titovo velenje, 10. maja številka 17, cena 6 dinarjev IZ VSEBINE: 2. Cirkus 3. Naši delegati 4. Prvomajski nagrajenci 10. Križanka WkgmM m 'IteiiA.. JW Mladinski mešani pevski zbor Centra srednjih šol Imeniten prvi mednarodni nastop Ostajajo zvesti tradiciji Za 1. maj so ljudje postavljali, jih postavljajo in vse kaže jih bodo tudi naprej — mlaje. Tej tradiciji so ostali zvesti tudi v Cirkovcah. Kot pravijo, to je priložnost, ko se na enem mestu zbere veliko krajanov. Prišli so stari in mladi, moški in ženske in ta močni so seveda morali kar nekajkrat krepko pljuniti v roke, da so spravili dve težki smreki v zrak. Za preostale pa je bil seveda to zanimiv dogodek. Ko je bilo delo opravljeno, so raztegnili jie harmoniko in 1. maj je bil res vesel, (vos) Letošnje prvomajske počitnice so pevci in pevke mladinskega pevskega zbora Centra srednjih šol iz Titovega Velenja preživeli na poseben način. Udeležili so se namreč 17. srečanja partnerskih mest Velenje — Esslingen, sodelovali pa so tudi na mednarodnem zborovskem tekmovanju mladin- skih zborov v Belgiji. Poleg zbora iz Zrenjanina so bili edini jugoslovanski in seveda s tem tudi slovenski predstavniki na tem tekmovanju. Tako kot so na skupnem koncertu z gostitelji navdušili ljubitelje zborovske glasbe, tako je bilo tudi z nastopom na prej ome- Kuje se nova vlada njenem tekmovanju. V konkurenci 200 zborov iz ceie Evrope so namreč osvojili prvo nagrado. »Na nastop v Belgiji smo se pripravljali celo leto, saj stvar mora zoreti toliko časa. Program je bil sila zahteven, sodil je v težjo zborovsko literaturo, obsegal pa je pesmi od 6., 7. stoletja do današnjih dni,« poudarja zborovodki-nja Danica Pirečnik. Da je prva nagrada prišla v prave roke, ne dvomimo, saj je 70 pevcev mladinskega mešanega pevskega zbora Centra srednjih šol iz Titovega Velenja že večkrat dokazalo svojo kakovost. Med drugim pred dvema letoma na republiškem festivalu v Zagorju, pa na lanskem celjskem zveznem tekmovanju. Prvi mednarodni nastop na tujem koncertnem odru je bil za zbor velika preizkušnja. Podobnih si želijo mladi pevci in pevke tudi v prihodnje. (t. p.) Od 8. do 15. maja Teden Rdečega križa Čeprav je geslo letošnjega tedna Rdečega križa, ki poteka od 8. do 15. maja, humanost, ga bomo v naši občini obeležili bolj propagandno. Kot poudarjajo v občinski človekoljubni organizaciji, namenjajo namreč slednji veliko pozornosti skozi celo leto. Ob tej priložnosti bodo krajevne organizacije Rdečega križa pripravile sprejeme, in sicer prvošolčke med mlade člane, sedmošolce pa v vrste članov teh organizacij. V okvir tedna Rdečega križa sodi med drugim še srečanje predstavnikov krajevnih organizacij Ravne in Petrija-nec pri Varaždinu. Tesnejše stike sta ti dve človekoljubni organizaciji navezali lani. O nadaljnjem sodelovanju pa sta se dogovorili prejšnjo nedeljo na obisku v Petrijancu. —tap— Rudarsko elektroenergetski kombinat umira Po jutrišnji seji delavskega sveta sozda REK bo marsikaj jasneje, zaenkrat pa je slišati, da so Rudarsko elektroenergetskemu kombinatu šteti dnevi. Vse neenergetske firme znotraj tega sistema, razen APS-a in Družbenega standarda, so se že preoblikovale v družbena podjetja. Odlok izvršnega sveta republiške skupščine, pa je predvidel, da naj bi energetika Šaleške doline postala eno podjetje: ustanovili naj bi družbeno podjetje za pridobivanje premoga in proizvodnjo električne energije. V tem smislu so v REK-u pripravili projekt reorganizacije, ki vključuje tudi vzpostavitev novih korporativnih odnosov med energetiko in neenergetskimi podjetji v njem. Vendar ni šlo vse po načrtih. TEŠ je namreč sprožil postopek za ustanovitev samostojnega podjetja. 25. aprila so se delavci z referendumom zanj tudi izrekli, izvršnemu svetu Slovenije pa predložili vlogo za soglasje. Ker gre po zakonu za podjetje posebnega družbenega pomena (nekateri zdaj očitajo slovenski vladi, da v predvolilnem in volilnem obdobju ni naredila skoraj ničesar za uresničitev odloka o reorganizaciji OZD slovenskega elektrogospodarstva in premogovništva v družbena podjetja), je zaenkrat usoda še neznana. Odklonitev TEŠ-a, da bi osnutek statuta javnega podjetja posredovali v javno obravnavo pa je sprožila odločitev Rudnika lignita Velenje, da tudi sam pripravi in da v javno obravnavo akte za ustanovitev samostojnega podjetja RLV. V delovni skupnosti skupnih služb REK-a je v tem trenutku redno zaposlenih 128 delavcev, ob njih pa še 15 tistih, ki so sklenili delovno razmerje za dolo- čen čas. Obstaja sicer načelni dogovor, da naj bi se dosedanji delavci sozda zaposlili v okviru bivših delovnih organizacij, k čemer jih zavezuje tudi Samoupravni sporazum o združitvi. Se najbolj negotova pa je ta hip usoda delavcev zaposlenih za določen čas (tudi pripravnikov). Kot že rečeno, bo jutri zasedal delavski svet, ki naj bi med drugim obravnaval poročilo o uresničevanju poslovne politike kombinata v preteklem letu, kjer je bil eden od temeljnih ciljev — reorganizacija sistema, sklepali naj bi o razrešitvi dolžnosti predsednika poslovodnega odbora REK-a Rafka Berločnika, ki 15. maja prevzema naloge direktorja Ljubljanske banke Splošne banke Velenje in imenovali vršilca dolžnosti predsednika poslovodnega odbora. Slišati je, da naj bi na to mesto imenovali Janka Luknerja, člana poslovodnega odbora Rudnika lignita Velenje. (mkp) nama TITOVO VELENJE Ivan Atelšek: »Če bo glasovanje za predsednika javno, ne bom glasoval« Janez Janša: »Bog nam lahko pomaga« Karte so na mizi Danes bodo v delegatske klopi sedli novoizvoljeni poslanci zborov velenjske skupščine. Začenja se zaključno dejanje mukotrpnega strankarskega usklajevanja in počasi se oblikuje naša občinska vlada. Üpamo, da današnje zasedanje ne bo deležno toliko ironičnih nasmeškov, kot jih je bilo republiško v ponedeljek. Vsaj kakšna izkušnja nam je bila z njim dana. Glavna senzacija zadnjih dni je bil gotovo izstop velenjskih zelenih iz Demosa. Čeprav ima verjetno vsak svojo verzijo tega razkola, pa je vendarle slišati, da je bil glavni vzrok v dokaj podce-njujočem obravnavanju njihove vloge na občinskih volitvah ter poskušanju prevetritve njihovega programa. No, če bi jim lahko že očitali kdaj kakšne ekstremne zahteve, jim vsekakor nenačel-nosti vsaj zaenkrat ne moremo. Svojih volilcev pač niso hoteli izdati. Seveda sam izstop še ničesar ne pomeni, opozarja pa le, da Demos ni tako čvrsta zgradba kot se navzven rada prikazuje. Osrednja tema kuluarskih pogovorov je sedaj ugibanje, kakšna občinska vlada se nam obeta. Dogovori med najmočnejšimi strankami v občini zaenkrat niso dali dovolj otipljivih odgovorov in zato bo pravo usklajevanje steklo šele v četrtek na sejah zborov skupščine. Slišati je, da se bo zapletlo že pri poslovniku, saj nekaterim ne NAŠA TEMA ustrezajo vsi členi. Nadaljnji zaplet pa se obeta ob županstvu. Liberalci na vsak način želijo svojega človeka na tem mestu, toda njihov kandidat Ivan Atelšek te naloge, vsaj zaenkrat, noče opravljati profesionalno. Zato predlagajo profesionalnega podpredsednika. Malce zapleteno, predvsem pa očitno prilagajanje sistema trenutnim potrebam. Kot je slišati ta predlog ne podpira ZKS-Stranka demokratične prenove. verjetno so proti tudi Zeleni, ki so se še pred časom zavzemali za profesionalnega predsednika in najbrž tudi socialisti. Libe- ralci bi radi zase tudi tretjo najpomembnejšo funkcijo predsednika družbenopolitičnega zbora. V igri je Marjan Gaberšek, Socialisti pa ponujajo predsednika izvršnega sveta in sicer Todorja Dmitroviča. Najmočnejša stranka ZKS-Stranka demokratične prenove ima seveda svojo računico. Za predsednika skupščine ponuja Matjaža Natka, za mandatarja Jožeta Kovšeta, za predsednika družbenopolitičnega zbora Alenko Avberšek, poleg tega pa so na spisku še nekatera druga imena Miro Trampuš, Mitja Jenko, Drago Bizjak . . . Seveda tudi Demos pripravlja za skupščino svojo ponudbo. za kakšno mesto pa se bodo gotovo potegovali tudi Zeleni. Na današnji seji zborov bodo torej karte na mizi, razdeljene pa verjetno še ne bodo. Vse preveč je namreč neznank in kaj malo verjetnosti, da se jih bo dalo odpraviti v prvem krogu. Bomo pa vsaj bolj jasno videli kdo je s kom in za koga. BORIS ZAKOŠEK 9715 dinarjev za kvadratni meter stanovanja (mkp) Poprečna gradbena cena kvadratnega metra stanovanj znaša v občini Velenje 9715 dinarjev in je med najdražjimi v Sloveniji. Takšna cena je bila na zadnjem zasedanju zborov oblikovana kot osnova pri cenitvah, kajti v bodoče naj bi bilo tudi oblikovanje cene kvadratnega metra stanovanj stvar prodajalca in kupca. Kvadratni meter stanovanjske površine naj bi bil tako visok iz dveh razlogov — manj gradnje in poseganje v mestne površine, kjer pa se ta nujno podraži. Z MUSTANGOM V NOVO KVALITETO, EVROPO IN SVET! IZbrana družba: »Kdor se zadnji smeje, se ...« (foto L. O.) Novice Ze maja poslovna enota Vegrada ■ H„(tp), Vflenie T Družb,eno podjetje Inženiring iz Titovega Velenja je doživljalo zdaj krizne, drugič lepe čase. Po ukrepu družbenega var- MVn«Sf Je >>P° " ° na nJ°ge<<- V n0V° Porajaj°čih razmerah pa očitno zaposlen, ugotavljajo;,da sami ne bodo preživeli oziroma, da bodo najbolje ponudili trgu v sestavi veejega pod,c- Aktivnosti so v Inženiringu že stekle, tudi pristojnemu sodišču je predložena potrebna priglasitev in sedaj čakajo le še na registracijo. Po napovedih naj bi Inženiring postal poslovna enota Vegrada že ta mesec. Nižja članarina (bz) Velenje - Clane ZKS - Stranke demokratične prenove bo gotovo razveselila vest, da ob naslednji plači potrebno za članstvo v tej stranki odvojiti manj denarja. Članarina se namreč znižuje z 2,5 na 1 odstotek. Poleg tega pa se na občinski konferenci ZKS-SDP Velenje obnašajo zelo varčno, tako so ob letošnjem letu ukinili že mesto ene administrativne delavke, s I. majem pa še mesto enega izvršnega sekretarja. Med varčevalnimi ukrepi je tudi oddajanje dela poslovnih prostorov. Iščejo pa še dodatne vire zaslužka. Pred kratkim je zaživel klub stranke, ki je odprt ob torkih od 18. do 21. ure dalje in sicer v zgornjih prostorih stavbe sodišča, kamor vabijo vse svoje člane, pa tudfdruge, ki jih zanima njihovo delo. To je namreč ena izmed novih oblik njihovega delovanja nbeposredna izmenjava mnenj. ŽE 13. SREČANJE KRVODAJALCEV (top) Velenje — Split — Letos mineva že 13 leto od podpisa listine o sodelovanju občin Velenje in Split na področju krvodajalstva. Prav toliko let nadvse uspešno poteka izmenjava 50 darovalcev krvi obeh občin, izmenjava izkušenj in še kaj bi lahko omenili. Tudi letos se temu poslanstvu naši darovalci krvi ne bodo odrekli. Na pot novim spoznanjem, starim in novim prijateljem bo danes popoldne krenilo 50 krvodajalcev naše občine. Tako kot vedno jih bodo tudi letos gostitelji v Splitu pripravili nadvse bogat program bivanja. Po opravljenem človekoljubnem delu v tamkajšnji bolnišnici jih bodo popeljali na ogled znamenitosti svojega mesta. Priložnosti za navezavo novih prijateljskih vezi, za pogovor s starimi znanci pa bo gotovo veliko na srečanju krvodajalcev obeh občin to soboto zvečer. V TREH DNEH 1390 DAROVALCEV KRVI (tap) Občina Velenje — Občinska organizacija Rdečega križa Velenje je pred letošnjimi prvomajskimi prazniki v prostorih hotela Paka v Titovem Velenju organizirala tridnevno krvodajalsko akcijo za potrebe Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane. Kar 1390 darovalcev krvi seje odzvalu njenemu vabilu na človekoljubno delo. Številka je presenetila ne samo organizatorico, ampak tudi druge. Če so ti podatki nadvse razveseljivi, je nekoliko manj odgovor na vprašanje, kakšno nagrado so si zaslužili za opravljeno humano delo. Zvezni zakon namreč predvideva za krvodajalce dva prosta dneva, delovne organizacije pa tovrstno vprašanje rešujejo zaenkrat bolj ali manj vsaka po svoje. PONOVNO V HIMALAJO (fk) Celje — Danes je z letalom odpotovala v Pakistan še druga skupina alpinistov, ki bodo poskušali osvojiti 8125 metrov visok himalajski vrh Nanga Parbat. To je že tretja celjska odprava alpinistov v Himalajo — v tokratni odpravi je 16 alpinistov. Deset iz Celja, ostali pa so iz raznih drugih slovenskih alpinističnih odsekov. Med njimi je tudi Robert Supin iz Luč. Prvi del odprave je s kombijem odpotoval že 28. maja V baznem taboru naj bi bili 25. maja, nato pa se bodo podali v nad stiri kilometre dolgo steno. To pogorje je znano predvsem po slabem vremenu, zato je uspeh ekspedicije odvisen tudi od naklonjenosti vremena. ZASEBNA AVTOŠOLA (fk) Žalec — Ne le v Ljubljani, zasebne avtošole se bodo očitno hitro raširile tudi po ostalih krajih. Tudi na našem območju že imamo prvo: v Žalcu jo je ustanovil JankoJVlazzoni. Na tem področju ima izkušnje, saj je že bil inštruktor in vodja žalske avtošole. Prednost take zasebne avtošole ni le v nižji ceni, ampak tudi večji prilagodljivosti ur voženj strankam. Ena sama sicer prave konkurence drugim avtošolam še ne bo pomenila, če pa jih bo več . . . O ONESNAŽENOSTI ŠE BROŠURA (fk) Celje Po mnogih razpravah, napisanih člankih smo dobili zdaj še brošuro o onesnaženosti okolja v Celju in na Celjskem. Napisala jo je Darka Domitrovič-Uranjek, strokovna delavka pri Razvojnem Centru, izdala pa Zveza društev inženirjev in tehnikov celjskega območja. V brošuri je avtorica obdelala vsa področja onesnaževanja — tudi kot opozorilo ljudem, kaj lahko sami storijo za čistejše okolie. MNENJA, NOVICE Emona ekspres Cirkus Piše: VINKO VASLE Na zgodovinski dan za Slovence — kar je prvo zasedanje demokratično izvoljenega parlamenta vsekakor bilo — je okrog treh popoldan k meni v redakcijo pridivjal kolega Ali Žerdin in dahnil, da se tudi pod novo oblastjo slabo počuti. Ker so ista čustva obdajala tudi mene (sam bog vedi zakaj!), sem mu prikimal, priznal, da mislim podobno in pod njegovim vplivom vendarle oddivjal v parlament, da na lastne oči in ušesa vidim in slišim, kaj le zgodovinskega počenjajo naši prvi pravi poslanci potem, ko smo zmagali. Oziroma, ko so nekateri zmagali, drugi so si pa zmage prigrabili na drugačne načine. Na primer tako, da so jih »zmagale« stranke, čeprav jim vo-lilci niso izrazili potrebnega zaupanja. Nekateri, za kate-re-so naivni volilci glasovali, pa so izviseli. Ob tem je treba takoj (in zaradi pravičnosti) pripomniti, da je najbolj načelno in pošteno ravnala splošno osovražena in opozicijska ZKS-SDP, ki pred volitvami ni pripravila posebne liste izbrancev, ampak je ravnala demokratično in v parlament so prišli tisti njeni kandidati, ki so dobili največje število glasov. A ker je to že zgodovina in ker volilcem tudi nejevolja ob teh in podobnih volilnih specialnostih nič več ne pomaga (do prihodnjih volitev, ko — upajmo — ne bodo več nasedli), se vrnimo v naš parlament. Takoj naj priznam, da sem ob deveti uri zvečer obupal in zapustil prizorišče parlamen-tarno-strankarskih bojev in sem potem bolje razumel Zerdinovo slabo počutje pod novo oblastjo. Zlasti, ker mi kot pooblaščenemu poročevalcu iz tega posvečenega prostora prvo zasedanje parlamentarcev obeta skorajšnji infarkt. Če me torej stara oblast s svojim nedemokratičnim parlamentom ni ugonobila, me bo nova zagotovo. A je treba koj priznati, da si strankarski poslanci (zaenkrat?) še niso skočili v lase, vse pa kaže, da bodo ne- govali tradicije in izkušnje parlamentov razvitih demokracij. Ker je zdaj usoda slovenskega naroda v rokah Demosa — kar je velik korak za Slovence in majhen za človeštvo, so mi prišepnili nekateri iz vrst liberalne in partijske opozicije — me kljub vsemu ne skrbi lastno zdravje zaradi tega. Ce kaj, potem me lahko spravi na drugi svet še ena podobna seja parlamenta, ko so strankarski poslanci drug drugega nategovali, zavlačevali z jasnimi in konkretnimi odločitvami in se tepli za stolčke in oblast. »Malo stolica, puno guzi-ca« pravi pregovor naših bivših bratov iz Srbije in ne glede na zamrznitev odnosov z njimi, jim moram v tem konkretnem primeru pritrditi. Kaj več vam o tem »zgodovinskem dogodku« ne vem napisati, ker sem kot sem že zapisal — omagal in pobegnil. Naravnost v cirkus, ki se šopiri sredi Tivolija in kjer me je program naravnost navdušil. Klovni so bili odlični, divje zveri prav prijazna bitja, še orkester ni preveč fušal. Vse je teklo kot po maslu in tisti hip me je spreletelo spoznanje, da mora biti cirkus cirkus, parlament pa parlament. A ker so me bolj potrpežljivi prepričevali, da gre le za naše otroške bolezni, za nekakšne zapoznele parlamentarne ošpice, sem se malo pomiril. Tudi zato, ker je nadškof ljubljan-skidr. Alojzij Šuštar vendarle v stolnici pripravil mašo za domovino in politike spomnil, da so tam zaradi naroda, ne pa zaradi samih sebe. Ko sem vse to videl in spoznal, me je religiozno popadlo, da bi začerhoditi k mašam, v cerkev torej. In samo upam, da tam še ne velja načelo strankarske pripadnosti in če kaj vem, potem bo tudi rdeči (se pravi komunistični) del parlamentarcev večkrat v prihodnje zavil v božje hrame. Da si malo pomiri živce in se pripravi na nove spopade in boje. Zdaj čakam še na sestavo vlade, da se odločim, ali bom emigriral ali ne, oziroma ali bom ostal in se samo slabo počutil kot moj kolega Ali. Celjsko območje ■■v:, -.-«■* S»»*»*«!«»» (BKS8SSB81P Ozračje še premočno onesnaženo Ob toplejšem vremenu, ko se tudi končuje glavna kurilna sezona, drugod pa sezona močnejšega pridobivanja električne energije, je razprav o onesnaženosti okolja precej manj. Pa čeprav je seveda prav zdaj čas, da se kaj postori do prihodnje sezone. V odnosu do tega bi lahko zapisali, da so priprave na ukrepe v velenjski občini občutnejše od celjskih. V velenjski je namreč točno znano, kaj je treba storiti, da v veliki meri zmanjšajo vsebnost škodljivih snovi v zraku. To so seveda čistilne naprave na šoštanjski termoelektrarni. In po sedanjih zagotovilih, bo emisija že prihodnjo zimo vsaj za tretjino nižja, vse pa kaže, da je tudi uresničitev pravih in zahtevanih čistilnih naprav vse bolj otipljiva. V Celju je drugače. Tu so namreč na več večjih onesnaževalcev naprave že namestili in je tako glavni grešnik od večjih industrijskih onesnaževalcev Emo. Ostaja pa seveda velik problem raznih kurišč, ki močno obremenjujejo celjsko ozračje. Te rešitve pa so dejansko težje kot ureditev čistilne naprave na večjem »enotnem« onesnaževalcu. Prav zaradi tega je ozračje v Celju pozimi še vedno kritično in le milim zimam gre verjetno zasluga, da ni še slabše. Podatki zavoda za socialno medicino in higieno v Celju (ne z vseh merilnih mest) kažejo, da je bila letošnja sezona ugodnejša od prejšnje. Lansko šestmesečno povprečje je namreč bilo 0,16 mi-ligrama žveplovega dvokisa v kubičnem metru zraka, letos pa 0,14. Lansko kurilno sezono je bilo tudi 21 dni, ko so bile prekoračene maksimalno dopustne koncentracije — letos je bilo takih dni le 16. Po obstoječi zakonodaji pa je bilo v tej sezoni kritičnih 14 dni v januarju in dva v lanskem decembru. Lahko bi torej rekli, da se razmere zboljšujejo. Žal s stanjem v Celju še zdaleč niso zadovoljni. Zato, ker je tako »milo« onesnaženje tudi zaradi ugodnih vremenskih razmer — predvsem pa zato, ker se podoba o celjskem ozračju povsem spremeni, če onesnaženost merimo z normativi svetovne zdravstvene organizacije. Po teh kriterijih je bilo v letošnji kurilni sezoni kar 74 takih dni, ko so bile 24-urne povprečne koncentracije žveplovega dvokisa nad dopustno mejo. Če k temu prištejemo še dneve, ko sicer ni bila prekoračena celodnevna povprečna koncentracija, bila pa so prekoračena urna povprečja (takih dni je bilo deset), je bil v Celju zrak-domala polovicd kurilne sezone prekomerno onesnažen. Na prekomerno onesnaženje pa opozarjajo še nekatere druge metode merjenja onesnaženosti v ozračju. Pa ni čudno, da pri zavodu menijo, da je stanje onesnaženosti zraka v Celju še vedno kritično. (fk) Savinjsko-šaleška naveza Mešanje kart Potem ko so naše številne stranke v predvolilni golaž zamešale veliko kart, pa vendarle pokazale adute in igrale z odkritimi kartami, smo zdaj po volitvah priča zaprtih iger. Stranke, ki imajo svojo besedo pri snovanju novega republiškega in novih občinskih vodstev, so se zaprle. To spominja na naše igralnice, kjer je vstop domačinom prepovedan. Le občasno pride na dan kakšna poteza posamezne stranke, ki pa jo potem nekateri zanikajo, drugi pa obmolčijo. Tako ni le tam na državnem nivoju, tudi na lokalnih. Po nekaterih občinah na našem območju so posamezniki pred volitvami bolj vedeli povedati, kdo bo novi župan, kdo nov izvršnik in podobno, kot pa to vemo zdaj. Če bi govoril s starimi merili, bi rekel, da je prava volilna kuhinja šele sedaj. Kuhanje, mešanje in kupčkanje. Le da so včasih to imenovali z negativnim političnim prizvokom, zdaj pa je to dosežek demokratičnega volilnega postopka. Kaj hočemo, tako pač je. Ljudje so pa seveda radovedni in težko čakajo, kdaj bodo zvedeli za nova imena. Zanima jih namreč res, če bodo to res nova imena, ali le imena, ki so se še zdaj valjala po kakšnem političnem predalu. Ob teh povolilnih opravilih naj bi namreč prišli na prava mesta pravi ljudje. Namesto zvez naj bi veljala strokovnost, namesto barve—poznavanje stvari. Saj smo vendar rekli, da nas mora novo vodstvo izvleči iz starih težav. Prav nerodno bi namreč bilo, če bi se vse demokratično zamenjalo, živeli pa bi še naprej nedemokratično: to »nedemokratično« mislim v smislu življenja ljudstva nevrednega življenja. Seveda pa je imel »demos« kaj več besede pri vo- litvah, nima pa je pri sedanjem »postavljanju« ljudi na prava mesta. Tu se pač moramo zanesti na tiste, ki smo jih izvolili in na tiste, ki jim pomagajo in jim pri-šepetavajo, kaj je prav in kaj ne. Pravijo, da tudi pri vsem tem ne gre gladko in da so težave. Se sreča, da tudi ob tem še ni nihče navdahnjeno dejal, da nič hudega, ker da smo znani, da smo premagali vse težave in iz njih izšli še močnejši in bolj povezani. To bi le zvenelo preveč po starem. (frk) Naši delegati Glede na to, da se začenjajo seje skupščin, še enkrat predstavljamo delegate, ki smo jih izvolili v zbore skupščin v občinah Velenje in Mozirje. Kjer se je dalo, smo pripisali tudi strankarsko pripadnost oziroma njihovega predlagatelja. OBČINA VELENJE DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR ZSMS-Liberalna stranka: Ivan Atelšek Igor Meh Marjan Gaberšek Darinka Meh Tomaž Smonkar Aleksandra Žuber ZKS-Stranka demokratične prenove : Matjaž Natek Alenka Avberšek Ivan Marin Srečko Meh Miroslav Trampuš Rafael Berločnik SZDL-Socialistična zveza Pankrac Semečnik Martin Budna Zeleni Velenja Peter Rezman Vane Gošnik Nikša Šegota Ivan Žlebnik DEMOS: Socialdemokratska zveza Slovenije: Bogdan Menih Slovenska kmečka zveza: Marjan Jakob Jože Ročnik Janko Arlič Slovenski krščanski demokrati: Anton Lovrec Milica Kovač Branko Nimac Slovenska demokratična zveza: Franjo Bartolac Tone De Costa ZBOR ZDRUŽENEGA DELA Branko Amon - IO OOZS Gorenje Servis Zofija Klobčar — DS Gorenje EŠP Jurij Vaupot Gorenje Koncem, konferenca sindikata Mitja Jenko — Koncem Gorenje Zdenko Hriberšek Gorenje Gospodinjski aparati Dragica Kotnik — samoupravni organi, DPO, PO RLV, 10 sindikata Drago Karel Bizjak samoupravni organi, DPO, PO, RLV, 10 sindikata Simon Tot - DEMOS Anton Draž - REK ESO Teodor Gorogranc — Sipak Miroslav Bukvič — GIP Vegrad Jakob Presečnik - GIP Vegrad Anton Šeliga — ERA Jožica Kvas — Gostinstvo Paka Jože Vajdl zbor volilcev Ve-plasa Stane Koren — IUV proizvodna enota Šoštanj Marica Rošker — LB Splošna banka Velenje d. d. Miran Gmajner DEMOS, sindikat Vekos Nada Apat — ERA Ivan Planine Socialistična zveza Slovenije Majda Gaberšek — VVZ Velenje Andrej Kuzman - DEMOS Anton Ravnikar Kulturni center Ivan Napotnik Jože Zupančič — Konferenca OO ZS Zdravstveni center Milena Mraz - DEMOS Darinka Mravljak — upravni organi Sob Velenje Andrej Oman — Socialistična zvaze Slovenije ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI SZS — Socialistična zveza Slovenije: Jože Ramšak (tudi krajevna skupnost) Herman Mrak Drago Ring Ivan Stvarnik Mirko Vranjek Stane Planine Jože Melanšek Jani Hrovat Krajevna skupnost: Zdravko Bačovnik Branko Avbreht Anton Plešnik Rajko Kumer Vinko Kotnik Ivo Rakun Janko Zacirkovnik Ivan Kadliček Mirko Melanšek DEMOS: Rudi Ježovnik Valentin Atelšek Stane Lipnik (tudi krajevna skupnost) Majda Menih Zvonka Špeh Nevenka Ocepek Milena Kumer Edo Žlebnik ZKS — Stranka demokratične prenove: Jožef Lekše (tudi krajevna skupnost) Boris Vrhkar OBČINA MOZIRJE DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR DEMOS: Dr. Anton Žunter Andrej Presečnik Franjo Steiner Franc Basti Herman Remic Ivan Glušič Stane Zagožen Marko Suhadolnik Tomaž Marolt Danica Vezočnik Franc Krefl Bider Drago Zagožen ZSMS-liberalna stranka: Rade Rakun Zdravka Hriberšek-Ladinek Ivan Purnat Dr. Andreja Pečnik ZKS-stranka demokratične prenove: Marko Purnat Franc Miklavc Anton Venek SZDL-Socialistična zveza: mag. Jože Kumer Jože Mermal ZBOR ZDRUŽENEGA DELA Jože Punčuh Kemija Vera Slokan Savinja Franc Miklavc ml. Zgornjesa-vinjska kmetijska zadruga Leopold Supin — Komunala Zvone Poličnik — Gorenje GLIN Dominik Miklavc — Gorenje MGA Jože Poznič — Gozdno gospodarstvo Janez Kolar — Elkroj Jože Kramer - Kovinarstvo Franci Rat - Vegrad Lesna Franc Podbrežnik Iskra Feriti Danilo Firšt - Smreka Robert Klemenak Izletnik, Turist, RTC Golte Venčeslav Žagar PTT Vida Cajner — OŠ Gornji grad Ana Pečovnik — OŠ Ljubno in Luče Ivica Rakun — OŠ Mozirje dr. Franc Širko — Zdravstvo Milena Purnat — SO Mozirje Franc Benda — Obrtniki Janko Žunter — Kooperanti ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI KS Mozirje: Peter Širko Jakob Presečnik Cveta Goličnik Ivan Atelšek KS Nazarje: Anton Bitenc Marjan Dobrove Vera Pečnik KS Rečica: Jože Veninšek Matija Petrin Slavka Žunter KS Ljubno: Stanko Zagožen Vido Prušnik Rajko Pintar KS Luče: Jernej Plankl Anton Breznik KS Gornji grad: Edi Mavrč Franc Bezovšek KS Bočna: Marko Ročnik KS Šmartno ob Dreti: Peter Cajner KS Nova Štifta: Rafko Krznar KS Solčava: Avgust Lenar Sprejet ureditveni načrt Šoštanja Informativni center Ob ogledu gradu v Varaždinu 11. Erini poslovni dnevi Era se bo v dneh do IS. maja še bolj približala svojim kupcem. Poslovne partnerje vabijo na razstavo, ki so jo pripravili v svojih skladiščno poslovnih prostorih v industrijski coni, vrsto presenečenj pa pripravljajo tudi za potrošnike. Bliže potrošniku V ponedeljek so se začeli enajsti tradicionalni poslovni dnevi Ere. V skladiščno poslovnih prostorih v industrijski coni v Stari vasi je odprla Veleprodaja poslovno razstavo izdelkov svoje gro-sistične ponudbe. Vse do 18. maja, dokler bo razstava odprta, se bodo na njej vrstili kupci in drugi poslovni partnerji iz vse Jugoslavije. Med izdelki iz ponudbe Erine Veleprodaje prednjači bela tehnika Gorenja (Erina Veleprodaja je eden največjih jugoslovanskih grosistov bele tehnike), pa akustika in gradbeni material. V Veleprodaji Ere upajo, da bodo sklenili v času poslovnih dni večino letošnjih pogodb. V lastni hiši, torej s svojo Maloprodajo, pa so se dogovorili, da bodo v Erinih prodajalnah, izdelki Gorenja najcenejši v Jugoslaviji. Okrnili bodo lastno maržo in odšteli transportne stroške, ki so bili doslej vkalkulirani v ceno. Torej potrošniki lahko že v teh dneh v Erinih prodajalnah kupujejo izdelke Gorenja najceneje. Na poslovni razstavi Ere pa se predstavljajo poleg maloprodaje tudi ostali profitni centri, predvsem Vino iz Šmartnega ob Paki, z degustacijami svojih proizvodov (pripravili jih bodo tudi za potrošnike v trgovinah Maloprodaje), pa kmetijstvo z razstavo sadja in Koplas z mnogimi novimi izdelki. Maloprodaja pa se želi v teh majskih dneh še bolj približati svojim kupcem. Ti so ugodnih nakupov, ki so že stalna praksa v Erinih prodajalnah že vajeni, v teh dneh pa jih bo še več, tako da bo v Eri, kot obljubljajo, prijetno kupovati. Načrtujejo še cel kup drugih aktivnosti, med drugim 18. maja v središču Titovega Velenja, na Cankarjevi, ob Preskrbovalnici SLADKI SEJEM (s svojimi izdelki se bo predstavil Pionir iz Subotice). M. Zakošek Po Šoštanju nič več vsak po svoje Ureditveni načrt Šoštanja je bil na zadnje zasedanje zborov velenjske skupščine uvrščen kot osnutek odloka, sprejet pa kot predlog! S Šoštanjem se bo torej prenehalo carati kakor komu paše, kajti za vse posege v prostor bo potrebno pridobiti soglasje izdelovalca projekta. ki je bil izdelan z namenom, da se zagotovi usklajen nadaljnji razvoj starega dela Šoštanja in ohrani zgodovinsko izročilo. kulturne, estetske in naravne vrednote območja. Projekt, ki sta ga predstavila avtorja Marko Vučina in Edi Vučina iz velenjskega Zavoda za urbanizem želi zagotoviti sedanjim prebivalcem starega mestnega jedra in tudi bodočim, primerno življenjsko okolje in pridobiti, nova stanovanja. Sedanjim prebivalcem starega mestnega jedra, blizu osemsto jih je. se bodo pridružile mlajše družine, ki bodo ta predel poživile in pospešile utrip življenja v njem. Trg bratov Mravljak bo spet dobil centralno funkcijo, ki jo je nekoč že imel, spremenjen bo v glavno peš cono s klopmi. Trgu bodo vrnili statuo Matere Božje, ki je del zgodovine mesta in ima po mnenju Zavoda za varovanje naravne in kulturne dediščine tudi visoko umetniško vrednost. Skladno s preureditvijo trga pa se za to področje predvideva tudi ponovna oživitev dejavnosti, ki so nekoč staremu Šoštanju že dajale njegovo značilno podobo. Ne bo pa šlo samo za ohranjanje starega, ureditveni načrt predvideva tudi možnosti za izgradnjo novih stanovanj, ki bi se z nizko etažnostjo in dvokapnimi strehami večjih naklonov vkla-pljale v celoten ambient starega dela Šoštanja. Šoštanju se torej obetajo lepši časi, čeprav avtorja projekta poudarjata, da to Icar predstavljata ni nekaj, kar bo nastalo že jutri, to je končna vizija nečesa, kar se bo delalo in gradilo postopoma. V tem projektu ni v celoti upoštevano le mnenje Zavoda za varovanje naravne in kulturne dediščine Celje, ki se nanaša na izgradnjo dveh stanovanjskih blokov pod cerkvijo Sv. Mohorja. Spomeniškovarstvena služba je menila, da predvidena nova urbana struktura ne sodi v staro mestno jedro, in da se bo z nameravano zidavo pogled na cerkev poslabšal. Ker pa je problem pridobivanja novih stanovanj zaradi pogrezanja dela Šoštanja zelo pereč, in ker je izdelovalec ureditvenega načrta Šoštanja pripravil tudi posebno študijo glede vedute na cerkev in dokazal, da se z nameravano pozidavo pogled na cerkev ne bo bistveno poslabšal, ni bilo razlogov, da se odlok ureditvenega načrta, na katerega Šoštanjčani z upanjem gledajo, ne sprejme. M. Krstič-Planinc Del denarja iz proračuna Verjetno ste že opazili, da že nekaj številk ni v glavi našega časopisa opaziti oznake — glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi in občanov Velenja. Razlog je preprost: ustanoviteljstvo obeh medijev — najprej Našega časa, potem pa tudi Radia Velenje je v skladu z zakonodajo (leto 1975) sprejela Občinska konferenca donedavne SZDL, ki je preko skupščine Informativnega centra in programskega sveta uveljavljala družbent-interes v skladu z zakonom o javnem obveščanju. SZDL se je v začetku letošnjega leta spremenila v politično stranko, z zadnjimi amandmaji k slovenski ustavi pa ji je bil odvzet tudi poseben družbeni status, zato ne more več kot ustanoviteljica uresničevati interese javnosti v odnosu do Informativnega centra. Z družbenim dogovorom, ki sta ga pred tremi leti podpisali nekdanja SZDL in Skupščina občine Velenje in s samoupravnim sporazumom, katerega podpisnik smo bili tudi mi, naj bi uredili družbeno sofinanciranje dejavnosti Našega časa in Radia Velenje. Določena je bila natančna višina tega deleža, ki pa se nikoli ni uresničeval v celoti. Lani smo tako dobili samo še nekaj malega dogovorjenih sredstev, skoraj vsa sredstva za obveščanje pa smo morali zbrati z naročnino in ekonomsko propagandno dejavnostjo. Na zadnji seji vseh treh zborov velenjske občinske skupščine pa so delegati pooblastili izvršni svet, da zaradi novih okoliščin začasno za letošnje leto zagotovi iz sredstev proračuna sofinanciranje tednika Naš čas in radijskega programa pod enakimi kriteriji, kot je bilo to zagotovljeno s prej omenjenima aktoma. (mkp) pri krvo-Petrijancu veli sprejem in gostoljubje, kakršnega ne pomnijo. Za obisk so se dogovorili pred letom dni, ko so bili Petrijančani na obisku v naši občini, v Ravnah pri Šoštanju pa so bili gostje Krajevne organizacije RK ter Krajevne skupnosti. Ekskurzijo v Petrijanec in Varaždin so namenili najzvestejšim darovalcem krvi kot nagrado, denar za to pa so prispevali sami. Pred krajevnim domom (v osnovni šoli) so pripravili prisrčen sprejem, kulturni program in dobrodošlico s kruhom in soljo. Za spremembo tokrat ni nihče odklanjal takšnega običaja, ob domači »rakiji« za aperitiv, je ta narodni običaj izzvenel v polno. Ogled kulturnih spomenikov in gradu v Varaždinu je zapolnil dopoldanski čas, popoldne pa so predstavniki občinske organizacije iz Varaždina ter Krajevne organizacije RK Petrijanec, predstavili prizadevanja za izvajanje programa dejavnosti, dosežene uspehe in povezanost kraja s to humanitarno organizacijo. Sledila je podelitev odličij najzaslužnejšim darovalcem krvi iz Petri-janca, z obveznim družabnim srečanjem in zabavo do večera. Preden so se razšli (slovo je bilo ganljivo in prisrčno), so se dogovorili za sodelovanje brez obveznosti, saj bo gotovo tako najuspešnejše in v interesu vseh. Za Ravenčane pa je bil dogodek najlepše obeležje Tedna Rdečega križa, ki s simboliko opominja na potrebe in družbene razsežnosti delovanja te organizacije. Jože MIKLAVC ZADNJIČ V SOSEDNJI OBČIM — Člani izvršnega sveta skupščine občine Mozirje so se na zadnji seji v tem mandatu in v tej sestavi zbrali v Vili Široko v Šoštanju. Ocenili so delo v svojem mandatu, obravnavali še nekaj nujnih točk in na koncu seveda sproščeno sklenili mandatno obdobje. (j. p.) Ravenčani dajalcih v Minulo nedeljo si bodo darovalci krvi in člani Rdečega križa iz Raven pri Šoštanju zapomnili kot le kaj. Ko so odpotovali na srečanje v Petrijanec na Hrvaškem, k svojim prijateljskim kolegom darovalcem krvi, so doži- 20-letnica mature V prostorih Delavskega kluba v Titovem Velenju se je pred nedavnim zbrala generacija dijakov tehniške usmeritve Centra srednjih šol, ki so uspešno sklenili šolanje v letih 1965-70. 20-le-tnico mature so proslavili skupaj z nekaterimi profesorji, spomnili pa so se tudi pokojnega predavatelja Tanc-einga. L. O. r. Prvomajski nagrajenec Franc Cevzar I » L V t e rilo I p i'c j kot I I I I I I L pi'r/adoynnj s o le nag rado m prl zira rija« Dan pred letošnjim dnevom OF je Franc Cevzar iz Titovega Velenja hitel proti Beogradu. Ne na izlet, obisk, ampak po priznanje za trud, ki ga je vtkal na raznih področjih dela in življenja po prvomajsko nagrado. Ob dejstvu, da le za malokatero tako z gotovostjo trdimo kot za slednjo, da ima neko vrednost, da ga ne podeljujejo po sistemu ti meni — jaz tebi, je njegov ponos upravičen. Toliko bolj tudi zaradi tega, ker je bil eden od štirih prvomajskih nagrajencev iz Slovenije. okolje, iz katerega izhaja — Rudnik lignita Velenje z okrog 5200 zaposlenimi. Morda to, da je po nekaj letih že prav, če ga znova prejme kdo iz naše občine? Naj bo eno ali drugo, levji delež ima gotovo lastni prispevek bodisi pri razvoju kolektiva, pri ustvarjanju prijateljskih medsebojnih odnosov med sodelavci, pri . . . Sam ga komentira takole: »Meni priznanje pomeni veliko. V nekaj besedah se občutkov, vsega kar sodi k temu, ne da povedati.« Preveč skromen je, da bi posebej našteval, kje je viden sad njegovih prizadevanj. Meni namreč, da eden sam, brez pomoči drugih, ne bi zmogel bremen časa. Sindikat oziroma njegovi sodelavci pa gotovo vedo, daje njegovo ime zapisano pri marsikateri uresničeni nalogi, pa naj si bo na delovnem mestu, v družbenopolitičnem življenju kolektiva, širšem občinskem prostoru, nenazadnje tudi v krajevni skupnosti, kjer letošnji prvomajski nagrajenec živi. Nagrada je le dokaz več, da nikoli ni stal ob strani, in da je pomagal po svojih močeh tam, kjer je bilo treba. Odgovora na vprašanje, zakaj si jo je prislužil, ne ve. Morda, res morda, ugiba, je pri tehtanju predloga »prevagalo« rek Rudnik lignita Velenje n.sol.o. ( Hfc* nuui Titovo Velen/e I*' Z dušo in telesom je pripadnik Rudnika lignita Velenje od zaposlitve dalje. Krize, vzpone in padce je doživljal in še doživlja tako kot nekaj sebi lastnega. Z optimizmom sicer gleda na njegov razvoj, ponosen je na visoko produktivnost, na skrb, ki jo namenjajo varnosti na rudniku pri kopanju črnega zlata toliko in toliko metrov pod zemljo. »Toda, žal, vse to je premalo za tiste, ki gledajo na nas kot na večne izgubaše. Reševanje družbenoekonomskega položaja premogovništva in energetike je sila zahtevno in zapleteno, saj tovrstnih vprašanj v domovini nimamo sistemsko rešenih. Prišel bo čas, ko bo po tolikih letih napora treba rešiti zadeve in energetiki dati mesto, ki ji gre oziroma jo obravnavati enako kot ostalo industirjo.« Seveda je treba pogledati še na drugo stran in ekološki sanaciji nameniti še več pozornosti. Slednja zahteva precej denarja, ki bi ga — po mnenju sogovornika moralo zbrati celotno go spodarstvo, in sicer v zameno za podporo, ki mu jo je rudnik dolga leta dajal z nizko ceno energije. Ob tem pa ne bi sméli pozabiti na to. da je kolektiv že doslej za razvoj doline veliko prispeval. Merilo prizadevanj posameznika najbrž niso le priznanja, nagrade, ampak vse kaj drugega, predvsem rezultati. Delo mora biti osnova vsakemu dobremu gospodarjenju, od tega je odvisen razvoj družbe in obstoj vsakega posameznika. Pomembno pa je, kakšno delo je, kako ga opravljamo in kako je vrednoteno. »Ce bomo vsi, res vsi, stremeli za čim boljšimi rezultati na vseh področjih, v to vložili vse moči, se nam ni treba v časih, ko se sprašujemo, ali bomo preživeli ali ne, ničesar bati.« Dela in naloge tehničnega vodja strojne službe na RLV zahtevajo celega človeka, zato se je Franc v zadnjem času nekoliko umaknil iz družbenopolitičnega življenja. Toda, v prenovo, ki jo doživlja naša družba, z njo tudi sindikat, se bo vključil po svojih močeh. Konec koncev ga k temu, poleg vrste drugih zadev, na svojstven način obvezuje oziroma spodbuja tudi prvomajska nagrada. Zanjo mu tudi mi iskreno čestitamo! T. Podgoršek 1 I I I I I I I I I J Toni Rifelj iz Gornjega Grada »Vsak izum mora v proizvodnjo« Med tridesetimi dobitniki prvomajske nagrade dela v Jugoslaviji in od tega štirimi iz Slovenije, podelili so jih med prazniki v palači federacije v Beogradu, je tudi Toni Rifelj, inovator v svobodnem poklicu iz Gornjega grada. Ce po drugem ne, potem To-nija poznamo po priljubljenih motorjih Tori v nekaj ra-zličlicah, seveda pa to ni edini razlog, da je prejel to visoko priznanje za katero ga je predlagala zveza izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav iz Ljubljane, katere član je. Razlog je v dvanajstih patentih in modelih, ki imajo potreben žig zveznega zavoda za patente, bistvo pa v tem, da je Toni zadovoljen le takrat, ko na podlagi njegovega patenta pride iz obratovalnice končni izdelek. Skoraj v vseh dvanajstih primerih mu je to tudi uspelo. Skoraj zato, ker samo prvi patent iz leta 1979, bilo je to zložl jivo kolo, ni ugledal tržišča. Sam pravi, da so bili takrat takšni časi, da je bilo podobne izdelke ceneje in enostavneje uvoziti. Toni Rifelj je danes inovator v svobodnem poklicu, z gotovostjo pa lahko trdimo, da bo v kratkem tudi podje- »Res se je pri nas precej spremenilo, še vedno pa so težave s pridobivanjem denarja za inovacije. Denar za naložbe še dobiš, tako sem za dokončanje proizvodne dvorane za Torije dobil razvojni dinar, tudi proizvodnjo za trg financira LB Splošna banka Velenje, težje pa je pri financiranju inovacij. Banke pri .... Razmeram se je treba prilagajati tnik, obratovalnico je namreč že pred leti prenesel na ženo Niko. »K temu so me prisilile razmere, kakršne so (bile) pri nas. Je pač tako, da kot obrtnik ne moreš zaračunavati licenčnine, če izdelek, ki si ga izumil, izdeluješ sam. Teh stroškov nihče ne prizna, ker za snovanje nimaš »materialnih« dokazov. Ni takšnih dokazov za prečute ure in poskuse, ki bi zadovoljili ustrezne službe.« Razmere so se seveda spremenile in odločil se je za podjetništvo. tem ne tvegajo, denar pa v tem obdobju najbolj potrebuješ. V razvoj moraš vlagati že tedaj, ko krivulja povpraševanja raste. Takrat je čas in edina prava možnost za vlaganje, svoj proizvod moraš »minirati« z novim. Zato sem prepričan, da bo z novo firmo lažje. Skupaj z italijanskim partnerjem Bravetti sem ustanovil firmo Tori RB, ta mešana firma pa bo v začetku predvsem poskrbela za prodajo Torijev na italijanskem tržišču.« Zaradi vseh teh prizadevanj je Toniju zmanjkalo časa za inovacijsko dejavnost, kar pa ne pomeni, da se je ta ustavila. Nove ideje ima na obeh svojih programih, to sta motorni in zeleni. Zaradi sprememb na Tomosovih motorjih bo treba spremeniti modele motorčkov, izdelal naj bi tudi trikolesni dostavni avto. Izboljšal bo uporabnost ročnih čistilk, ki ne bodo več namenjene samo čiščenju, se pravi košenju, ampak bo mogoče na osnovni motor priključiti še frezo in črpalko. Sicer pa so med njegovimi patenti napenjalni mehanizem, nov prilagojen krmilni mehanizem, univerzalna ključavnica za čelade, dva modela prenosnih čistilk, najbolj znani pa so motorji Tori. Zanje je dobil patent leta 1985, lanskega julija pa so izdelali že desettisoči primerek od štirih različic, ki se jim je predlani pridružil še skuter Meri in v teh dneh bo s trakov prišel že tisoči. Vse to opravijo v njegovi delavnici v Gornjem gradu, sicer pa proizvodnja temelji na kooperaciji v čemer je po njegovem mnenju bodočnost. V Gornjem gradu imajo »sedež« razvoj, montaža in servisiranje, vse ostalo je v rokah kooperantov. Žilica mu torej ne da miru, pričela pa se je razvijati v očetovi delavnici, saj je bil oče zelo podjeten in je svoje čase pogruntal marsikaj novega. Na trgu tako lahko pričakujemo še več sadov. Toni-jevih razmišljanj, snovanj in prizadevanj. (j- P-> Ljubljanska banka Splošna banka Velenje Širitev ponudbe Zbor ustanoviteljic Ljubljanske banke Splošne banke d. d. je na svoji tretji seji ustanovil poseben sklad, s katerim bo banka sodelovala pri finansiranju novih enot v gospodarstvu. Sredstva sklada bodo namenjena predvsem razvojno inovativnim programom in ustanavljanju novih proizvodnih in storitvenih enot v družbeni, mešani in privatni lastnini pod pogojem, da bodo naložbe ekonomsko upravičene in da bodo zagotavljale dobiček. Prednost pri koriščenju sredstev sklada bodo imele naložbe, ki bodo zagotovile odpiranje novih delovnih mest, ali če pri njih sodeluje vlagatelj iz tujine oziroma če je proizvodnja naravnana v izvoz s preko 50 %. Predvideno je, da se bodo sredstva koristila kot dolgoročni kredit. Pri tem je potrebno povedati, da bo za te kredite obrestna mera ugodnejša, saj bo za 40 % nižja od obrestne mere, ki se uporablja za ostale dolgoročne kredite. Pri odplačevanju je predvideno tudi dve letno mirovanje odplačila glavnice. Druga oblika koriščenja sredstev sklada pa je naložba v trajne vire (ustanovni kapital) investitorja. Pri tem bi banka pridobila pravico soupravljanja podjetja in bi tako bila neposredno informirana o poslovnih rezultatih. Zbor ustanoviteljev je na seji imenoval tudi novega direktorja banke, ki bo zamenjal dosedanjega direktorja VRHOVNIK Antona, ki odhaja na novo delovno dolžnost. Za novega direktorja je imenovan BERLOČNIK Rafko, dosedanji predsednik Rudarsko energetskega kombinata Velenje. Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d. si prizadeva izboljšati pogoje poslovanja z občani. V ta namen je banka dosedanjo enoto na Šaleški IS preuredila v specializirano enoto. Začela bo poslovati takoj po prvomajskih praznikih in sicer bo namenjena dvem bančnim dejavnosti ma, to je odobravanju potrošniških kreditov in finančnem poslovanju obrtnikom. Dolgoletna želja in zahteva obrtnikov, ki poslujejo preko Ljubljanske banke Splošne banke Velenje d. d. bo tako realizirana, saj bodo s tem pridobili prostor, kjer bodo svoje finančn^, posle lahko "Ó^ravljali v večjem redu in miru. To bo tako postala že druga enota namenjena obrtnikom, ki jo ima banka. Namestnik direktorja banke Peter HABJAN Novo vozilo in sv, Florjan VWWSAAAAAAAJUUCXXXXXyVVVVVWWW Dan svojega zaščitnika sv. Florjana so nazarski gasilci počastili na najlepši način. Najprej so namenu izročili novo sodobno vozilo, ki mu pra- Obisk Mauthausna Komisija za bivše politične gnance ter ukradene otroke, zapornike, internirance in iz- njen odbor za Mauthausen in VFhM^Č* ZZB NOV Slovenije, predvsem pa zelo aktivni odborniki občinske organizacije ZZB NOV Velenje so organizirali ogled nekdanjega koncentracijskega taborišča Mauthau-sena v Avstriji. Ekskurzije so se udeležili preživeli interni-ranci iz Maribora, Celja, Žalca, Polzele, Šempetra, Mozirja in Velenja, skupaj devetinštirideset. Zraven so bili tudi ukradeni otroci, svojci umrlih in otroci staršev, ki so umrli v taboriščih. Ogledali so si muzeje, kre-malorije. Skozi to taborišče je šlo 335 tisoč ljudi, vrnilo se jih ni 122.167, med njimi tudi ne 12.890 Jugoslovanov. Širšo reportažo boste lahko prebrali v prihodnji številki. L. Ojsteršek NOVO NA JUGOSLOVANSKEM TRŽIŠČU, SEDAJ TUDI V TITOVEM VELENJU YITEK IN ČIL Z BIOELEKTRI-CNIMI IMPULZI Naprava MYOLIFT odlično zdravi akne, brazgotine, strije, zmanjša gube, odstranjuje gubice okrog oči, čvrsti prsi, in odstranjuje cel ulit. Bliža se kopalna sezona, zato poskrbimo, da bo naš videz lepši 'in bolj svež! Prednaročila sprejemamo na tel. št. (063) 855-668 od 14—20 ure. vijo kar savinjski »lepotec« in so ga kupili na podlagi umnega gospodarjenja, saj zanj niso potrebovali raznih nabiralnih in drugih akcij. Zatem so simbolično odkrili še leseno skulpturo svojega zaščitnika, ki bo poslej krasila že sicer lepo urejeno okolico njihovega doma. (j. p J ->!>», »t V" « I FRIZERSKI SALON ROMANE MAROVT Šmartno ob Paki Telefon : 063/884-046 za vse, ki imate rade sodobno pričesko ... S tem kuponom vam bodo v mesecu maju in juniju naredili pričesko 25 % ceneje ! ! -- ROCK KONCERT V soboto, 12. maja ob 20. uri bo v Red rose hali (Rdeči vrtnici) nastopila skupina LET 3 z Reke. Vstopnice po 50 dinarjev lahko kupite v predprodaji v Rdeči vrtnici hotela Pake. Vabljeni! Republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE — Osnovna organizacija sindikata razpisuje javno licitacijo za prodajo dveh prikolic IMV, ki bo dne 15. 5. 1990 ob 12. uri na parkirišču SO Mozirje. Izklicna cena po komadu je 10.000,00 din. Interesenti si lahko uro prej ogledajo prikolice in pred pričetkom vplačajo 10% varščino. SAVINJSKO ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA in DELAVSKA UNIVERZA VELENJE prirejata brezplačno SVETOVALNI DAN za vse, ki želijo odpreti obrt ali podjetje v četrtek, 17. maja, od 16. do 20. ure v prostorih Delavske univerz.e Velenje Teme: — pravno gospodarske osnove podjetja in obrti — možnosti financiranja in pridobivanja prostorov Sodelovali bodo strokovnjaki iz SŠ gospodarske zbornice. Obrtnega združenja, Zavoda za zaposlovanje, Komiteja za gospodarstvo in davčne uprave. Informacije lahko dobite na Delavski univerzi Velenje, telefon: 854-539 in na SAVINJSKO ŠALEŠKI GOSPODARSKI ZBORNICI telefon: 886-920. Skupščina krajevne skupnosti in svet krajevne skupnosti TOPOLŠICA iskreno čestita vsem delovnim ljudem in občanom ob 9. maju — krajevnem prazniku! Avto Celje sporoča vsem prijateljem zelene In čiste Slovenije, da prodaja nove programe avtomobilov: FIAT Panda, Uno, Tipo, Croma in kmalu tudi TemprafLancia Y 10, Delta, Thema in Dedra FORD Fiesta, Escort, Orion, Sierra in Scorpio. Vsi avtomobili so izdelani po predpisih Evropa 92. Vsi bencinski motorji so opremljeni s katalizatorji, na pogon z neosvinčenim bencinom, zato ne onesnažujejo okolja. Izberete lahko tudi avtomobile z diesel ali turbodiesel motorji. Na vseh sedežih v avtomobilu so vgrajeni varnostni pasovi. Pri različnih modelih lahko izbirate različno dodatno opremo - ABS zavorni sistem, okno na strehi, vgrajen radio-aparat, centralno zaklepanje vrat, električno dviganje šip itd. Avtomobile lahkonaročite po svoji želji in izbirate barvo. Pri avtomobilih FORD možnost doplačila garancije za drugo in tretje leto. Oglejte si razstavljene avtomobile v avtosalonih in prodajalnah Avto Celja v Celju, Žalcu in T. Velenju. Pooblaščen servis v Celju, ravno tako oskrba z rezervnimi deli. Takšne avtomobile prodaja le Avto Celje! Možnost nakupa po sistemu staro za novo, možnost plačila carine in prometnega davka z bančnim kreditom. Dobavni rok od nekaj dni do nekaj tednov. Informacije in prodaja: Avto Celje, Ipavčeva 21 telefoni 31-919, 33-521, 34-065 in Titovo Velenje, Partizanska 3 telefon 851-060. Odgovoriti vam moramo še na vprašanje: zakaj bi avtomobile FORD FIAT ali LANCIA kupili pri AVTO Celje? Po veljavnih predpisih ga lahko namreč brez težav uvozite sami! Najmanj tri prednosti dosežete, če ga kupite pri AVTO Celje: 1. Pregledali smo vse oglase tujih firm iz Avstrije in Italije in ugotovili, da so naše cene nekoliko nižje. 2. Avtomobile FORD, FIAT aH LANCIA lahko pri A VTO Celje kupite tudi po sistemu staro za novo in dosežete davčno olajšavo, kar pri samostojnem uvozu ne morete. 3. Za avtomobile FORD, FI A T in LANCIA smo uredili pooblaščeni servis in oskrbo z rezervnimi deli v Celju, če pa avto uvozite sami, morate vse te stvari sami urejati v inozemstvu. TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE ^ AVTO CIEI.JIE p.o. 63001 CELJE, LJUBLJANSKA C. 11 Izunu YUGO OVOST iHnafl; IN fbr<£ AVTO CELJE Munag ■.... ' 6© vam skrinja toči, ro-si, ledeni, neprenehoma deluje, pokličite 062/511 -743 ali 512-348 NON »TOP. Garancija, kilometrine ne zaračunavamo. OB^SmiLO! Obveščam, da imam od 7. 5. 1990 dalje spremenjen delovni čas. Tako odslej sprejemam stranke vsak delovni dan, razen sobote od 8. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah pa še od 16. do 18. ure. Odvetnik Branko SONC, Šoštanj, Trg svobode 12/11. II!!! > d) — o _ TEKSTILNA DELAVNICA VLlOOO- ^TjT Šoštanj, Partizanska 5 Otroška in dekliška oblačila po ugodnih cenah: modni brezrokavniki (fantovski in dekliški št. 2 do 14) od bluzice in srajčke viskoz bluze iz viskoze 120 din od 190 din od 280 do 400 din aktualna hlačna krila ORCI VIC H (številka 2 do 16) od LüUdo ^OU din Veselimo se vašega obiska! Pričakujemo vas od 9. do 12. in od 16. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure! Bistro £ Turistično društvo Titovo Velenje Drugače, še bolje bo treba V prostorih hotela Paka je bila programsko volilna konferenca Turističnega društva Titovo Velenje. Poleg delegatov društva iz sedemnajstih krajevnih skupnosti so se konference udeležili tudi dobitniki turističnih priznanj, gostje iz' sosednjih turističnih društev in drugi. I/ uvodnega poročila predsednika društva Jožeta Zakoška je bilo slišati, da je društvo v lanskem letu zelo dobro delalo. Skoraj vse naloge, teh pa ni bilo malo, so uspešno uresničili. Poročilo komisije za varstvo okolja je podal Martin Slatinšek. Žal se lani vse krajevne skupnosti niso vključile v akcijo vzornega urejanja okolja in ocenjevanja. V razpravi, kasneje, se je oglasilo precej razpravljalcev. Franc Borovnik je spregovoril o dobrih in slabih straneh novoletnega sejma v središču Titovega Velenja in priporočil, da se letos pri-čno priprave na ta sejem že v septembru. Rudi Delopst je predstavil načrte na turističnem področju do leta 20(10 in predlagal, da v krajevnih skupnostih organizirajo okrogle mize na katerih bi se pogovorili o tem, kako v prihodnosti še popestriti turistično dejavnost. Imel je tudi konkreten predlog vsaj na treh lokacijah bi morali postaviti table / opisom turističnih zanimivosti in da se ponovno vzpostavijo mestni čuvaji in zelena straža na šolah. Jože Kandolf je navzoče opozoril, da je to leto. leto evropskega turizma. V našem mestu imamo okoli nekaterih blokov premalo urejeno okolico, pohvalil pa je urejenost zasebnih iiis. Spregovoril je tudi o gostinskih lokalih, katerih videz je si-cer lep. postrežba pa ni dovolj pestra in izvirna. Dotaknil, se je sc bodočega turističnega centra oh velenjskem jezeru in dodal, da morata biti pri razvoju jezera prisotna tudi Turistična /veza in Turistično društvo. Za Trebeli-ško je menil, da ni več to. kar je bilo. vendar hi se dalo / dobro voljo i/ njega narediti še kaj več. enako mnenje ima za velenjski grad. Zoran Vudler i/ Celja je izrekel. uvodoma, nekaj kritičnih besed na račun gostinske ponudbe in urejenosti okolja, vključno z infrastrukturnimi objekti. Lani je bilo kar 17 odstotkov manj nočitev domačih gostov kot še leto nazaj, število nočitev tujih gostov pa se je povečalo za 56 odstotkov. Opozoril je na vidno povečanje onesnaževanje okolice, zato priporoča, da se več pozornosti nameni osveščanju ljudi. Ne smemo pa prezreti turističnega podmladka, je rekel in izrazil priznanje v sem, ki so organizirali prireditve v preteklem letu. Avgust Tanjšek je spregovoril o turističnem podmladku na šolah, za katerega pa po njegovem mnenju v občinskih organih in vodstvu nimajo dovolj razumevanja. Opozoril je tudi na premajhno sodelovanje med ekologi in turističnim društvom, premalo je bilo narejenega na področju naravne in kulturne dediščine. Anton Mogu, predstavnik turističnega društva Doberna je povedal, da si tamkajšnji turistični delavci trudijo svojim gostom pokazati čimveč lepih turističnih krajev, med katerimi pa preunja-či prav Titovo Velenje s svojo okolico. Jože Šumah je priporočal večjo skrb čistim vodam. V imenu novoustanovljenega turističnega društva v Šmartnem ob Paki je pozdravil konferenco in zaželel plodno sodelovanje Marjan Knez. Janko Sešel pa je dejal, da se čudi, da na konferenci ni predstavnika iz vrst občinske skupščine oziroma socialistične zveze. Dragutin Šafarič je spregovoril v imenu jamarskega kluba Spclcos in opozoril na ponavljajoče se težave naravnih zanimivosti in lepot, -med te sodita tudi jama Špehovka in Huda luknja. Oh koncu pa je predsednik I m ističnega društv a Jože Zakošek izrekel zahvalo vsem, ki so sodelovali pri uresničevanju lanskoletnega programa 1 uristične-ga društva. Čakale so jih še volitve predsednik društva bo še naprej Jože Zakošek, podpredsednik ho Franc Borovnik, za sekretarja pa so i/volili Martina Slatinška, ter podelitev priznanj bronastih, srebrnih in zlatih v rtnic. H. Mugerle Kozmetični in frizerski salon IRIS Cesta 1/8, Titovo Velenje Telefon: 063/856-837 ŽELITE BITI LEPŠE, VITKEJ-ŠE? Z novim aparatom MYOLIFT vam bodo odlično pozdravili akne, brazgotine, strije, zmanjšali gube, odstranili gubice okrog oči. očvrstili prsi, odstranili celulit in vas rešili odvečnih kilogramov. Še je čas, pohitite, poletje bo kmalu tu! Vabi vas kozmetični in frizerski salon IRIS na Gorici v Titovem Velenju! Že po prvem obisku bo vaš videz lepši, postali boste vitkejši za 4 do 6 cm. Naročila sprejemajo po telefonu 856-837! ZKS-STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE OBČINSKI KOMITE VELENJE Objavljamo JAVNO LICITACIJO, ki bo 14. 5. 1990 ob 12. uri v prostorih Občinskega komiteja ZKS Velenje, Prešernova 1 za prodajo osebnega avtomobila znamke JUGO 55/A, letnik 1986, reg. št. CE-235-67Q.registriran do junija 1990. v voznem stanju za izklicno ceno 30.000,00 din neto. Ogled je možen eno uro pred pričetkom licitacije. Izlicitirano ceno mora kupec plačati v 8 dneh. Kupec plača davčne obveznosti od izlicitirane vrednosti pri davčni upravi svojega prebivališča. Zainteresirani kupec mora pred pričetkom licitacije plačati 20% varščino. CENTER SREDNJIH ŠOL TEHNIŠKE IN DRUŽBOSLOVNE USMERITVE TITOVO VELENJE Svet Centra sredn|ih šol tehniške in družboslovne usmeritve. Titovo Velenie. objavlja natečaj za zbiranje ponudb za čiščenje prostorov šolskih stavb in doma učencev. Skupna površina prostorov je ca 17.000 m'. Pogoj za oddajo čiščenja je, da zasebnik oz. podjetje zaposli delavke, ki so v CSŠ v delovnem razmerju za nedoločen čas Interesente vabimo, da pošljejo ponudbe v roku 8 dni od objave na naslov: Center srednjih šol tehniške in družboslovne usmeritve. Trg mladosti 3. Titovo Velenje. Šaleški teniški klub vpisuje otroke stare od 5. do 12. leta v pionirsko šolo tenisa. Prijavite se lahko \ petek. II. maja oh 19. uri in \ soboto, 12. maja ob 1(1. uri \ klubskih prostorih na Jezeru. MEDOBČINSKA ORGANIZACIJA SLUŠNO PRIZADETIH TITOVO VELENJE OBVESTILO Člane Medobčinske organizacije slušno prizadetih obveščamo, da nam GORENJE — SERVIS nudi ugodnejše pogoje nakupa in vgrajevanja dekoderjev za sprejem teleteksta v TV sprejemnike. Vse zainteresirane pozivamo, da se čimprej prijavite na sedežu MOSP, C. bratov Mravljakov I, kjer boste dobili tudi podrobnejše informacije. Prijave sprejemamo tudi po telefonu na št. 858-179. r i TONE GRLICA Hofbaverjeva L, Mozirje Tel.: 063/831-203 vam nudi: — popravila malih gospodinjskih aparatov in električnega orodja BLACK & DECKER I I M Iskra I L m relma Delovni čas: vsak dan od 8. do 17. ure — previjanje vseh vrst elektromotorjev n i i i j j ( rek Rudnik lignita Velenje n.sol.o. E^ Titovo Velenje * * it FLL REK VELENJE DO Rudnik lignita Velenje Na osnovi sklepov DS TOZD Jamska mehanizacija. TOZD Kla-sirnica in TOZD Izobraževanje se na javni licitaciji odprodajo naslednja osnovna sredstva: i. El. motor 6 kW 500 V 2. El. motor 6 kW 380 V 3 El. motor 11 kW 380 V 4. El motor 11 kW 500 V 5 El. motor 14 kW 500 V 6. El. motor 15 kW 380 V 7. El. motor 15 kW 500 V 8 El. motor 22 kW 380 V 9. El. motor 22 kW 500 V 10. El. motor 23 kW 500 V 11. El. motor 30 kW 380 V 12. El. motor 32 kW 380 V 13. El. motor 32 kW 500 V 14. El. motor 40 kW 380 V 15. El motor 45 kW 380 V 16. El. motor 55 kW 380 V 17. El. Dvigalo ver. ročno TIRFOR 18. Dvigalo ver. ročno TIRFOR 3,2 t 19 Moped Tomos V-14 20. Nakladalni stroj ROSSI 21. Veriga zaščitna maraton GS 4 kom izkl. cena 350,00 1 kom izkl. cena 350,00 4 kom izkl. cena 700,00 2 kom izkl. cena 300,00 5 kom izkl. cena 570,00 11 kom izkl. cena 550,00 1 kom izkl. cena 300,00 3 kom izkl. cena 500,00 18 kom izkl. cena 450,00 4 kom izkl. cena 450,00 1 kom izkl. cena 600,00 1 kom izkl. cena 600,00 2 kom izkl. cena 600,00 1 kom izkl. cena 750,00 2 kom izkl. cena 800,00 3 kom izkl. cena 800,00 11 kom izkl. cena 450,00 13 kom izkl. cena 450,00 1 kom izkl. cena 700.00 1 kom izkl. cena 80.000,00 1 kom izkl. cena 50.000,00 Licitacija bo 19. 5. 1990 ob 8. uri na deponijskem prostoru NOP Licitacija od zaporedne številke 20 do 21 bo v peskokopu Paka ob 12. uri. Ogled je možen eno uro pred pričetkom licitacije. Prednost lìciti ran ja imajo organizacije združenega dela. Interesenti morajo vplačati varščino 10 % izklicne cene. Če vpla-čnik odstopi od nakupa, izgubi pravico do njenega povračila. Osnovna sredstva bodo prodana najboljšemu ponudniku po načelu »videno-kupljeno« brez upoštevanja kasnejših reklamacij Kupnino je treba plačati in odpeljati v 8 dneh po dražbi V primeru, da se vsa osnovna sredstva ne prodajo na licitaciji, se licitacija ponovi 7 dan ob istem času na istem mestu. -JTIP d.«,.«. «LT«i (f jI II—— — M—■■!■! I II lini—i WTR2ENJE in proizvodnja 63320 TITOVO VELENJE, KOROŠKA 31A Ustanovitelji podjetja razpisujejo dela s posebnimi pooblastili in odgovornostmi DIREKTORJA PODJETJA Pogoji: — visoka ali višja izobrazba tehnične smeri. — 5 let delovnih izkušenj, — da je sposoben voditi podjetje in je pripravljen prevzeti odgovornost za delo podjetja in — da predloži program razvoja podjetja. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: TIP d. o. o. Trženje in proizvodnja, Titovo Velenje, p. p. 118 z oznako »razpis« v 15 dneh od dneva objave. O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 30 dneh po roku za predložitev'ponudb. Informacije lahko dobijo kandidati tudi po telefonu št. 854-461. DELAVSKI SVET PODJETJA GOSTINSTVO PAKA, p.o. Titovo Velenje razpisuje dela in naloge DIREKTORJA PODJETJA Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da je državljan SFRJ in izpolnjuje druge splošne pogoje, določene z zakonom in drugimi predpisi — da ima visoko ali višjo šolsko izobrazbo ekonomsko turistične, gostinske ali družboslovne smeri — da ima 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih delih in nalogah ali — da ima srednjo strokovno izobrazbo gostinske ali turistične smeri in — 10 let delovnih izkušenj na vodstvenih delih in nalogah v gostinstvu — da ima sposobnost za uspešno gospodarjenje ter delovne in organizacijske sposobnosti — da ni vodil podjetja ali organizacije združenega dela. proti kateri je bil začet stečajni postopek. Izbranega kandidata bomo imenovali za dobo 4 let. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa z oznako »za razpisno komisijo« na naslov: GOSTINSTVO PAKA, RUDARSKA 1, 63320 TITOVO VELENJE Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 8 dneh po imenovanju. Med >Kajuhovci< Pesem usmerja človeka v globino njegove duše. Te Kogojeve misli so vzeli člani moškega pevskega zbora Kajuh iz Titovega Velenja za svoje. Na nedavnem praznovanju 70-letnice delovanja zbora so to dovolj zgovorno tudi potrdili. Z ubranim petjem niso svečano proslavili častitljivega jubileja, ampak navdušili tudi prepolno dvorano glasbene šole. Ob pravem pevskem prazniku so nekateri izmed jubilantov našli nekaj časa za naša vprašanja o delu. o načrtih,. . . gojenje naše domače pesmi moja ljubezen so narodne, vesela družba vedno dobrovoljnih ljudi privedle v zbor. Tako kot ostajam zvest pesmi, ki izkazuje našo kulturo, nas povezuje, bogati in plemeniti, ostajam tudi zboru vse do današnjih dni. In tudi v prihodnje mu bom. dokler bo pač šlo. Da se bomo v svetil zborovske glasbe še bolje uveljavili, pa se bo treba še truditi.« ZMAGO FRANKOVIČ je pri Kajuhovcih prva violina. Že 18 let vodi zbor in skrbi, da bi tako domača, umetna ali tuja zborovska skladba izzvenela tako kot mora. »35 pevcev prepeva v moškem pevskem zboru Kajuh in vse nas preveva veselje. Ne samo zaradi uspehov, jubileja, ampak tudi zaradi vseh, ki so nas in upam, da nas bodo tudi v prihodnje, radi poslušali. Ljubimo pesem, saj nas marsikdaj bodri pri premagovanju težav. Koliko veljamo pa zgovorno govore priznanja, nagrade. Teh zbor nima malo. Z rednimi vajami bodo pesmi, ki jih bomo uvrstili v naš repertoar v prihodnje, izzvenele še bolj ubrano kot doslej.« LEOPOLD AVBERŠEK: »Sem med mlajšimi Kajuhovci, v zboru prepevam šele pet let. Moj vzornik in glavni pobudnik, da sem tu, kjer sem, je bil stric. Levji delež k storjenemu koraku pa je prispevalo še veselje do glasbe ter dejstvo, da kdor poje, zlo ne misli. Tako ostaja prepevanje v zboru moj edini konjiček. Upam, da bomo tudi v prihodnje vztrajni pri tem, zaradi česar se družimo in zaradi poslanstva, ki ga s prepevanjem imamo.« ANTON GOROGRANC: »Pri Y.ajuhovci7i sem najstarejši po letih kot tudi po pev skem stažu. Leta 1930 so me vesel je do petja. DOMINIK ČEŠEK: »19 let so člani moškega pevskega zbora Kajuh moji prijatelji. Skupaj z njimi se veselim uspehov, doživljam krizne čase, na koncertih razveseljujemo ljubitelje zborovske glasbe. Prepevanje v zboru mi je v razvedrilo, predsedniška dolžnost pa malo manj. Res je treba pridno hoditi na vaje, piliti in piliti vsako pesem, toda ob polni dvorani in bučnem ploskanju človek pozabi na vse.« Iz muzeja Velenje ; Zgodilo se je . . r LETA 1894 Slovenski gospodar je tega dne objavil članek z naslovom »Kaka je to omika«: »Nekdo blizu Velenja nam piše: »Naznanjam, da je Franc C -o, nemški luteran v Trstu, odprl skrinjico mojega brata, ki je tam stanoval in mu je v uradniško kapico spodnjo obleko svoje žene zamašil ter na to osem njegovih srajc položil. Ali ni to nesramno?« Nezaslišan škandal, ki se danes ne bi mogel v eč zgoditi, ker ženske takšnih spodnjih oblek ne nosijo več! LETA 1957 V Celjskem tedniku smo zasledili tudi krajšo novico iz. Šoštanja, ki se ukvarja s stanovanjsko problematiko: »Uprava stanovanjske skupnosti v Šoštanju je prejela od občine investicijsko posojilo v znesku 2 milijona din za najnujnejša poprav ila hiš splošno ljudskega premoženja. Ta denar pa ne bo zadoščal, saj so nekatere hiše v zelo slabem stanju in so potrebne temeljitega popravila.« S hišami »splošnega ljudskega premoženja« se je v Šoštanju ravnalo zares zelo mačehovsko. V zadnjem času pa je opaziti precejšen premik in marsikatera hiša je že obnovljena, tako da mestno središče dobiva popolnoma drugačno podobo, kot gaje imelo v preteklih letih. LETA 1960 Tudi naslednja novica, ki jo je objavilo ljubljansko Delo, je iz Šoštanja : »Šoštanjski upokojenci so konec aprila priredili izlet v Rogaško Slatino, kjer je preživljal svoja mlada leta Boris Kidrič. Na železniški postaji so jih upokojenci iz Rogaške Slatine prisrčno pozdravili. Ogledali so si steklarno, spomenik pokojnega revolucionarja ter spomenik padlim žrtv am, kamor so položili venec, pevski zbor šoštanjskih upokojencev pa je zapel nekaj pesmi. Počastitve so se udeležili tudi številni domačini.« Takšnih in podobnih novic o delovanju naših upokojencev je v časopisih vse manj. Razloga sta verjetno lahko le dva: ali smo upokojence malo preveč odrinili na stran ali pa so manj dejavni, kot so bili nekoč. Kolikor pa vem, so upokojenska društva še vedno zelo aktivna in bo verjetno bolj držala prva trditev. LETA 1968 V mariborskem Večeru je bilo tega dne objavljenih več krajših člankov iz Šaleške doline. Za objavo pa smo izbrali članek z naslovom »V Velenju so ustanovili atletski klub«: »V rudarskem mestu je mnogo mladih nadarjenih ljudi, ki jih bodo včlanili v klub in pričeli z njimi redno vaditi. Te dni urejajo stadion in naprave za tekmovanja. Že v soboto naj bi bil na stadionu poizkusili miting, ki ga bo izvedlo Al) Kladi-var iz Celja. Tako bo v Velenju poleg kotalkanja, rokometa, košarke, smučanja in dvigovanja uteži zaživela še atletika.« V svojem dvajsetletnem delu se lahko velenjski atleti zares postavijo z mnogimi odličnimi tekmovalci in rezultati. Žal pa to ne velja za mnoge športne panoge, ki so zaživele, a tudi kmalu zamrle, v »mladem rudarskem mestu«! DAMIJAN KUAJIČ Likovna kolonija gradbincev Gradbeno podjetje Vegrad je organiziralo zadnje dni aprila že ti et jo likovno kolonijo, v kateri so sodelovali gradbinci iz vse Slovenije. Pod vodstvom akademske slikarke Terezije Ba-stelj iz Gornjega grada so likovniki amaterji ustvarjali v parku Zdravilišča Topolšice, najboljše izdelke pa bodo razstavili na dvanajstem kulturnem srečanju gradbincev Slovenije, ki bo od 14. do 20. maja v Ajdovščini. Po eno likovno delo pa so poklonili tudi organizatorju srečanja Vegradu. (tekst in slika Lojze Ojsteršek). Kvartet klarinetov Prišli, zaigrali in zmagali Tekmovanja, bodisi športna ali kakšna druga, so ena od priložnosti za dokazovanje svojih sposobnosti, morebitna nagrada pa poleg plačila za vložen trud še spodbuda za zavzeto delo v prihodnje. V Beogradu je bilo pred nedavnim eno takšnih. Tokrat so se dokazovali učenci in študenti glasbe, najboljši s tovrstnih republiških tekmovanj. Med nastopajočimi so se ljubiteljem klasične glasbene umetnosti predstavili tudi mladi virtuozi glasbene šole Frana Koruna Koželjskega iz Titovega Velenja. Blesteli so, saj so pobrali najvišje nagrade. Kvartet klarinetov — sestavljali so ga Simon Miklavžin, Bojan Zeme, Bojan Pavline ter Matjaž Emer-šič — je pozornost komisije pritegnil na predhodnem preverjanju in dokazovanju sposobnosti. Tudi na zveznem jih je ta za nastop nagradila z absolutno prvo nagrado. »Veliko truda smo vložili in splačalo se je komentirajo nagrado mladi virtuozi. »Vse do nastopa v Beogradu nismo vedeli, kam sodimo. Čeprav smo bili dobro pripravljeni, imeli precej sa-mozaupanja vase, ni uvrstitev odvisna le od kakovosti, ampak tudi od kančka sreče, ki se »skriva« v kriterijih, strogosti oziroma zahtevnosti članov komisije,. . . Danes vemo, kje smo — v vrhu.« Zadovoljstva fantje ob tem seveda ne skrivajo. Sicer pa, zakaj bi ga morali, kajti odrezati se najprej odlično na republiškem, nato enako dobro še na zveznem tekmovanju ni kar tako. Predvsem pa ne enostavno kot bi kdo sklepal na prvi pogled. Zbranost, kakovost, uigranost in še kaj je težko »ugnati« v ubran izzven skladbe. Kot pravijo mladi uspešni klarinetisti, se za napakami v takšnem sestavu ne da skrivati drug za drugim. Ukvarjanje z resno glasbo niso mačje solze, ampak igranje na instrumente zahteva veliko. Samo veselje in volja sta premalo. Za kaj več sta potrebna še pridnost, potrpežljivost. Okupira te, tudi v prostem času, v katerem njihovi vrstniki raje namenjajo pozornost svojim konjičkom ali drugačni zvrsti glasbe kot je igranje na klarinet. »Eni to, drugi drugo, nam pa je igranje v veselje.« Prijetno presenečenje jih je čakalo tudi ob vrnitvi iz Beograda. Čeprav njihovi vrstniki cenijo drugo zvrst glasbe veliko bolj, so nagradi mladih klarinetistov dali večji pomen kot oni sami. In kam jih bo po uspešnem nastopu vodila nadaljnja pot? Vsak po svoji bodo stopali. Menijo namreč, da skupina, kakršna je kvartet klarinetov, v našem mestu nima prihodnosti. Tako se bodo s klasično zvrstjo glasbe ukvarjali vsak zase. Vstopnico na koncertne odre, ki jim jo je »dala« osvojena absolutna prva nagrada na zveznem tekmovanju, pa bodo kljub temu dobro izkoristili. Če prej ne, zagotovo prihodnje leto in sicer v okviru sodelovanja dežel Alpe-Jadran. Slednje namreč pripravljajo ob 400-letnici smrti Jakoba Petelina Gallusa ter 200-le-tnici smrti Mozarta več koncertov, na katerih brez mladih obetavnih glasbenikov ne bo šlo. ■ PET PEDI Velenjski rokerji Dočakali smo dan, ko se lahko pohvalimo s pravo rockersko skupino v Velenju. Mislim na Šank rock, ki je imel na predvečer proletarskih praznikov koncert v Rdeči dvorani. Velenje nima svoje rokerske scene. Le redki so (smo) prišli obujat spomine na lepe »stare« čase. Pred leti je rock sproščal naboje nezadovoljstva, ki se je pri nas krepilo predvsem med mladimi zaradi ne — umnosti komunističnega režima. No, za mlajše danes izgleda, da jim je vseeno kdo in kako jim igra. Ne zanima jih godba, ampak zur. Zaradi iura seveda, ne zaradi ročka. Večer je bil lepljenka večih nastopajočih. To sta bila ansambla Chateau in Plavi orkestar ter Tomaž Domicelj, nesporna zvezda večera pa so bili šankrockerji. Uvodna velenjska skupina sodi bolj med pop, kot rock skupine. Razočarali so me plavi fantje i: Sarajeva. Ti so samo modificirali svoje popevčice tako, da so jim na začetku dodali nekaj solokitarističnih rifov in jih zaključili z uničujočim bobnanjem. Tudi legenda slovenskega ročka Tomaž Domicelj je svoj nastop zrutiniral s parimi plesnivimi hiti in se zraven veselo šalil iz pridevnika Titovo pred Velenjem. Mimogrede sem se spomnil, da je po Brozovi smrti izdal singlco z naslovom Stari prijatelj, sicer pa, kdo ni takrat točil solz'' Potem so oder zavzeli dolgolasi fantje skupine Šank rock. Z nastopom so razgibali mlajši del publike. Nekateri pa smo se spomnili vsakovrstnih težav, kijih je imela malo starejša generacija. Bilo nam je do vsega, kar je nosila s sabo rock kultura, od dolgih las, do trapezerc. Dandanes, ko smo pustili za sabo že punckovsko obdobje, kije radi-kaliziralo zunanji izgled privržencev tega gibanja do skrajnosti, so spomini na šestdeseta in sedemdeseta leta samo še liecni. Tako je bilo s tem koncertom. Za vsakega nekaj. Za mlajše predvsem veselica, za starejše pa nostalgični spomini na čas, kije minil. Muzikanli pa so odšibali svoj nastop tako, kot se za take reči šika in videti je, da so le prebili zvočni zid in preparali slovensko rockersko nebo. Lepo, lepo fantje, šankrockerji! Vi ste ujeli pravi trenutek. Toda za Velenje je to 20 let prepozno. Peter Rezman Oder mladih amaterskega gledališča Velenje Tu smo — le kako naprej? Kdo in kaj je oder mladih, s katerim so se ljubitelji gledališke dejavnosti v naši občini srečali najprej na letošnji Naši besedi, nato pa še prejšnji petek na medobčinski dramski reviji? Odgovor na zastavljeno vprašanje tisti, ki spremljajo amatersko odrsko ustvarjanje v našem mestu, najbrž ne bi iskali predolgo. Kriza, predvsem kadrovska, v vrstah članov amaterskega gledališča Velenje je bila tista, ki je privedla do uresničitve dolgoletne želje starih gledališčnikov. Že predlani se je zbrala skupina srednješolcev velenjske občine, se šla gledališče pod mentorsko taktirko Karlija Čretnika, predstava pa je polno zaživela šele v tej sezoni. Razlog? »Treba je bilo najprej spoznati, kaj gledališče je, kaj predstava, tekst, scena,.. .« odgovarja Karli Čretnik. Iz anonimnosti je Oder mladih velenjskega amaterskega gledališča prišel / Dorstovim F.vge-nom, ki so ga tako srednješolci kot tudi odrasli dokaj dobro sprejeli. »Moj namen je bil »zastrupiti« mlade z gledališčem, da vsi, ki v njem sodelujejo, tega ne jemljejo kot obveznost, ampak sprostitev, kot nekaj, s čemer se človek dopolnjuje.« Prvi, resda nekoliko majav korak, a zato toliko bolj pomemben, je pri snovanju mladih gledališčnikov storjen, odzivnost predstave pa spodbuda vsem, ki so pri njenem snovanju sodelovali — od igralcev do scenarist-ke, izbiratelja glasbe spodbudo za odrsko ustvarjanje tudi v prihodnje. Da ima to svoj pomen in namen, gotovo ni treba posebej poudarjati. Škoda bi bilo, če bi ostalo le pri tem, kjer je danes. Poti nazaj ni, pravi sogovornik. Le naprej je treba, nadaljevati začeto ter širiti krog mladih igralcev. »Za slednje se ne bojim. Bolj se bojim nerešenih vrste organizacijskih vprašanj. Prekaljenih starih gledališčnikov, ki bi bili pripravljeni z njimi delati, je malo. En sam človek pa vsega ne zmore, pa najsi ima še takšno voljo in izkušnje.« Mladi so / delom Evgen dokazali. da se radi gredo gledališče. da si tovrstnega kulturnega snovanja žele tudi v prihodnje. Bo morda uspešna predstava kateremu od starejših gledališčnikov vzbudila nostalgijo za starimi časi na odrskih deskah in jih spodbudila za delo z mladimi? Upamo in želimo si, da bi bilo tako, »saj potem, ko je predstava dana na videlo, je trud ob polni dvorani in bučnem aplavzu povrnjen. To je v amaterizmu vedno bilo, drugega ni.« Bo mladim in mentorju uspelo tako dobro razdeliti vloge v zakulisni igri? »Preveva nas optimizem in če bo temu tako, se bomo na odrskih deskah gotovo še srečali,« je o načrtih Odra mladih amaterskega gledališča Velenje povedal mentor Karli Čretnik. (Tap) Predstavo Kvgen je občinstvo dobro sprejelo. Dramo o iskanju človeka, na moč aktualna tema današnjih dni, je dokaj ugodno ocenila tudi republiška komisija, ki si je predstavo ogledala na petkovi medobčinski dramski reviji Nesreča po trinajstih letih Pravijo, da je številka 13 nesrečna številka in to pravilo za krajevno skupnost Solčava v veliki meri res velja. Pred trinajstimi leti so bili namreč v tej manj razviti in obmejni skupnosti zelo srečni, prav po tolikih letih pa so žalostni in ogorčeni. Tistega ne tako davnega leta so v Solčavi odprli obrat Iskrine delovne organizacije Feriti, z letošnjim prvim majem pa ga bodo ukinili, sicer začasno, pa vendarle. Ob izjemno slabem položaju gozdarstva in še slabšem turizmu je ta obrat za Solčavo pomenil življenje. V njem je trenutno zaposlenih 35 delavcev, večina seveda delavk. Z njimi se je zaustavilo odseljevanje, kar deset si jih je zgradilo hiše, še več ustvarilo družine, število rojstev se je bistveno povečalo, kraj je z Iskro resnično zaživel. Številke so seveda za večja središča zanemarljiva, za Solčavo pa življenjskega pomena. To je prvo dejstvo. Drugo je, da obrata s prvim majem v Solčavi ne bo več. Zaostrene razmere in neizprosne tržne zakonitosti so krute in terjajo prenekatero žrtev. Ena izmed njih bo solčavski obrat, na srečo ne v tistem najbolj neusmiljenem pomenu. Delavke iz Solčave dela ne bodo izgubile, morale se bodo voziti na delo na Ljubno, kjer ima Iskra večji in sodobneje opremljen obrat. Draga oprema na Ljubnem terja dvoizmensko delo, za to pa manjka 40 delavcev. To vrzel lahko nadomestijo pridne in usposobljene delavke iz Solčave. Polna zaposlitev zmogljivosti na Ljubnem je namreč po besedah predstavnikov Iskre prvi pogoj za sklepanje izvoznih poslov, obenem pa pomeni zmanjševanje prevoznih in drugih stroškov, čeprav obrat v Solčav i nikoli ni posloval z izgubo, delavke pa so se v vsakem trenutku izkazale z dobrim in pridnim delom. Vse skupaj pomeni iskanje rešitve za preživetje podjetja, ne le obratov v Solčavi in na Ljubnem. Žal je dejstvo jasno in ga ni moč spremeniti. Vsaj trenutno ne, kajti trg je neizprosen, zato ne upošteva lepih obljub in čustev. V Solčavi se s tem dejstvom ne morejo sprijazniti. Pravijo, da je Iskra pred 13 leti pomenila oživitev kraja in okolice, sedanja ukinitev pa naj bi bila katastrofa. Del resnice je res v tem, vseeno pa bi se morali zavedati, da so minili časi, ko so podjetja iskala delavce. Danes se delavci za ceno velikih žrtev borijo za pravico do dela. To je tretje dejstvo, ki ga bodo morali v Solčavi upoštevati. Iskra Feriti noče slediti »zgledu« nekaterih drugih Iskrinih podjetij, ki se otepajo s stečaji in odpuščanjem stotnij delavcev, zato solčavske delavke želi obdržati, saj jih ceni. Enostavno želi preživeti. Ob tem se samo po sebi postavlja vprašanje, če je dnevna vožnja v 20 kilometrov oddaljen kraj na eno stran, res prevelika žrtev. Kaže da je, ker se kakšna tretjina delavk noče in ne more odločiti za to možnost, tudi ostale seveda niso navdušene. Očitki v Solčavi letijo tudi na to, da bosta z ukinitvijo obrata ukinjena tudi podružnična šola in vrtec, ki sta v isti stavbi in katerih pokrovitelj je Iskra. Njeni vodilni predstavniki so zagotovili, da bodo za redne stroške vzdrževanja skrbeli še naprej, za obnovitvena dela na ostrešju so tudi pripravljeni prispevati kot so že bili, vendar vsa mozirska občina ni zmogla preostale polovice sredstev. Še eno je. Iskra obrata v Solčavi v nobenem primeru ne namerava prodati. Prva možnost je, da ga za najmanjšo možno najemnino odda vsakemu, ki ima za to ustrezne programe in možnosti, druga pa, da se bo v Solčavo vrnila takoj, ko se bodo razmere spremenile na bolje in bo sama našla primerne programe. Kdaj bo to resnično nihče ne ve, možnost pa je in jo Iskrini predstavniki z vso odgovornostjo potrjujejo. Še zadnje dejstvo. Trenutno druge možnosti enostavno ni in delavke v Solčavi se bodo morale odločiti za delo na Ljubnem ali ne. Časi so takšni kakršni so. j■ P• Bošti;m Ki i: o Limimi' m Una t' > ,« o Obiskali smo Jožeta Prislana "Konjički so konjiček V občini Velenje je približno 80 konj in od tega 34 vrste haflinger. To pasmo smo začeli načrtno gojiti v osemdesetih letih, predvsem zaradi racionalnosti, tržnega vidika in končno zaradi potreb splošnega ljudskega odpora. Omenjeni konji so alpski, izredno skromni, prilagodljivi in zelo primerni za hribovite predele. Dosežejo tudi znatno večjo težo kot njim podobni bosanski konji. Haflingerji spadajo v kategorijo srednje vlečnih in nosilnih konj. So hladnokrvni in mirni konji. V velenjski občini je doslej na razvoju te vrste vzorno deloval komite za gospodarstvo na čelu z Vladom Videmškom, pri sofinanciranju pa je sodeloval tudi SLO. Sicer je reja teh konj nadzorovana in vodena s strani veterinarske fakultete v Ljubljani. Ob tem je razveseljivo to, da se reja teh konj v zadnjih letih v občini veča, kar je nedvomno tudi zasluga občinske politike na tem področju. Eden tistih, ki se predvsem ljubiteljsko ukvarjajo s konjerejo, oziroma z vzgojo haflingerjev, je tudi Jože Prislan iz Šaleka, ki ga sicer bolj poznamo s profesionalnega vojaškega področja in aktivnega na športnem področju. Po končani oficirsko-sanitetni šoli v Novem Sadu in službovanju v Ljubljani, Postojni in Celju, skupaj deset let, mu je bila največja želja, da se vrne v svoj domači kraj. Želja se mu je izpolnila in tako še danes dela na področju SLO. prav tako aktiven pa je v plavalnem športu in je bil med ustanovitelji kluba, dolgoletnega dela plavalnega trenerja in vodilnega funkcionarja v klubu in športu v občini Velenje ni treba posebej omenjati. »Starši so imeli nekoč veliko kmetijo v Šaleku in tudi konje. Že v rani mladosti sem bil kot osnovnošolec >furman<. Od takrat dalje sem vzljubil konje, zato so mi danes v veliko veselje. Ko sem sc prenehal aktivno ukvarjati s plavanjem je postala moj konjiček konjereja. Osnovni pogoj, gospodarski objekt in hlev, sem imel,« pripoveduje Jože Prislan. Ker nima zemlje, se mora pri preskrbi s krmo znajti. Nekaj je dobi s košnjo zelenih površin v Titovem Velenju, preo- stalo pa kupi. Začel je z rejo enega konja, z leto dni staro kobilo Lizo, ki jo bližnji otroci dobro poznajo. Danes ima v hlevu že tri kobile in mesec dni starega žrebička. Na vprašanje zakaj se je odločil za konjerejo odgovarja: »Zaradi pomanjkanja krme sem prisiljen imeti največ tri kobile, njihova žrebeta pa prodati in s tem denarjem pokriti stroške, ki niso majhni. Naslednji namen je z njimi popestriti turi-stično-rekreativno dejavnost v našem mestu. Z njimi želim opravljati razne turistične prevoze (ogled Velenja, sodelovati na prireditvah kot so dedek Mraz, pustni karneval, na ohcetih in podobno). Za to priložnost sem tudi restavriral stare konjske vozove. Imam tudi zbirko drugih kmečkih strojev na konjsko vpre-go.« Jožeta Prislana lahko zlasti Ša-lečani vidijo tudi. ko s prijatelji jaha s konji na obronkih Šaleške doline. Za prvomajske praznike je s konji prejahal Šaleško pešpot. V poletnih mesecih bo konjsko čredo dal na pašo k Lesko-šku v Bele vode in si tako privoščil nekaj dni oddiha na morju. S konji namreč ni malo dela, to najbolje vedo tisti, ki jih imajo. Vsak dan preden gre v službo gre v hlev in jih nakrmi, zvečer pa jih je treba skrbno očistiti, prav tako hlev. Za to delo porabi pri- bližno dve uri na dan. Vsake tri mesece je potrebno konje podkovati in očistiti njihovo opremo. Veliko časa mu zlasti pomladi vzame prevoz kobil k plemenskemu žrebcu. Vsak drugi dan v približno 15 dneh mora voziti kobilo k žrebcu. Sicer pa je Jože vsestranski, saj vsi, ki ga poznamo vemo, da se loti vsakega dela. Veliko sva se še pogovarjala o konjih in konjereji, pa o kmetovanju nasploh. Ugotovila sva, da danes žal vse to iz dneva v dan izgublja veljavo, vse tisto, ki jo je imelo nekoč, tudi zaradi krčenja rodovitne zemlje. Cisto na kraju je Jože opozoril na dejstvo, ki ga zelo moti. To je, da se v zadnjem času razmišlja in celo govori, da bi naj tisti, ki so si z odrekanjem in pridnostjo zgradili doma majhen hlev, vanj privezali kravico, morali zaradi tega ostati doma in brez službe. In naprej živeti v pomanjkanju. Drugo je, ko gre za večje in donosne kmetije. Da se ne bi ponovilo leto, ko so množično odpuščali delavce v Šaleški dolini. Jože meni, da bi morali najprej narediti selekcijo med slabimi delavci, nikakor pa med tistimi, ki jim tudi doma ni težko prijeti za to ali ono delo in si s tem izboljšati svoj položaj. B. Mugerle V delavnici na svojem domu na Ljubnem Iztok popravlja vse vrste pušk, v zadnjem času pa jih tudi izdeluje »Dosežke« kmetijske in siceršnje politike danes srečujemo na vsakem koraku, ali pa tudi ne. Med izgubljene (skoraj) pridobitve vsekakor sodijo mlini, katerih kolesa so se še ne tako davno vrtela na vsakem potočku, strugi ali reki in skrbela za vsakdanji kruhek. Za moko pravzaprav, raznora-zni ukrepi pa so večino kmetov v Zgornji Savinjski odvrnili od sejanja pšenice in drugih žit; tako je danes ajda že pravi naravni čudež. Casi pa se vendarle spreminjajo. Malo zdrav razum in malo naraščajoča kriza sta kmete spet spodbudila k setvi žit. In tako je v Spodnji Rečici znova oživel stoletje in več daleč naokrog znani Brinov-čev mlin. Prvi znani papirji o njegovem delovanju segajo v leto 1875, omeniti velja večjo prenovitev v letu 1939 in povojno delovanje do leta I960. Takrat so se mlinski kamni ustavili. Žal ali na srečo »samo« do leta 1988. Potrebe in želje kmetov so Franca Ko-lenca spodbudile, da je pričel mlin obnavljati, saj po starem ni bilo moč zadostiti potrebam. Franc je mlin povečal, za pravo mletje je bila potrebna tudi sodobna oprema, ki jo je uvozil iz Italije in mlin je zaživel z novo opremo, pa tudi dobri stari mlinski kamni za posebne vrste žit se še vrtijo. Odločitev je bila pravilna, čeprav so jo enakovredno pogojevali veselje do mlinarske dejavnosti, potrebe in želja po zaslužku, ki pa je po pričakovanjih na zadnjem mestu. Pričel, bolje rečeno nadaljeval, je Franc Kolenc, na njegovo veselje pa se je za mlinarja odločil tudi sin Boštjan, ki je sedaj »nosilec dejavnosti«, seveda pa brez očetove pomoči ne gre. Kmetje iz savinjske in šaleške doline ter Koroške pridno prihajajo in vozijo žito. Franc in Boštjan imata najraje, če pridelovalci pripeljejo vsaj 2 do 3 vreče pšenice, kar je glede na tehnologijo najbolj smotrno, poleg tega pa moko iz svoje pšenice dobijo takoj, le malo je treba počakati. Ker imajo ljudje radi, da dobijo moko iz lastnega žita, zamenjave žita za moko ne ponujata več. Za vsa ostala žita je treba počakati teden dni, saj so količine premajhne, na vsak način pa jih dobite od četrtka do četrtka ali od sobote do sobote, ta dva dneva ima namreč mlin odprta vrata, čeprav melje vse dni. Boštjan kot čisto ta pravi mlinar posebej poudarja: »Kmetje bi morali bolj paziti na kakovost žit, morali bi sejati bolj trde sorte žit, počaka- ti da zares dozorijo in jih pravilno posušiti, brez tega dobre moke ni, manj pa bo tudi pripomb, da moka ni dobra.« Tisti, ki žita ne sejemo, lahko moko tudi kupimo, ob četrtkih ves dan-in v soboto dopoldne. Na izbiro so pše-nična ostra in mehka moka, polbela, fina in groba bio moka (to sta polnovrednostni moki), pšenična moka mleta na kamen za peko kruha., koruzna bela, občasno tudi rže-na moka in koruzni zdrob, česar pa predolgo ne moreta imeti na zalogi. Prevelikih težav pri uveljavljanju svoje obrti nista imela, računata pa na milejše davčne obremenitve, saj je oprema draga, dela veliko, morebitne okvare je treba odpraviti takoj, pri čemer so vprašanje izvajalci in čakanje na njih, zaslužek pa temu nikakor ne ustreza. Mlinski kamni pa se vendarle morajo vrteti in se bodo nemara v prihodnosti še bolj. j. p Puškar Iztok Podkrižnik Po osemletki sem se vpisal v strojno šolo in po triletnem šolanju pričel delati v kranjski puškami. Leta 1984 sem uspešno opravil strokovni izpit za puškarja. Vmes je prišlo služenje vojaškega roka, potem pa sem se znova vrnil na delo v Kranj. Po dveh letih sem se odločil, da odprem svojo obrtno puškarsko delavnico. Z veliko dobre volje in naporov mi je to vendarle uspelo in tako že tri leta kot zasebnik delam na Ljubnem.« Začetek vsekakor ni bil lahek. Malo so »nagajali« papirji, drugo pa je bilo navezovanje prvih stikov s strankami, seveda to niso bile politične. Vsakemu je želel in še vedno želi ponuditi najboljšo uslugo, vendar je to včasih zares težko. Pri nas žal nimamo trgovine ali podjetja, ki bi imelo na zalogi potrebne polizdelke za puškarsko dejavnost. Zaradi tega mora po določene dele v sosednjo Avstrijo. Med drugim po surove cevi, sisteme in podobno, pri čemer je kar nekaj ovir. »To je nujno, če hočem izdelati novo puško. V zadnjem času sem namreč poleg montiranja daljnogledov po sistemu SUHL, in SWENK, kromiranja in popravila pušk ter kopit, začel izdelovati tudi nove puške. Vsaka je unikat in je za vsakega puškarja velik izziv. Zato predvsem upam, da bo z leti vse več lovcev, ki bodo pri lovu na divjad uporabljali puške iz moje delavnice.« j. p. Ob preobilici najrazličnejših obrtnih dejavnosti v Zgornji Savinjski dolini, ki jih ne bi posebej naštevali, saj jih je res veliko in preveč, na vseh področjih manjka storitvene dejavnosti. V zadnjem času sicer rastejo kot gobe po dežju v najboljši letini, njihova raznolikost tudi razveseljuje in so povsem v skladu z »modnimi in demokratičnimi trendi«, ga velja opozoriti tudi na nekatere, ki so si že v prejšnjih letih utirale pot in vsaj delno pripravljale temelje za sedanji razcvet. Puškarstvo Iztoka Podkriž-nika na Ljubnem ob Savinji vsekakor sodi zraven. Prav čudno se namreč sliši, da ob vseh lovcih, strelcih in še komu, ki ga poznamo, v vsej dolini in še malo naokrog ni bilo puškarja. Led je prebil Iztok Podkrižnik pred leti in danes že lahko rečemo uspešno, v zadovoljstvo vseh, ki potrebujejo njegove usluge, pa v zadnjem času tudi v svoje, čeprav mu težav še vedno ne manjka. Rad pripoveduje o vsem tem. »Že kot otroka me je oče pogosto jemal s seboj na lov in me počasi ter vedno bolj zastrupljal z lovom in obenem z lovskim orožjem. Prav slednje je v meni prebudilo željo, da postanem puškar, dodatna spodbuda pa so bile resnične potrebe na našem področju. Kinološko društvo Mozirje Nov objekt in lavinski tečaj Člani kinološkega društva nadaljujejo z rednim delom, ki so ga letos še okrepili. Ob redni vadbi na vežbališču v Varpoljah so pred in med prazniki poskrbeli za delovne akcije (slika desno), s katerimi so si zagotovili še en objekt, nujno potreben za še boljše delo društva, ob tem pa vsa dela opravili sami. Poleg tega so prav tako v prazničnih dneh organizirali priprave za izpite za lavinska tečaja 1 in 2. Na snežnem plazu v Logarski dolini seje zbralo 15 članov s svojimi štirinož-nimi prijatelji, pri organizaciji pa so pomagali gorski reševalci. Praktična vaja, ki so jo dopolnili tudi z nočnim delom ob baklah, je uspela, izpite pa bodo prav tako v Logarski dolini opravili v prihodnjih dneh. (j. P.) Študentski vogal Obiskali jamo Po tradiciji velenjski študenti vsako leto obiščejo rudnik lignita Velenje. In to smo v pravem pomenu besede storili tudi letos. V soboto v zgodnjih jutranjih urah se nas je 13 (6 deklet in 7 fantov) zbralo pred upravno zgradbo v Prelogah. Sprejel nas je tov. Čuljak in nam predstavil RLV, njegovo gospodarsko stanje in organizacijo dela. Potem se je začelo zares. Preoblekli smo se v rudarske obleke, dobili svetilke in samoreševalce. Z dvigalom smo bili v nekaj sekundah ca. 400 m globoko. Obhod jame se je začel z vožnjo z vlakom, po Odbojka V soboto, 5. maja smo študentje s sodelovanjem ZTKO-ja, organizirali v Rdeči dvorani odbojkarski turnir, katerega so se udeležile naslednje ekipe: Veterani Topolšice, Mislinje, Dravograda in Šempetra, O. K. Franjo Malgaj, Sipak, Gorenje ter ekipa študentov. Po zanimivih uvodnih bojih so se v veliko finale uvrstili Mi-slinčani in Dravograjčani, kjer je ekipa Mislinje že četrtič zmagala. V boju za tretje mesto smo študentje brez pravega odpora izgubili proti ekipi O. K. Fninje Malgaja, ki je po mnenju večine udeležencev igrala najlepšo odbojko. Končni vrstni red: I. Veterani Mislinje (brata Zaje, Oder, Klemene, Založnik ml., sre., star., Pačnik), 2. Dravograd (Breznik. Gregor, Poplas, Vla- poldrugi uri pa smo ga končali peš. Tov. Avberšek nam je zatem pokazal film o RLV, spregovorili pa smo tudi o problemih in alternativah tega giganta. Bili smo si edini, da je bilo dopoldne zelo zanimivo in poučno. Pomembno je, da smo bili vsi dodobra črni in umazani in smo dobili pravo knapovsko malico, hkrati pa spoznali naporno delo rudarjev in njihove težke delovne razmere. Vsem, ki ste nas popeljali po RLV, iskrena hvala. Upamo, da bomo še naprej sodelovali. žič, Spalir, Lavčnik), 3. O. K.-Franjo Malgaj (Slatinšek, Ban, Krenker, Vindiš, Dretnik, Cigale, Jež), 4. ŠŠK (Dremel, Harnik, Čižmek, Šme, Podoj-stršek. Jug, Plamberger, Boži-čevič), 5.-6. Gorenje in Veterani Topolšice, 7. Sipak, 8. Veterani Šempetra. Po končanem tekmovalnem delu smo udeležence povabili v PLAČ, kjer so si pred podelitvijo priznanj ogledali razstavo del znanega velenjskega umetnika B1GLA in video posnetke turnirja. Vse zainteresirane obveščamo, daje možno dobiti posnetke vaših odbojkarskih mojstrovin na video kaseti in fotosih!!! Več informacij dobite v Placu vsak petek in soboto od 19. ure dalje. Aleš Moj sadni vrt Škrlup - preprečevanje in zdravljenje Danes bi se omejil na škrlup, saj je zdaj že v takem razvoju, da že lahko povzroči trajne posledice. V letošnjem letu je bilo že pet lahkih okužb, tri srednje in dve močni. Škrlup je najbolj nevarna glivična bolezen, ki najprej napade liste, kasneje se širi na plodove, kjer najprej opazimo rahle krastice in nato velike razpoke, ki nam lahko popolnoma uničijo pridelek, prav tako pa nam napade že novoformirane liste za drugo leto. Če izhajam iz dejstva, da smo dosedaj škropili s kontaktnimi fungicidi, kot so Dihtane M 45, Antracol, Captane, Ci-neb, Venturin in drugi, sedaj sledi čas, ko je treba tem fungi-cidom dodati še sistematične fungicide kor so Baycor, To-pas-C, Tridal MZ, Sonax ali Rubigan. Škropiti je treba v desetdnevnih presledkih vsaj še tri do štirikrat, kasneje se lahko ta čas podaljša na štirinajstdnevni razmak. Posebej bi poudaril, da sedaj še zmeraj cveti in ne smemo škropiti z insekticidi proti raznim škodljivcem, saj so na sadnem drevju čebele. Matjaž Jenšterle Bolezen škrlupa na jablani Popravek: V prvem prispevku »Moj sadni vrt« se je vrinilo nekaj tiskovnih napak predvsem pri imenih škropiv. Napačna imena popravljamo s pravilnimi: Sonax, Čosan, Baylethon, De-cis, Metasystox, Pirimor in Pi-nofon. Prosimo za opravičilo. Naš barometer cen Tokrat smo iskali, kje se da najceneje malicati. Cene se vrtijo od najmanj 25,00 do največ 30,00 dinarjev, ponudba pa je bila v torek zelo različna. V Delavskem klubu lahko malicate za 28,00 dinarjev (če imate blok za 25 dinarjev, v Družbeni prehrani pa z blokom za 26,00 dinarjev in brez bloka za 30,00 dinarjev. V torek ste lahko zbirali med dunajskim zrezkom, paradižnikovo solato in pomarančo ter golaževo juho z žličniki in torto. V Košakih (Lmona KK Ptuj) stane malica 25,00 dinarjev, v torek si za ta denar dobil svinjska reberca in zeljno solato. Hotel Paka ima dve ceni, za 28,00 dinarjev ste lahko pojedli dunajski zrezek, pražen krompir in solato, za 25,00 dinarjev pa riž, sesekljan zrezek in solato. V Nami vas malica stane 25,00 dinarjev, v torek sta bili na izbiro dve — široki rezanci z orehi in skuto ter kompotom ali ričet in kom-pot. V Kolodvorski restavraciji malicate za 26,00 dinarjev — v torek kranjsko klobaso s fižolovo solato. Velenjski avtomobilski sejem PHMMMI Velika ponudba, manjša prodaja Lepa in sončna nedelja je tokrat na velenjski avtomobilski sejem pred Rdečo dvorano privabila precej prodajalcev železnih konjičkov od blizu in daleč. Tudi tokrat na sejmu ni manjkalo nedeljskih sprehajalcev, ki si vsako nedeljo ogledajo avtomobile, ki so naprodaj, seveda predvsem njihove cene, da tako najlaže primerjajo koliko je vreden še njihov avtomobil. Tudi to nedeljo je bilo na sejmu veliko avtomobilov različnih znamk. Pa cene? Zastava 101, 1980, 20.000 dinarjev, Yugo 45, 1986, 5.500 DEM, Yugo 55, 1987, 8.000 DEM, Yugo Florida, 1989, 19.000 DEM, Opel kadet, 1986, 20.000 DEM, Opel kadet, 1973, 5.300 DEM, BMW, 1980, 10.000 DEM, BMW, 1973, 9.000 DEM, Renault 4, 1980, 2.200 DEM, Renault 4, 1981, 2.600 DEM, Renault 5, 1988, 13.500 DEM, Lada-Niva, 1988, 9.000 DEM in Golf, 1978, 28.000 DEM. Nekaj srečnežev je svoj avto prodalo, drugi pa . .. kdaj drugič. b. m. Optometer / Maršalu nič rož Tudi letos smo pozabili položiti venec ali rože pred spomenik maršalu Titu na Titovem trgu v Titovem Velenju, ob deseti obletnici njegove smrti. Drago Šulek je sicer položil rože na Titov grob v Beogradu, doma pa ni bilo nikogar, ki bi to ali organiziral, ali storil. (L. O.) Javni red in mir Novega odloka o javnem redu in miru v občini Velenje še nimamo, ker bo treba v njem popraviti nekatere >spodrsljaje<, ki so jih opazili delegati velenjske občinske skupščine. Ena cvetka v njem je recimo takšnale — z denarno kaznijo se kaznuje vodja prireditve, poslovodja ali druga odgovorna oseba, če ne poskrbi, da udeleženci na prireditveni prostor ne prinašajo alkoholnih pijač. Stvar se da razumeti, kot da bi jih morali? Zagoreli so kresovi V krajevni skupnosti Staro Velenje so se mladi odločili, da pri velenjskih smučarskih skakalnicah pripravijo kres. Kres je na predvečer praznika tudi zagorel. V njem pa je zgorelo nekaj avtomobilskih gum in ena podrta in suha smreka. Potem pa so se mladi lotili dveh gabrov, jih posekali in spravili do kresa in prve štiri hlode vgradili v samo podnožje kresa. Potem so se iotili lipe in javorja in posekali še nekaj akacij. Čisto na miru pa so pustili že pred leti posekane akacije, ki so rasle pod elek-tro vodom. Ker imamo že tako ali tako okrnjeno naravo ni treba, da jo še bolj uničujemo. Upajmo, da si bodo gozdarski delavci ogledali na posekanih štorih, kakšno škodo so pri tem povzročili ti mladinci . . . L. O. muHte mi s&Kssu S»®*« ■ 1 S9sm«HK»hvhb*II É muummumm mmimimm ; uwusmmMsww t mimmmmm soauisutiimmiUfiuMU i © TBKLM0 i«»» TOŽILSTVO »CEU» fW!AYTI»WM VEtHJ« I TiMEUW StK»ŠČ£Y«UU FKiftV TTOttM VttBUl ■ TEMS.ÌK0 SOKŽČt V CEUU S HWtty TllOVfM VHEAJ8 I ZEMUISKA KNBfU sf«et»H8čw vEias GEODETSKA WHM NEKATERE TABLE BO TREBA ZAMENJATI (L. O.) Pripravil D. J. Robbv jem programu je pokazal res izredno virtuoznost na gramofonih, popolno veščino brez ene same napake in konec koncev tudi dobrim izborom glasbe. Zato ni čudno, da je dvignil na noge več tisoč glavo množico ljudi, ki se je tega večera zbrala v WEM-BLEY ARENI. S tem pa je bilo konec tudi naših ugibanj kdo bo novi svetovni prvak. Prvo mesto je tako osvojil: DAVID FASCHER (ZRN) in si s tem prislužil dva zlata Technics gramofona (in 5000 angleških funtov, drugo FRANCESCO ZAPPALA (italia) in tretje Anglež D. J. RECKLESS. V teh treh reportažah, ki se z današnjo tudi končuje sem vam hotel opisati London iz drugačnega vzornega kota kot ste ga vajeni. Sam mislim, da mi to ni najbolj uspelo, kajti Londona se enostavno ne da opisati, treba ga je doživeti. Zato vas že vnaprej vabim, da se naslednje leto udeležimo tega spektakla skupaj. »WELCOME TO LONDON« - THE DJ s PARTY 1991!!! Konec London — mesto zabave, diseotek skupine kot so: MANTRONIX, PUBLIC ENEMY, 3rdBASS, INNER CITY . . . Posebej pa se mi zdi pomembno, da je med nastopi teh skupin potekala podelitev glasbenih nagrad imenovanih STANTON DJ MUSIC AWARDS. O samem WALTER-u STANTON-u je znano, da je človek, ki je »kriv« za eno najboljših firm gramofonskih igel na svetu — STANTON. Tovariš Walter je bil tudi letos prisoten na podelitvi njegovih nagrad. Med dobitniki pa naj omenim le nekaj najbolj zaslužnih: absolutno najboljši album leta kraljica belega soft soula LISA STANSFIELD najboljši komad Ride on Time skupine BLACK BOX (ki so bili edini »izžvižgani«, verjetno zato ker so Italijani) skupina leta SOUL IL SOUL (popolnoma zasluženo) in še in še bi lahko našteval nagrajence, kajti podeljenih je bilo kar 22 nagrad. Takoj za podelitvijo je nastopil še zadnji od osmih že prej imenovanih tekmovalcev predstavnik ZR Nemčije DAVID FASCHER. V svo- Med nastopi D. J.-ev smo spremljali tudi natope glasbenih zvezd, ki jih resnično ni bilo malo. Tako smo na samem začetku lahko pozdravili KIM MAZEL-LF-, damo iz Chicaga, ki je zapela svoj zadnji hit. Kasneje so seji pridružili še fantje, ki zase pravijo, da so rojeni na ulicah Los Angeles-a in se imenujejo BOO-YAA T.R.I.B.E/glej sliko/. So dobri izvajalci Rap glasbe in imajo hkrati tudi svojevrsten oderski nastop. Poleg teh so se nam predstavile še naslednje (Svetovno prvenstvo Dee Jay-ev 1990) 3. DAN Finale ' In tako smo končno le dočakali 20. marec in veliki finale, ki se je odvijal v WEMBLEY ARENI. Znano je, da so se vsa prejšnja finalna tekmovanja dogajala v ROYAL ALBERT HALL u, ki pa je sedaj postal že pretesen. Sicer pa sem sam pred odhodom v WEMBLEY opravil tudi finalni »shopping« po raznih trgovinah v Londonu in mislim, da je takrat najbolj trpel prav razvpiti OXFORD STREET in še posebej najboljša in največja trgovina s ploščami in ostalo »kramo« /HMV/the world most famous music store/. Gotovo si lahko mislite česa sem največ nakupil. Plošč, seveda! Bolj, ko sem se bližal WEM-BLEY-u večja je bila gneča, nekateri so celo ostali brez kart, v sami areni pa neverjetna množica ljudi. Moram priznati, da še nikoli nisem videl toliko ljudi na enem mestu. Mislim, da je bilo v areni več kot 10.000 ljudi. Presenečen je bil tudi sam voditelj in šef kluba D M C »mister« TONY PRINCE, ki je imel poleg sebe še znanega Newyorškega D. J.-a FRANKUA CROCKF.R a Skupaj sta predstavljala finalne borbe osmih najboljših D. J.-ev, ki so bili predstavniki naslednjih držav: NORVEŠKA (Kjetil Bec-helie), FINSKA (Eliot Ness), VF.LIKA BRITANIJA (D. J. Reckless), ZDA (Babv G), ŠVEDSKA (Robert Mollnar). ITALIA (Franceso Zappala), DANSKA ( D. J. Ugerlose) in ZR Nemčija (David Fascher). Že iz teh podatkov lahko sklepate kje se nahajajo najboljši »jezdeci plošč« v Evropi. DAVID • ••• MazeUe Svetovni prvak D. J. FASCHER (ZRN) Nagradna križanka Rešitve pošljite do ponedeljka, 21. maja, na Uredništvo Našega časa. l oitova 10, Titovo Velenje / oznako »Nagradna križanka I ra.« 1. nagrada: darilni hon KHK v vrednosti 1.000 din 2. nagrada: darilni bon ER K v vrednosti 800 din X nagrada: darilni bon Kre v vrednosti 500 din 4. nagrada: darilni bon Ere v vrednosti 300 din 5. nagrada: darilni hon Ere v vrednosti 300 din S tem kuponom boste dobili v li : 1R1NIH prodajalnah z živi- zaboj vina Črnina 10 kom toaletnega papirja v rolirah 20 % cene je ! ! KONČNA 1 1 3 5 16 7 & 9 10 H 11 15 % 15 i% rt? 16 49 20 li REŠITE NI i i ■ i Izbor lokacije odlagališča komunalnih odpadkov V zasnovah ekološkega sanacijskega programa občine Velenje smo prebrali, da je iz raziskovalne naloge Zavoda za urbanizem razvidno, da je najustreznejša nova lokacija deponije komunalnih odpadkov v opuščenem kamnolomu tuta ob vasi Gorenje, čeprav niso podane utemeljitve za to. Iz ekološkega vidika je ta lokacija nesprejemljiva: — Odlagališče bi bilo preblizu strnjenih naselij vasi Gorenje in Gneča. Posamezne hiše pa so ta-korekoč na robu lokacije. Ali bi te družine preselili? To bi ureditev deponije močno podražilo. (V drugih ekološko bolj osveščenih državah so deponijam najbli žje hiše 500 m oddaljene.) — Lokacija je takorekoč sredi Savinjske doline oziroma na meji med Zgornjo in Spodnjo Savinjsko dolino. Ta dolina s svojo odprtostjo omogoča huda neurja. katerih atmosferske vode ne hi bile obvladljive: odnašale bi odplake pa tudi odpadke po dolini, ki je izrazito kmetijsko usmerjena. (Na njej se prideluje tudi izvozna kultura — hmelj.) Prav tako odlagališče na pragu doline, ki je hkrati velik bazen talne vode, ni najbolj ustrezna izbira, saj je tuf zelo porozna kamenina. — Lokaci ja je tudi pri vhodu v Zgornjo Savinjsko dolino, ki je izrazito turistično usmerjena. Cesta. ki povezuje Dravograd (Avstrijo)—Titovo Velenje - Mozirje in Logarsko dolino ali preko Gornjega grada Ljubljansko kotlino, pa bi šla celo ob robu smetišča. Zato bi ta lokacija smetišča močno prizadela turistično dejavnost mozirske občine. Poleg toliko uničene površine v naši občini se nam zdi nepremišljeno žrtvovati nov čist kos našega področja za smetišče, ki degradira prostor ali vsaj prostor, ki ni tako tranzitno odprt na vse strani in ni poseljen. Prav tako predlagamo, da se prouči možnost odlaganju odpadkov v . nasip pepela a/i njegovo deponi- lo. saj bo po načrtih nasip kar 1200 m dolg in 400 m širok. Ob uvedbi sortiranja odpadkov, kompostiranja in reciklaže bi se njihova količina zmanjšala na četrtino sedanje. Tudi ne bi v sebovali nevarnih snovi. Zato se nam zdi deponija pepela najugodnejša lokacija za bodoče smetišče, saj je že sama obsojena na dolgotrajno neuporaben prostor. TES bo tako morala uvesti zaprt krog transportne vode za pepel, če bo hotela oživiti Pleve-lovo jezero. Ob preusmeritvi odlaganja pepelnega emulgata v rove rudnika pa bi bilo potrebno tudi poiskati možnost odlaganje odpadkov v njegov e rove. Ce bi ob sedanji količini odpadkov iskali vsakih 20 let novo komunalno odlagališče, bi imeli prav kmalu močno degradirano podeželje. Tudi se nam zdi to napad mesta na podeželje, kjer je pač manjšina prebivalstva, ki pa ima za varovanje okolja še kako pomembno nalogo, kar potrjuje tudi s svojo ekološko osveščenostjo. ki je v mestih skoraj še ni. Podeželski prebivalci si tudi svojo infrastrukturo (ceste, vodovod . . .) gradijo v glavnem iz lastnih sredstev. Zato je degradi-ranje njihovega neposrednega življenjskega okolja uničevanje njihove lastnine. Zato menimo, da je ta načrtovana lokacija smetišča izbrana predvsem iz ugodnega ekonomskega vidika, zelo malo pa je bila ekološko premišljena. V njeno ustreznost nas ne prepriča niti ime strokovne institucije kot je inštitut Jožef Stefan. Dosedanje grožnje ekoloških katastrof nas potrjujejo v mnenju, da imajo strokovnjaki našega pa tudi svetovnega razvoja veliko razuma pa zelo malo modrosti. To modrost so pokazali šele preprosti ljudje, ki so se uprli takemu razvoju. Tako se bodo uprli tudi vaši grožnji, tov. Mraz, ki ste jo napisali v svojem članku, da bo o lokaciji dokončno odločala občinska skupščina. y.i Šaleško ekološko društvo predsednica Marija Šavor. Uničeno življenje, ki ni življenje Z grozo na obrazu sem prebiral vrstice v časopisju o gnusnem in grozljivem zločinu, ki se je zgodil v vasi Hrniči pri Prijedo-ru. Človek s kančkom vesti in duše ne more doumeti, da je to sploh mogoče. Da to lahko naredi (Ä.OVF.K, nekakšno nadbitje z inteligenco. Imamo se za nekaj NAJ. nekaj več-v redno kol predmet ali žival. Takšno dejanje pa ni na nivoju živali, ampak precej pod njim. Solza se človeku utrne, ko vidi v Jani sliko petletne deklice, bilja. ki še ne ve /a svoj obstoj. Bitja. ki bi moralo biti deležno ljubezni. nežnosti in vsega lepega, kar člov ek s srcem lahko otročič-ku nudi. Bitja, ki ni krivo, da živi. Vprašam se. ali je res »PREKLETI ALKOHOL« kriv /a takšna dejanja. Ni samo on. Krivi smo vsi. Vsi. ki dopuščamo, da alkohol skupaj s človekom naredi takšno gnusno dejanje. Kaj se bo zgodilo z malo Me-sudo. če bo sploh preživela. Uničeno življenje, kaj lahko se celo zgodi, da bo za vedno pohabljena. Če bo preživela in odrasla, bo z žalostjo v srcu vprašala vse nas ZAKAJ?. Zakaj ste dovolili »ZVERINI« (očetu), da je počel kaj takšnega? Zakaj ste dovolili, da je uničil življenje meni in ostalim mojim? Zakaj sem morala stara komaj pet let pretrpeti zverinski zločin? Zakaj? Zakaj? Krivca bomo iskali. Toda kje'.' V alkoholu, v puhlih zakonih in členih in . . . Kot je pisalo v Delu, je takšna zverina (ne morem mu reči človek) lahko obsojena po naši »ZAKONODAJI« največ na 15 let zapora. Kdo so tisti, ki dopuščajo takšne zakone? Kdo so tisti, ki na tak način dopuščajo, da se to dogaja. Pogosto beremo v dnevnem časopisju: umor iz ljubosumja, sovraštva, poizkus umora, naklepni uboj ... in še in še. V ospredje mi sili misel, da s tako milimi kaznimi takšna dejanja PODPIRAMO. S tem oa ne kritiziram takšna dejanja samo na jugu Jugoslavi- je. Tudi v Sloveniji se dogajajo: umori, uboji, posilstva. Pred nedavnim v Mariboru. V časopisu piše, da ker so vpleteni mladoletniki, NE SMEJO objaviti niti imen, kaj šele podrobnosti. Zakaj je temu tako? Naj se ve. Če jc človek storil zločin ali gnusno dejanje naj za to tudi polno od-govarja. Pa ne z letom ali kakšnim mesecem več ali manj zapora. Kazen naj ho visoka. Toda ne samo z zaporom, kjer storilci ležijo in počivajo ali pa kaj malega delajo. Smatram, da če je člov ek sposoben sočloveka ubiti, pohabiti, poškodovati ali mu kakor koli uničiti življenje, naj / ŽIVLJENJEM TUDI ODGOVARJA. Sem proti tistim, ki zagovarjajo ukinitev smrte kazni. Za takšen zverinski zločin, kot sc je zgodil v vasi Hrniči pri Prijedoru, je tudi smrtna kazen premila. Obsojeni naj bo obsojen res v IMENU LJUDSTVA na večkratno smrtno kazen. Pa brez vsakršnih izvedenskih mnenj, predlogov in na sploh brez zapravljanja denarja. Ce lahko preživljamo toliko ogroženih bomo preživeli tudi nesrečno družino male Mesude. Nikdar in nikoli več ne sme storilec pogledati na sonce. ( e se bo pa slučajno vrnil na prostost, bo z dejanji nadaljeval. Kdo bo odgovarjal potem? Nihče ne bo prevzel krivde nase. Apeliram na vse. Ne samo to. Od vseh, ki imajo moč, vpliv na preprečitev takšnih dejanj ZAHTEVAM: 1. Da v primerih, ko je človek človeku vzel življenje, ali mu ga poizkušal vzeti, ukrepajo BREZ MILOSTI. 2. Da v si odgovorni še ostreje stopijo na prste alkoholikom, še posebej voznikom. 3. Da se takoj BREZPOGOJNO UKINEJO vse reklame v zvezi z alkoholom. 4. Da se kazni takoj povečajo za nekajkrat. Za umor ali drug gnusen zločin pa zahtevam SMRTNO KAZEN. Drago KOLAR Velenje Veliki vrtni polži Sedaj naravna Veliki vrtni polži (Helix poma-tias) so bili pred leti splošno razširjena in razmeroma pogosta živalska v rsta. Zaradi prekomernega nabiranja pa so postali ogroženi, obstaja pa tudi nevarnost, da bi izumrli. Zaradi nenadzorovanega komercialnega izkoriščanja, ki se ravna izrazito po merilih zaslužka in torej brez upoštevanja bioloških zakonitosti vrste oziroma narave, je Zavod Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine predlagal sprejem odločbe o začasni razglasitvi velikih vrtnih polžev za naravno znamenitost, in sicer za ogroženo živalsko vrsto. Omenjeno odločbo so člani komiteja za družbene dejavnosti naše občine sprejeli, aktualna pa je prav v tem času pred razmnoževanjem. znamenitost Veliki vrtni polži so rastlinojede živali in so ene redkih, ki / lastnimi fermenti lahko preba-\ tj u j o celulozo. S tem precej pripomorejo k razgrejevanju in pretoku snovi. Kot rastlinojede živali so hrana številnim mesojedim. Odvzem več kot sto ton polžev iz narave, kolikor jih naberejo nabiralci v enem letu, pa pomeni ne samo upočasnenje pretoka snovi, pomanjkanja hrane za mesojede živali, ampak tudi nenadomestljivo v rzel v prehranjevalnih in drugih odnosih v bioceno-zi. Ob tem pa bi lahko omenili še druge nevšečnosti, ki jih povzročajo nabiralci. Veliki vrtni polži so za sedaj začasno razglašeni za naravno znamenitost. Vse pa kaže, da bo kaj kmalu izpeljan postopek za trajno varstvo velikih vrtnih polžev. Nemalo sem se začudila, ko sem prejela tri položnice stanovanjskega gospodarstva, kajti vsaka podražitev prav zaradi nizkega standarda, človeku da pač pomisleke. Za kaj gre? Na položnicah stanovanjskega gospodarstva so obratovalni stroški kar za 100 odstotkov višji kot v prejšnjem mesecu. Razmišljala sem takole: najbolje, da o tem povprašam predsednika hišnega sveta. Tovariš Toporiš je bil začuden in mi je rekel, da se je zmotila >stanovanjska<, da se nični podražilo. Potem sem razmišljala. da hi se lahko 'stanovanjska' stanovalcem malo opravičila. Toda tovariš Toporiš je drugim dejal drugače. Zaradi tega sem se s pomočjo telefona obrnila na stanovanjsko gospodarstvo in tovariš Likar mi je pojasnil, da je tovariš Toporiš podražil delo čistilke in delo hišnika. Torej ima predsednik hišnega sveta zelo široka pooblastila, med dru- Pogovor o vsakdanjih tegobah Vojakovo pismo Dober dan, dragi urednik! Prejmite prisrčne pozdrave iz prijetnega mesta Novi Sad. Mesto leži ob Donavi, ki menda potrebuje zaščito vojne mornarice, katere del sem od junija lanskega leta. Karkoli bi tukaj kritiziral, razen hrane, bi lagal, kar pa mi zaenkrat še ni potrebno. Po dopoldanski službi mi ostane veliko prostega časa in kaj je lepše, kot v roke vzeti knjigo ali časopis, še posebno če je to tednik iz rodnega kraja. Povem vam, da velikokrat, ko s pismom prejmem Naš čas, prej prelistam časopis kot odprem pismo. Postali ste dober časopis, z zanimivimi rubrikami, dobro kritiko (Emona Expres) in dokaj nepristranskim orisovanjem dogodkov. To je v današnjem času, časopisu kot je vaš potrebno in verjamem, da ni meščana, ki ga ne bere redno, če ne drugače, pa v službi. Mislim, da je bojazen, da ljudje od sedaj, ko gre naročnina iz njihovega žepa, ne bodo več brali časopisa, popoln nesmisel. Dobrega časopisa smo danes ne samo potrebni, ampak smo v veliki meri tudi odv isni od njega. Velikokrat slišiš novico, ko komaj čakaš, dajo sporočiš starim prijateljem in ko jo poveš, naletiš na posmeh: »Saj to smo pa že zdavnaj prečitali v Našem cajtu«. In to je tisto, kar daje časopisu vrednost, spoštovanje in v veliki meri tudi ceno. Da vas ne bom samo hvalil, pa bi rad malce tudi pokritiziral. Manjka mi kotiček, ki mu pravijo Trič-Trač, križanke in šale. Nam mladim je zelo zanimivo, kdaj kakšen politik naredi majčkeno aferi-co, kdaj se kakšnemu gospodarstveniku zlomi noga na stolčku in podobno. Poleg tega pa je res, da ne samo, da se radi smejemo tujim napakam, se iz njih tudi veliko naučimo. Na koncu bi se rad v svojem in v imenu vseh nas, ki tukaj prebiramo naš tednik, zahvalil štabu TO za res redno pošiljanje. Upam, da bom lahko v naslednjem pismu napisal, dnevnik Naš čas in obljubljam, da vam bom ostal zvest tudi po služenju vojaškega roka. deselar Milja PirnaI Včasih tudi kakšna pohvala godi, pa smo ji zato odmerili prostor. v Široka pooblastila predsednika hišnega sveta gim lahko brez stanovalcev podraži obratne stroške, na stanovanjskem gospodarstvu pa verjamejo na >lepe oči«. Zdaj se ne čudim, da je bil tudi prostor kolesarnice odvzet na tak način. Dan je bil v uporabo hišnemu svetu oziroma hišniku, in s tem odvzet edini prehod do dvigala ne glede na otroke v vozičkih in invalide. Dragi stanovalci v hiši na Jenkovi 19, če se vi s tako demokracijo strinjate, se lahko, jaz se ne! Če kdo doma vzame denar brez da pove, je to zame kraja. In tudi takega načina jemanja denarja ne bom nikomur dovolila, v naši stanovanjski skupnosti že ne. Ce pa so res pooblastila tako široka, potem še naprej ne verjamem. da se bomo izvlekli i/ težav. Nisem /a tako demokracijo! .lužica Dejak. Jenkova IV Titovo I 'elenje Deževen konec tedna so člani velenjsko-koroške podružnice društva multiple-skleroze izkoristili za občni zbor oziroma bolje za srečanje, za pogovor o vsakdanjih tegobah in snovanju društvenih načrtov v prihodnje. Pred petimi leti, ko so ustanovili to podružnico, je bilo vanjo včlanjenih osem bolnikov, danes jih združuje že okrog 50. Na terenu jih živi gotovo še več in prav slednjim v društvu namenjajo že nekaj časa precej pozornosti. Tako so lani obiskali zlasti nepokretne na domu in jim nudili najrazličnejše oblike pomoči. Ob slednjem je treba omeniti še skrb za rehabilitacijo, ki je na pragu 21. stoletja vsemu navkljub še najučinkovitejše zdravilo za to bolezen. V razpravi o vsakdanjih tegobah so udeleženci sobotnega srečanja opozorili na težave, s katerimi se srečujejo pri tem, se dotaknili dela invalidskih komisij in nekaterih zdravstvenih delavcev v širšem slovenskem prostoru. Ob tem pa vendarle priznali, da za svoje boljše počutje, za lažje premagovanje ovir tudi sami marsikdaj premalo storijo. Širša družbena skupnost sicer ima posluh za reševanje njihovih vprašanj, toda zaradi vse večjih gospodarskih težav pomoč prispeva v materialni obliki. Kljub vsemu so se ob tej priložnosti iskreno zahvalili vsem, ki so jim doslej kakorkoli pomagali. Letošnji delovni program podružnice društva multiple skleroze velenjsko-koroškega področja ne bo bistveno drugačen od lanskega. Obiski nepokretnih članov, nudenje pomoči po svojih zmožnostih, skrb za rehabilitacijo, spremljanje dosežkov v tej veji medicine bodo v ospredju prizadevanj. Močno pa se bodo med drugim še trudili, da bi v zdravilišču Topolšica, kjer so jim že sedaj dokaj na široko odprta vrata, imeli svojega željenega nevrologa. »Popravek« goljufije Pred kratkim sem v Našem času zahtevala javno pojasnilo v zvezi s poročilom o izvajanju 4. samoprispevka v občini Velenje. Tam je bilo namreč zapisano, da je bila v Lokovici asfaltirana tudi cesta Draj- Zapušek Dobnik. V članku sem jasno napisala, da je bila cesta asfaltirana le na odseku Draj- Bizjak, kljub temu. da smo samoprispevke plačevali tudi pri naši hiši. Namesto jasnega odgovora je bil v zadnji številki Našega časa objavljen samo »POPRAVEK«, v katerem anonimni avtor sporoča, da je prišlo do pomote samo pri besedilu (tiskarski škrat?), namesto Draj —Zapušek—Dobnik, bi morali pisati samo Draj — Zapušek- Bizjak (kar pomeni skoraj 300 m ceste manj). Če odgovorni za samoprispevek vedo, da so naredili napako, potem naj je vsaj ne popravljajo na tako bedast in nedostojen način. V programu za 4. samoprispevek (javno je bil objavljen v posebni prilogi Našega časa »ZA BOLJŠI JUTRI«, dne 21. aprila 1985) je bilo navedeno asfaltiranje ceste Draj Zapušek— Dobnik, torej naj odgovorna oseba z imenom in priimkom, pove kdaj in zakaj je bil program 4. samoprispevka spremenjen (če je bi]'.'): oziroma če ni bil spremenjen, zakaj ni bil v celoti realiziran? Če so nas že odpisali, ali nismo vredni vsaj odgovora ZAKAJ? Zakaj je bil denar za nekatere neplanirane odseke, za tega pa ne? Kolikor vem. za izvedbo samoprispevka skrbijo vsaj trije profesionalci v občinski zgradbi, na čelu vseh pa je menda sam predsednik izvršnega sveta. Prepričana sem. da on tega problema ni poznal, da pa bo sedaj zadevo raziskal in če drugega ne, poskrbel vsaj za dostojen odgovor. Sklicevanje na napako v »POPRAVKU« je torej čisto sprenevedanje. Plačevali smo prvi, drugi, tretji in četrti samoprispevek, zato ker smo vedeli, da mora naša krajevna skupnost in celotna komuna napredovati in z njo tudi mi. Verjeli smo. da je to način, da se tudi mi približamo mestu, pa smo bili izigrani! Pri zadnjih volitvah je bilo izglasovano tudi podaljšanje samoprispevka. tudi tega bi rade volje plačevala, pa ga žal ne morem — imam namreč varstveni dodatek k pokojnini. Zanima me, ali bo tokrat program realiziran v celoti ali pa bo zopet kdo ostal na cedilu. kot se je to zgodilo nam'.' Lep pozdrav s pozabljene domačije! CILKA DOBNIK LOKOVICA 146 Stane Krevzel Na pragu letošnje prezgodaj razcvetele pomladi je mnogo prezgodaj po dolgotrajni bolezni omahnil 23. marca priljubljeni krajan Šmartnega oh 1'aki Stane Krevzel, upokojeni prosvetni delavec in spoštovan funkcionar družbenopolitičnih organizacij. Luč sveta je ugledal v številni kmečki družini 9. novembra leta 1927 na Malem vrhu nad Šmartnem ob Paki. Še ne star IS let je odšel v partizane in ostal po končani vojni v vojaški suknji graničarja še dolga 4 leta v Vojvodini in na Primorskem. Zaradi težkih pogojev in poman jkljive obleke si je v dežju in snegu na braniku domovine nakopal težko bolezen, ki ga je nadlegovala vse do prezgodnje smrti. Ker v mladosti ni imel možnosti za šolanje, se je kasneje z izredno voljo in inteligenco po raznih tečajih usposobil za učitelja tehnične vzgoje. Služboval je na celjski gimnaziji, nato v Titovem Velenju, upokojitev pa dočakal na šoli v Šmartnem ob Paki. Vsepovsod, kjer so Stanetovi učenci s svojimi tehničnimi in likovnimi izdelki sodelovali na razstavah, povsod so izstopali, saj so bili tehnično in funkcionalno dovršeno izdelani. Stane Krevzel ni bil le učitelj, ampak tudi človek, ki je storil veliko za svoj kraj. Ker je veliko potov al zlasti v Švico, je videl marsikaj lepega in korist- nega ter to poskušal uresničiti tudi v domačem okolju, še zlasti na področju Ljudske tehnike. ki je kmalu dobila svoi dom. V njem so se vzgajale generacije bodočih tehnikov, šoferjev in inženirjev, na kar je bil pokojni Stane zelo pono- sen. Za svoje prizadevno in vestno delo na vseh področjih ljudske tehnike je Stane prejel številrfa priznanja, plakete in druga, tudi državna odličja. Njegovo doslednost in sposobnost so cenili krajani Šmartnega ob Paki in mu zato zaupali številne funkcije tako v krajevni skupnosti kot v občinskih organih in družbenopolitičnih organizacijah. Na vseh teh področjih je Stanetovo delo pustilo za sabo veliko sled, kar so s hvaležnostjo poudarili tudi vsi trije govorniki ob slovesu. Na zadnji poti so ga pospremili številni prapori in množica ljudi od blizu in daleč, ki so Staneta cenili in spoštovali. Domači pevski zbor pa mu je ob uri slovesa zapel ganljive žalo-stinke. Viktor Kojc Zakaj čakamo, zakaj kasnimo? Redna letna skupščina medobčinske organizacije slušno prizadetih O problematiki, kako se lotiti prestrukturiranja gospodarstva in v zvezi s tem reševanja ekonomskih in tehnoloških presežkov smo v Našem času že v začetku leta 1989 obširno pisali in zlasti opozarjali na to, da je nujno in hitro treba ukrepati, da ne bo prepozno. Kakor je že pri nas običaj se je pač zgodilo to, da teh opozoril skorajda nihče ni resno vzel, a tam kjer so kaj začeli so bili dokaj površni. In zdaj smo tam: zdaj nam grozi, da bo vedno več delavcev na cesti. Lahko mirno rečemo, da je do vsega tega prišlo tudi zato, ker nismo hoteli sodelavcev ali prijateljem povedati, da so odveč, da jih več ne rabimo in da si naj raje poiščejo delo drugje oziroma naj se pač zaposlijo na delu za katerega so vendar usposobljeni. Predvsem pa nismo nikomur upali v obraz povedati, da ni zadosti če hoče in želi hoditi na delo pač zato, da si zagotavlja boljši kos kruha in ne hodi na delo zato, da bi sploh kaj ustvarjal ali soprispeval k našemu boljšemu »jutri«. Tako je in nič drugače. Kako bi sicer lahko prihajalo do tega, da smo doslej izkali presežke delavcev le v neposredni proizvodnji in sploh ne (ali pa zelo malo) v administraciji oziroma v družbenih dejavnostih! Pa tudi sedaj, ko nam bije plat zvona se marsikje še tako obnašamo in sploh ne poskušamo hitreje urejevati postopke za ugotavljanje presežkov delavcev in tu- di sicer nikomur nočemo v obraz povedati: ti boš tudi odveč, ker ne bo dela. Podatki kažejo, da se povečuje število brezposelnih. Ob koncu leta 1986 jih je bilo v Sloveniji 25371, v letu 1990 že nekaj čez 30000, a sedaj že navajajo, da je v slovenskem gospodarstvu preko 93000 presežnih delavcev. Tako bi naj vsak peti delavec predstavljal višek. Jasno je tedaj, da bo vse te delavce potrebno v naslednjih letih preusposobiti za produktivno zaposlitev ali pa poskrbeti kako drugače za njihovo socialno varnost. Po zadnjih, ne ravno najbolj preverjenih podatkih, je v naši občini 1100 nezaposlenih, a le okoli 35 % je takih, ki jim bo lahko oziroma morala pristojna služba zagotavljati socialno varnost, a vemo, da ta lahko traja največ dve leti, nakar si bo moral vsak, tudi sam iskati zaposlitev bodisi v domači občini ali pa tudi drugje. Taka je edina stvarnost in jo tudi nobeden, še tako svoboden sindikat ne bo mogel razrešiti. Še več. Po mojem bodo težave še hujše če se bomo sedaj prepirali ali je sedanja možnost in sposobnost našega gospodarstva, da sploh lahko nudi take osebne dohodke kot jih zahteva sindikat in pri tem nihče noče nič poslušati, da tržno gospodarstvo rabi predvsem pridne, vztrajne in prizadevne delavce ne pa tiste, ki bi predvsem radi hodili samo v službo. ne pa delati poln delovni čas, saj vendar vemo, da je doslej izkazano, da smo »intenzivno« delali največ 3-4 ure! Tudi sicer se bomo morali vprašati ali res hočemo imeti vse mogoče ugodnosti pa nato propasti (češ, gremo pa raje v stečaj, ko je tam ugodneje) ali pa se bomo nekaterim ugodnostim odrekli in to zato, da bomo vsi preživeli, ali pa bomo dopustili, da nekateri stremijo k blagostanju, ko drugi nimajo niti za kruh in mleko! Zdaj je res prišel tudi pluralistični čas za taka razmišljanja, ko nam vsi obljubljajo svetle čase iz vseh mogočih zornih kotov, pa tudi iz temačnega ozadja!! Sicer pa smo ta zapis začeli s problemom kako razreševati tehnološke viške, ki so oziroma bodo nastopili prav povsod, a žal nekateri še zatiskajo oči pred tem problemom. Tu je zvezni zakon o delovnih razmerjih jasen. Merila o tem komu bo prenehalo delovno razmerje in komu ne oziroma kdo bo na listi odvečnih delavcev bo določil zakon, kolektivna pogodba in zlasti splošni akt podjetja, v koliko seveda ne bo podjetje neposredno uporabilo kolektivno pogodbo. Republiški zaKon o delovnih razmerjih, ki je začel veljati 24. 4. 1990 je že določil merila in postopek za razreševanje ne samo tehnoloških ampak tudi ekonomskih in »drugih« viškov delavcev. Iz vseh zakonskih zapisov je. vsaj za sedaj, mogoče razbrati le to, da bo vsak primer viška delovne sile podrobno obdelan in obravnavan, a če ga ne bo mogoče razrešiti na načine, ki so opisani v čl. 33 zakona, bo pač takemu višku delovne sile prenehalo delovno razmerje s potekom dveh let, a mislim, da se iz zakona težko razbere kdaj začne ta rok teči in bo to spet odvisno od sodne prakse. Ker pa zakon nekatere rešitve prepušča kolektivni pogodbi je potrebo dodati še to, da generalna kolektivna pogodba (za sedaj je še v osnutku) izrecno določa, da organizacija oziroma delodajalec ne moreta uveljaviti odločitev o prenehanju potreb po delavcih, če ne sprejmeta programa razreševanja presežnih delavcev oziroma ne dobita soglasja sindikata k temu programu! In prav za konec še naslednje: že danes začnite pripravljati program razreševanja presežnih delavcev in sodelujte pri tem s sindikatom. Nikar ne dopustite vse samo slučaju, ki vas bo prav gotovo pripeljal do stečaja, kjer pa vsem delavcem preneha delovno razmerje po samem zakonu! Močno dvomim, da nas bodo pri tem res lahko rešile nove in napredne sile, ko pa bo vendar tudi na področju delovne sile deloval trg, ki pa je neusmiljen! -trih Aprila so se zbrali na redni letni skupščini člani Medobčinske organizacije slušno prizadetih. V uvodnem delu je predsednik organizacije izrazil bojazen za prihodnost slušno prizadetih in invalidov nasploh z besedami: »Zavedamo se, da živimo v času vsesplošne krize, ko se sleherni član naše družbe srečuje s hudimi težavami. Bojimo pa se, da bomo prav invalidi tisti, ki bomo prvi in najhuje prizadeti. Že doslej je družba za nas namenjala le malo denarja, vemo, da ga bo poslej še manj. Toda pozivamo vse vas, ki boste odločali o našem življenju, vsaj prisluhnite nam in dajte nam možnost, da bomo tudi sami dali svoj prispevek k razvoju družbe.« V nadaljevanju je bilo podano poročilo o delu organizacije v preteklem letu. Iz njega je razvidno, da so se v preteklem letu ukvarjali predvsem z reševanjem socialnih problemov, z iskanjem zaposlitve, seveda pa so veliko skrb posvečali tudi izobraževanju in informiranju. Medse so povabili različne predavatelje in druge ljudi, ki bi na različne načine lahko pripomogli k povezo- vanju slušno prizadetih s slišeči-mi. V živahni razpravi, ki je sledila pa so slušno prizadeti izrazili željo, da bi jih tu in tam tudi polnočutni sodržavljani povabili medse. Doslej se še ni zgodilo, da bi v kakšnem vabilu za kulturno ali drugo prireditev napisali, da so poskrbeli tudi za tolmača za slušno prizadete in tako še posebej vabijo vse tovrstne invalide. Delegati so sprejeli tudi delovni načrt v katerem so zastavili svoje delo za letošnje leto. Pri tem so posebej poudarili, da je kljub vsem težavam, ki bodo nastopile potrebno zastaviti vse sile za nadaljnji razvoj društva. Društvo je tisto družbeno okolje, ki je občutljivo za dejanske potrebe in interese slušno prizadetih. Leti se morajo povezovati med seboj, da lahko zastopajo svoja stališča, interese, vendar ne v okviru ločenosti od ostalih ljudi. Povezovati se morajo tudi navzven. Razvoj ni v zapiranju vase. temveč v povezovanju z ostalimi ljudmi v družbi. Poseben pomen društva je v tem, da je odprto invalidni osebi vse življenje. DARINKA MEH Se o golobih Center srednjih šol je dokončno odpovedal gostoljubje golobom na svoji strehi. Skoraj bi verjeli, da je bil projektant njihove zgradbe ljubitelj teh živali, saj jim je sezidal idealen prostor za gnezdenje. Sedaj po najmanj desetih letih se je CSŠ odločil, da golobe s svoje strehe prežene. Kot nekako v opravičilo svojega ravnanja pa je o tem objavil tudi članek v Našem času, ki vsebuje zelo odklonilen odnos do teh ptic, čeprav je golob po vsem svetu simbol miru in sožitja. Zelo lahko je ljudi prepričati, da so golobi leteče podgane in vzeti predvsem mladim ljudem, ki še nimajo trdnih lastnih mnenj, spoštovanje do teh živali. Do tistega, kar mlad človek ne spoštuje, pa zna biti .zelo KRUT. Kadar želimo vzbuditi odpor do neke živali ali kadar želimo opravičiti svoj negativni odnos do nje, jo proglasimo za raznašalko bolezni. Tako se sedaj tudi v Ljubljani bije pasja vojna in prepričuje ljudi, kako nevarni prenašalci bolezni so psi. Toda najpogostejši prena-šalec bolezni je človek sam. Zaradi človeških pljuvcev po pločnikih in cestah, ki jih pohodimo in odnesemo na podplatih v stanovanja, razrede, delavnice in pisarne, je zbolelo že veliko več ljudi kot od bolezni, ki jih raznašajo golobi. In če pomislimo na vse luže, ki so sled bruhanja pijancev ali njihovega urina, lahko primerjamo tudi človeka s podgano, ki povzroča in prenaša najrazličnejša obolenja. Če želimo zmanjšati število golobov tako, da ne bomo prizadeli svojih humanih čustev in njim trpljenja, uporabimo zanje kontracepcijska sredstva, saj doživljajo spomladi največjo stisko, ko si iščejo primeren in varen prostor za gnezdenje, tega pa v našem mestu ni. Morda bi lahko kar CSŠ zgradil golob-njake v svojem parku na mestu, kjer je sedaj kletka za psa. Psu pa bi se poiskal bolj primeren in zaščiten prostor, ki bi ga varoval pred vremenskimi vplivi in ljudmi. Mestni golobi pomenijo marsikateremu starejšemu človeku, pa tudi majhnemu otroku, edini stik z živalmi, zato niso redki ljudje, tudi v našem mestu, ki jih krmi- jo. Tudi golobi bogatijo s svojo zvestobo in milino naše čustveno življenje. Videla sem goloba, ki je svojo mrtvo družico, ki jo je povozil avto. po daljšem posku-šanju zvlekel s ceste preko pločnika v travo in ob mrtvi družici ostal še ves dan. Če so živali ne-čustvene in neobčutljive za trpljenje, zakaj je potem to storil? Marija Savor, predsednica Šaleškega ekološkega društva Spoštovani župani Jasno opredeljeni občan nisem prizadet, sem pa razočaran nad odgovoroma na moj članek SPOŠTOVANI ŽUPANI. Namesto, da bi »bodoči župan« pojasnil moje navedbe je po stari aktivi-stični navadi aktiviral kolektiv svoje šole. S tem ni zmanjšal mojega spoštovanja do stanovskih kolegov, ker sem bil prisoten na 6-urni seji dne 12. 12. 1972, ki se je zaključila z diktatorsko zahtevo Natka »za oba ni več prostora na šoli« in mojo protipravno izključitvijo iz šole. Pričakoval sem, da bo pojasnil, če je že dobil iz. Maribora katalog z opisom umetnin kiparja Napotnika, ki ga je obljubil njegovi ženi in kje si ga lahko občani ogledamo; iz arhiva bi lahko poiskal stroškovnik za njegove nesmiselne pravne zaletavosti in soobčanom pošteno povedal, koliko so za to plačali. Tudi o tem, kako me je kot »pravilno idejno« usmerjen pedagog preganjal zaradi vere, da sem si moral varstvo iskati celo pri organih ZK na šoli, občini in republiki. Zanimivo bi bilo zvedeti, kako je ukinil delovno mesto učitelja matematike (moje ure je poučeval telovadni učitelj), pa o odločbah, sodbah in sklepih sodišč, ki jih je kot ravnatelj in komunist v pravni državi zavestno ignoriral. O štrajku, ki ga je organiziral ob moji vrnitvi na šolo dne 12. 1973 prvi dve učni uri in o osebnih občutkih, ko mi je v razred vrtnar prinesel šopek cvetja / vizitko »PRAVICA II ZMAGALA! VAŠI S L DA NJI IN UIVŠI UČENCI.« V času študija na fakulteti nisem nikoli srečal Matjaža Natka. Res je, da sem absolviral II stopnjo visokošolskega študija na fakulteti v Ljubljani z opravljenim diplomskim delom nisem pa diplomiral zaradi očetove smrti in razmer doma. S tako pomanjkljivo izobrazbo sem se zaradi potreb na šoli in po nasvetu pedagoškega svetovalca zaposlil /a določen čas na OŠ. Ko sem se dokončno odločil ostati na soli sem po redni poti končal VPŠ oddelek za matematiko fiziko, diplomiral in opravil strokovni izpit. Tako, da s pomanjkljivo izobrazbo nisem delal sramote ustanovi na kateri sem delal. Na prigovarjanje sodelavcev, ki so zvedeli za prijavo Natka sem tudi jaz vložil prijavo za delovne naloge ravnatelja. Natka smo namreč poznali po kvalitetah učitelja telovadbe in si ga nismo mogli s temi kvalitetami predstavljati kot pedagoškega vodja. Jaz sem imel navedene pogoje, Na-tek pa partijsko knjižico za ostalo naj pa sam pove. Sedaj pa k partijski kazni, ki jo tako vztrajno zanika. Postopek o njegovih moralno-politi-čnih prekrških je vodil leta 1975/76 predsednik III. senata Častnega razsodišča ZK Slovenije Ivo Janžekovič na sejah 17. 9. 1975, 16. 1. 1976 in 19. 2. 1976. Citiram iz dopisa št. 45/8-75 z dne 25. 2. 1976 Častnega razsodišča ZK Slovenije III, senat z lastnoročnim podpisom Iva Jan-žekoviča. »Senat meni. da ste v pritožbenem postopku proti ukrepom, ki so bili povzeti proti vam s strani vodstva šole. dobili polno zaščito s strani pravosodnih organov. Kar se pa tiče ravnanja in odgovornosti člana ZK Matjaža Natka, pa ste bili priča kritični obravnavi primera na seji častnega razsodišča občinske konference ZKS Velenje dne 17. 9. 1975 v kateri ste tudi sodelovali.« Na tej seji so bili poleg naju še trije vodilni funkcionarji ZK Velenje. Obtožnico proti meni so utemeljevali z. informacijami, ki so jih dobili od ravnatelja Natka. Kaj vse so mi očitali je težko verjeti. Učence sem zbiral v šoli in jih organizirano pošiljal k verouku. policija je pri meni doma zaplenila prepovedane v erske časopise, ženi nisem preprečil obiskovati cerkvenih obredov, očeta so po smrti ustoličili za cerkvenega ključarja itd. Seja je trajala dobri dve uri. Nato je da! predsednik besedo še meni, ki sem lahko bre/ dlake na jeziku po-kropanim funkcionarjem ZK pojasnil laži. Na koncu je povzel zaključno besedo z razlago ustavnih določil glede vere, zagrozil prisotnim, da me morajo pustiti na miru glede vere in da ne smem žene ovirati glede vere. Trdno in odločno je zahteval ustrezno partijsko kazen za Natka. Če ga ne boste kaznovali vi, ga bomo pa mi je zaključil. Zlagan je njegov zagovor v radijski oddaji, ko govori o Francetu Po-pitu in helikopterju o tem se sploh nismo pogovarjali. Na podlagi tega, ga je OO ZK OŠ Biba Rock Šoštanj na svoji seji dne 22. marca 1976 kaznovala z OPOMINOM kot vzgojno-političnim ukrepom. Kot olajševalno okolnost mu je štela nepoznavanje aktov. To je žalostno za ravnatelja kot varuha zakonitosti na šoli, še bolj pa »bodočega župana« občine Velenje. Zaslug, priznanj in odlikovanj nimam nobenih in tudi tako je prav, ker me v ničemer ne ovirajo pri mojem učno-vzgojnem delu. Pričakujem, da bo tudi temu zapisu sledila tožba zaradi razža-Ijenja časti kot sem jih v preteklosti doživljal od gospoda Natka in dveh njegovih večdesetlet-nih partijskih kameradov. Jože Vok jasno opredeljeni občan Vsi pisni dokazi so pri meni v arhivu. K članku »P >a V predzadnji številki tednika Naš čas je bil objavljen članek direktorja TOZD Toplotna oskrba z naslovom »Predsednik komiteja pa kar po svoje«. Ker je iz članka na določenih mestih razvidno, da naj bi bilo to mnenje celotnega VEKOS-a, moram poudariti, da se ostali člani kolegija IPO DO »VEKOS« od trditev v članku distanciramo. Nikakor namreč ne moremo pritrditi kritikam na račun predsednika KPGVO, saj vemo, da izredno dobro pozna problematiko komunalnostanovanj-skega gospodarstva, tako v dolini kot tudi v širšem prostoru. To svoje znanje je v vsem svojem mandatu kot predsednik KPGVO nemalokrat dokazal v prid nadaljnjemu razvoju teh dejavnosti v naši občini (ki jim žal v preteklosti izvršni sveti občine, niso namenjati potrebne pozornosti glede na njihov rar po svoje...« pomen} in ne nazadnje tudi v naši delovni organizaciji. Menimo, da je potrebno prisluhniti vsaki misli in ideji o čimbolj racionalnem načinu dela kot tudi organiziranosti komunalnih dejavnosti. Prav gotovo pa bodo v zvezi s lem dokončno oceno izrekli uporabniki naših storitev preko poslancev v novem občinskem parlamentu. S tem člankom oz. odgovorom nikakor ne mislimo načenjati póte-mike s svojim sodelavcem, radi pa bi le opozorili na dejansko stanje oz. stališča v zvezi z obravnavano problematiko. Vsekakor pa lahko ima vsak svoje mnenje o določenih stvareh, prilagajali pa ga mora predvsem našim skupnim interesom, interesom uporabnikov kot tudi izvajalcev. V. d. direktor DO •>VEKOS« Anion Brodnik, ing. var. Direktor tozd Toplotna oskrba pa kar po svoje V predzadnji številki NAŠEGA ČASA je direktor TOZD Toplotna oskrba DO VEKOS v članku PREDSEDNIK PA KAR PO SVOJE napadel predlog Komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja zborom občinske skupščine za izdajo Odloka o organiziranju javnega podjetja (podjetij) v komunalnem in stanovanjskem gospodarstvu naše občine. Glede na to, da je bilo vprašanje, organiziranja enega, dveh ali večih javnih podjetij iz dosedanje DO VEKOS vseskozi polemično, je Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja pripravil variantni predlog, po katerem naj bi se na podlagi argumentov šele pojavni razpravi v skupščini dokončno odločilo o številu novih javnih podjetij. Pomisleki o ustreznosti ene ali druge rešitve so so zlasti, ker se zakonodajna re- forma na področju komunalnega in stanovanjskega gospodarstva še ni niti dobro začela, pa ni mogoče predvideti kakšne bodo končne in usklajene rešitve v novih, z ustavnimi dopolnili spremenjenih zakonih dejavnosti. V gradivu, ki so ga sprejeli pristojni zbori občinske skupščine so te razmere, pojasnjene, kakor tudi prednosti in pomanjkljivosti posameznih rešitev, zato je čustveni izliv direktorja TOZD Toplotna oskrba, Mirana Gmajnerja, ki želi za vsako ceno samostojno podjetje TOPLOVOD in direktorsko mesto popolnoma nepotreben. Poslabšanje ekonomske situacije v TOZD Toplotna oskrba in v celotnem komunalnem in stanovanjskem gospodarstvu ne gre povezovati s sedanjo organiziranostjo DO VEKOS, saj so z ukrepi Zvezne vlade cene komunalnih storitev in stanariu za- mrznjene, pa so ne glede na reorganiziranost vse komunalne organizacije v Sloveniji v podobnem položaju. Zahteve po racionalizaciji poslovanja in delovanja komunalne dejavnosti, so zato dandanes samo izrazito prisotne, sicer pa so bile pred kolektiv DO VEKOS postavljene že pred leti in jih je bila tudi TOZD Toplotna oskrba in njen direktor Miran Gmajner dolžan izvajati. Uporabnike storitev, če se nanje že sklicuje, pa ne zanima organiziranost podjetja, ampak cenenost in zanesljivost oskrbe. Zato je SLEPLJENJE UPORABNIKOV kvečjemu vztrajanje direktorja na organiziranju večih javnih komunalnih podjetij, saj bo to zanesljivo privedlo do dražjih storitev in manjše obvladljivosti oskrbovalnih sistemov v občini, to pa do dražjih in manj usklajenih novogradenj. VIŠEK CINIZMA, ki ga želi direktor TOZD Toplotna oskrba pripisati meni, pa je njegova zahteva za pokrivanje nastale izgube ob sočasnem pretiravanju z osebnimi dohodki, nakupu novega službenega avtomobila R 19, ter vodenje številnega vodstva TOZD na dvodnevni izlet na Dunaj (sejem INTER-KLIMA). Vse na račun uporabnikov toplotne oskrbe, čeprav gre za MARGINALNF. OSEBNE CILJE posameznikov!? No, ne glede na izrečeno pa sem še vedno vztrajen zagovornik toplotne oskrbe v našem mestu tako z vidika cenenosti, kot z vidika zanesljivosti preskrbe. Ce dodamo še njeno pomembnost z vidika zaščite bivalnega okolja bi nam ne smelo biti vseeno KDO IN K \KŠNI LJUDJE vodijo to dejavnost ! Predsednik KPGVO Jože Mraz. ing. str. ČETRTEK 10. maj 11. maj SOBOTA 12. maj 13. mai PONEDELJEK 14. maj TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1 MTV SLOVENIJA 1 8.50 9.00 9.25 9.45 10.05 10.30 11.00 14.50 15.00 15.30 15.30 16.45 17.15 18.00 18.15 19.00 19.30 20.05 21.10 22.15 22.35 0.00 Video strani Mozaik, ponovitev — Spored za otroke in mlade: Grizli Adams, ameriška nanizanka. 4. del Tv Mozaik — Šolska TV — Kronični bronhitis Estetska vzgoja Slovenski impresionisti, 1. del — Matej Strnen Slovenci v zamejstvu Video strani Video strani Žarišče, ponovitev Skupaj na sledi. 11., zadnji del angleške nanizanke Tv dnevnik 1 Tv mozaik, ponovitev — Slovenci v zamejstvu Šolska TV Spored za otroke in mlade — Ciciban, dober dan: Pomlad v dolini ribnikov Ovčar Hobo, ameriška nanizanka Risanka Tv dnevnik 2 E. Waugh: Vnovič v Brides-headu, angleška nadaljevanka, 2. del Tednik Tv dnevnik 3 Retrospektiva sodobnega slovenskega filma — Christopherus Video strani SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni. 10.05 Teleshop 10.30 Grešnik v poznih letih, ameriška komedija. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza 14.05 Perrine, Horoskop, Ladja ljubezni, Zaljubljen v čarovnico. 15.55 Teleshop. 16.50 Kadeče pištole. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Moda. 17.50 Duki, serija. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 T. J. Hooker. 21.00 Stingary, začetek nove ameriške serije, 1985 (Nick Mancuso, Susan Blakely). 22.35 Poročila. 22 45 Petek, trinajstega, serijska grozljivka. RTL PLUS 6.00 Bogati in lepi. 6.25 Halo, Evropa. 10.05 Cena je vroča. 10.35 Dragi stri-ček Bili. 11.00 Explosiv. 11.45 Quincy. serija. 12.30 Klasika. 13.00 Tv butik. 13.30 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Maske. 16.00 Munsterjevi. 16.30 Novo v kinu. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Nevidni, serija. 18.45 Poročila. 19.15 Moški za šest milijonov dinarjev. 20.15 Prva ekipa, pilotska zgodba k ameriški seriji (George Peppard, Dirk Benedickt). 22.00 Nogomet. 22.15 Tarzan v New Yorku, ameriški akcijski film. 1981 (Kathleen Quinland). Lfl 6.00 Poslovni raport 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Svetovni šport. 10.30 Ženska evropska gimna stika 11.30 Nogomet. Göteborg. 13.30 Trax. 14.00 Nemško odprto te-18.00 Svetovni niško i: rvenstvo šport. 19.00 Moto novice. 19.30 Trax 00 Odbojka (žj, Yokohama. 22.00 Nogomet. 23.00 Žensko odprto teniško prvenstvo Italije. 1.00 Avstralski nogomet — do 1.00 HU^I-llh.TTTl 7.00 Daybreak 8.00 Poročila. 8.15 Video moda. 8.45 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila in vreme 19.45 Time Warp. 20.00 Klasični filmi: Pozdravi za miss Bishop, ameriški film. 1941 22.00 Poročila. 22.15 Korejski golf. 22.20 Kino klub Maria Galante, ameriški film, 1943 (Spencer Tracy) 0.15 Blue Night. 8.50 9.00 9.30 9.55 10.30 11.25 15.45 15.55 16.30 16.45 18.00 18.15 18.25 19.00 19.30 19.59 20.20 20.55 21.50 22.10 22.50 0.40 Video strani Mozaik, ponovitev — Spored za otroke in mlade, Narodni parki: Po dolini Soče Bili Odie v raju, 3., zadnji del dokumentarne oddaje Ptice na Kosovu: albanska vas za zidovi, dokum. oddaja P. Wheeler: Bluebel, angleška nadaljevanka, 7. del Video strani Video strani Žarišče, ponovitev Tv dnevnik 1 Mozaik, ponovitev — Tednik Spored za otroke in mlade: F. Puntar: Ku-Ku: Diši po smehu Poltrona expres, 8. del Noro, norejše, norišnica, 8. del norveške igrane serije Risanka Tv dnevnik 2 Zrcalo tedna Bajke na Slovenskem, dokumentarna serija J. le Carré: Smileyjevi ljudje, 6., zadnji del angleške nadaljevanke Tv dnevnik 3 Oči kritike Hotel Paradiž, angleški film Video strani TV SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi — poskusni prenosi 17.00 Regionalni programi TV Slovenja - Studio Ljubljana 19.00 Aio alo. zabavnohumoristična oddaja. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Bili Odie v raju, 3-, zadnji del angleške dokumentarne oddaje. 20.55 Mali koncert Marinka Opalič. kitara 21.10 Ptice na Kosovu: Albanska vas za zidovi, dokumentarna oddaja. 21.45 Večerni gost 22.25 Odprto prvenstvo Slovenije v tenisu reportaža iz Domžal 22.40 Satelitski programi poskusni prenosi TV ZAGREB 1 9.00 Šolski spored (do 12.35) 14.50 Poročila 15.00 Ponovitev nočnega sporeda Noč z vami. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Potopisna izobraževalna oddaja. 17.50 Doživljaji kapitana Kuglofa. nanizanka za otroke 18.20 Številke in črke kviz 18.40 Risanka 18.45 Zeleni prstan dokumentarni spored 19.15 Ma|hne skrivnosti velikih mojstrov kuhinje 19.30 Tv dnevnik. 20.00 ZIP, politični magazin 21.05 Kvizkoteka. 22.20 Tv dnevnik 22.40 Šport danes 22.45 Noč z vami nočni spored 0.45 Poročila TV ZAGREB 2 16.45 Poročila 16.50 Tv koledar 17.00 Limačijada. 18.00 Zagrebška panorama 18.20 Regionalni spored Dalmacije 19.30 Tv dnevnik 20.00 H-8, jugoslovanski film 21.30 Poročila. 21.35 Tv razstava 21.50 Tuja zabavna oddaja 22.35 Dokumentarni večer SATELITSKA TV TV SLOVENIJA 2 16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi 17.50 Regionalni programi Tv Slovenija — Studio Maribor: Tele M. 19.00 Čez tri gore: Kvartet bratov Smrtnik in Obirski ženski oktet. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Koncert, prenos iz CD 21.00 Vprašajte Zis. 22.00 Tenis — Slovenia open. reportaža iz Domžal. 22.15 Videonoč. TV ZAGREB 1 9.00 Šolski spored (do 12.35) 14.50 Poročila 15.00 Ponovitev nočnega sporeda Noč z vami 17.00 Tv dnevnik 17.20 Znanstveni razgovori. 17.50 Mati Zemlja, oddaja za otroke 18.20 Številke in črke 18.40 Risanka. 18.45 Muppet show 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Sence na soncu, filmska nanizanka. 20.55 Domači show spored. 21.40 Tv dnevnik. 22.00 Kulturni magazin. 23.00 Šport danes 23.05 Noč z vami, nočni spored. 1.05 Poročila TV ZAGREB 2 16.45 Poročila 16.50 Tv koledar 17.00 Limačijada. 18.00 Zagrebška panorama. 18.20 Regionalni spored Reke. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Oddaja tedna 20.50 Poročila za gluhe. 21.00 Vprašajte Zis 22.00 En avtor, en film. 22.35 Giro Citty, angleški film SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje. 9.05 Ladja ljubezni. 10.05 Teleshop. 10.30 Stingary. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.50 Ghostbuster. Ladja ljubezni, Zaljubljen v čarovnico. 15.55 Teleshop. 16.05 High Cha-parral. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Test. 17.50 Družina Addams 18.15 Iztirjenci. 18.45 Poročila. 19.05 VnlA on nn T.::«----lil.: 1975 (Mie hel Serrault). 22.30 Poročila. 23.00 Vražja misija, španska kriminalka (Glen Lee). RTL PLUS 6.00 Munsterjevi. 6.25 Halo, Evropa. 10.05 Cena je vroča. 10.35 Maske. 11.00 Nevidni mož. 11.45 Novo v kinu. 12.35 Klasika. 13.00 Tv butik. 13.30 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Tv kuhinja. 15.30 Igra. 16.00 Ljudje in živali. 16.30 Oče Murphy. 17.10 Cena je vroča. 17.45 Tv butik. 18.00 Sierra, serija, 18.45 Poročila. 19.15 Prva ekipa, začetek ameriške serije v 70 delih (George Peppard).20.15 Svetleči asfalt, serija. 21.10 Čarobni lok, ameriški agentski film, 1981 (Lane Caudell). 22.50 Poročila. 23.00 Jocks, ameriška komedija, 1986 (Scott Strader). H'H-HJ-M 6.00 kanal Poslovni raport. 6.30 Poslovni Za otroke. 9.30 Športne novice. 10.00 Horse box. 11.00 SP v boksu. 13.00 Nogomet. 14.00 Odprto teniško prvenstvo Nemčije. 19.00 Motociklizem, Jerez. 20.00 Wrestling. 21.30 Trax. 22.00 Teniško prvenstvo ItaHje za ženske. 23.30 Formula ena v Monte Carlu, kvalifikacije. 0.00 Odprto teniško prvenstvo Nemčije. SUPER CHANNEL 7.00 Daybreak. 8.00 Poročila. 8.15 Turistični magazin. 8.45 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 19.00 Hit studio 20 00 Koncert. 21.00 Blue Night. 22.00 Poročila in vreme. 22.15 Glasba osemdesetih let. 23.15 Snub. 23.45 Max Headroom. 0.15 Poročila. 10.30 Infošov. 11.00 Tellina zgodba, ameriška drama, 1988 (Tess Harper) 13.30 Infošov. 14.00 Škandal v Palm Beachu, ameriška drama, 1989 (Chynna Phillips). 15.35 Telemix. 16.00 Caddyshack, ameriška komedija, 1979 (Chevy Chase). 17.35 Pregled. 18.00 Utripanje, ameriška grozljivka. 1987 (Cliff de Young). 19.30 Telemix. 20.00 Sylvester, ameriški pustolovski film, 1985 (Richard Farnsworth). 21.45 Pošast vojna ameriški akcijski film. 1988. 23.25 Thunderball. vrnitev moža z U.N.C.LE. ameriški film. 1983 (Robert Vaughn). 1.10 Madrid Connection, ameriška kriminalka. 1986 (Michael Pare) 8.20 Video strani 8.30 Izbor tedenske programske tvornosti — Nemščina — Alles gute, 8. lekcija, ponovitev 9.00 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček: Letalo 9.15 Lonček kuhaj: Jetrna pašteta 9.25 ZBIS: B. Jurca: Miško Poleno 9.35 Ciciban, dober dan: Pomlad v dolini ribnikov 9.45 Alice v deželi risb, otroška serija TV Sarajevo 10.00 F. Puntar: Ku-ku: Diši po smehu, lutkovna igrica 10.15 Ovčar Hobo, ameriška nanizanka 10.45 Ex libris, ponovitev 11.40 Zgodbe iz školjke, ponovitev 12.10 Večerni gost, ponovitev 12.55 Oči kritike 13.35 Video strani 13.40 Rock kompas, ponovitev 14.25 Past za starše, ameriški film 16.30 Tv dnevnik 1 16.30 Tv dnevnik 1 16.55 Športni dogodek 18.25 Vaš zelenjavni vrt, izobraževalna serija, ponovitev 19.30 Tv dnevnik 2 19.59 Utrip 20.20 Žrebanje 3>3 20.30 Kolo sreče 22.05 Tv dnevnik 3 22.25 J. Gould: Grehi, ameriška nadaljevanka, 4. del 23.15 Tat otrok, ameriški film 0.50 Video strani TV SLOVENIJA 2 14.55 Domžale: odprto prvenstvo Slovenije v teniku, prenos. 17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi 19.00 Kako biti skupaj, oddaja TV Zagreb 19.30 Tv dnevnik 20.15 Alpski večer, prenos z Bleda. 21.45 Filmske uspešnice: Jetniški blues, ameriški film. 23.25 Satelitski pro grami — poskusni prenosi. ■ i^f-TH-H; 9.00 Izbor iz izobraževalnega sporeda (do 10.30). 10.35 Čebelica Maja. ponovitev risane nanizanke. 11.00 Spregledali ste, poglejte, 12,00 Saga o For-sythih, filmska nanizanka 13.00 Televizijski družinski magazin. 14.30 Rezerviran čas. 14.50 Rapunzel. Bajka za mlade 15.40 Sedmi čut 15.50 Kritična točka 16.35 Tv dnevnik 16.50 Horvatov izbor 18.30 Dokumentarna oddaja. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Alf. humoristična nanizanka. 20.50 Brubaker, ameriški film. 22.30 Tv dnevnik. 22.45 Športna sobota. 23.05 Poročila v angleščini 23.10 Noč z vami. nočni spored. 01.10 Poročila. ItlfH'HIW 18.20 Tv koledar 8.30 Noč z vami, ponovitev nočnega sporeda 10.30 Kako biti skupaj. 11.00 Predstava za otroke 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Glasbeni večer. 21.45 Poročila. 21.50 Tv feljton 22.35 Elizabetin dvor, filmska nanizanka 8.40 Video strani 8.50 Otroška matineja — Živ žav 9.50 Poltrona expres, španska nanizanka, 8 del 10.00 Noro, norejše, norišnica, norveška igrana serija, 8. del 10.15 J. Gould: Grehi, ameriška nadaljevanka, ponov. 2. dela 11.00 Alo, alo, humoristična oddaja 11.30 Videomeh 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Video strani 14.10 S. Saada — R. Geoffrione: Formula 1, francoska nadaljevanka, 5. del 14.55 Izbor za pesem Evrovizije, '90, posnetek 16.30 Tv dnevnik 1 16.45 Vozijo ponoči, ameriški čb film 18.50 Risanka 19.00 Tv mernik 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 G. Mihič: Balkan ekspres, nadaljevanka TV Beograd in TV Novi Sad, 8. del 20.55 Pomladanski 3x3 22.25 Tv dnevnik 3 22.45 Shaka Zulu, ameriška nadaljevanka, 1. del 23.35 Video strani TV SLOVENIJA 2 10.08 Oddaje za JLA in igrani film 13.00 Nedeljsko športno popoldne 14.55 Domžale: Odprto prvenstvo Slovenije v tenisu, prenos. 17.00/17.30 Nedeljsko športno popoldne. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Drobno gospodarstvo — veliki in mali, izobraževalna serija 2. del. 20.30 Judje v Sloveniji, dokumentarna oddaja. 21.50 Športni pregled. TV ZAGREB 1 9.10 Kronika Čehov in Slovakov 9.30 Poročila 9.35 Pogo. risani film. 10.00 Nedeljsko dopoldne za otroke. 11.00 Brazde, kmetijska oddaja. 12.00 Oddaja resne glasbe 13.00 Uragan Tracy, filmska nanizanka. 13.40 Poročila. 13.45 Nedeljsko popoldne. 16.15 Knjiga o človeku, poljudnoznanstveni film. 17.10 Borbena akademija, ameriški film. 18.45 Risana nanizanka. 19.10 Tv fortuna. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Vikend mrtvakov, dramska nanizanka 20.45 Zabavna glasba. 21.15 Tv dnevnik. 21.35 Športni pregled 22.20 Poročila v angleščini 22.25 Noč z vami. 0.25 Poročila. TV ZAGREB 2 7.45 Tv koledar. 7.55 Poročila. 8.00 Ponovitev nočnega sporeda Noč z vami. 10.00 Danes za jutri: V isti vrsti 13.00 Športno popoldne: Domžale, tenis, Foča. partizanska olimpiada, Imola, dirka formule 1, Skopje, državno prvenstvo v avtomobilizmu. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Dober posel, dokumentarna nanizanka. 20.45 Poročila. 20.50 Tv razstava. 21.00 Od našega dopisnika 22.30 Argumenti II. SATELITSKA TV SATEUTSKA TV SAT 1 SAT 1 7.30 Dobro jutro s Sat 1. 8.30 Trije angelčki za Charlija. 9.30 Gospodarski forum. 10.05 Teleshop. 10.30 Ghost- busters. 11.00 Operacija lady Marlene, film. 12.45 Tv tip. 12.55 Kremenč-kovi, Naša mala farma. 14.50 Cirkus. 16.40 Tv tip. 16.40 Novo v kinu. 17.05 Od tu in tam, potovanja. 17.35 Poročila. 17.50 Colbyjevi, serija. 18.45 Poročila. 19.05 Batman. 20.00 Stirjgary, serija (Nick Mancuso). 20.55 Sport. 21.00 Jake in McCabe. 21.55 Poročila. 22.05 Navihanec, italijanski film, 1976. 23.50 Ben, ameriška grozljivka, 1971. 8.05 Kremenčkovi. 8.30 Batmarj, 9.20 Kuhajte, Novo v kinu. 10.00 Sport. 10.30 Od tu in tam. 11.00 Cirkuški potepuhi, avstrijska komedija. 12.45 Zgodovina Nemčije. 13.15 Pomlad. 14.05 Prosti čas. 14.15 Glava, glavica, Naša mala farma. 15.30 Hotel, začetek ameriške serije po romanu A. Haileya (James Brolin). 17.05 Kovček iz Luzane, francosko-italijanski kriminalni film, 1975 (Claude Brasseur). 18.45 Poročila. 19.05 Volitve, poročila. 20.00 Mladi ljudje potrebujejo ljubezen, nemški film, 1961 (Conny Fro-boes). 21.35 Volitve. 21.50 Šport. 22.00 Pogovor. 23.15 Poročila z volitev. 23.30 Na begu, serija. RTL PLUS 8.00 Za otroke. 9.10 Sharky. 10.30 Tv butik. 11.00 Carovni krog, film. 12.30 Klasika. 13.00 Tv butik. 13.30 Ragazzi. 14.15 Smith in Jones, serija. 15.05 Mož iz Atlantisa (Patrick Duffy). 16,00 CHIPs, serija. 16.55 Avto. 17.45 Čudovita leta. 18.15 Nogomet. 19.45 Poročila. 20.15 Trojanke, angleški film, 1971 (Katherine Hepburn). 22.00 Vse ali nie. 23.00 Mojih 365 ljubimcev, nemški film, 1970. 0.30 Sexy Clips. 0.35 Mojih 365 ljubimcev, ponovitev RTL PLUS 8.00 Za otroke. 9.35 Sharky. 10.00 Beg iz zlate dežele. 11.00 Tednik. 12.05 Čudovita leta. 12.30 Klasika. 13.00 Moj oče vesoljec. 13.25 Dr. Who. 13.55 Ljubezen in sreča v Mo-nacu, švicarski film, 1959. 15.05 Ples. 16.05 Smrtonosna čer, italijanski film, 1976 17.45 Volilno srečanje 90. 18.45 Poročila 19.30 Narodna glasba. 20.15 Potovalni kviz. 21.30 Poročila. 21.45 Spiegel TV. 22.15 Prìmet Time. 22.35 Tutti Frutti. 23.35 Kriminalistične zgodbe. 0.25 Sexy Folies. TT "T" • _ ÜJJ 7.00 Morski greben, otroška serija. 7.30 Leteči kivi. 8.00 Za otroke. 10 00 BMX. 10.30 Avstralski nogomet 11.30 Nogomet. 12.30 Košarka. 14.00 Formula ena, San Marino. 14.30 Odprto teniško prvenstvo Nemčije, nato odprto žensko teniško prvenstvo Italije. 19.00 Kolesa. 20.00 Boks 22.00 Odprto teniško prvenstvo Italije za ženske. 23.30 Formula ena v San Ma-rinu. 0.00 Odprto teniško prvenstvo Nemčije. SUPER CHANNEL 7.00 Za otroke. 11.00 Mix. 16.00 Leteti visoko, zabavna serija. 17.00 Video moda. 17.30 Dick Powell. 18.30 Ultra šport. 20.30 Velika dolina. 21.30 Tat Benny, ameriški film, 1951. 23.00 Co na somraka 0.00 Beli zombi, ameriška grozljivka 1932 (Bela Lugosi). SUPER CHANNEL 7.00 Za otroke. 11.00 Mix. 12.00 Novo življenje. 12.30 Mix. 13.30 Hello Austria 14 00 Mix. 15.00 George Vande-man. 15.30 Mix. 16.00 Turistični magazin 16.30 E R. F. 17.30 Jutrišnji svet 18.00 Financial Times. 18.30 Mix. 19.30 Video moda. 20.00 Hollywood, dokumentarec. 21.00 Ponos in prekletstvo, ameriški film, 1972 (Chuck Connors) 22.30 Barnaby Jones. 8.50 9.00 9.30 10.00 10.45 15.25 15.35 16.30 16.45 18.05 18.20 19.00 19.30 20.05 21.50 22.35 22.55 23.55 0.45 Video strani Mozaik, ponovitev — Spored za otroke: Zgodbe, otroška serija TV Zagreb Slovenska ljudska glasbila in godci — Beltinška banda Utrip, Zrcalo, Mernik Video strani Video strani Shaka Zulu, ameriška nadaljevanka, 1. del Tv dnevnik 1 Mozaik, ponovitev, Zdravo Spored za otroke in mlade — Radovedni Taček: Pismo Alica v deželi risb, 3. del Risanka Tv dnevnik 2 O. Storž: Predvidljiv umor, nemška drama Osmi dan Tv dnevnik 3 Operne zgodbe, angleška serija, 6. del Shaka Zulu, ameriška nadaljevanka Video strani TV SLOVENIJA 2 16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 19.00 Gazihuserbegova knjižnica v Sarajevu, dokumentarna oddaja. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Po sledeh napredka. 21.00 Sedma steza, športna oddaja 21.15 Koncert za Nelsona Mandelo, 2. oddaja. 22.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. TV ZAGREB 1 9.00 Šolski spored (do 35) 14.50 Poročila. 15.00 Ponovitev nočnega sporeda Noč z vami. 17.00 Tv dnevnik 17.20 Nekaj več, izobraževalna oddaja 17.50 Naj bo red, nanizanka za otroke 18.05 Zmajevci. nanizanka za otroke. 18.20 Številke in črke. kviz 18.40 Risanka. 18.45 Dokumentarna oddaja o revoluciji 19.15 Risanka 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Dramski spored. 21.05 Meridiani, zunanjepolitična oddaja. 21.35 Tv dnevnik 21.55 Šport danes 22.00 Noč z vami. nočni spored. 24.00 Poročila. TV ZAGREB 2 13.35 Poročila. 13.40 Tv koledar. 13.50 Tenis iz Umaga. 16.20 Filmska nanizanka. 17.05 Tenis iz Umaga. 20.00 Svet športa. 20.50 Poročila. 21.00 Levoroki revolveraš, ameriški film 22.40 Porota SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje. 9.05 Ladja ljubezni, Potovanja. 10.05 Teleshop. 10.30 Kovček iz Luzane, francoska kriminalka. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Kazimir in družba. Gospodinjstvo, Ladja ljubezni, Zaljubljen v čarovnico. 15.55 Teleshop. 16.05 Daniel Boone. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Narava. 17.50 Parfum, serija. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Traper John M. D. 21.00 Parižanka, francoski tilm, 1957 (Brigitte Bardot). 22.30 Po ročila. 22.40 Magazin. TV. 23.35 Allonsanfan, il 1974 (Marcello Mastroianni). agazin. 23.05 Spiegel " in, italijanski film, RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 8.35 Tv butik. 10.05 Cena je vroča. 10.35 Dr. Who. 11.00 Ljubezen in sreča v Monacu, švicarski film. 11.03 Ljudje in živali. 12.30 Klasika. 13.00 Tv butik. 13.30 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.30 Igra. 16.00 Tammy, serija. 16.30 Moški za šest milijonov dolarjev. 17.10 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Delvecchio, serija. 18.45 Poročila. 19.15 Trop črnih ovc. 20.00 Airwolf, serija. 21.05 Orca, morilski kit, ameriški film, 1977 (Bo Derek, Richard Harris). 22.50 Poročila. 23.00 Kulturni magazin, 23.30 Magazin za moške. 0.05 Wrestling. : T ezn 6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Kolesarstvo, Španija. 10.30 Formula ena. 12.30 World Cup 1974. 14.30 Odprto teniško prvenstvo Nemčije, finale. 17.00 Horse box. 18.00 Hokej. 20.00 Moto šport. 21.00 Športni pregled. 22.00 Odprto žensko teniško prven-i tee stvo Italije. 0.00 Hokej, tekma tedna. E M. eh 7.00 Religija. 8.00 Za otroke. 10.00 BMX. 10.30 Trax. 11.00 Formula ena v San Marinu. 12.30 Nogomet. 13.30 Formula ena, nato Teniško prvenstvo Nemčije ali Italije. 20.00 Horse box. v znanosti 21.00 Kolesarstvo 22 00 Film o letu 1974 World Cup. 0.00 Formula ena v San Monacu. 7.00 Daybreak. 8.00 Poročila. 8.15 Mediteranska kuhinja. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Turistični magazin. 20.30 Potovanje v Indijo. 21.00 Dokumentarec. 21.30 Perspektive v znanosti. 22.00 Poročila. 22.15 Pariz—Langkwai— Pariz. 22.45 Potovanja v času. 23.15 Turistični magazin. 23.45 Perspektive 8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev — Spored za otroke: Zgodbe iz školjke, 20. oddaja 9.35 Šolska TV: Zgodbe Iz življenja rastlin, socvetje, 12. del 10.00 Šolska TV: Kmečki upori na Slovenskem, 2. del, Slovenski kmečki upor 1515 10.20 Šolska TV: Promet v mavcu 10.30 Nemščina — Alles gute, 10. lekcija 11.00 Sedma steza, oddaja o športu 11.15 Mozaik, ponovitev — Osmi dan 12.00 Video strani 14.30 Nemščina, 10. lekcija, ponovitev 15.00 Žarišče, ponovitev 15.30 Shaka Zulu, ameriška nadaljevanka. 2. del 16.30 Tv dnevnik 1 16.45 Mozaik, Šolska TV, ponovitev 17.45 Spored za otroke in mlade — Lonček kuhaj: Skutna pita 18.00 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 J. D. Ormesson: Moja poslednja Sanja, francoska nadaljevanka 21.05 Cirkom Musica 22.05 Tv dnevnik 3 22.25 Shaka Zulu, ameriška nadaljevanka 23.15 Video strani TV SLOVENIJA 2 18.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.10 Svet športa, oddaja TV Zagreb. 19.00 Naša pesem — Maribor '90. 1. oddaja 19.30 Tv dnevnik 20.00 Žarišče. 20.30 Žrebanje lota. 20.35 Umetniški večer — Šoah (Uničenje), francoski dokumentarni film, 2. del. 22.35 Satelitski programi — poskusni prenosi TV ZAGREB 1 9.00 Šolski spored (do 12.35) 14.50 Poročila. 15.00 Ponovitev nočnega sporeda Noč z vami. 17.00 Tv dnevnik 17.20 Izobraževalna oddaja. 17.50 Kaj vedo otroci o svojem rojstnem kraju oddaja za otroke 18.20 Številke in črke. kviz 18.40 Risanka. 18.45 Znanstveni spored 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Žrebanje lota. 20.05 Otok Alice, avstralska filmska nanizanka. 21.10 V velikem planu, kontaktni spored 22.40 Tv dnevnik. 23.00 Šport danes 23.05 Noč z vami, nočni spored. 1.05 Poročila. TV ZAGREB 2 13.35 Poročila. 13.40 Tv koledar. 13.50 Tenis iz Umaga. 16.20 Filmska nanizanka. 17.05 Tenis iz Umaga. 20.30 Zabavni torek 21.30 Poročila. 21.35 Dopolnilo 21.40 Policija, turško nemški film. 23.10 Potepam se in snemam, dokumentarni film. 23.40 Nočni spored kulture. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, . 10.30 Allonsonfon, > iu dje, Ladja Ljubezni. 10.05 Teleshop. italijanski film. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Koala, Denar, Ladja ljubezni, Zaljubljen v čarovnico. 15.55 Teleshop. 16.05 Bonanza. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Avto. 17.50 Can-non. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Veselo dalje. 20.30 Male pravde. 21.00 Iskreno tvoj, ameriški film, 1955 (Joanne Dru). 22.45 Poročila. 22.55 trije angeli za Charlija, serija RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 10.05 Cena je vroča. 10.35 Dragi striček Bili. 11.25 He-atcliff. 11.45 Delvecchio. 12.30 Klasika. 13.00 Tv borza. 13.30 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Dragi striček Bili. 15.30 Igra. 16.00 Znova ti. 16.30 Bionska ženska, serija. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Kaz in družba. 19.15 Knight Rider. 20.15 Moški za tri, ameriški film. 21.55 Ex- glosiv. 22.40 Poročila. 22.50 Meni treep, emancipirana žena. 0.55 Night Rider. H'MHJ-lil SUPER CHANNEL 7.00 Daybreak Europe. 8.00 Poročila. 8.15 Video moda. 8.45 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Ultra šport: super cross, dirt buggies, 22.00 Poročila. 22.15 Ultra šport. 0.15 Poročila. 10.30 Infošov. 11.00 Iz ljubezni in obupa, ameriška drama, 1989 (Brian Bloom). 13.30 Infošov. 14.00 Poročevalska vročica (Broadcast News), 16.10 Kar tako dalje Émanuelle, an- ameriški film, 1987 (Holly Hunter). ulje Emanu gleška komedija. 17.30 Infošov. 18 00 Denar Maxa Dugana. ameriška komedija. 1982 (Marsha Mason). 19 35 lelemix 20.00 Pod ničlo, ameriški film, 1987 (Andrew McCarthy). 21 40 Malone, ameriški akcijski film. 1987 (Burt Reynolds). 23.15 Utripanje, ameriška grozljivka. 10.30 infošov. 11.00 Super tepca ameriška komedija, 1987 (Robert Carradine). 13.30 Infošov. 14.00 Lisi in general, švicarska komedija, 1986 15.45 Telemix. 16.00 Bobo, ameriška komedija. 1987 (Christopher Lloyd) 17.30 Infošov. 18.00 Oči Laure Mars. ameriška kriminalka. 1978 (Faye Du naway). 19.40 Telemix. 20.00 Blue-grass. ameriški pustolovski film, 1988. 23.10 Madrid Connection, ameriška kriminalka. 1986 (Michael Pare) 14. stran naà čas TV PROGRAM, KULTURA 10. maj 1990 SREDA 16. mai TV SLOVENIJA 1 B.SO Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev — Spored za otroke in mlade: J Ribičič: Nana, mala opica, 2. del 9.15 0. Storž: Predvidljiv umor. nemška drama 11.00 J D. Ormersson: Moja poslednja sanja, francoska nadaljevanka 11.55 Video strani 14.50 Video strani 15.00 Žarišče, ponovitev 15.30 Shaka Zulu, ameriška nadaljevanka, 3. del 16.30 Tv dnevnik 1 16.45 Tv mozaik, ponovitev 16.45 Judje v Sloveniji, dokumentarna oddaja 17.30 Po sledeh napredka 18.05 Spored za otroke in mlade — ZBIS: Pisma iz tv klobuka 19.00 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 Film tedna — Hladni medij, ameriški film 21.45 Tv dnevnik 3 22.05 Arena — zvezde leta, za- bavnoglasbena oddaja 22.40 Shaka Zulu, ameriška nadaljevanka 23.30 Video strani TV SLOVENIJA 2 16.31 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.30 Mostovi. 19.00 Vai zelenjavni vrt, izobraževalna serija. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Športna sreda 22.00 Svet poroča. 23.00 Satelitski programi — poskusni prenosi TV ZAGREB 1 9.00 Šolski spored (do 12.35) 14.50 Poročila 15.00 Ponovitev nočnega sporeda Noč z vami. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Zoološki vrtovi, izobraževalna nanizanka. 17.50 Najlepša leta, nam-zanka za otroke 18.20 Številke in črke, kviz. 18.40 Risanka. 18.45 Življenje je življenje, potopis 19.15 Risanka' 19.30 Tv dnevnik 20.00 Gandhi, ameriški film. 23.15 Tv dnevnik 23.55 Šport danes 23.45 Noč z vami. nočni spored. 01.40 Poročila TV ZAGREB 2 13.35 Poročila 13.40 Tv koledar. 13.50 Tenis iz Umaga 16.20 Filmska nanizanka. 17.05 Tenis iz Umaga. 20.30 Športna sreda SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje. 9.05 Ladja ljubezni. 10.05 Teleshop. 10.30 Iskreno tvoj, ameriški film. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. aljublje čarovnico. 15.55 Teleshop. 16.05 Nori Divji Zahod. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.50 Vesoljska ladja Enterpri- 14.05 Alf, Ladja ljubezni, Zaljubljen v ■—»Te ---- 3oroč idja se. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Mike Hammer, serija. 21.00 Mož z rikšo, kitajska komedija, 1979 (Liang Xiad). 22.25 Poročila 22.35 Neslisni strah, francoski film, 1978 (Claude Brasseur). RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 10.05 Cena je vro-agi gazzi. 11.45 Kaz. 12.30 Klasika. 13.30 ča. 10.35 Dragi striček Bili. 11.00 Ra- Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Dragi striček Bili. 16.00 Bogati in lepi. 16.30 Hulk. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Quincy, serija. 18.45 Poročila. 19.15 Equalizer, serija. 20.15 Boksarievo srce, ameriški film, 1987. 22.00 Stern TV. 22.30 Delo na črno. 23.30 Poročila. 23.40 Viharji življenja. 0.25 Equalizer. EUROSPORT 6,00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Odbojka (ž), Španija. 11.30 Športni pregled. 12.30 Horse box. 13.30 Formula ena. 14.30 Odprto teniško prvenstvo Italije za moške. 19.00 Open Golf. Belgi-a. 20.00 Svetovni šport. 21.00 SP v Doksu. 23.00 Nogomet. 1.00 Odprto teniško prvenstvo Italije za moške. G SUPER CHANNEL 7.00 Daybreak. 8.00 Poročila. 8.45 Hello Austria. 16 00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.45 Time Warp, zlata doba televizije. 20.00 ITN News. 20.30 Der Spiegel. 21.00 Dokumentarec. 21.30 Financial Times. 22.00 Poročila. 22.15 ITN News. 22.45 Der Spiegel. 23 15 Financial Times. 23.45 Evropski dokumentarec. 0.15 Poročila. 10.30 Infošov. 11.00 Fandango, ameriška komedija, 1985. 13.30 Infošov. 14.00 Vesele velikonočne praznike francoska komedija, 1984 (J. P. Bel-rnondo). 15.40 Telemix. 16.00 Obala moskitov, ameriški pustolovski film, 1986 (Harrison Ford). 18 00 Wall Street, ameriški Jilm, 1987 (Michael Douglas). 20.10 Želim si, da bi bila tu, angleški film, 1987 (Emily Lloyd). 21 40 Dvoboj najboljših, italijanski fantazijski film, 1983 (Rick Edwards) 23.25 Pošast vojna, ameriški akcijski film, 1988. > ;>V> ŠEHEREZADA Drevi. ob 20.00, bo v domu kulture v Velenju gostovalo Slovensko Mladinsko gledališče iz Ljubljane s predstavo Ive Svetine: ŠEHEREZADA. To je predstava, ki je bila lani na tekmovanju gledališč \ Sarajevu razglašena za najboljšo gledališko predstavo leta. Letos so s to predstavo dosegli podoben uspeh na gostovanju v Moskvi. Režija: Tomaž Pandur. Igrajo: Milena Grm, Janez Škof, Marko Mlačnik, Veronika Drolč, Olga Kacjan. Miloš Batte-lino, Majolka Šuklje, Mina Jeraj, Ivan Rupnik, Jožef Repoša, Pavle Ravnohrib, Niko Goršič, Marinka Štern in drugi. Dodatni sedeži 100 din. Popustov ni ! RAZSTAVA HU-GA WOLFA v petek. I l. maja, ob 17.00 je organiziran ogled velike razstave o življenju in delu skladatelja H liga Wo I fa ob 130 letnici rojstva, v umetnostni galeriji Slovenj Gradec. Po razstavi ho vodil prof. Jože Leskovar, ki je prvi odkril Wolfovo slovensko poreklo. Ob tem si bomo ogledali še kulturne znamenitosti Slovenj Gradca, Rotenturn, baročno farno cerkev in Sokličev muzej ter prisostvovali krajšemu koncertu v Wolfovi rojstni hiši. Po končanem ogledu bo večerja v gostilni »Bučinek« v Podgorju pri Slovenj Gradcu. Cena aranžmana 70 din (prevoz, vstopnine) ter za večerjo 60 din. HUGO WOLF 1860-1903 Prijave sprejemata Kulturni center Ivan Napotnik (tel. 853 574) in Glasbena šola Velenje (tel. 855 918). Odhod izpred Rdeče dvorane. Plačate lahko tudi na avtobusu. PIKA NOGAVIČKA PONOVNO NA ODRU Zgodba o tem KAKO JE NASTALA PIKA NOGAVIČKA, v produkciji Kulturnega centra Ivan Napotnik, bo ponovno gostovala po raznih krajih Slovenije. V četrtek, 10. maja ob 9.00 na OŠ Divača, ob 16.00 pa v knjižnici Sežana. V petek. 11. maja, ob 10.30 na osnovni šoli Mozirje, v torek, 15. maja ob 13.00 pa v domu kulture Velenje za OŠ Gustava Šiliha. V zgodbi nastopajo Kapitan Nogavička ter deklici Tina in Nina. OBISKI NA DUNAJU V soboto 16. junija bo naša karavana krenila na Dunaj na ogled operete Dunajska kri Johanna Straussa. Odhod ob 6.00 izpred Rdeče dvorane Velenje. Cena 315 din in doplačilo za vstopnico 120 ATS. Prijave so še možne do 20. maja 1990. V soboto 30. junija bomo ponovno na Dunaju. Tokrat bomo prvič videli znani broadvvavski musical »42 STREET«. Odhod ob 5.00 izpred Rdeče dvorane. Cena 315 din in doplačilo za vstopnico 200 ATS. VERONA '90 Na voljo je že nekaj mest za ogled opere AIDA v Veroni dne 24. julija in CARMEN dne 26. julija pod ugodnimi finančnimi pogoji. Pohitite! FOTOGRAFIJE OD MATERINSKEGA DNE V pisarni Kulturnega centra -prireditve, soba 53/1 dom kulture, lahko prevzamete fotografije otrok, ki so nastopali na materinskem dnevu v Nami, dne 23. 3 1990. Cena je 10 din/kom. PROMENADNI KONCERT V soboto 12. maja ob 1 1.00 bo na prireditvenem prostoru pred Namo promenadni koncert TAMBURAŠKEGA ORKESTRA iz Samobora. Če bo vreme slabo bo koncert v Nami. Glasbeni kotiče 1989'S TOP SELLINS LPS 1. "Ten Good Reasons" Jason Donovan 2. "A New Flame' Simply Red 3. . . But Seriously " Phil Collins 4. "Anything For You" Gloria Egtefan Se The Miami Sound Machine 5. -Cuts Both Ways" Gloria Estefan 6. "Enjoy Yourself" Kylie Minogue 7. "The Baw And The Cooked" Fine Young Cannibale S. "Foreign Affair" Tina Turner ». "like A Prayer" Madonna 10. "Club Classios voi. r Soul n soui 11. "Don'tBe Cruel" Bobby Brown 12. "TheRoadTo Hell" Chris Rea 13. "When The World Knows Your Name" Deaoon Blue 14. "Now That » What I Cali Music 6" Various 15. " Jive Bunny — The Album" Jive Bunny * The 18. "Street Fighting Years" Simple Minds 19. "The Miraci«" Queen 20. "Monster Hits" Various 21. "The Hits Album io" Various 22. "Wild!" Erasur. 23. "The Twelve Commandments Of Dance" London Boys 24. "Now That's What I Cali Music 15" Various 29. "Dirty Dancing Originai Soundtrack 26. "We Too Are One" Eurythmios 27. "The Seeds Of Love" Tears For Fears 28. "Raw Like Sushi" Neneh Cherry 2». "Affeetion" Lisa Stansfield 30. "Watermark" Enya 31. "Velveteen" Transvision Vamp 32. "The Legendär] Roy Orbisen" Roy Orblson 33. "Spark To A Flame - The Very Best Or Chris De Burgh 34. "Anoient Heart' Tanita Tikaram 38. "Holding Back The River" Wet Wet Wet , "Batmsn - The Original Soundtrack" Prince 37. "Pastpresent" Clannad 38. "Kylie —The Pozdravljeni! Zopet smo pri glasbenem kotičku, ki pa bo danes malce drugačen. Predvsem vam bom poskusil pomagati pri nekaterih zanimivih podatkih iz sveta popularne glasbe, postavil pa vam bom tudi novo nagradno vprašanje. Nagrada tako kot ponavadi — posneta kaseta. Pa najprej rešimo nagradno vprašanje prejšnjega tedna. Znak, ki ste ga videli na sliki pripada »CLLBLi D. M. C.« iz Londona. Pravilno mi je odgovorila: Jožica Verčko, Prešernov trg 7, 63325 ŠOŠTANJ, in si s tem prislužila posneto kaseto. Današnje nagradno vprašanje bo zopet povezano s fotografijo, ki je sicer karikatura in predstavlja dva mlada angleška zvezdnika, ki nista Angleža, ampak sta tam samo uspela. Tako bosta izgledala, ko bosta dopolnila dobrih petdeset let. Zanimivo kajne? Vaša naloga pa je, da napišete ime in priimek teh dveh zvezdnikov, vse skupaj pa pošljete na uredništvo Našega časa najkasneje do 7. maja 1990. Za konec pa še skupinska fotografija ekipe, ki je aprila gostovala v ljubljanski hali Tivoli. By-Bye ! t C »Naš čas«, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Fran-tiška Foita K). »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen I. maja I965; do l. januarja I973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ CAS« od I. marca I973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, Cesta Erantiška Foita IO, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. L ena posameznega izvoda je 6 din, mesečna naročnina 24,00 din, trimesečna naročnina 65,IO din in trimesečna naročnina za tujino 112,50 din. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk, Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »NAŠ ČAS« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine R Slovenije, številka 421-1/72 po 8. februarju 1984 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 15 let Velenje Oddajamo na ultrakratkovalov-nem območju, na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 mega-herca (oddajnik Plešivec). Naročila za vaše čestitke in pozdrave. obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10, v Titovem Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. PETEK, 11. MAJA: 15.00 Začetek sporeda: 15.15 Od Hude luknje do Rinke: 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljane); 16.10 Ekologi imajo besedo: 16.20 Za konec tedna: 17.00 Vaše čestitke in pozdravi: 17.30 V imenu sove (oddaja, ki io pripravlja Šaleški študentski klub); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo. NEDELJA, 13. MAJA: 11.00 Začetek sporeda; I 1.15 Od Hude luknje do Rinke: 11.25 Kdaj. kje, kaj; 12.30 Z mikrofonom med vami; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 vaše čestitke in pozdravi. PONEDELJEK, 14. MAJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi: 16.10 Kdaj, kje, kaj 16.15 M inute z domačimi ansambli: 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 17.30 Mladi mladim; 18.00 Lestvica Radia Velenje. SREDA, 15. MAJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.2(1 Kdaj. kje, kaj: 17.00 Vi in ameriški, akcijski. VI.: Leigh Me italij. komedija i i k 111 N i o i i m REDNI KINO VELENJE Četrtek, 10. 5. ob 18. uri NINJA III ameriški, karate. Vloga: Lucinda Dickev Petek, I I. 5. ob 18. in 20. uri MAŠKARADA ameriški, kriminalni. Vloga: Rob Lowe Petek, 11.5. ob 10. uri ter sobota in nedelja, 12. in 13. 5. ob 18. in 20. uri KRADLJIVCI PORSCHEJEV - ameriški, akcijski. Vloga: Charlie Shin Ponedeljek, 14. 5. ob 10. in 18. uri MAŠKARADA - ameriški, kriminalni. Vloga: Rob Lowe Torek. 15. 5. ob IS. in 20. uri ter sreda, 16. 5. ob 10.. 18. in 2(1. uri MAŠČEVANJE ZA MAŠČEVANJE Closkev NOČNI KINO V REDNEM KINL Četrtek, 10. 5. ob 20. uri ter petek, I 1. 5. in nedelja, 13. 5. ob 22. uri VONJ GOLEGA TELESA ameriški, trda erotika. Vloga: Sharan Kane Sobota, 12. 5. ob 22. uri ter ponedeljek. 14. 5. ob 20. uri VEDNO PRIPRAVLJENA ameriški, trda erotika. Vloga: Tracv Lords OTROKOM IN MLADOLETNIM OSEBAM NF. DOVOLIMO'OGLEDA NOČNIH PREDSTAV! KINO DOM KULTURE Sobota. 12. 5. ob 19. uri MAŠKARADA — ameriški, kriminalni. Vloga: Rob Lowe Nedelja. 13. 5. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA: JAZ IN NILSKI KONJ itali]., komedija Ponedeljek, 14. 5. ob 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE : BOTER II - ameriški Režija: Francis Coppola, Vloge: Robert de Nero. Al Pacino. Diana Keaton KINO ŠOŠTANJ Sobota, 12. 5. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA: JAZ IN NILSKI KONJ italij. komedija Sobota, 12. 5. ob 20. uri NOČNI KINO: VONJ GOLEGA TELESA ameriški, trda erotika Nedelja, 13. 5. ob 19. uri NINJA III - ameriški, karate Ponedeljek, 14. 5. 6b 19. uri KRADLJIVCI PORSCHEJEV ameriški, akcijski KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 11.5. oh 20. uri NINJA III - ameriški, karate Nedelja, 13. 5. ob 15.30 uri OTROŠKA MATINEJA: JAZ IN NILSKI KONJ Nedelja, 13. 5. oh 20. uri NOČNI KINO: VONJ GOLEGA TELESA ameriški, trda erotika KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PRO GRAMA! Občina Mozirje KINO »DOM« MOZIRJE 10. 5. - FASCINATION, ameriški erotični 12. in 13. 5. BATMAN, ameriški akcijski 17. 5. KOKAIN SE OPROŠČA. ameriška kriminalka KINO »JELKA« NAZARJE 12. in 13. 5. PROGRAMIRANA ZA UBIJANJE, ameriški akcijski 16. 5. GROM NA KOTALKAH, ameriška kriminalka KINO LJUBNO 12. in 13. 5. PLAVI PEKEL, francoska kriminalka FILMSKI PONEDELJKI (FILMSKO GLEDALIŠČE) V MESECI MAJI V DOMU KULTURE OB 20. URI 7.5. MODRI ŽAMET (BLUE VELVET) ZDA. 19X6. 120 minut (dolbv stereo) Vloge: Issabella Rossellini, Dennis Hopper. Kvle Maclachan. Laura Dern Režija: DAVID LYNCH SENZIBILNO, RAZBURLJIVO! Najboljši film na festivalu v Sitgesu. Denis Hopper najboljši igralec na Testu v Montrealu, David Lynch najboljši režiser 1986 (Združenje kritikov v Los Angelesu) BOTER II ZDA, 19X7, 200 minut Vloge: Al Pacino, Robert de Nero, Diana Keaton Režija: Francis COPPOLA RAZBURLJIVO, GROZLJIVO, KRI TO! Najboljši ameriški film desetletja, nagrajen s tremi Oscarji. OSMI POTNIK II ZDA, 19X6. 137 minut (dolbv stereo) Vloge: Sigournev Weaver, Carne Henn, Michael Biehn, .lanette Goldstein Režija: JAMES CAMERON VZNEMIRLJIVO, NENAVADNO! Najbolj gledan film 19X6, nominiran za 7 Oscarjev. 28. 5. V VRTINCU ZDA, 220 minut (dolbv stereo) Vloge: Vivien Leigh. Olivia de Haviland, Clark Gable. Leslie Howard Režija: VICTOR FLEMING KLASIČNO, A LJUBKO. Dobil je 10 Oscarjev. DRUŠTVO UMRLIH PESNIKOV ZDA, 19X9, 129 minut Vloge: Robin Williams, Robert Sean, Leonard, Ethan Hawke, Josh Charles. Gale Hansen, Dylan Kussman, Alleon Ruggiero. James Water-ston, Norman Lloyd Režija: PETER WEIER MELODRAMA MEDČLOVEŠKIH ODNOSOV IN SPOMINOV. Robin Williams je za svojo odlično vlogo nominiran v.i glavno moško vlogo pri Oscarjih. 14.5. 21.5. 4.6. sitati ogledi Tel. št.: 853 451 _855 450 MOTOR TOMOS M-14, prevoženih 8000 km. prodam. © 853-431. SKORAJ NOV TRAKTOR TOMO VINKOVIČ TV 732 in sedežno garnituro za dnevno sobo, prodam. © 855-142. MLAD PAR. 24 in 21 let. najame enosobno stanovanje ali garsonjero v Titovem Velenju ali okolici. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Hvaležna«. R4/TL, letnik 1983, prodam. © 884-071. GORSKO KOLO Horizont, 18 prestav in dirkalno kolo Record (campagnolo menjalnik), ugodno prodam. © 853-698, od 15. do 19. ure. MANJŠO NEGRADBENO PARCELO na sončni legi v Titovem Velenju ali bližnji okolici, kupim. Ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »plačljivo takoj«. TRAKTORSKO PRIKOLICO, raztegljivo, za prevoz lesa, prodam. © 882-897. HIŠO V PODGORI št. 22, Šmartno ob Paki pri mlinskih silosih, prodam. © 023-731-128, od 18. do 20. ure. PLETILNT STROJ PFAF, uvožen likalni stroj in parcelo, primerno za vikend v bližini Šmar-tinskega jezera. prodam. © 856-837. SPREJMEMO NATAKARICO ZA DOLOČEN DELOVNI ČAS. © 856-756. UPOKOJENKA, (50 let), najame sobo ali garsonjero za dobo enega leta. Naslov v upravi lista. VIKEND PARCELO NA OBMOČJU SLOVENJ GRADCA, PRODAM. Cena 35,00 din/m2. © 0602-43-090. SEDEŽNO GARNITURO, kavč in dva fotelja, nerabljeno, prodam, 30 % ceneje. © 853-295. TOMOS AVTOMATIC, malo vožen, prodam. © 858-566. APX PRODAM za 10.500 din. © 855-396. VEČJO KOLIČINO DOMAČEGA KISA prodam. Cena 3 din. Martin Dermol, Lokovica 34, Šoštanj. STRUGARJA ZA ENOSTAVNA STRUGARSKA DELA, iščemo. © 857-560. ITALIJANSKI KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK, »Inglesi-na«, skoraj nov, prodam. © 854-439. IŠČEMO UPOKOJENCE ALI ŠTUDENTE za delo na planin- skih postojankah pri Slapu Savica in Sedmerih jezerih. Pokličite po © 884-1 11, od 16. do 18. ure, ali na naslov Stanka Vrtačnik, Šmartno ob Paki 131. HIŠO s 15 ari zemlje v Selnici pri Mariboru prodam za 50.000 DEM. © (062) 816-402. STANOVANJSKO HIŠO V FLORJANU z vrtom, sončna lega, prodam. © 854-410. ZAMRZOVALNO OMARO, PRODAM. © 851-069, popoldan. DOBER JABOLČMK BOBO- VEC, na debelo, prodam in novo rusko, motorno žago z obilo rezervnimi deli, ugodno prodam. © 891-136. APN-6, kolo na prestave in stroj r.a izdelavo betonskih zidakov, prodam. © 853-185. TOMOS AVTOMATIC, star 2 leti, prodam. © 853-708. BRAKO PRIKOLICO, prodam za 10.500 din. Šlandrova 13, Ber-lak. PODJETJE VZAME STANOVANJE V NAJEM, Velenje, Šoštanj, okolici. © 855-266, od 10. do 1 1. ure ali 882-781, od 19. do 20. ure. HONORARNO DELO NUDIM prodajalcem krem za sončenje, kuharic itd . . . Informacije po © 857-319. GLASBENI STOLP znamke Au-diton, daljinski, prodam. © 854-449. V VARSTVO SPREJMEM OTROKA v dopoldanskem času. Informacije po © 854-449. PROSTOR ZA LOKAL, v cen tru Mozirja, oddam. Ponudbe sporočite po © 061-572-692. BTV TIP 950 GORENJE, ugodno prodam. © 856-898, popoldan. OTROŠKI VOZIČEK UVOŽEN, črno beli TV še nerabljen in predsobno omaro, prodam. © 856-049. HLADILNIK GORENJE, star 1 leto, prodam za 3.600,00 din. © 854-224. KUPIM STAREJŠO HIŠO ALI HLEV, cca 500 m', v Šaleški dolini. Kličite zvečer po 19. uri po © 854-331. DRUŠTVO UPOKOJENCEV PESJE, zaposli honorarno natakarico. Informacije po © 853-739. STANOVANJSKO HIŠO Z VRTOM v bližini Nazarij, prodam. Naslov v uredništvu Našega časa. KAMP PRIKOLICO Adria 300 z baldahinom in šotor za 4 osebe, prodam. © 831-215. KRAVO SIMENTALKO, po tretjem teletu, prodam. © 882-856. JUGO 45, star leto in pol, izoliran s cerado, prodam. © 855-231, interna 267. JUGO 45, letnik 89. garažiran, ugodno prodam. © 857-360. TRAKTOR NEBEL, 36. km, v voznem stanju, prodam. Viktor Kopin, Zavodnje 42, Šoštanj. JUGO FLORIDO PRODAM, staro 9 mesecev. © 858-398. FIAT 650-126 p, prodam za dele. Ogled od 8. do 20. ure na naslovu, Koroška 1 A, I. vhod, pri Ra-duloviču, Šoštanj. V OKOLICI TITOVEGA VELENJA vzamem v najem zemljo za obdelavo. Za plačilo nudim denar ali pomoč na kmetiji. © 852-001. ZDOMKA KUPI V TITOVEM VELENJU ALI ŠOŠTANJU (tudi okolica), garsonjero ali manj- Dežurstva Dežurni zdravniki v Zdravstvenem domu Velenie: Četrtek, 10. maja — dopoldan dr. Rus, popoldan dr. Pečnik, nočni dr. Smonkar in dr. Menih Petek, II. maja — dopoldan dr. Grošelj, popoldan dr. Vrabič, nočni dr. Popov in dr. Zupančič Soboto, 12. maja in nedeljo, 13. maja — dnevni dežurni dr. Popov, nočni dežurni dr. Popov in dr. Stupar Ponedeljek, 13. maja — dopoldan dr. Kočevar, popoldan dr. Žuber, nočni dr. Smonkar in dr. Pirtovšek Dežurna zdravnica v Zdravstvenem domu Velenje: V nedeljo, 13. maja je dežurna zobozdravnica dr. Danica Baku-lič, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti zdravstvenega doma Velenje. Dežurni veterinar na veterinarski postaji v Šoštanju: Od 1 I. maja do 18. maja je dežurni dipl. veterinar Milan Mat-ko, Topolšica 15, telefon: 891-166. ZAHVALA Ob boleči, prezgodnji in nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mame, ome in tašče Anice Hladin 21. 6. 1924 - 29. 4. 1990 se iskreno zahvalju jemo vsem, ki ste ji izkazali čast in spoštovan je na n jeni poslednji poti ter ji zasuli prerani grob s cvetjem in svečami. Posebno zahvalo dolgujemo dr. Veroniku in osebju internega A oddelka bolnišnice v Slovenj Gradcu, kakor tudi primariju dr. Fijavžu iz ZC Velenje za dolgoletni trud ohranitve njenega zdravja. Hvala Mariji Žorževi in Francu Borovniku za ganljive besede slovesa, rudarski godbi, sosedom, sorodnikom in vsem, ki nam v teh težkih trenutkih stojite ob strani. ŽALUJOČI VSI NJEM šo hišico z vrtom. Naslov v uredništvu. VEČJO KOLIČINO SALONITNIH PLOŠČ, prodam po ugodno ceni. 858-573. ŠIVILJO S PRAKSO, ZAPOSLIM. © 882-100. DIANO, letnik december 1979, vozno, neregistrirano, poceni prodam. © 856-092, popoldan. DVE GUMI, 155 x 13, roki za Zastavo vse 10 % ceneje in kopirni stroj Omega 203, prodam. © 854-426, zvečer. MOŠKO KOLO, NOVO, motorno kolo, manjše, karto za premog, 8 m' hrastovih drv, vse po dogovoru, prodam. © 881-088. zvečer. KLAVIATURO KAWAI, novo, prodam (pet oktav). © 855-537 (Robert). KOMBINIRAN, UVOŽEN, otroški voziček, ugodno prodam. © 855-285. TRIDESET AROV PAŠNIKA, ali 3 parcele za vikend v Hram-šah, prodam. © 779-123. TELETA PRODAM. © 778-112. ZASTAVO 101, komfort, letnik 1980, registrirano do III/199I, prodam za 20.000 din. © 840-039. ßnama Namin kotiček Dežurni veterinar na veterinarski postaji v Mozirju: Do 13. maja je dežurni dipl. veterinar Ciril Kralj, Ljubno, telefon: 840-112. O J 14. maja do 20. maja je de-žurr i dipl. veterinar Drago Zagožen, Ljubno, telefon: 840-179. VELEBLAGOVNICA NAMA TITOVO VELENJE VAS V TEH DNEH ŠF. POSEBEJ VABI: — na športni oddelek, kjer vam ponujajo bogato izbiro vsega, kar potrebujete za prosti čas! — bele bombažne majice 100°u bombaž le 63.60 din — tenis majice Loris 222.70 din — tenis loparji HEAD, ROSSIGNOL, SPALDING od 565 din dalje — plavuti CRESSI SUB 271.40 din — podvodne maske 208.80 din in seveda velika izbira kamp opreme: ležalnikov, stolov, miz in senčnikov. V tekstilnem diskontu je ponudba vedno zares ugodna, posebej pa vam priporočajo nakup moških srajc s kratkimi rokavi po 246 dinarjev. Obiščite tudi oddelek metraže, kjer boste lahko izbrali uvožene viskoze modnih barv in vzorcev! V Namini prodajalni PRESKRBA boste po akcijskih cenah lahko kupili: — moko tip 850 (5/1 ) Intes kg le 4.60 din — rdečo peso Eta 720 gr. 16.70 din — slivov kompot Vitaminka 930 gr. 11.30 din — Fruškogorski biser 0,75 27.80 din — keramične skodelice od 33.80 din dalje — milansko salamo 118.40 din V soboto, 12. maja^ bo na ploščadi pred veleblagovnico Nama nastop TAMBURASEVÜ Srečni izžrebanec, ki bo potoval z N'amo na izlet je IVAN VI-DOVIČ iz Vodnikove 3 v Titovem Velenju. Gibanje prebivalstva OBČINA VELENJE: POROKE: Zoran Markovič, roj. 1962, ključavničar iz Titovega Velenja in Marica Komšo, roj. 1967, delavka iz Bijelega Polja, Martin Kukovič, roj. 1966, zidar iz Hrastnika in Marija Dežan, roj. 1968, delavka iz Lopatnika pri Velenju 21, Marjan Vačun, roj. 1958, rezkalec iz Rečice ob Paki 8 in Marija Fajdiga, roj. 1971, delavka iz Podgore 10, Zlatko Lubej, roj. 1964, avtomehanik iz Titovega Velenja in Barbara Do-linar, roj. 1966, program, tehnik iz Titovega Velenja, Dragan Či-vič, roj. 1967, strojni tehnik iz Titovega Velenja in Eva Kovano-vič, roj. 1965, kmetijski tehnik iz Titovega Velenja, Ivan Senica, roj. 1959, šofer iz Mislinja 212 in Jasna Jovan, roj. 1967, konfek-ciojiarka iz Titovega Velenja, Peter Miklavžina, roj. 1960, elektrotehnik iz Titovega Velenja in Metka Verdev, roj. 1968, eko- nomski tehnik iz Titovega Velenja, Vinko Razdevšek, roj. 1963 prevzem, hmelja iz Ponikve pri Žalcu in Zdenka Kline, roj. 1966, kontrolorka iz Podloga v Sav. d., Bogdan Makovšek, roj. 1962, dipl. inženir rudarstva jz Titovega Velenja in Ivica Mlinšek, roj. 1969, prodajalka iz Titovega Velenja, Jožef Goličnik, roj. 1966, viličarist iz Skorna pri Šoštanju št. 53 in Zvonka Ježovnik, roj. 1959, RTV mehanik iz Plešivca, Danilo Ušen, roj. 1964, kmetovalec iz Ložnice in Andreja Rezo-ničnik, roj. 1964, skupinovodja iz Šoštanja, Zvonko Hrastnik, roj. roj. 1966, strojnik iz Titovega Velenja in Magda Kvartič, roj. 1966, prodajalka iz Titovega Velenja, Franc Korber, roj. 1963, vodov, inštalater iz Gavc in Marinka Klančnik, roj. 1967, ekonomski tehnik iz Podgore 11 ROJSTVA: Rodilo se je II dečkov in 17 deklic. SMRTI: Julijana Kovačič, upokojenka iz Kolačna 8, roj. 1911, Štefan Pražnikar, upokojenec iz Titovega Velenja, Tomšičeva 43, roj. 1928, Alfonz Pačnik, kmetovalec iz Stražice 16, roj. 1913, Leopold Slapnik, dipl. politolog iz Celja, Ljubljanska 58, roj. 1937, Ivan Škorjanc, upokojenec iz Šmartna v Rožni dolini št. 25, roj. 1912, Ana Hladin, gospodinja iz Titovega Velenja, Ul. Janka Ulriha, št. 22, roj. 1924, Jera Kotnik, upokojenka iz Gavc št. 54, roj. 1912, Zofija Avberšek, upokojenka iz Titovega Velenja, Jurčičeva 5, roj. 1934, Marija Kotnik, upokojenka iz Pograca št. 123, roj. 1912, Gustav Zakšek, upokojenec iz Titovega Velenja, Tomšičeva 55, roj. 1915, Valentin Tratnik, upokojenec iz Arnač št. 13, roj. 1915, julijana Ačkom, gospodinja iz Mozirja Na trgu št. 30, roj. 1919, Marija Cijan, inv. upok. iz Šešč pri Preboldu št. 16, roj. 1929, Stakne Ferdinand, kmeč. upok. iz Topolšice št. 157, rojen 1931. Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal. V SPOMIN Mineva leto dni, polno žalosti in bolečin, odkar prenehalo biti je tvoje srce, dragi brat in stric. Ludvik Krajnc Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu. Žalujoči vsi tvoji » ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina, brata, moža, očeta in starega očeta Štefana Pražnikar ja iz Titovega Velenja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem, ki ste darovali vence, cvetje, sveče, izrekli sožalje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo govornikoma, godbi in pevcem za zapete žalostinke ter gospodu župniku za opravljen obred. ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta «rfw'fc Karla Ocepka iz Podgorja rojen 1. 9. 1917 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izkazano pomoč, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala dr. prim. Fijavžu in osebju bolnic Slovenj Gradec in Topolšica za zdravljenje. Enako zahvalo izrekamo godbi, častni straži in duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: žena Štefanija, sin Drago z družino in ostali sorodniki. 1. maj na Graški gori Veselo in sproščeno Letošnji prvomajski prazniki so bili zelo dolgi. Dvema prazničnima dnevoma torku in sredi, so ponekod ali kar v večini kolektivov dodali še ponedeljek. Pred tem je bila prosta nedelja, pa sobota in seveda tudi prosti praznični 27. april. Skratka, kar šest dni pozabe na delo, ki ga v sedanjih časih, ko se vse bolj srečujemo z brezposelnostjo, vse bolj (moramo) ceniti. Ampak v teh burnih pluralističnih časih je prvi maj (vsaj letos) ostal, če sodimo po srečanju občanov velenjske občine na Graški gori, to, kar je bil lani. predlani . . . Ljudje so ga preživeli v veselem, sproščenem razpoloženju in verjetno s svojim obiskom, prazničnim izletom na Graško goro morda želeli povedati, da je prvi maj naš praznik, in da naj takšen tudi ostane; ali kot je dejal v slavnostnem govoru na proslavi stotega prvega maja sekretar zveze svobodnih sindikatov Velenje Rajko Lesjak »Nikomur ga ne damo, da nam kdo znova ne bi ponujal utopije, dal pa utapljanje. Pa tudi zato ga ne damo, da nas kdo ne bi razdelil, skregal in nam vzel moč in upanje. I. maj je praznik nas vseh, še posebej pa je praznik tistih, ki skupnosti lahko ponudijo samo svoje delo, znanje in ustvarjalnost — pa naj gre za materialno ali duhovno proizvodnjo.« Mozirje Občinski svet ZSSS je za vse, ki niso imeli lastnega prevoznega sredstva, organiziral avtobusni prevoz do vasi Plešivec, od tam pa so si ljudje s hojo utrjevali telo v dolgih kolonah do prireditvenega prostora. Po priložnostni proslavi (v njej so sodelovali velenjski godbeniki, moški pevski zbor Kajuh iz Titovega Velenja, učenci plešivske šole) nadaljevali še trim pohod na bližnji vrh Pa še en nageljček ( vos, lo) Torej, dolg čas ni bilo nikomur. Tudi ne tistim, ki so vlekli vrvi, ne preostalim, ki so zanje navijali Sejm bil Trški policaj je bil dovolj strog in dosleden Z organizacijo prvega povojnega Jurijevega sejma v Mozirju, ki ga je »svobodnemu trgu Mozirje milostno odobril nadvojvoda Karel peti v letu 1581«, organizatorji niso imeli pretirane sreče. Ob sodelovanju krajevne skupnosti Mozirje so bili to člani sekcije mla-jevcev pri tamkajšnjem turističnem društvu, ki so v priprave in izvedbo vložili zares veliko časa in dela, sicer pa brez njih marsikatere prireditve v Mozirju ne bi bilo. Povedati moramo, da so uredili prostor nekdanjega in bodočega sejmišča ob Savinji, saj želijo se- jem organizirati vsaj enkrat na leto, zato so za začetek postavili tudi primeren objekt. Ob vsem tem delu niso pozabili na mlaje, ki so jih postavili v Mozirju, posebej ponosni pa so na orjaka, ki stoji na prostoru pred Savinjskim gajem. Res je orjak, saj meri v višino 31 metrov, namerili pa so mu celih pet in pol kubikov, v enem kosu seveda. Vrnimo se k sejmu. Na napovedano soboto, 21. aprila, sejma zaradi neprekinjenega dežja ni bilo, bil pa je naslednjo soboto. V Mozirju so želeli ob samem sejmu izvirno ponazoriti nekda- Domžale:Elkroj 1:0 (1:0) Brez zadetkov ni točk Slabo kaže nogometašem Elkroja, ki so se po tem kolu znašli na predzadnjem mestu s točko zaostanka za Stolom in Partizanom ter s petimi prednosti pred zadnjim Pohorjem. Dejstvo je, da nogometaši Elkroja v pomladanskem delu prvenstva večinoma niso bili v podrejenem položaju, zlasti na gostovanjih so bili celo boljši od gostiteljev, vendar brez zadetkov točk ni mogoče osvajati. Tako je bilo v prejšnjem kolu, ko so doma igrali 0:0 z neposrednim konkurentom Muro. tako je bilo tudi v nedeljo v Domžalah, ko so domačini zmagali z zadetkom v 10. minuti. Sicer so bili vse srečanje boljši mozirski nogometaši, zaradi nespretnosti ali nezbranosti pa so zapravili najmanj štiri izredne priložnosti. Boj za obstanek bo torej hud, saj že v nedeljo v Mozirju gostuje vodilna ekipa Izole. V soboto derbi Šoštanj:Aero Celje Rokometaši Šoštanja so tekmo 24. kola z Mehaniko odigrali vnaprej, zato le ponovimo, da so na gostovanju v Metkoviču zmagali z 22:21. se tako utrdili na visokem četrtem mestu in si v vsakem primeru zagotovili obstanek v ligi. Njihov naslednji nasprotnik bo ekipa Aera Celje, ki so ji jeseni prav Šoštanjčani v precejšnji meri prekrižali načrte za osvojitev prvega mesta in napredovanje v prvo zvezno ligo z zmago v Celju, tako da Celjani dve koli pred koncem prvenstva praktično nimajo več možnosti. To bo torej derbi drugo in četrtouvrščene ekipe, tekma za prestiž in za ljubitelje dobrega rokometa. Srečanje se bo v Rdeči dvorani pričelo v soboto ob 19.30. Medvode:Rudar 1:0 (0:0) Prvi pomladanski poraz Nogometašem Rudarja je v pomladanskem delu prvenstva prvič spodletelo. Na gostovanju v Medvodah so izgubili z 0:1, čeprav so bili bol jši nasprotnik in so si ustvarili tudi več lepih priložnosti za zadetek. Domačini so zmagoviti gol dosegli v 72. minuti. Velenjčani so bili prepričani, daje bil domači napadalec v nedovoljenem položaju, zato so bučno protestirali, ob tem pa si je Pranjič prislužil rdeči karton in izključitev. Boj za drugo mesto seveda še ni izgubljen, saj za drugimi Domžalami zaostajajo za dve in za tretjim Slovanom za eno točko, prav s Slovanom pa se bodo v nedeljo srečali na igrišču ob Jezeru. MILIČNIKI SO ZAPISALI VEC TATVIN KOLES Z MOTORJEM Med prvomajskimi prazniki so zabeležili velenjski miličniki številne tavine, med drugim tudi koles in koles z motorjem. V noči na 26. april je neznanec odpeljal motorno kolo APN 4, črne barve, ki ga je Rudi C. pustil na Cankarjevi v Šoštanju. Brez kolesa z motorjem APN 4 S, rdeče barve, je ostal tudi Ivo H. Pustil ga je na Kersnikovi v Titovem Velenju. PO TRČENJU NI USTAVIL Voznik osebnega avtomobila Zastava, triindvajsetletni Silvester Javornik je peljal 5. maja malo po 17. uri iz Titovega Velenja proti Slovenj Gradcu. V bližini šole v Paki ga je oplazilo večje temnozeleno vozilo neznane znamke. Voznik tega vozila pa na kraju trčenja ni ustavil, temveč odpeljal dalje. Če kdo karkoli ve o tem, naj sporoči na Postajo milice. IZSILIL PREDNOST Malo pred 10. uro 6. maja je pripeljal voznik osebnega avtomobila, triintridesetletni Mirko Kajba iz Šaleka v križišče Kidričeve, Šaleške in Kopališke ceste. Zavil je levo proti bazenu in pri tem trčil v avtomobil, ki ga je z nasprotne smeri pripeljal še-stind vajsetletni Rajko Bračič. Pri trčenju se je voznik Kajba lažje telesno poškodoval. VLOMIL V NENASELJENO HIŠO V noči na 29. april je doslej še neznani storilec vlomil v nenase- ljeno hišo Avgusta P. v Podkra-ju. Odnesel je motorno žago. IZGINILA USNJENA JAKNA Iz garderobne omarice v Kaju-hovem domu v Šoštanju je 28. aprila v času med 6. in 14. uro izginila usnjena jakna Safetu Š. IZPOD BALKONA ODPELJAL AVTO-PRIKOLICO V noči na 30. april je nekdo odpeljal izpod balkona stanovanjske hiše Marije G. iz Sela av-toprikolico. OŠKODOVAL VE-GRADOVA VOZILA V času med 26. aprilom in .3. majem je neznanec preplezal Ve-gradovo ograjo na Žarovi cesti v Titovem Velenju in se »lotil« tam parkiranih vozil. Na enem je razbil steklo in odnesel rezervno kolo ter obe prednji kolesi. Z drugega je odmontiral brisalce, anteno in prednje kolo. Vse to je seveda odnesel in oškodoval Ve-grad za okoli pet tisočakov. GORELO GOSPODARSKO POSLOPJE Nekaj po 14. uri, 7. maja letos, se je vnelo gospodarsko poslopje Frančiške M. iz Gaberk. Zgorelo je okoli tisoč kilogramov krme, 10 kubičnih metrov lesa in 15 ivernih plošč. Požar je zanetil štiriletni Frančiškin vnuk, ki se je v neposredni bližini igral z vžigalicami. KDO JE REZAL GUME? V noči na 7. maj se je nekdo očitno zabaval tako, da je rezal gume na osebnih avtomobilih. Na Jenkovi 19 je uničil po dve Bogdanu S. in Bojanu P., na Šer-cerjevi 18 pa eno Marjanu J. Kupec in mešetar sta bila na ravni svoje naloge nje sejemske navade in običaje. Za začetek je sejem razglasil trški župan, za stroga sejemska pravila je poskrbel trški policaj, mozirski župnik pa je žegnal oves za konje in semena, kar je bil znan običaj na Jurijevo. I j u d i se je zbralo zares veliko, prav tako prodajalcev najrazličnejših dobrin in dobrot, na vso srečo je bilo kiča zares malo, na nesrečo pa (pre)malo živine za čisto ta pravi sejem. Najprej jo je organizatorjem zagodel prodajalec prašičev, ki ga kljub zagotovilom ni bilo, morebitnih kupcev pa precej, dodatno pa inšpekcijske službe, ki vseh prodajalcev konjev niso spustile na sejmišče. Res je, da vsi prodajalci niso imeli ustreznih občinskih papirjev, res pa je tudi, da bi jih lahko pustili na sejemski prostor, vsaj za število in videz, če drugega ne. Naprodaj je bilo tudi nekaj govedi, ob katerih sta kupec Franc in mešetar Gašper zelo nazorno pokazala, kako so včasih sklepali kupčije. Skratka, ljudi je bilo veliko, ponudba najrazličnejših koristnih izdelkov zares dobra, »slabost« je bilo le premajhno število živali. Pa naj to vrlim prirediteljem ne vzame volje in poguma. Zares so se potrudili, bila pa je to njihova učna ura, ki bo še kako dobro služila pri organizaciji prihodnjega sejma in sejmov. Za vse napore in zamisel si vsekakor zaslužijo pohvalo in obenem željo, da bo naslednjič veliko bolje. (j. p.i MTČ:Velenje 29:21 (15:7) Bo sobota odločila prvaka? Velenjske rokometašice so v minulem kolu gladko izgubile z ekipo MTČ-ja v Čakovcu, ne glede na to pa so na varnem pod vrhom prvenstvene lestvice na petem mestu. V predzadnjem kolu bodo v Rdeči dvorani gostile vodilno ekipo Podravke, ki se z Zametom in enakim številom točk ogorčeno bori za prvo mesto in napredovanje v prvo zvezno ligo. Tekma se bo pričela v soboto, 12. maja, ob 17. uri v Rdeči dvorani. Proletarec:Era Šmartno 1:1 (1:0) Upanje bo premalo Nogometašem ERE Šmartnega tudi teoretično upanje najbrž ne bo pomagalo. V nedeljo so res v gosteh igrali 1 :l s Proletarcem v Zagorju, vendar jim razplet na lestvici tudi ne gre na roko. Sedaj so namreč trdno na zadnjem mestu s tremi točkami zaostanka za predzadnjim slovenjgraškim Partizanom in kar šestimi za ekipo Drave, prav z njo pa se bodo v nedeljo srečali na svojem igrišču. Mali nogomet Turnir v Šoštanju Klub malega nogometa Lajše bo 17., 18. in 19. maja na igrišču v Šoštanju pripravil turnir v malem nogometu za pokal gostišča Kozlev-čar. Prva dva dni bodo tekme od 15.30 do 22.00, finalni del v soboto pa od 8.00 do 20.00. Ekipe se morajo prijaviti do 15. maja v gostišču Kozlevčar ali pri Robertu Goršeku v Topolšici, pred tem pa plačati prijavnino 400 dinarjev. Za najboljše ekipe so pripravljene denarne in praktične nagrade ter pokali in priznanja, nagrajeni bodo tudi najboljši streléc, vratar in igralec na turnirju, med turnirjem pripravljajo tekmovanje za kralja sedemmetrovk, oddaljenim ekipam pa bodo omogočili, da bodo igrale samo v soboto, 19. maja. Šahovske novice Na hitropoteznem turnirju za prehodni pokal šaleškega šahovskega društva za mesec maj je zmagal Stropnik z 8 točkami pred Ve-denikom, Podlipnikom in Gorškom z enakim številom točk. Po petih turnirjih sta v vodstvu Matko in Stropnik s po 66 točkami, Goršek jih ima 54, Brešar 33, Vedenik 27 itd. V Šoštanju je bilo letošnje prvenstvo šaleškega šahovskega društva, ki se gaje udeležilo 22 igralcev. Vrstni red: Stropnik 7, Matko 7, Vedenik 6,5, Brešar 6, Kristan 5,5 itd. Na Bledu je bilo 42. republiško delavsko prvenstvo, bolje rečeno sklepni del tega tekmovanja, ki se ga sicer udeležuje na stotine ekip iz vse Slovenije. Zmagala je ekipa Sloge — dom JLA Ljubljana s 17 točkami, šahisti RLV-ja so bili z 10 točkami šesti, Vegradovi igralci pa s petimi dvanajsti. Š. C. Pionirke in pionirji ob jezeru Šaleški teniški klub je v soboto in nedeljo organiziral regijski turnir celjske teniške podzveze za pionirje in pionirke do 12 let, v kateri sodeluje 9 klubov, velenjski turnir pa sta okrepila še Grem na tekmo VELENJE:PODRAVKA prvenstvena tekma 2. ZRI — ženske sobota, I 2. 5. ob 17. uri v Rdeči dvorani ŠOŠTANJ : AERO CELJE prvenstvena tekma 2. ZRL moški sobota, 12. 5. ob 19.30 v Rdeči dvorani RUDAR—TEOL SLOVAN prvenstvena tekma SN L Branik in ŽTK iz Maribora. Tekmovalci mariborskih klubov so osvojili skoraj vsa najboljša mesta, v konkurenci pionirk pa seje izkazala Katarina Srebotnik (ŠTK Velenje) s tretjim mestom. nedelja, 13. 5. ob 16.30 na igrišču ob Jezeru ELKROJ :IZOLA prvenstvena tekma SNL nedelja, 13. 5. ob 16.30 na igrišču v Mozirju ERA ŠMARTNO :DRAV A nedelja, 13. 5. ob 16.30 prvenstvena tekma OČL — vzhod na igrišču v Šmartnem