pomeni, da bi mirovala, kajti ko jo ugotovimo v kakem pojavu, ni več sta tična, se je že začela gibati. Statična elektrika nastaja pri trenju dveh različnih stvari ali če se dve stvari, ki sta bili združeni. ločita; to je povsod: na morju, v planinah, poleti in pozimi- Predstavlja veliko nevarnost, zlasti tam, kjer uporabljajo tekoča goriva kot bencin, nafto in tam, kjer je v zraku dosti prahu. Seveda je statična elektrika bolj nevarna v suhem kof v vlažnem zraku. Suh zrak, ki je slab prevodnik elektrike, omogoča namreč, da sta. trena elektrika doseže veliko napetost in se končno sprosti v obliki električne iskre, ki švigne v kak bližnji predmet. Vlažen zrak pa elektriko dobro provaja in onemogoča, da bi statična elektrika dosegla toliko napetost, da bi nastala večja iskra.
Statična elektrika nastaja povsod. Pri težkih tovornih avtomobilih se med vožnjo nakopiči toliko statične elektrike v vozilu, da jo v obliki sunka občuti marslkak vozač, ki se po vožnji dotakne avtomobila. Seveda moremo preprečiti nabiranje statične elektrike s posebnimi pripravami: gume so izdelane s primsjo take snovi, ki prevajajo elektriko in jo tako sproti odvajajo v zemljo; tudi veriga, ki se vleče za avtom, služi za odvod elektrike. Da ne bi statična elektrika onemogočila radijske zveze, imajo oklepniki posebne naprave za odvajanje elektrike v zemljo. Tuđi če hodite z gumijastimi čevlji po preprogi, se vam nabere statična elektrika. Neki zdravnik jo hodil v gumijastih čevljih po stanovanju, italo pa stopil v garažo. Ko je odprl vrata avtomobila, je iz njegove roke skočila iskra in užgala bencinske hlape, ki so nastali zaradi puščanja bencinske posodi. Tudi v oblakih se oh nevihti nabere veliko statične elektrike; ko doseže ta veliko napetost, skoči iz oblakov proti -zemlji iskra — strela. Tudi bencin, ki teče po ceteh, povzroča električno napetost, zato obstoje za pretakanje bencina posebne cevi. ki so tako izdelane, da je ustnik cevi stalno v zvezi s posodo in se s tem prepreči eksplozija. Tudi v operacijskih dvoranah nastaja elektrika. Spričo tega je prepovedano uporabljati volnene odeje, da ne nastanejo eksplozije, ker bi se sicer lahko vneli plini, ki nastajajo ob izhlapevanju omamljivih sredstev.
To je torej statična elektrika, ki ni tak« nedolžna kot to na videz izgleda in Ul povzroča še vedno veliko nevarnost in škodo.
Kavčukove plantaže v SZ
V primerjavi s predvojnim stanjem se bodo do konca četrte petletke v Sovjetski zvezi plantaže kavčuka podvojile. Goierije koksagiza. najvažnejše rastline za proizvodnjo kavčuka, se bo povečalo ura do tiikrat. Dandanes v Sovjetski zvezi goje tri kavčukove rastline: koksagiz, tavsagiz ivt gvajul.
Mevito plantaž, zasajenih z gvajutom, »e zlasti širi v Transkavkaziji, kamor ao pred 13 leti rastlino prinesli iz Mehike Po srnjih letih rasti na umetno namakanem zemljišču daje gvajul pridelek, ki presega 100 kg na hektar. Prva tovarna za proizvodnjo ki*v-, čuka iz rastline gvajul je bila zgrajene r Azerbejdžanii,

*? V
SPOMIN NA
DOBRE UUDI
' Odprla je okno in pogledala po cvetočem sadovnjaku, ki ga je b&ryalo jutranje sonce. Vse se je rahlo gibalo v vonjivem zraku, ■veje jablan, visoka trava, žita za mejo. Ni bila zaman nedelja, prva v ipaju. Vzrado'ščena, sveža ko jabolko, je stopila od okna in se naglo opravila. »Kako vse drugače, lepše je na deželi«, je čustvovala Do farne cerkve je bilo uro. hoda, oddati je morala pismo. Ni čakala na mater; ki je še sladko dremala v postelji, ie zajtrk za òhe je pripravila, izpila kavo in potem spotoma prigrizovala kruh. Zavila je skozi leso in še potem spuščala pp gozdni poti, ki se je izgpbijala med dehtečimi travniki'in polji. Čeprav se je v temnih nočeh vlekel pd vzhoda rdečkast žar, ki ga je spremljalo votlo po-grmevanje, • zdaj kje v daljavi in : hip ' nato prav blizu,- čeprav je zemlja dišala po krvi, Mara zdaj nrdrgetalà v strahu pred fronto, ' Ovi'se je dan na dan bolj bližala/ , Radovala se jé pomladi, rož pred flcpcami in topolov, ki so jih stra- . žili ko vojaki, prisluškovala je,gibanju in ppetakapju .v zepilji- Bi-lo-ji je, da bi legla v travo, ljubeče . spremljala z očmi bele oblake in se čutila eno z zemljo. Šele po cesti drdrajoč koleselj jo je zdramil iz zamaknjenosti Prehitevala je pražnje oblečene vaščane, ki so jo prijazno ogovarjali. Na oknu hiše sredi trga se je pačil pred zrcalom vojak z usti ko mošnja, gol do pasu se je urno bril. Na stopnicah sosedne hiše je sedel starec in brezbrižno vlekel pipo. Bliže ko je bila pošti, bolj jo je zapuščalo nedeljsko nastrojenje, posebno še, ko je tonila v senci mrkega prehoda in zadaj na mračnem dvorišču zagledala nemškega stražarja pred vrati zaporov. Šele Ankip navihani smehljaj, ki ji je sinil nasproti kakor odrešilen, svetel žarek, jo je rešil močnega občutka. Vzradoščena jo je Anka potegnila v izbo in zaprla d ver.
Preden je sedla, ji je Mara izročila pismo Medtem ko je Anka mrmrajoč čitala in včasih zamišljeno kaj pristavila, se je Marin pogled ustavljal na vrsti ključev kraj vrat, tudi Anka sama je bila z njimi ovešena, ko pravcata je-čarka. Kdo bi bil prepoznal v njej nekdanjo koncipijentko/Sredi vojne vihre, ko so starši že obupali nad njo, se je vrnila iz mesta in se oprijela tega svojevrstnega posla. Njen oče, paznik, star lisjak, ki je s segavo besedo in dvakrat žgano žganico pretental marsikaterega žandarja, ji je stal zvesto ob strani. Da je njegova mlajša hči pri partizanih, je skrbno prikrival; iz pisma, ki ga je bila izročila Mari, bo izvedel, kaj mu je še doprinesti k stvari, za katero so se borili in padali najdrznejši. Kdo bi bil mislil, da bo naslednja žrtev, za katero se bo zavzemal, prav Mara. Ko sta se zmenili tudi o vesteh z bojišč, je hotela Mara
še mimo skupine jetnikov, ki so v mračni veži snažili tla- Sočuten pogled se ji je ustavil, na žoltem obličju, mladeniča, pristriženih las, košatih obrvi, ki se ji je zdel znan. Ko se je vrnila, ji je pogled znova obstal na fantu, čigar oči so zdaj ovajale nekaj potuhnjenega, pretečega. V trenutku, ko se je, začudena nad nenadno fantovo spremembo hotela ogniti stražniku,. jo je ta. pograbil za zapestje in jo potegnil za sabo, v izbo, kjer sta ji žandarja.odvzela njene stvari. Potem jo je ječar odvedel do prazne celice. Bila je jetnica.
Po prvem preplahu se je umirila in vdano sedla na tla, zgubljajoč občutek za čas. Priplazil se je tolažeči mrak in pomaiem prehajal v temo, kateri ni bilo meja, zaprek. Lahko bi se dvignila, šla svojo pot... Zunaj v veži je bilo slišati korake: zdaj- se izkaže, da so jo prijeli pomotoma, izpuste jo, Potem So zarožljali ključi, zaškr-ta lo je. Kakor da jo hoče ječar le preplašiti, se je zadrl v celico: »Večerjat!« A nekje krog. nje so prežali sovražniki in vse to ni bila zgolj burka! Doma- jo pričakuje mati, morda ji pride celò nasproti, do sem. Če ne nocoj, jutri zagotovo. »Še njo pograbijo!« vzdrhti.
Zdaj začuje od nekod popevko, nekdo je navil radio. Ne pozna melodije, a nekaj se zgane v njej, drami. In že je daleč od zidov, ki jo ločijo od sveta, -sredi spominov...
Poslednja štiri leta gleda. Sprevod sklonjenih ijudi, s culami. Begunci ... ranjenci... umirajoči... Strahotni zračni napadi... in že je na odmaknjeni kmetiji Kotnikovih, okopava, kuha za mater in zase... Stoji pred vrati gestapa, prosi za Vinka, podkupi oficirja, da ga prepeljejo na Dunaj, da ne bi padel kot talec in., spet je na kmetiji. Bodri vaščane, prenaša v cekarju zdravila... Vzkrikne ob vesti o očetovi smrti in o bratovi pri vojakih ... Trpljenje, samo trpljenje, zdaj to — poslednje... »Rešiti se moram, za vsako ceno!« Planila je na noge in se zagnala proti zamreženemu oknu. Od bolečin je kriknila v gluho noč.
Mlada je. Vinko jo čaka in mati. »Ne, ne bodo me pohodili, preslepila jih bom. Da le enkrat z njimi spregovorim. Dokazov nimajo ... »Q, lopov!« se zdajci prikrade iz teme potuhnjen obraz dezerterjev. »Takšna je tvoja zahvala, da sem te v senu skrivala in hranila! Govoril si celo bratski jezik, a tudi če,bi bil madžarski ali nemški, bi se te bila usmilila, kakor sem se vseh dezerterjev, ki so pri Kotnikovih iskali zavetja!« Slutila je, kaj bo zarana izvedela od Anki-nega očeta: dezerter je bil izjavil, da. je, kot komisarka, zapovedala partizanom, naj ga mučijo. Že koj prvi dan, ko so ga prijeli, je bil izdal skrivališče pajdašev. Zato, da se reši. Tudi lastno mater in očeta bi za to ceno žrtvoval.
Kakor da se je v dalji dvignil nočni vihar in se nato spet polegel. Kaj, če prihajajo ti glasovi iz Ankine izbe, kaj, če se tam odigrava komedija, v kateri, ob pri-šepetavanju žganja, glumi Ankin oče eno stoterih svojih vlog?.., In kakor da prehaja škodoželjni obraz dezerterjev v rahlo začudenje, preplah. Mar se je zgrozil svoje propalosti? ... Glasovi iz Ankine izbe so vse določnejši, od časa do časa se dvigne do nje hrabreči hrup pijanih. Pošastna igra, ki ji v duhu sledi. Igra na življenje in smrt! Kakor da čuje rezget satira, ki dobiva... Z burkajočim srcem, divje vzradoščena plane proti stropu in omahne. Slabost preide sčasoma v trden spanec, iz katerega jo slednjič zdramijo usodni udarci po dverih. Svitalo se je. In vendar je bilo kakor v sanjah ...
Začudena se nenadoma znajde v Ankinem objemu, radost prekipeva. In satirški nasmeh v obličju Ankinega očeta, k se oteplje njene zahvale, je vse bolj dobrohoten, očetovski. Vrnili so ji torbico z njenimi stvarmi, odsotna je v veži prešla prizor, ko se s krvjo oblita, voščena maska gestapovca spači v preplahu pred sodbo: »Spomnite se name, Mara, iz Ptuja sem, večkrat sem pomagal Slovencem, rešil sem tudi vas!« Potem, onstran zidov gorja, na cesti, od katere je bleščalo v soncu, pa sklonjena postava, obupani obraz žene, ki jo je bila noč vso postarala... Mati! Ko se je Mara oklene, zablesti prerojena, v sijaju materinske sreče. »Otrok moj, Mara ...«
A radost je kratka. Že naslednja dva dneva sta z materjo preždeli v partizanskem bunkerju Zarana je bila Mara prejela obve. stilo:
»Skrij se ko miš! Iz Maribora so prišli po tebe, obtožena si špio-naže. Gestapovec, ki te je na očetovo prigovarjanje izpustil, je bil ravnal na lastno pest in je že pobegnil. Svoboda pred vrati! — Pozdrav! Anka.«
Od daleč nekje so se trgali kriki nevoljnih vojakov, ki so priganjali hrzajoče konje v breg in udarjali po njihovih v potu se bleščečih stegnih. Zvoziti bi morali topove iz ilovice. Vpitje, nered, razsul.
Merilec
Obnavljali so neko hišo. Ko so končali z .zidarskimi deli, so nastopili tesarji. Preme, rili so vse in odšli na delo. Nenadoma sc mojster spomni, da je pozabil premeriti steno v podstrešju.
»Steci premerit levo steno v podstrešju po dolžini«, naroči vajencu.
Vajenec gre, a ga lep čas noče biti iz podstrešja.
Mojster se jezi. Končno se prikaže vaje. nec.
»Kaj si delal celo uro?«
»Nisem mogel prej jn tudi vi ne bi.«
»No teslo, koliko meri stena, te vprašam?«
»Meri natanko: moj meter, dve metli, tri dežnike, mojo jopo, mojo kapo in dva prsta.«
Kljub materini prepovedi je Mara zapustila bunker in zavrisnila v gozd,- v pozdrav prihajajoči svobodi.
Nato prve vesti o miru Sprostitev, odrešenje... Pod noč kresovi, jeki brzostrelk, vrisk, pesem in rajanje v luči bakel, do onemoglosti ... Zarana in potem dan na dan opleteni, poskakujoči vozovi, harmonika, vriski in pesem, pesem vračajočih se ...
Med poslednjimi razcapan in iz-tpozgan, njen Vinko... Včasi se še zdrzne, kadar pomisli na prestano trpljenje, ko svetel žar pa se prepenja preko doživetega spomin na tiste, ki so ji pomagali. Spomin na dobre ljudi.
Milan Kajč
Križanka št. 11
_Fl
2 ' 3 1 4 1 5 j 6
I 8 I
101 -1- rt»! Mvi iis
141 | flS1	Ibi 17!
18 '
!	! 19! j 20	21
! 23	' ~24 J 25 1	26 j
jžsho I pgf ^ I
!	|32| 33 pT j J
. L L UL.... r
U	1
Vodoravno 1 mesto ob Soči; 7 ud; 8. časovna enota; 10 pntpk Drave; 11. osebni zaimek; 12. oblika zgoščene vodne pare; 14. slovesna pesem, 15. reka na Pirenejskem polotoku: 17. spanje. 18. čreslovina; 20. hrib blizu Beograda- , 22 žensko ime;
25.	slovanski bog: 27 azijski knez; 29 grški bog; 30 časom er. 31. giški junak nred Irojo; 33 del voza; 34 pokrajina v našem Primorju; 35. moško ime; 36. državni zaklad; 37 mesto ob Donavi (v Bački).
Navpično: 1. vzpetina, 2. pritok Volge; 3. ravnina: 4. moško ime: 5. kemična prvina; G. pramen polotoka Ilalkidike.: 7. rudnina; 9, žival: 10. poljedelsko orodje; 13. južnoameriška rastlina; 15 moško ime; 10. rastlina; 19. predlog; 21 ploskovna mera; 23. vežba; 24. prijeten okus: 25 obisk;
26.	obrtnik; 28. upanje; 30 kovina: 32. vas na Dolenjskem: 34 življenjska tekočina.
RešPev znamenja :
Ključ: Simon Gregorčič — republika — Bohinj — izvedenec —- zaščita.
Znamenja:
Priplula je pom'ad z neba Nesoč nam košček raja in po doleh in vrh gora nam k cvetu cvet zasaja.
NEDELJA 20. V. — 1215 Pridiga — 1230 Kmetijsko predavanje — 14.40 Otroška oddaja — 19 (X) Pevski koncert baritonista Štruklja Andreja —. 19.20 Predavanje o telesni vzgoji — 19.30 Partizanske pesmi-
PONEDELJEK 27. V. — 1230 Poljudno znanstveno predavanje — 19.00 Zenska ura — 19.20 Kozem Rožica poje bosanske narodne pesmi — 19.‘X) XXVII Ljudska glasbena ura: Angleška g’asba
TOREK 28. V. — 12.30 Prosvetno predavanje — 19.00 Mladinska oddaja — 19.20 Obvestila svojcem — 19.30 Klavirski koncert.
SREDA 29. V - 12 30 Zdravniška predavanje — 19.00 Oddaja odreda Jugoslovanske Armade — 19.30 Shakerpeare — Zupančič: »Romeo in Julija«.
ČETRTEK 30. V. — 12.30 Predavanje o tisku — 19.00 Pevski koncert sopranistko Potrate Pavle — 19.15 Jožo Pahor: Slovenščina za Slovence — 19.30 Orkester Pr e v.trše k
PETEK 31. V. — 12.30 Politični komentar —- 19.00 Češka glasba — 19.20 Obvestila svojcem — 19.30 Zbor Dornberga pod vodstvom dirigenta Jfareja Zorka.
SOROTA 1. VI. — 1230 Predavanje — 19.00 Plesna glasba — 19.30 Oddaja za konec tedna.
Odgovarj* dr. MIRKO KORŠIČ.-Zatoiba Primorskega dnevnika, Trat.