za

upravo cerkvenega
in
nadarbinskega premoženja







'r.








c




■








NAVODILO ZA UPRAVO
CERKVENEGA IN NADAR-
BINSKEGA PREMOŽENJA.

ZA LJUBLJANSKO ŠKOFIJO

SESTAVIL

+ ANTON BONAVENTURA

ŠKOF LJUBLJANSKI.

V LJUBLJANI, 1913.

ZALOŽIL KN. ŠK. ORDINARIAT. NATISNILA KATOL. TISKARNA.

C-;< l ;ZIX

Kazalo

Uprava cerkvenega in nadarbinskega premoženja . 1

L O knjigah in spisih, potrebnih pri upravi cerkvenega in na¬
darbinskega premoženja.  2

1. Zapisniki za upravo cerkvenega premoženja. 2

2. Zapisniki za upravo nadarbinskega premoženja. 5

II.  O osebah za upravo. 6

1. Osebe pri neposrednji upravi. 6

a) Osebe pri upravi cerkvenega premoženja. 6

b) Osebe pri upravi nadarbinskega premoženja. 9

2. Oblasti za nadzorovanje cerkvene uprave.10

a) Cerkvena oblast.10

b) Državna oblast.11

III. Dolžnosti začasno nastavljenega upravitelja.11

1. Vpogled v cerkveno in nadarbinsko premoženje.12

a) Pregled cerkvenega premoženja.12

b) Pregled nadarbinskega premoženja.13

2. Izročitev vsega premoženja. 14

a) Osebe pri izročitvi.15

b) Izročitev sama.16

3. Uprava izročenega premoženja.20

a) Uprava cerkvenega premoženja.21

b) Uprava nadarbinskega premoženja.21

4. Interkalarni račun.24

a) Interkalarni čas..... 24

b) Interkalarni račun.25

Dodatek. Zgled interkalarnega računa .28

c) Razdelitev dohodkov med udeležence .36

IV. O dolžnostih stalno nastavljenega upravitelja .38

1. O začetku službe.38

a) Pregled premoženja.39

b) Zapisniki, blagajne in arhiv.39

c) Izročitev vsega premoženja  41

d) Fasija ali napoved.42

e) Razlaga in zgled napovedi.43

Dodatek o drugih dohodkih.48

2. O upravi cerkvenega premoženja .57

a) Skrb za dohodke .57

b) Skrb za stroške.•.58

c) Nalaganje denarja.59

d) Ustanove .62

1. Volja ustanoviteljeva.62

2. Ustanovna glavnica.63

3. Sprejem in potrditev.65

e) Zakup (najem).66

f) Obremenitev.67

g) Prodaja in poraba glavnice.67

h) Zamenjava.68

j) Vrnjena glavnica.68

k) Poprave ali nova zidanja cerkvenih stavb.69

3. O vsakoletnem cerkvenem računu.73

a) Ostanki iz lanskega leta.73

b) Novi prejemki.74

c) Izdatki.75

d) Dodatki k računu.77

4. O upravi nadarbinskega premoženja.78

Uprava eerhvmtia in nadarbiRSkega premaženja.

Vsako premoženje je nedotakljivo. Varuje ga sedma
zapoved božja, naravna pravičnost in tudi državna po¬
stava.

Posebno nedotakljivega značaja je pa premoženje,
pridobljeno za cerkev in njene naprave, torej za posebno
svete namene. Od teh namenov postane premoženje samo
nekako sveto, da stori pravi »sacrilegium«, kdorkoli greši
zoper to premoženje.

Lastnica cerkvenega premoženja, splošna in posred-
nja, je katoliška Cerkev, posebna in neposrednja pa ona
cerkvena naprava, za katero se je premoženje pridobilo:
škofija, župnija, župnijska ali podružna cerkev, nadarbina,
ustanova, red in še druge priznane cerkvene naprave,

Ker so pa vse te naprave mrtve in ne morejo osebno
zastopati svojih pravic, so jim dani oskrbniki ali
upravitelji, ki naj dotično premoženje tako skrbno
upravljajo, kakor upravlja oskrbnik, postavljen za upravo
sirotinskega premoženja.

Upravitelj cerkvenega premoženja ima sveto dolž¬
nost skrbeti, da se premoženje ohrani, pomnoži, varuje in
obrača edino v one namene, za katere je
dano, Nikoli ne sme postopati svojevoljno.

Da more postopati pravilno, da ne greši in si mere
ohraniti mirno vest, zato so mu dana točna navo¬
dila. Za upravo cerkvenega in nadarbinskega premo¬
ženja po župnijah naše škofije — edino to nam je sedaj
pred očmi — imamo pri nas 1. Anweisung zur Vervval-
tung des Kirchen-, Stiftungs- und Pfriindenvermdgens iz
leta 1860.; 2. praktično navodilo v drugi sinodi (pag. 104 do
132); 3. razne državne odloke, objavljene v Škofijskem

1

2

Listu. Poraben je za pouk Poslovnik, ki ga je sestavil
župnik Martin Poč; Seidl, Kirchenvermogensverwaltung in
Dannerbauers Praktisches Geschaftsbuch,

Ker je pa »Anweisung iz leta 1860.« radi novejših
cerkvenih in državnih določb že pomanjkljiva, ker sinoda
ni podala popolnega navodila in ker so državni odloki raz¬
treseni po raznih letnikih Škofijskega Lista, se je več¬
krat izrekla želja po novem, praktičnem
navodilu za upravo cerkvenega premo¬
ženja, kakor se sedaj zahteva od cer¬
kvene in državne oblasti.

To navodilo se s tem podaja, in sicer kar mogoče
praktično in pregledno. To navodilo je sicer strogo cer¬
kveno, vendar pa tako navodilo prizna kot merodajno za
cerkveno upravo tudi državna oblast, ako se vjema z
dotičnimi državnimi predpisi, 1

Navodilo obravnava I. o knjigah in spisih, potrebnih
pri upravi; II. o osebah, določenih za upravo; III. o dolž¬
nostih začasnega upravitelja; IV. o dolžnostih stalnega
upravitelja.

I.

O knjigah in spisih potrebnih pri upravi.

Najpoprej se mora poskrbeti, da bo vse cerkveno in
nadarbinsko premoženje razvidno. To je pa mo¬
goče le, ako se imajo in točno vodijo zapis¬
niki, zapovedani za upravo cerkvenega in za upravo
nadarbinskega premoženja.

1, Zapisniki za upravo cerkvenega premoženja.

a) Inventar. 2  V njem se popiše vse cerkveno pre¬
moženje: 1. pravice, namreč darila, štolnina, sedežnina,
prispevki od semnjev, bira; 2. svojinska in ustanovna po-

1  Razsodba upravnega sodišča v Budvinski št. 922.

2  Točno navodilo glej v Škof. Listu 1910, pg. 82—85 in pa v
drugi sinodi pg. 119.

sestva; 3. dodatki, namreč razni priboljški od občine, od
zasebnikov, od cerkva, v tlaki in dr.; 4. svojinske glavnice;
5. ustanovne glavnice; 6. priprave in orodje.

Inventar mora imeti župna cerkev, pa tudi vsaka
podružnica zase. Izdelati se mora v treh istopisih. Vsaka
izprememba se ob koncu inventarja točno zabeleži. Inven¬
tar potrdi škofijstvo. Mora se nanovo sestaviti vsako
deseto leto, razen ako dekan izprevidi, da to ni treba, ker
se skoraj nič ni izpremenilo.

b) Zapisnik ustanovnih maš in maš iz verskega za¬
klada. 1  Zanje je določen natančen formular. Ima vse usta¬
nove zapisane: ime, potrdilo, obveznost, pokritje, razde¬
litev obresti. Pripiše naj se vsaka nova ustanova, Ako se
je glavnica drugam naložila, naj se ta izprememba tako
zapiše, da bo razvidna. Knjiga naj ima dvojno kazalo: eno
po alfabetu imen ustanoviteljev s stranjo opisa ustanove
in eno istih ustanov posebej po mesecih in dnevih, ob ka¬
terih se mora ustanova opraviti, pričenši s 1. januarjem.
Ko se je ustanova opravila, naj se dan takoj vpiše v
knjigo.

c) Zapisnik dolžnikov. 2  Cerkveni denar je večkrat
izposojen ali naložen v posojilnicah. Zapisnik pokaže komu,
koliko in po koliko odstotkov; ima pa tudi podatke o
odplačevanju obresti. Ta zapisnik naj se točno vodi, kakor
kažejo predelki obrazca, Ako je zaseben dolžnik dolg
vrnil ali se je vsota iz hranilnice dvignila, naj se zapiše,
kdaj in kam se je denar iznova naložil. Dolžnik naj
ima malo knjižico, v katero se zapisuje vplačana
vsota in potrdi z župnikovim podpisom ter župnim peča¬
tom, da se preprečijo zmote in tožbe.

d) Zapisnik rent. 3  Ta je potreben v župnijah, kjer je
veliko rent, namreč raznih obligacij. Naj se zapiše vsota,
ki se je dvignila in tudi do kdaj. Izpolnijo naj se tudi drugi
predelki.

1  Druga sinoda pg. 120, 199 in 203, 204—206.

2  Druga sinoda pg. 119, 200 in 207.

3  Druga sinoda pg. 200 in 208.

1*

4

e) Dnevnik. 1  Ta zapisnik je posebno važen. Vanj se
zapisujejo vsi dohodki in stroški; dohodki iz pušic in nabi¬
ralnikov, od klopi, od pogrebov, od dolžnikov, od obligacij,
od dobrotnikov; stroški redni in izredni. Ako se iz dohod¬
kov nabira kak potreben zaklad za posebne namene, naj
se ob koncu leta od skupnih dohodkov dotična vsota odbije
in naloži v posebno knjižico; na knjižico se zapiše: stav-
binski zaklad, za orgije, za križev pot, za zvonove. 2  — Pri
dnevniku naj se pazi na prejemke in izdatke v
gotovini in v papir j u 3 ), ki naj se zapišejo prav
in v prave predelke; konec vsake strani se vsote seštejejo
in na prihodnjo stran prenesejo; ob koncu leta se napravi
točen zaključek s podpisom župnika in ključarja; ostanek
se prenese kot št. 1 v prihodnje leto. Tekoči dohodki naj
se koj nalože.

f) Zapisnik cerkvenih sedežev. 4  Ta zapisnik ne po-
kazuje samo, kdo ima pravico do sedeža, ampak tudi,
koliko dobi cerkev letno za sedeže. V zapisniku naj bodo
razvidne vse izpremembe in vsakoletno vplačevanje. Vsote
se skrbno zapisujejo v dnevnik. Naj se poskrbi za obrazec,
predpisan v sinodi.

g) Zapisnik štolnine. 5  Važen je vsaj v večjih žup¬
nijah. Pokazuje pogrebne dohodke ne le za delujoče
osebe, ampak tudi za cerkev. Iz njega se razvidi, da li je
štolnina plačana.

h) Zadnji izročilni zapisnik. 6  Iz njega se razvidi pre¬
moženje, ki se je izročilo predniku v upravo. Ako se pri¬
meri z inventarjem, z zapisniki dolžnikov in rent, se more
presoditi, da li je vse v redu, ali so morda kake zmešnjave.

j) Zadnji cerkveni računi. 7  Tudi iz teh se spozna cer¬
kveno premoženje, posebno iz prilog o izkazu lastninskega

1  Druga sinoda pg. 120, 198 —199; pg. 201 —202.

2  Ibid. pg. 202.

3  Ibid. pg. 198, št. 3.

4  Ibid. pg. 19—22; 163—168, posebno pg. 166 — 167,

5 Ibid. pg. 120, 121; 200; 216.

6  Synod. IL, pg. 113. b.

7  Ibid. pg. 113. c.

5

in ustanovnega premoženja, iz posnetka in izkaza o pri¬
rastkih in odpadkih,

k) Napoved za izmero pristojbinskega namestka, 1
V tem spisu je temu davku podvrženo cerkveno premo¬
ženje napovedano in precenjeno; naj se le primerja z dru¬
gimi spisi, pa se bo dobil točen pregled o cerkvenem
premoženju, kakor ga mora upravitelj imeti, da more pre¬
moženje prav upravljati.

2, Zapisniki za upravo nadarbinskega premoženja.

a) Inventar. 2  Tudi o nadarbinskem premoženju mora
biti poseben inventar; o njem velja vse, kar smo zgoraj
omenili o inventarju cerkvenega premoženja,

b) Izročilni zapisnik prednikov. 3  V tem je popisano
nadarbinsko premoženje, ki se je izročilo predniku v
upravo. Naj se primerja z nadarbinskim inventarjem,

c) Gospodarski zapisnik. 4  Jako je važen, kjer se
zemljišče doma obdeluje. Zapisane ima letne stroške in
dohodke zemljišč, kakor njiv, travnikov, vinogradov,
gozdov.

d) Zapisnik najemnikov, 5 *  Je potreben, kjer je gospo¬
darstvo in se zemljišče daje v najem. Pokazuje čas najema,
vsoto najemnine in odplačevanja. Najemniku se iz¬
roči mala knjižica, v katero se natanko zapiše
čas in vsota odplačila ter potrdi s podpisom in župnijskim
pečatom.

e) Napoved za dopolnilo kongrue 5  (iasija), napoved
za odmero dohodnine 7  in napox sd za odmero pristojbin¬
skega namestka. 8  Vse te napovedi so važne za upravitelja;

1  Škof. List 1911, pg. 1 sqq., posebno pg. 12 — 20 (navodilo, kako
se napoved sestavi).

2  Synod. II., pg. 114; 119; 124.

3  Svnod. II., pg. 114; 124.

4  Synod. II., pg. 124.

5  Synod, II., pg, 200; 210 — 211.

« Škof. List 1907, pg. 49, 50.

Ibid. 1898, pg. 44; 1897 pg. 21.

8  Ibid. 1911, pg. 1 sqq.

6

pokazujejo mu nadarbinsko premoženje in njegove dohodke
ter so mu v podlago, da more o svojem času vse napovedi
pravilno sestaviti.

Vse te zapisnike in spise bo upravitelj dobil v arhivu.
Naj le pogleda drugo sinodo (pag. 150—152), kjer je pove¬
dano, v katerem predalcu arhiva (L, II., III. etc.) je kak
spis; ko to vidi, naj odpre arhiv in ga v dotičnem predalcu
poišče.

II.

O osebah za upravo.

Cerkveno in državno pravo določuje točno osebe,
katerim je izročena uprava cerkvenega premoženja. Raz¬
likujejo se osebe, ki cerkveno in nadarbinsko premoženje
neposredno upravljajo, in osebe, ki upravo nadzorujejo.
Treba je poznati delo, dolžnosti in pravice obojih.

1, Osebe pri neposrednji upravi.

Pri upravi vsega cerkvenega premoženja se morajo
razlikovati osebe za upravo cerkvenega in one za upravo
nadarbinskega premoženja.

a) Osebe pri upravi cerkvenega premoženja.

Za upravo cerkvenega premoženja je poklican
duhovni upravitelj, kateremu pomagajo klju¬
čarji, patron dotične župnije in finančna p r o -
k u r a t u r a.

1. Duhovni upravitelj: župnik, upravitelj, vikar, samo¬
stojen kaplan. Ta ima glavne dolžnosti upraviteljeve. On
vodi vse knjige in zapisnike; on poskrbi za dohodke in
stroške; on je v prvi vrsti za upravo odgovoren duhovski
in svetni gosposki pa tudi Bogu; on vodi dnevnik in
sestavlja račune; on sklicuje sestanke za posvetovanje o
posebnih potrebah; on vodi posvetovanja.

2. Ključarji. 1  Vsaka župna in vsaka podružna cerkev
mora  imeti po dva ključarja; ključarji so zastopniki žup-

1  Synod. II., pg. 122; Anweisung §§ 2—9, pg. 3 — 5.

7

Ijanov, ki naj po njih vplivajo na porabo cerkvenih dohod¬
kov in premoženja, ki so ga dali cerkvi njihovi očetje in
ga dajejo tudi oni. Ključarje izbere župnik, in sicer kolikor
mogoče v sporazumu z ljudstvom; potrdi jih pa dekan, ki
naj jim izroči listino imenovanja, razloži pomen in dolž¬
nosti te častne službe in sprejme od njih obljubo, da bodo
po svoji moči skrbeli za dobro upravo cerkvenega premo¬
ženja. Za dekanijske in romarske cerkve jih potrdi ordi¬
nariat.

Ključarji naj bodo bolj odlični možje, Bogu in Cerkvi
vdani zasebno in javno, naj imajo kaj premoženja, naj si
ne bodo v bližnjem sorodstvu, naj ne bodo od župnika
gmotno odvisni in naj znajo, kjer le mogoče, brati in pisati.
Potrdijo se za tri leta. Preden tri leta potečejo,
sc morejo odpovedati sami ali odstraniti od župnika le iz
tehtnih razlogov, ako jih potrdi dekan, oziroma ordinariat.
Ko tri leta minejo, naj se vnovič imenujejo in potrdijo, ali
naj se izbero drugi bolj verni in bolj sposobni.

Ko se namestijo, naj se jim pokaže cerkveni inventar
z zadnjimi potrjenimi računi in naj se jim pojasni vse cer¬
kveno premoženje. Pokaže naj se jim cerkvena blagajna,
pokažejo državne obveznice in zasebne zadolžnice.

Ključarji naj bodo pričujoči, ko se seštevajo darila
v pušice ali nabiralnike; naj se pokličejo na posvetovanje,
kadar je treba za cerkev večjih popravil ali novih naprav;
pri posvetovanju naj svobodno povedo in utemelje svoje
misli in misli župljanov; smejo se pritožiti na dekana ali
na ordinariat; naj se pokličejo k vsakoletnemu podpisu
cerkvenih računov, pa naj se jim razne postojanke točno
obrazlože.

Ker imajo častno in brezplačno službo v imenu vseh
župljanov, se spodobi, da se pred župnijo odlikujejo in se
jim izkazuje čast v cerkvi, pri procesijah in ob drugih pri¬
likah.

Tem določbam o ključarjih državne postave do sedaj
še  niso  nasprotne. Državne postave namreč zahtevajo,'

1  Postava z dne 7. maj. 1874, § 41., 42., 43.

8

naj se pri upravi cerkvenega premoženja udeleže tudi oni,
kateri so dolžni prispevati za cerkvene potrebe, kadar
primanjka cerkvenih dohodkov (§ 41.). Po tem pa določi,
naj cerkveno premoženje upravlja cerkveni predstojnik,
župna občina in cerkveni patron (§ 42.). Nazadnje obeta,
da za te določbe izda posebne izvršitvene naredbe (§ 43.).
— Ker postava ne določuje, kako naj župna občina pri
upravi sodeluje, ker župna občina še ne obstoji in tudi
obljubljena izvršitvena naredba ni še izdana, zato so
dosedanja navodila še veljavna.

3, Privatni patron. 1  Privatni patron nima pravice raz¬
polagati s cerkvenimi dohodki; pač pa ima pravico upra¬
vitelju pomagati z dobrini svetom in pritožiti se pri škofij-
stvu, ako bi se mu sklepi upraviteljevi dozdevali za cerkev
škodljivi.

Patron naj se povabi k sejam o upravi cerkvenega
premoženja, da pride sam ali pošlje zastopnika, ki naj bo
pa dober katoliški mož. Zahtevati more, da v njegovi pri-
čuiočnosti ali v pričujočnosti njegovega namestnika cer¬
kveno premoženje pregleda škofijski odposlanec. Pokliče
naj se k sestavljanju letnih cerkvenih računov; ako ne
more priti, more zahtevati, da se mu računi z vsemi pri¬
logami pošljejo na vpogled; toda ne sme muditi z opaz¬
kami, ampak jih z računi vred hitro doposlati. Na svoje
stroške si more oskrbeti prepis cerkvenih računov. — Po
smrti ali odhodu upravitelja se mora povabiti k pregledo¬
vanju o stanju cerkvenega premoženja; povabi se tudi k
izročevanju cerkvenega premoženja novemu upravitelju.

4. Javni patron. Cesar je patron mnogih župnij z
raznih pravnih naslovov. Papež je po konkordatu to pra¬
vico cesarju dopustil. Cesar izvršuje svoje pravice po svoji
vladi. Za konkurenčne obravnave poskrbi po c. kr. okraj¬
nih glavarjih, ki naj se o smrti ali odhodu upravitelja pova¬
bijo k pregledovanju cerkvenega premoženja, pa tudi k
izročitvi premoženja novemu upravitelju.

1  Synod. II., pg. 122; 115; 116. Zakon z dne 7. majnika 1874,
§§ 32-34.

9

5. Finančna prokuratura, 1  Za pravni razvoj nekaterih
pravnih zadev cerkvenega premoženja je cerkvi v pomoč
dana finančna prokuratura. Posreduje pa le, kadar se gre
za ohranitev založnega premoženja ali za cerkvene in
nadarbinske ustanove. Zato zastopa cerkev sodnijsko v
pravnih tožbah, daje svoja pravna mnenja, sodeluje pri
sklepu raznih pogodb in sestavlja pravne listine. Motenje
cerkvene posesti se ji mora naznaniti takoj, da more v
teku 30 dni vložiti dotično tožbo. Ne posreduje pa v tož¬
bah zoper šolo, zoper erar ali zoper verski zaklad, ker bi
morala zastopati obe stranki.

Za posredovanje naj se navadno naprosi potom
ordinariata. Kar sama pa brez poziva posreduje pri volilih
za cerkev ali nadarbino v slučajih, ako je cerkev ali
nadarbina postavljena kot dedič; ako je treba, da se čisto
cerkvena ustanova zasigura ali glavnica za njo izposluje;
ako je treba tožbe, da se cerkvi ali nadarbini prizna
dediščina,

b) Osebe pri upravi nadarbinskega premoženja,

Nadarbinsko premoženje je tudi cerkveno; na¬
menjeno je pa, da se iz njegovih dohodkov vzdržuje nadar-
binar sam. Iz tega sledi, da nima nikdo pravice vmešavati
se v stroške in dohodke nadarbine same; vse to je stvar;
upraviteljeva. Vendar pa ga že narava nadarbin-
skega premoženja veže, da naj prebitke nad osebne po¬
trebe porabi v dobre, cerkvene namene. To velja posebno
o oporoki, katero sicer sme sam narediti, toda veže ga v
vesti dolžnost, da s premoženjem razpolaga ad causas
pias, 2

2. Pri upravi premoženja samega imajo ključarji
in patroni pravico in dolžnost, opozoriti
upravitelja na škode, ki jih premoženje trpi radi njegove
nespretnosti ali nemarnosti, na protipostavnost kakega

1  Škof. List 1904, pg. 35, 36; 1911, pg. 43, 44 (ima pojasnila
vlade o zastopu finančne prokurature).

2  Synod. II., pg. 124, 125.

10

postopka, n. pr. ako bi gozde preveč izsekaval, in zadevo
poročiti dekanu ali škofijskemu ordinariatu, ako bi kljub
opominom premoženje škodo trpelo.

Patron se pokliče k izročevanju tega premoženja
novemu upravitelju in k pregledovanju stanja poslopij,
zemljišč, travnikov in gozdov.

2. Oblasti za nadzorovanje cerkvene uprave.

Zavoljo človeških slabosti ne zadostujejo postave,
dane za upravo cerkvenega in nadarbinskega premoženja;
potrebno je še nadzorstvo, ki se prepričuje, da li se
premoženje postavam primerno upravlja. Pri cerkvenem
premoženju ima prvo besedo cerkvena oblast, pa tudi
državni oblasti je v našem cesarstvu cerkveno dovoljen
vpliv pri nadzorovanju uprave cerkvenega premoženja. 1

a) Cerkvena oblast.

Upravo cerkvenega premoženja nadzoruje ordi¬
nariat, škof, dekan ali kak drugi ško¬
fijski pooblaščenec.

1. Ordinariat, Zapovedano je, da se o pričetku vsa¬
kega leta potom dekanata pošljejo na ordinariat tečni
računi o upravi cerkvenega premoženja. Iz računov se
posname, kako se premoženje upravlja in da li je založno
premoženje nedotaknjeno,

2. Škof osebno. Pri kanoničnih vizitacijah se škof
potrudi, da vsaj površno pregleda cerkvena in nadarbinska
poslopja, vse dotične knjige in spise, državne obveznice
in hranilnične knjižice ter opozori upravitelja na morebitne
pomanjkljivosti.

3. Dekan. Ker pa od ene do druge vizitacije mine
več let, so med tem časom dekani zavezani, pregledavati
vse cerkveno in nadarbinsko premoženje vsako ali vsaj
vsako drugo leto in o uspehu poročati ordinariatu.

1  Konkordat, čl. 30—32.

H

4. V posameznih, morda neljubih slučajih more cer¬
kvena oblast določiti posebnega pooblaščenca, da pre¬
gleda in uredi vso cerkveno upravo.

b) Državna oblast.

Po pooblaščenju sv. Stolice ima pri nas država pra¬
vico nekake souprave in nekakega nadzorstva uprave
cerkvenega in nadarbinskega premoženja. Sama si je pri¬
svojila še pravico vrhovnega varstva cerkvenih ustanov.

Vsled teh pravic upravlja država premoženje ver¬
skega zaklada, dobiva potom ordinariata vsakoletne
posnetke 1  cerkvenih računov in izkaz prirastkov ter
odpadkov cerkvenega in nadarbinskega premoženja. 2

III.

Dolžnosti začasno nastavljenega upravitelja.

Ako župnik umrje , škofijstvo nemudoma imenuje
upravitelja, kateremu izroči duhovno in premoženjsko
upravo župnije. Ako je pa župnik le premeščen na drugo
župnijo, mora navadno počakati naslednika in ni treba
upravitelja. Le včasih župnik ne more tako dolgo čakati,
in v tem slučaju se imenuje upravitelj.

Naloga upraviteljeva je težka in ne¬
varna. Na vse mora paziti, drugače bi mogel zabresti
v velike zadrege. Prav posebno naj bo previden pri upravi
premoženja, ki se mu je izročilo. Naj se tečno seznani
z vsemi dotičnimi predpisi in naj se ravna vestno
po navodilu, ki se mu s tem podaja.

Upravitelj naj se najpoprej dobro pouči o
vsem cerkvenem in nadarbinskem pre¬
moženju, potem naj poskrbi za vestno
izročitev, zatem naj pre mo ženje pravil¬
no upravlja, da more ob koncu uprave
napraviti točen in veljaven interkalarni račun.

1  Anweisung § 134.

2  Anweisung § 143.

12

1.  Vpogled v cerkveno in nadarbinsko premoženje.

Po smrti župnikovi se vsa uprava župnije izroči
navadno domačemu kaplanu; ako kaplana ni, se odloči
drug sposoben gospod. Ker se mu bo po dekanu izročila
uprava vsega premoženja, naj si prizadeva, da to premo¬
ženje točno spozna, še preden se mu postavno izroči. 1
Pregleda naj cerkveno in nadarbinsko premoženje.

a) Pregled cerkvenega premoženja. 2

Da upravitelj spozna stanje cerkvenega premoženja,
naj vzame v roke dotične s početka 3  omenjene in opisane
zapisnike.

Najpoprej mora pozvedeti za založno cer¬
kveno premoženje. Zato naj vzame v roke naj¬
novejše inventarje župne cerkve in podružnic in zadnji
izročilni zapisnik. V obeh je našteto vse premično in ne¬
premično premoženje. Tudi je povedano, kje so naložene
razne glavnice: v obligacijah, v hranilnicah, na posestva.

Pogleda naj zapisnik ustanovnih maš, zapisnik dolž¬
nikov in zapisnik rent, ki se morajo vjemati z inventarji
in z izročilnim zapisnikom in bodo pokazali, ali so obresti
dvignjene, sv. maše opravljene. Vzame naj se zapisnik
najemnikov, ki pokaže, komu so posestva dana v najem,
koliko nosijo in ali je najemnina plačana.

Važni so zapisniki cerkvenih sedežev in štolnine, ki
pokazujejo na del cerkvenih dohodkov in na to, če je dolg
vplačan ali ne.

Pregleda naj se dnevnik vseh cerkva: ali so potrebne
vsote vpisane? ali so vpisane obresti, najemnine, štolnina,
sedežnina, darovi v pušici, darovi v nabiralnikih? Dnevnik
naj se sklene, da se spozna stanje gotovine; ako je kaj
prebitka, naj se pogleda v blagajno, če se vjema; morda
je  prebitek naložen, torej kje?

1  Synod, IL, pg. 112, 113.

2  Synod. II., pg. 113, 114,

3  Pg. 1-5.

13

Vzamejo naj se v roke zadnji računi. Njihovi podatki
se morajo ujemati z onimi v inventarju, v izročilnem zapis¬
niku in v dnevniku; pokazali bodo pa tudi letne do¬
hodke in stroške, kar je za modro upravo pre¬
moženja važno.

Poiščejo naj se vse oblagacije, zadolžnice in hranilne
knjižice; pregledajo zapored, če katere ne manjka in če
so vse vinkulirane, namreč imajo li obligacije napis cerkve
ali ustanove, kateri pripadajo in je li na knjižicah zapisano,
da se glavnica ne more dvigniti brez dovoljenja od strani
ordinariata.

Ako je upravitelj razvidel, da ima cerkev tudi po¬
sestva, naj jih gre pogledat: njive, travnike, gozde. Naprosi
naj ključarje ali kakega drugega izvedenca, ki naj gre z
njim in ga more opozoriti na kake pomanjkljivosti. Pre¬
priča naj se, če so mejniki prav postavljeni.

Vzame naj upravitelj inventar in naj pregleda župno
cerkev: zidove, streho, podstrešje, kor, zvonik, vse po
cerkvi in zakristiji. Vedeti mora, ali je in kako je vse
ohranjeno.

b) Pregled nadarbinskega premoženja. 1 2

Posebno važno je za upravitelja, da tudi n a d a r -
binsko premoženje prav natančno pregleda, saj
bo iz njega prejemal svoje dohodke in bo moral po upravi
dati točen račun o dohodkih in stroških nadarbine za časa
uprave.

Da namen doseže, naj pregleda zopet zapisnike, ki
so določeni za razvidnost nadarbinskega premoženja. 2

Največ mu bo povedal zadnji nadarbinski inventar
in zadnji izročilni zapisnik. Saj bi tukaj tudi vse morebitne
izpremembe morale biti zaznamovane. Ako bi bil prednik
to opustil, naj se pregleda izkaz prirastkov in odpadkov
v času od potrditve inventarja ali od izročilnega za¬
pisnika.

1  Synod. II., pg. 114.

2  Zgoraj pg. 5—6.

14

Ako je nadarbinska založna glavnica naložena v
državnih obveznicah, naj upravitelj pogleda zapisnik rent
in se prepriča, do kdaj so obresti dvignjene in da li morda
še kak del pripada zapuščini prednika.

Zato naj vzame v roko tudi zapisnik najemnikov,
ako je zemljišče dano v najem. Pogleda naj, če se je najem
pravilno vršil in če je cerkvena in državna gosposka
dovolila najem na več kot na tri leta.

Če je  pa prednik sam gospodaril, naj upravitelj po¬
gleda v gospodarski zapisnik zadnjih let, da more posneti
stroške in dohodke gospodarstva.

Tudi razne napovedi 1  naj pregleda, posebno ono o
dopolnilu kongrue, ki je zanj najbolj važna radi dohodkov
in radi interkalarnega računa.

Kakor je prehodil in pregledal cerkvena poslopja in
zemljišča, naj prehodi in pregleda tudi nadarbinska po¬
slopja in zemljišča. Tudi tu naj vzame s seboj ključarje
ali druge izvedence. Naj pazi na mejnike, naj se prepriča
o stanju gozdov in poslopja naj pregleda od temeljev do
podstrešja. Ravno poslopja so večkrat jako zanemarjena
in bo morda zapuščina pokojnikova morala oskrbeti vsaj
del nujnih poprav.

Ko je začasni upravitelj vse to natanko pregledal
in si potrebne podatke zabeležil, naj prosi dekana
uradno, da določi dan za izročitev. Ako je
upravitelj vse vestno pripravil, se bo izročitev vršila
lahko, brez zamude in prav točno.

2. Izročitev vsega premoženja.

Izročitev je za upravitelja jako važna. Namreč,
ko poteče čas uprave, bo moral tudi on izročiti vse stal¬
nemu upravitelju, in sicer vsaj v takem stanju, kakor je
prejel. V to naj stavi svoj ponos, da je izročitev dobro pri¬
pravil in da more po minuli upravi vse v najboljšem stanju
izročiti dalje.

1  Zgoraj pg. 5.

15

Katere osebe naj se k izročitvi po¬
vabijo in kako naj se izročitev vrši.

a) Osebe pri izročitvi.

1. Dekan. Dekan ima tukaj glavno nalogo. Gotovo
je koj po smrti pomagal sodniku ločiti zasebno pokojnikovo
premoženje od cerkvenega premoženja. Ako je bil pokoj¬
nik sam natančen, ako je vodil vse zapisnike in je imel
spravljeno posebej lastno premoženje in posebej cerkveno,
je posel lahak. Sodnik sestavi zapisnik zasebnega premo¬
ženja in pri zapuščinski razpravi se vse tako porazdeli,
kakor je določeno v oporoki, ali pa, ako oporoke ni, kakor
je določeno v postavi.

Ako dekan vidi ali je spoznal upravitelj, da so
poslopja zanemarjena, da kaj primanjkuje v kaki cerkveni
blagajni, naj nemudoma prijavi sodniji, da to vpošteva pri
zapuščinski razpravi.

To dolžnost je dekan gotovo že izpolnil. Ko dobi od
upravitelja povabilo za uradno izročitev, naj določi pri¬
praven dan in o tem obvesti upravitelja, cerkvene ključarje
in patrona.

2. Cerkveni ključarji, Radi bodo prišli, posebno ako
so že upravitelju pomagali, ko je pregledaval cerkveno in
nadarbinsko premoženje. Za vse naj vedo; to zaupanje jih
bo na upravitelja navezalo; radi mu bodo pomagali, pa
tudi pri župljanih bodo mogli pobiti razna sumničenja, ki
se tako lahko razširijo in rado verujejo. Pravzaprav imajo
ključarji svoje pravice le pri upravi cerkvenega premo¬
ženja. Toda naj se zanimajo tudi za izročitev nadarbin-
skega premoženja, ker so dolžni opozoriti na slučaje slabe
uprave.

3. Patron. Povabi naj se privatni patron pravočasno,
da pride sam ali pa določi svojega namestnika. Ako je
župnija pod državnim patronatom, naj se povabi c. kr.
okrajni glavar, ki v tem slučaju zastopa patrona.

16

b) Izročitev sama. 1

Izročitev naj se vrši prav točno.
Površna izročitev more imeti za upravitelja prav sitnih
posledic. Vpričo upravitelja, ključarjev in patrona naj
dekan vse cerkveno in nadarbinsko premoženje točno pre¬
gleda, Ne zadostuje, da se le podatki zadnjega inventarja
ali zadnjega izročilnega zapisnika in še zadnjih računov
v nov izročilni zapisnik prepišejo. Pogostokrat je tako pre¬
pisovanje dosti pomanjkljivo, in sicer posebno v slučaju,
ako je bil pokojnik dolgo vrsto let na isti župniji, morda
več let ves slab in bolehen; saj si dekan ali škof z ozirom
na častitljivega in celo bolehnega starčka ne upata pri
vizitaciji postopati z vso strogostjo.

Dekan naj torej pregleda vse: obligacije, hranilne
knjižice, zadolžnice, zapisnike ustanov, dolžnikov, najem¬
nikov, cerkvenih sedežev, štolnine, manualnih maš. Naj se
prepriča, če je vse vinkulirano, če so obresti dvignjene,
najemnine, sedežnine in štolnine plačane, manualne maše
opravljene.

Jako važno je, da pregleda dnev¬
nike župne cerkve in podružnic, jih zaključi in se pre¬
priča, da li je dotična gotovina v blagajni ali koristno
naložena v kaki posojilnici.

Na temelju inventarjev naj pregleda vsa poslopja:
cerkev, posebno kor in zakristijo, župnišče, posebno vrata,
okna, peči in podstrešje; gospodarska poslopja, ki so
morda zanemarjena. Obhodi naj zemljišča, posebno gozd
naj pregleda. Ključarji in patron mu bodo radi pomagali,
opozorili ga na pomanjkljivosti in mu dali dober svet.
Upravitelj sam bo mogel na vse slabe in dobre strani
opozoriti, ako je vse po predpisih pripravil.

O vsem naj se sestavi točen dvojen zapis¬
nik; omenijo naj se morebitne pomanjkljivosti in sporoči
naj se zapuščinski oblasti, če ima pokojnik še kaj dobiti,
ali če ima kake dolgove poravnati, poprave oskrbeti.

1  Synod. II., pg. 115.

17

Natanko sestavljeni obojni zapisnik naj se prečita, odobri
ali popravi in nazadnje od vseh pričujočih podpiše. E n
zapisnik ostane v arhivu, drugi se pošlje
na ordinariat.

Ako prednik ni umrl, ampak je bil le na drugo žup¬
nijo premeščen, naj se tudi povabi in naj bo pri izročevanju
pričujoč.

Zgled zapisnika:

Zapisnik

sestavljen povodom izročitve temporalij župnije
  dne 

Navzočni podpisani:



Oddali so se nastopni predmeti:

l.

a)  Obligacije.

1. Pap. renta 1. 8. 1869, št 16.586  K 31.507-11

2. Srebrna renta 1. 7. 1877, št. 32.607 . . . 6.520' —

3. Srebrna renta 1. 7. 1880, št. 37.142 . . . -400' —

4. Itd  . . „ 

Skupaj ... K 60.886'81

b)  Hranilne knjižice.

1. Kranjska hranilnica št. 95.598  K 228'90

2. „ „ „ 281.263  „ 210' —

3. „ „ „ 292.973  „ 210 -

4. ,, ,, ,, itd  

Skupaj ... K 740'30

c)  Zadolžnice.

1. Lenarčič Janez K 440' —

2. Pohleven Gregor  „ 200’ —



3. Trček Janez.,, 69'30

4. Itd. .   , , „

Skupaj ... K 3.706'44
2

18

Te imovine znašajo skupno:

19

IX. Podružnica:

Ustanovna glavnica K 770’44

Lastninska glavnica  „ 211’56

Gotovina ,, 

X. Podružnica;

Ustanovna glavnica K 1.131’52


Lastninska glavnica  „ 250’ —

Gotovina .„ 

Tedaj skupno ustanovnih glavnic K 53.905’85

lastninskih glavnic ,,  11.427’70

K 65.333’55

d) Nepremičnine (zemljišča).

(Zapišejo se dotične parcele.)

II.

Nadarbinsko premoženje.

1. Svojinska glavnica: Srebrna renta 1.1.1869, štev. 58.811,
K 34.000’—.

2. Volilo N. N. v zboljšanje nadarbine K 4.149’60, naloženo.

3. Stalni inventar (Stellungs-Inventar) v denarjih fl. 226’50
= K 453’—.

Župnik N. N. v 18. stoletju je volil tri pare volov nadarbini, da
se vsako leto zanj bereta dve sv. maši meseca marca. — Ta denar
je naložen.

Skrinja za žito pod streho.

Miza; 2 omari, ena iz mehkega, druga iz trdegalesa; 1 omara
s predali; 1 omara s tružicami za denar; 1 arhivna omara; dve
dolgi mizi in železna blagajna.

4. Nepremičnina, zemljišče.

III.

Ubožni zaklad.

a) Župni ubožni zaklad.

Papirna renta z dne 1. 11. 1891, št. 146.751 K 8.300’ —

Papirna renta z dne 1. 11. 1891, št. 112.315 ,, 1.900’ —

Hranilna knjižica kranjske hranilnice šte¬
vilka 183.290  „ 4.000’- (4171’81)

2*

20

b) N-o v ubožni zaklad.

Srebrna renta z dne 1.1.1891, št. 65.483 K 6.700' —

Papirna renta z dne 1.11.1891, št. 79.222 ,, 13.200' —

Hranilna knjižica hranilnice y št. 5027 . ,, 146' —

Hranilna knjižica hranilnice y št. 2387 . ,, 270’ —

c) Privatna ustanovna glavnica za uboge.

Hranilna knjižica št. 2004  K 710' —

IV.

Različno.

1. Ustanova za sv. misijone v župniji: Hra¬

nilna knjižica „Ljudske posojilnice 11

št. 6319  K 2.060'42 (2.153'12)

2. Za sv. maše živeče I. I   209’50

V.

Listine.

Fasija, zadnjič potrjena za župnika in kapelana, posestni listi.

Napovedbe premoženja za odmerjenje nadomestnega davka.

Davčne knjižice in plačilni nalogi.

Ustanovne listine, cerkveni računi z rešitvami do 1, . . .

Zakonske listine, Škofijski Listi do 1. . . .

Krstna knjiga od leta 1633., poročna od leta 1634., mrliška od
leta 1662.

Oznanila od leta 1841., oklicna knjiga od leta 1841.

Repertorij do leta . . .

Upravnik (Gestions-Protokoll) od leta 1877.

Ustanovna mašna knjiga.

Zadolžna knjiga.

Zapisnik opravljenih ustanovnih sv. maš.

Stare listine (arhiv).

3. Uprava izročenega premoženja.

Upravitelj je v vesti dolžan skrbeti za cerkveno in
nadarbinsko premoženje, da ga ohrani, obvaruje škode in
ako mogoče pomnoži. Posebej naj pazi na cer¬
kveno in posebej na nadarbinsko pre¬
moženje.

21

a) Uprava cerkvenega premoženja. 1

Uprava cerkvenega premoženja ni težka. Začasni
upravitelj naj pazi na sledeče stvari:

Vse dohodke in stroške naj točno zapisuje v dnevnik.
Za tekoče stroške ni treba kake cerkvene ali državne
privolitve, Le v slučaju, ako izredni stroški za isti pred¬
met v teku leta presežejo 60 K, mora strošek dovoliti
dekan, ako presežejo 120 K, pa ordinariat. 2  Pogleda naj
navodilo, kako se dnevnik piše in zaključuje.

Poskrbi naj za vse dohodke. O pravem času naj
dvigne obresti od obligacij, naj opozori dolžnike in najem¬
nike, da nikdo kaj ne zaostane. Kar je dobil plačanega,
naj zabeleži v zapisniku na dotičnem kraju in v dnevnik.
Dolžniku in najemniku naj zapiše vplačano vsoto tudi v
njihovo knjižico ter potrdi s podpisom in župnijskim
pečatom.

• Ako ima cerkev kak vinograd, njivo, travnik, gozd, naj
poskrbi, da se lepo obdela, delo plača, dohodek točno zapiše.

Vse denarje naj koj naloži v bližnjo hranilnico, da
mu jih kdo ne ukrade in da koj obresti prinašajo.

Cerkve, župne in podružnic, ter drugih cerkvenih
poslopij naj ne zanemari. Večjih popravkov naj ne izpeljuje
on, ampak jih pusti stalnemu upravitelju. Seve, ko bi bil
kak večji popravek nujno potreben, n. pr. streha na zvo¬
niku, na cerkvi ali kako zidovje, naj pa le v sporazumu
s ključarji in z ordinariatom zanje poskrbi.

Naj ne pozabi na pobotnice za vsak strošek, ki ga
napravi. Pobotnice se morajo priložiti cerkvenim računom,
zato naj jih varuje, da se ne izgube.

Ako bi moral delati cerkvene račune, naj pogleda
navodilo, dano spodaj stalnemu upravitelju,

b) Uprava nadarbinskega premoženja.

Uprava nadarbinskega premoženja je tudi važna.
Dohodki  od dneva po smrti prejšnjega stalnega upravitelja

1  Synod, II., pg. 116 sqq.

2  Synod II., pg. 121, b. 2.

22

do dneva instalacije novega se imenujejo interkalar-
ni dohodki in spadajo, odbivši plačo začasnega upra¬
vitelja, v verski zaklad. Da se določijo, mora začasni
upravitelj o svojem času sestaviti interkalarni
račun. Iz tega je razvidno, kako mora upravitelj
paziti na dohodke in stroške ter jih
točno zapisavati.

Upravitelj je iz knjig za nadarbinsko premoženje to
premoženje že točno spoznal. Treba le še, da prav postopa.

1. Morda bo imel kake sitnosti še z dediči pokoj¬
nega župnika. Upravitelj naj ve:

a) da od dneva izročitve prejema vse dohodke in
oskrbuje vse stroške on, nikdo drugi;

b) da čuva takoimenovani »fundus instructus« in ga
dediči ne raztepo; da za izvršeno zboljšanje posestva
ne morejo dediči nikakega povračila zahtevati; da
drevesa na vrtu in cvetlice pripadajo nadarbini, ako-
ravno bi bili šele zadnje čase nasajeni;

c) da tudi les, posekan v hišno porabo, pripada edino
nadarbini, ne pa dedičem.

Da naslednik ne dobi morda na pozno jesen ali
pozimi župnišča praznega, bilo bi dobro, če bi prednik
določil v oporoki, naj se žito, sploh poljski pridelki ne
prodajo na dražbi, ampak prihranijo za naslednika, ki naj
jih dobi po nizki ceni, kar se šele potem razdeli med
udeležence. Isto velja za orodje, potrebno pri ekonomiji,
in za gnoj, kar je lastnina pokojnega in pride vse v
zapuščino.

Ako bi ravno tako postopal župnik, ki gre v pokoj
ali na drugo župnijo, bi storil nasledniku veliko uslugo
v zmislu prave krščanske ljubezni.

2. Ako nadarbina nima posestva, bo uprava
lahka. Naj poskrbi za vse dohodke in stroške o pravem
času ter naj jih točno zapisuje.

Dohodki iz ustanovnih maš so njegovi; naj jih opravi,
kar jih spada na čas njegove uprave. Za opravljene versko-
zakladne maše se mu bo štipendij povrnil. Dotacijske maše

23

so vštete v dohodke in se mu ne povrnejo. Isto velja o
pisarniških stroških in o stroških za dimnikarja, mora jih
sam nositi. Dohodki za bogoslužna opravila in za matične
izpise so njegovi, razen štolnine za pogrebe, oklice in
poroke.

Zapisana bira se všteje v dohodke, ne pa prosta bira.
Isto velja o biri kaplanski, ako je kaplanija izpraznjena:
ona in drugi zapisani dohodki take kaplanije gredo v ver¬
ski zaklad, razen ako se dokaže z veljavnimi listinami, da
se za čas izpraznjene kaplanije ne izplačujejo. Pristojbin-
skega namestka začasni upravitelj ne plačuje, pač pa pla¬
čuje versko-zakladni davek.

Ako je kaplanija prazna, naj prosi nagrade za dvojno
pastirsko službo; nagrada se mu ne všteje v dohodke, ki
so določeni upravitelju,

3. Ako ima nadarbina posestva, je uprava
bolj težka in končni obračuni so bolj zapleteni. Dohodki
zemljišč pripadajo verskemu zakladu. Zaračunajo se res¬
nični dohodki, ne pa čisti katastralni, razen če na posebno
utemeljeno prošnjo vlada na to privoli.

Je pa mogočih več slučajev.

a) Upravitelj pridrži vse posestvo ali del posestva
in obdela sam. To je mogoče tam, kjer so pri župnišču
dotična orodja, živina in posli. Naj upravitelj vse obdeluje
kakor je treba; dobri možje mu bodo gotovo dali dober
svet. Točno naj si zapiše vse stroške za obdelovanje, za
živino in za posle.

b) Upravitelj da vse njive in travnike ali del v
najem, toda le za eno leto, da stalni upravitelj ne bo imel
vezanih rok. Najem naj se vrši tečno po predpisih. 1  Pri
računih bo moral najemnino izkazati. To se upravitelju
svetuje, ako v župnišču ni ne orodja, ne živine in je more¬
biti že pokojnik vse v najem dajal.

c) Ako začasni upravitelj pride ravno na spomlad,
ko se polje obdeluje, dobro stori, da s ključarji poskrbi,
naj se vse izorje in poseje; s tem bo nasledniku gotovo

1  Škof. List 1910, pg. 57 sqq.

24

jako ustreženo. Če pa pride na jesen, ko se poljski pri¬
delki domu spravljajo, mogel bi jih kar na polju dražbenim
potom prodati; bolje pa je, ako jih spravi, vse točno pre¬
meri in si cene zapiše, da bo mogel sestaviti interkalarni
račun in urediti razdelitev pridelkov med udeležence.

d) Vinogradi se ne dajejo v najem; naj se vse stori,
kar je treba in pridelki naj se spravijo. Obračun ne bo
pretežak,

e) Gozdi naj se ne izsekavajo; le toliko se sme
posekati, kar se po gozdnih postavah sme za vsako leto.
Obračun bo lahak.

4.  Interkalarni račun/

Ko z umeščenjem stalnega upravitelja začasna
uprava preneha, mora odstopivši upravitelj sestaviti inter¬
kalarni račun. Napraviti ga mora vsaj šest tednov po
kanoničnem letu, torej do konca majnika.

Da se vse postavno uredi, se je treba na tri stvari
ozirati, in sicer: a) na interkalarni čas, b) na
dvojni interkalarni račun in c) na razde¬
litev čistih dohodkov med udeležence,
ki so prednik, verski zaklad in naslednik.

a) Interkalarni čas.

Interkalarni čas je dvojen. Prvič obsega
interkalarni čas tiste dneve, ko je župnija izpraznjena,
namreč začetek je prvi dan po smrti prednikovi ali od
dneva njegovega umeščenja na novo župnijo ali od dneva,
ko / je  nastopil pokoj; konec pa dan pred umeščenjem
novega župnika.

V širšem pomenu je pa interkalarni čas celo kano¬
nično leto, namreč leto od sv, Jurja 24. aprila tekočega
leta do istega dneva prihodnjega leta. Mogoče je, da pravi
interkalarni čas, n. pr. od 1. februarja 1912 do 30. septem¬
bra 1912 posega v dve kanonični leti. Na to je paziti pri
interkalarnem računu.

1  Synod. II., pg. 125—131; Anweisung §§ 148 — 149.

25

b) Interkalarni račun.

Interkalarni račun ima dva dela. V
prvem so izračunani dohodki in stroški kanoničnega leta,
v drugem dohodki in stroški interkalarnega časa, kjer naj
bo razvidna vsota za verski zaklad.

1. Račun za kanonično leto od 24, aprila prvega leta
do 23. aprila prihodnjega leta.

Da se ta račun napravi, naj začasni upravitelj vzame
v roko od vlade potrjeno prednikovo fasijo;
na tem temelju naj sestavi račun. Pazi naj pa na sledeče
izpremembe:

a) Zemljiščne dohodke naj zapiše one, ki so
resnični, ne pa onih, ki so v fasiji zapisani kot čisti
katastralni dohodki. Za dokaz teh dohodkov mora pri¬
ložiti gospodarski račun, ako je posestva sam obdeloval,
ali pa zakupne zapisnike, ako so se zemljišča dala v
najem.

V gospodarskem računu mora natanko povedati vse
pridelke: pšenico, rž, oves, ječmen in tudi slamo, krompir,
seno, otavo; povedati mora mero, enotno ceno in skupno
ceno. Odbiti mora pa tudi stroške za setev, za obdelo¬
vanje, za žetev, za mlatev; tudi to vse nadrobno, kar
da precej dela.

Vse podatke mora potrditi župan v toliko, da iz¬
javi, da so vse cene in mere primerne lokalnim raz¬
meram.

b) Od dohodkov ne sme odbiti onega dela pri¬
delkov, kar jih je sam zase porabil. Pač pa sme odbiti
stroške za posle, ki jih mora imeti radi posestva, ne
pa za one, ki jih ima za svojo osebo,

c) Za te račune bo moral dobiti podatkov morebiti
od prednika in od naslednika.

d) Od rent se zapišejo čiste vsote za celo leto.

e) Vračuna se zapisana bira; dodati se mora
točen izkaz, mere ali teže in enotne cene za isti kraj.
Doda se tudi bira kake izpraznjene kaplanije, ako se tudi
v tem času pobira. Iz te se navadno nakazuje nagrada za

26

dvojno duhovnopastirsko službo. Ako se pa bira, kadar
ni kaplana, ne daje, se mora to dokazati z uradno veljav¬
nimi listinami; v tem slučaju se nagrada za dvojno službo
podeli iz verskega zaklada.

f) Napovedo se tudi vsi drugi dohodki, kakor so raz¬
vidni iz prednikove napovedi za odmero kongruinega
dopolnila.

g) V stroške se stavi vse, kar pokazuje že ome¬
njena potrjena napoved, kakor davki, stroški za hrano
kaplanov in drugi navadni letni stroški.

2. Račun za interkalarni čas, namreč za ves čas, ko
je bila župnija izpraznjena in jo je oskrboval upravitelj.

Da bo račun točen, naj se pomni, da se mesec računa
po 30 dni, ne pa po 31 ali 28 dni, leto pa po 360 dni, ne
pa 365 ali 366 dni. Pazi naj se na sledeče:

a) V dohodke se stavi najpoprej oni del že izra¬
čunanih letnih dohodkov, ki spada na čas uprave. Ako je
trajala uprava 90 dni, je ravno četrti del; ako je trajala
120 dni, je tretji del; ako je trajala 70, 80, 135, 189 dni, se
preračuna dohodek za en dan in potem za dotično šte¬
vilo dni.

b) V dohodke se všteje štolnina za pogrebe,
za oklice in za poroke; točen izkaz mora dekan
s podpisom potrditi.

c) Ni pa treba staviti v dohodke štipendija za
manualne in ustanovne maše, tudi ne dohodkov za razna
dušnopastirska opravila razen že omenjene štole.

d) Stroškom se prišteje najpoprej plača za
upravitelja samega. Na župnijah brez kaplana
dobiva upravitelj po 90 K mesečno, na župnijah s kapla¬
nom pa po 110 K mesečno. 1

V naši škofiji je tako določeno, da upravitelj dobiva
plačo iz lokalnih dohodkov, kakor so napove¬
dani v župnikovi fasiji; ako ti dohodki ne dosežejo njegove
plače, se mu primanjkljaj nakaže iz verskega zaklada,

1  Kongrua; Škof. List 1898, pg. 118.

27

in sicer vsak mesec zanaprej. Začne se s 1. dnem prvega
meseca po začeti upravi; za dneve do tega dne se ob
rešitvi interkalarnega računa plača uredi, kakor tudi za
one dni, ki so do konca meseca preostali po koncu uprave
in za katere je že plačo dobil.

Naj torej upravitelj lokalne dohodke in stroške točno
zapisuje; naj ne porabi več kakor mu je za plačo določeno;
drugo naj naloži v hranilnico, da bo mogel povrniti v
verski zaklad potem, ko vlada njegov račun adjustira,
namreč pregleda in odobri ali popravi.

e) V stroške se postavijo versko-zakladne
maše, kolikor jih spada na interkalarni čas, in sicer za
vsako mašo štipendij po 1 K 05 vin.; ne sme pa stroškom
pripisati dotacijskih maš, ne stroškov za pisarno in ne
stroškov za dimnikarja.

f) V stroške se zapiše tudi vsota za dvojno
duhovnopastirsko službo, ako je bila kapla-
nija prazna; morebitni prispevki kakemu ka¬
planu, prispevki najetim duhovnom za pomoč v
pastirovanju, posebno ob nedeljah in praznikih; stroški
za vodo, ako se mora od daleč nositi.

g) Petletnice se v ta račun ne stavijo; te so
posebej nakazane.

Ob koncu se dohodki primerijo s stroški. Ako do¬
hodki presegajo stroške, bo upravitelj moral to vsoto po¬
slati v verski zaklad; ako so pa stroški večji od dohodkov,
se bo pa njemu dotična vsota nakazala iz verskega
zaklada.

Upravitelj naj pošlje interkalarni račun potem deka¬
nijskega urada na ordinariat. Potem naj počaka rešitve
od strani c. kr. deželne vlade. Šele po tej rešitvi bo moral
poslati prebitek v verski zaklad, ali pa bo iz tega zaklada
dobil nakazan primanjkljaj.

Interkalarni račun naj se napravi v dveh primerkih.
Priloge se dodajo samo enemu.

28

Dodatek.

Zgled interkalarnega računa.

Na prihodnjih straneh sledi zgled popolnega inter¬
kalarnega računa. V pojasnilo naj podam nekoliko opazk:

1. Neka župnija je bila izpraznjena od 5, julija (župnik
je umrl 4. julija) 1910 do 9. januarja 1911. Upravitelj je
začel poslovati od 5. julija 1910 in je nehal 9. januarja 1911.
Koliko dni? Da se more sestaviti račun, se mora
vedeti število dni. Ker se meseci računajo po 30 dni, do¬
bimo: v juliju 26 dni, potem pet mesecev po 30 dni in v
januarju 9 dni, skupaj 185 dni.

2. Napravi se letni račun. Vzame se zad¬
nja potrjena fasija. Pri dohodkih se bodo ujemali skoraj
vsi podatki razen dveh. Namreč znesek pri dohodku iz
zemljišč bo drugi, V fasiji je čisti katastralni znesek, upra¬
vitelj pa mora povedati resnični dohodek, razen, ako vlada
iz posebnih vzrokov dovoli priznati čisti katastralni doho¬
dek. In pa tudi znesek za štolnino se ne sme zapisati,
ampak se v drugi del računa vpiše vsa štolnina za čas
uprave kot dohodek.

3. Dohodke iz zemljišč treba točno
izkazati, kakor je že zgoraj omenjeno. Za pouk in
navodilo sem dodal gospodarski račun zgoraj omenjene
župnije, izpraznjene od 5. julija 1910 do 9. januarja 1911.
Ta račun je vlada potrdila. 1  Iz tega računa se razvidi, da
je upravitelj poljske pridelke pospravil in jih večinoma
prodal, le nekaj malega je prihranil za naslednika. Dobro
navaja mere, enotne in skupne cene. Od prejemkov je
odbil vrednost semena in je dotično vsoto dal celoma
pokojnikovi zapuščini. Zraven je potrdilo od županstva,
da so mere in cene primerne domačim razmeram.

4. V računu A morda kakega izraza ne razumeš;
poglej ga spodaj pri pouku, kako se sestavi napoved za
odmero dopolnila kongrue, Pri št. 8. se vidi, da iznos štol-
nine ni vpisan. V računu B se vidi, da so prečrtani

1  Glej spodaj: Dohodki iz zemljišč župnije . . . kanonično leto . . .

29

stroški pisarniški in za dimnikarja; te mora nositi upra¬
vitelj sam. V računu C so preračunani dohodki in stro¬
ški za interkalarni čas, to je za 185 dni od vseh vsot letnih
dohodkov v računu A. Dodana je interkalarna štolnina v
polnem znesku, kakor dokazuje od dekana potrjeni izkaz
štolnine. Obrazec tega izkaza je dober; boljši pa je izkaz
pri fasiji za dopolnilo kongrue, kakor se vidi spodaj, V
stroških je na prvem mestu plača upraviteljeva; ker je
bila prazna župnija s sistemizirano kaplanijo, ima upra¬
vitelj mesečno po 110 K, torej celoletno 1320 K, za 185 dni
pa 678 K 33 vin. Sprejeti so tudi stroški za delavca, kakor
pokazuje pobotnica.

5. Ako se dohodki primerijo s stroški,
se vidi primanjkljaj za 130 K 93 vin. Te bi moral verski
zaklad povrniti upravitelju. Toda, ker je po fasiji župni¬
kovi od letnih dohodkov do celoletne plače upraviteljeve
manjkalo 391 K 78 vin., mu je vlada nakazala mesečno
nekaj nad 30 K, da je dobil za ves interkalar 173 K 65 vin,,
torej 43 K 33 vin. preveč, pa jih bo moral sedaj vrniti.

Upravitelj naj po tej razlagi pregleda račun, ki sedaj
sledi, pa mu bo vse jasno.

30

Škofija

Politični okraj

Dekanija

Davčni okraj

Interkalarni račun

župnije izpraznjene od 5. julija 1910

do 9. januarja 1911, torej za 185 dni.

31

32

Dohodki iz zemljišč

župnije za kanonično leto 1910/11.

Znesek

Predmet

K

1

2

3

4

76

5

88

Skupno . . .

V

20. majnika 1911.

144

40

Zapo¬
redna
štev.

Ozimino žito prodano na dražbi za... K 200'50
od te vsote se odbije vrednost seme¬
na; posejalo se je 200 kg žita a 18 v,

N. N.
upravitelj.

Sadje se je prodajalo po krajevni ceni, in sicer
jabolka finejša kg po 20 v, slabša kg po 15 v;
prodalo se je jabolk za
hrušek pa za 
Ostali pridelki: otava, repa, korenje, krompir so
ostali pri hiši in se cenijo okroglo na.

Ako prinese zemljišče v celem letu . . K 527'88
pride na 185 dni interkalarja „ 271'27

80

527

33

Potrdilo.

Županstvo v

potrjuje, da so mere in cene poljskih pridelkov,
izkazane v gospodarskem računu gosp, upravi¬
telja, tukajšnjim razmeram popolnoma primerne.

Županstvo v

dne 30. majnika 1913.

N. N.

župan.

3

34

Izkaz štolnine

za pogrebe in poroke v župniji

od 5. julija 1910 do 9. januarja 1911.

35

Pobotnica

za 40 K (štirideset kron), ki sem jih spodaj
lastnoročno podpisani prejel od g. župnega upra¬
vitelja N, N. v kot plačilo

za dvajset dnin, dnina po 2 K.

, dne 28. novembra 1910.

N. N.

3*

36

c) Razdelitev dohodkov med udeležence. 1

Ta razdelitev je včasih dosti težka
in zoprna, Vlada se zanjo ne zmeni. Sporazumeti se
morajo udeleženci med seboj. Vodi naj jih ljubezen in pra¬
vičnost. Dekan naj posreduje; stranke naj se njegovi raz¬
sodbi podvržejo; sramotno bi bilo, klicati na pomoč dr¬
žavne oblasti.

Ako je župnija izpraznjena radi smrti župnikove, so
udeleženci zapuščina in naslednik, med katere se poraz¬
deli tisti del letnega dohodka, ki je preostal po odbiti
vsoti za verski zaklad. Ako je pa župnija izpraznjena, ker
je župnik drugam nameščen in je moral naslednika poča¬
kati, sta udeleženca oba župnika, ki si sama porazdelita
dohodek celega leta; ker ni interkalarja, verski zaklad ni
nič prizadet.

Kako naj se čisti dohodki porazdele?
Za podlago se vzamejo dohodki in stroški celega leta,
potem se pa razdele p r o rata temporis; vsakemu
pripada toliko, kolikor pripada na čas njegovega službo¬
vanja.

Po tem splošnem pravilu se poda še sledeče navo¬
dilo za posamezne slučaje:

1. Lahko je porazdeliti zapadle obresti od
raznih glavnic ali dolgov; zna naj se, da pri obligacijah
veljajo obresti za nazaj; pri dolžnikih se pa večkrat pla¬
čujejo zanaprej, na kar naj se pazi,

2. Dohodke za ustanovne maše in za druga
ustanovna opravila prejme oni, ki jih je v dolo¬
čenem času opravil. Ako ni določen čas, kdaj se mora
kaka ustanova opraviti, naj prednik ali začasni upravitelj
ne opravi le boljših ustanov, druge pa pusti, ampak naj
se drži navadnega reda,

3. Ako so dotacijske maše in dohodek ne
presega dosti diecezanske pristojbine za maše, naj se raz¬
deli število maš in dohodek pro rata temporis; ako pa
dohodek  presega navadno pristojbino, naj se od dohodka

Synod. II., pg. 127—131.

37

odbije za opravljene maše vsota po diecezanski pristojbini,
ostali dohodki se pa razdele med udeležence pro rata
temporis. Isto velja o sličnih ustanovah. Računa se po
solnčnem letu.

4. Kolektura, zapisana in prostovoljna, se po¬
razdeli med udeležence pro rata temporis; seve, stroški se
povrnejo onemu, ki jih je nosil. Računa se kanonično leto;
ne vpraša se, da li se daje kolektura za nazaj ali za naprej,
ampak porazdeli se pro rata temporis med udeležence, ki
so službovali v istem kanoničnem letu. Ko bi se za gotovo
vedelo;, da se je kolektura obilnejša od navadne dala
ravno tej osebi iz posebnih vzrokov, more se tisti višek
nad navadno mero za dotično osebo izločiti.

5. Isto velja o raznih navadnih darovih,
naj bodo že obvezni ali le prostovoljni v priboljšek plače
župnikove: porazdele se pro rata temporis; računa se ka¬
nonično leto. Le višek nad navadno mero, dan ravno tej
osebi, se more za to osebo odbiti.

6. Bolj težka je pravična razdelitev raznih
poljskih in vrtnih pridelkov. Navedejo naj se
le nekateri slučaji, po katerih naj se uravnajo drugi:

ako je zemljišče ustanovno za sv. maše ali
za druga opravila, uživa dohodke oni, ki je nosil bremena;
ako so bremena porazdeljena, porazdele se temu primerno
tudi dohodki in stroški;

ako je zemljišče nadarbinsko in se mora
za užitek opraviti le nekoliko sv. maš, se od dohodkov
odbije diecezanski štipendij za opravljene sv. maše, drugi
dohodki se pro rata temporis porazdele med udeležence;
računa se po kanoničnem letu;

ako je zemljišče nadarbinsko brez bremen, se dohodki
razdele med udeležence pro rata temporis; računa se po
kanoničnem letu;

v teh slučajih je težko preračunati dohodke iz zem¬
ljišč. Ako se je vodil natančno gospodarski račun, kakor
se svetuje in bi moralo biti, bi bil on najbolj pravičen
temelj za točen in gladek obračun; drugače naj udeleženci

38

postopajo in špiritu caritatis in naj si izbero dekana za
končnega razsodnika.

7. Ako je bilo posestvo v zakupu, bo raz¬
delitev lahka; pazi naj se, če se zakupnina plačuje za-
naprej ali zanazaj in ali se je vplačal tudi zadnji obrok;
potem naj se razdeli; velja kanonično leto.

8. Pridelki vinogradov se bodo dosti lahko
porazdelili; vinograd se nikdar ne da v najem; trud in delo
se povrne, drugo se razdeli pro rata temporis.

9. V gozdu se sme le toliko posekati, kolikor je
potrebno za kurjavo in za kake popravke, ako tako do¬
puste veljavne gozdne postave. Kar je drv pri hiši za kur¬
javo ali popravke, jih prednik ali zapuščina ne sme pro¬
dati ali odnesti, ampak ostanejo nasledniku; le stroški naj
se predniku povrnejo.

IV.

O dolžnostih stalno nastavljenega upravitelja.

Stalni upravitelj: župnik, vikar, samostojni kaplan, je
v vesti zavezan, da cerkveno in nadarbinsko premoženje
kar najbolje more upravlja. Zato je pred Bogom
dolžan spoznati ne le premoženje samo,
ampak tudi postave in navodila, po ka¬
terih naj se ravna.

Njemu v pouk slede navodila, kako naj postopa koj
v začetku svoje službe in kako naj potem
upravlja cerkveno in kako nadarbinsko
premoženje.

1. O začetku službe,

Duhovnik je prosil za izpraznjeno župnijo. Dobil jo
je. Določen dan pride v škofijo, kjer ga instalira ali vmesti
škof ali njegov generalni vikar. Prisegel je, da bo verske
nauke nepopačeno oznanjeval in obljubil je, da bo
cerkveno premoženje vestno upravljal in
da vedoma ne bo ničesar zapravil. Od tega trenutka pre-

39

vzame nase vse dolžnosti duhovnega pastirja za dotično
župnijo, torej tudi dolžnost, skrbeti za cerkveno^ in nadar-
binsko premoženje.

Kako naj upravo začne? Koj naj vse pre¬
moženje pregleda, poskrbi naj za na¬
tančno izročitev, prepriča naj se, če so
v redu zapisniki, blagajna in arhiv, ter
sestavi naj koj napoved za odmero do¬
polnila kongrue.

a) Pregled premoženja.

Koj prve dni naj župnik točno pregleda, kaj se
mu bo v upravo izročilo. Postopa naj ravnotako, kakor
se je  že zgoraj omenilo za začasnega upravitelja. 1  Naj se
ne zadovolji, da le dotične spise in zapisnike pogleda; ne,
naj pregleda obligacije, zadolžnice, poslopja, njive in trav¬
nike, gozde in sploh vse. Ako v teh zadevah še ni izurjen,
naj vzame s seboj ključarje ali druge izvedence.

Zapomni in zapiše naj si morebitne pomanj¬
kljivosti, da ne bo on odgovoren zanje, ampak more¬
biti še njegov prednik. Morebiti so poslopja zanemarjena,
polja slabo obdelana, gozdi izsekani. Vse to bo treba
omeniti v izročilnem zapisniku.

b) Zapisniki, blagajna in arhiv.

Bolj kakor za začasnega je za stalnega upravitelja
važno, da še pred izročitvijo pregleda blagajno, vse
zapisnike in arhiv.

1. Blagajna. Priporočajo se sedaj Wertheimerice,
posebno pri večjih župnijah, pri katerih je več premoženja
in si jo morejo napraviti. Drugače naj bo skrinja iz trdega
lesa, dobro okovana z železom in s tremi ključavnicami.

V blagajno se spravlja drobiž, hranilnične knjižice in
obligacije z obrestnimi polami. Ker je svet silno nezaupen,
naj upravitelj blagajne ne odpira nikoli sam, ampak le s
ključarji.  Zato je modra zapoved Cerkve, da naj bodo pri

1  Stran 12—16.

40

blagajni tri ključavnice in trije ključi ter naj ima enega
župnik, po enega pa ključarja.

Ako ni prave blagajne, naj upravitelj pri izročitvi to
omeni vpričo ključarjev, Ako je, pa v njej ni reda, naj ga
upravitelj koj naredi.

2. Upravitelj naj pregleda zapisnike. Najbolj
važni so inventarji, dnevnik, zapisniki ustanovnih maš,
rent, dolžnikov, sedežev, štolnine, najemnikov in gospo¬
darski zapisnik. Ako jih ni, ako niso v redu, ako so zasta¬
rani, naj upravitelj koj vse potrebno ukrene, da se vse
uredi. Pri malih župnijah kakega zapisnika morda ni
treba, ker morebiti ni dolžnikov, ni posestva.

Da bo pa upravitelj vse prav uredil ali vsaj sklenil,
kako bo polagoma vse uredil, naj v tem oziru ne ravna
po svoji glavi ali po zastarelih navadah, ampak po točnih
cerkvenih določilih, katera se vedno tudi na državne na-
redbe ozirajo. Pri nas velja v tem oziru druga
sinoda. Dotično knjigo s sinodalnimi določili naj upra¬
vitelj natančno pregleda, in sicer ne le latinski tekst, 1
ampak prav posebno še praktično navodilo v dodatku.' 2

3. Sem spada tudi arhiv. Upravitelj naj koj po¬
gleda, da li je za to pripravna omara razdeljena v predale,
kakor zapoveduje druga ljubljanska sinoda. 3  Potem naj se
prepriča, da li so vse listine in vsi spisi v dotičnih pre¬
dalih, 4  obstoji li pravilno sestavljen repertorij 5  in če se po
vsem ujema z opravilnikom, posebno z rubriko »znak v
arhivu«. 6  Ako ni kaj v redu, bo sklenil, napraviti red čim
prej mogoče.

Vesten upravitelj si bo s takim pregledom postavil
dober temelj za točno upravo vsega cerkvenega premo¬
ženja. Svoj ponos naj stavi v to, da bo natančen, pa se
bo marsikake sitnosti in bridkosti obvaroval.

1  Synod. II., pg. 112—131.

2  Ibid. pg. 197—224.

3  Ibid. pg. 147 — 156.

4  Ibid. pg. 150 — 152.

5 Ibid. pg. 136. 137. 217—219.

&Ibid. pg. 153. 154. 220.

41

c) Izročitev vsega premoženja.

Ko se je upravitelj o vsem stanju natanko poučil,
naj sporoči dekanu in prosi, da določi
dan izročitve.

K izročitvi naj se povabijo ključarji, patron
in prednik župnik ali upravitelj. VSe naj se
tako vrši, kakor je povedano za začasnega upravitelja. 1
Naj se ne pozabi zaključiti dnevnike in pogledati, kje je
izkazana gotovina, kakor jo pokazujejo dnevniki.

Ako je stalni upravitelj vse uredil in poskrbel, kakor
je ravnokar povedano, se bo izročitev mirno, naglo in
lahko izvršila.

V zapisnik naj se zapiše vse premoženje, pre¬
mično in nepremično. Za podlago služijo inventar, zadnji
cerkveni računi in zadnji izročilni zapisnik. Pri posestvih
se zapiše katastralna občina in številka. Pri obligacijah
naj se vsaka posebej našteje, in sicer po številki, datumu
in znesku. Isto velja o hranilničnih knjižicah. Naj se pove,
v kakem stanju so poslopja. Dekan naj se o vsem pre¬
priča osebno; pogleda naj, da li je vse prav vinku-
lirano.

Seveda bo vse bolj lahko, ako je poprejšnji župnik
umrl in je bil nameščen upravitelj, kateremu je pred par
meseci dekan vse premoženje vestno izročil in o izročitvi
sestavil točen zapisnik v dveh izvodih. Sedaj bo zadosto¬
valo., ako se pregleda ta zapisnik in premoženje v njem
izkazano, pa se kar na njem izjavi, da ravno to prejema
v upravo novi upravitelj. Slede podpisi in primerno poro¬
čilo ordinariatu.

Ako je pri nadarbini stalen inventar v denarju ali
naturalijah (žito, živina), novi upravitelj potrdi s posebnim
zaveznim pismom, da je inventar prejel. Ko odide upra¬
vitelj na drugo mesto ali v pokoj, izroči inventar svojemu
nasledniku; ako pa upravitelj umrje, izloči dekan ta inven¬
tar od zasebne imovine pokojnikove.

1  Vide pg. 16—20.

42

Vpričo dekana naj se prizadeti dogovore o
razdelitvi nadarbinskih dohodkov dotič-
nega kanoničnega leta. 1  Naj se v miru in ljubezni rešijo
razni pomisleki in naj se poizkuša doseči sporazum. Dekan
naj s svojo veljavo in s svojo izkušnjo poseže vmes. Ako
bi se kaka preporna točka ne mogla rešiti, naj se zadeva
sporoči ordinariatu, ki jo bo avtoritativno rešil.

d) Fasija ali napoved.

Za stalnega upravitelja je važno, da si zagotovi svoje
letne dohodke. Mora imeti kongruo, to je vsaj
dohodke, ki so postavno določeni kot najmanjši. 2  Ako
znašajo lokalni dohodki župnije več, je njegova korist; ako
pa znašajo manj, kar je navadno v naših župnijah, se mu
primanjkljaj do najmanjše vsote nakaže iz verskega za¬
klada.

Da se to ve, mora upravitelj sestaviti
iasijo, namreč napoved 3  krajevnih dohodkov za odmero
kongrue, ali bolj prav za odmero dopolnila do kongrue. Ta
napoved se mora v treh izvodih potoni
ordinariata predložiti c. kr. deželni vladi
vsaj v teku dveh mesecev od dneva ume¬
stitve na nadarbino, Napoved in priloge so kolka
proste. Ako pošlje upravitelj napoved v postavnem času,
se mu dopolnilo nakaže od dneva vmestitve; ako za¬
mudi, se mu nakaže od dneva, ko j e na¬
poved izročena deželni vladi; in povrniti
mora vse, kar bi bil v imenu dopolnila že
prejel.

Upravitelj, in to vsak brez izjeme, naj torej poskrbi,
da napoved vloži pravočasno. Naj ga ne moti dejstvo, da
se mu kmalu po nastopu začne izplačevati dopolnilo,
kakor  je  na tej župniji navadno. Ako napovedi ne vloži v

1  Vide supra pg. 36 sq.

2  Pri nas v župnijah s sistemiziranimi kaplani letnih 1400 K.
brez kaplanov letnih 1200 K. Škof. List. 1898, pg. 121.

3  Zakon z dne 18. avgusta 1898 in ukaz ministra za bogočastje
z dne 16. septembra 1898, Škof. List 1898, pg. 118 — 123 in pg. 164 — 167.

43

pravem času, bo moral vse te prejemke povrniti. Če je
pa kak zadržek, da ne more napovedi sestaviti v dveh
mesecih, naj 14 dni poprej vloži dobro utemeljeno prošnjo,
da se mu čas za vložitev napovedi podaljša. Vlada more
čas podaljšati za štiri tedne.

Kako se pa ta napoved napravi? Navodilo in potre¬
ben obrazec je postavno določen. 1  Kljub temu naj se tukaj
obrazloži. Upravitelj naj si oskrbi postavno predpisan
obrazec in naj iz arhiva vzame zadnjo uradno potrjeno
napoved. 2  Skoraj gotovo ne bo posebnih izprememb, ako
so, bo že zanje vedel, ker se je že o dohodkih še pred
izročitvijo premoženja natanko poučil.

Da se olajša delo upravitelju, ki morda tako napoved
prvič sestavlja, naj sledi zgled napovedi iz precej velike
župnije.

e) Razlaga in zgled napovedi. 3

Prve strani ni treba razlagati; samo po sebi je raz¬
vidno, kaj se mora dodati k tiskanemu besedilu.

a) Na drugi strani se napovedo dohodki. Mogoči
viri dohodkov so:

1. Dohodki župnijskih zemljišč. Ti se napovedo po
čistem katastralnem iznosu, kakor je razvidno na posest¬
nem listu, ki naj se priloži. Zadostuje pa tudi potrdilo
c. kr. davčnega urada. Pri naši napovedi je to potrdilo
kot priloga 1 in se omenja v opazki.

2. Dohodki in partem congruae prepuščenih cerkvenih
zemljišč. V nekaterih župnijah namreč ima cerkev zem¬
ljišča; po stari navadi, navadno po dogovoru pri ustano¬
vitvi župnije, se je užitek cerkvenega zemljišča prepustil
župniku za malo najemnino. Tudi tukaj se napove čisti
katastralni dohodek. V dokaz se priloži posestni list ali
pa potrdilo c. kr. davčnega urada.

3. Najemninski dohodek. Morebiti so kaka nadar-
binska zemljišča ali poslopja dana v najem. Izkazati se

1  Škof. List 1898, kakor zgoraj.

2  V predalu »IV. beneficiatus«, Synod. II., pg. 151.

3  Glej: Poč, Duhovski poslovnik, pg. 322 sqq., § 145. in 146.

44

mora najemnina; potrdilo izda c. kr. davčni urad; napovedi
se pridene kot priloga in zabeleži v opazki. Odbiti se more
30 % za vzdržavanje in obrabo.

4. Dohodki iz glavnic, Nadarbina ima glavnice;
obresti so upravitelju dohodek.

Glavnice so naložene v javnih zakladih,
namreč v raznih državnih obligacijah. Napove se dohodek;
v opazki se pa obligacije napovedo s tem, da se pove
njihova številka, njihov datum, iznos in obrestna mera.

Morejo pa biti glavnice naložene pri zaseb¬
nikih. Zasebniki so ali razne posojilnice ali osebe. Ako
je glavnica naložena v kaki posojilnici, mora posojilnica
imeti sirotinsko varnost priznano od vlade; kot dokaz se
prilože hranilnične knjižice, ki se omenijo tudi v opazki
in se pove njihovo število.

Če so pa naložene na posestvih, morajo biti vknji-
žene in se razvidijo iz zemljiščnega posnetka. V dokaz
dohodka bi se priložil posnetek ali potrdilo c. kr. davčnega
urada.

5. Dohodki koristnih pravic, obrtnih obratov, stalnih
dotacij v naturalijah. Koristne pravice so take, ki kaj
nosijo, n. pr. pravica do lova, do ribolova, do paše. V tem
slučaju se za dohodek napove povprečen dohodek šestih
let. Moral bi se priložiti izkaz, koliko se je dobilo v zadnjih
šestih letih, od koder bi se razvidelo, koliko pride na eno
leto. Ako bi bil ta dohodek razviden iz glavnih davčnih
knjig, velja za napoved zadnja v njih omenjena vsota ter
naj se napovedi pridene potrdilo c. kr. davčnega urada.

Dohodki v naturalijah: tu je zapisana in v kongruo
všteta bira. Izkazati se mora njena vrednost. Toda kako?
V posebni, po županstvu potrjeni izjavi se napovedo enotne
krajevne cene za razna žita; v drugem izkazu se napove
mera raznega za biro danega žita, doda enotna cena in
potem skupna cena. V priloženi napovedi to pokazuje
priloga 2 a in 2 c. Stroški se odbijejo, kakor se vidi na
prilogi  2b. Strogo po postavi 1  bi se moglo odbiti le 20%

1  Postava 1. 1898. v Škof. Listu, pg. 119.

45

za stroške in zaradi manjše vrednosti nabranih pri¬
delkov.

Tudi pri dohodkih iz rent in koristnih pravic bi se
primerna vsota mogla odbiti, ako se je kaj potrošilo pri
njih; seve, odbitek bi se moral dokazati kot utemeljen.

6. Dohodki iz stalnih rent in dotacij v denarju ali
denarni vrednosti. To bi bilo v župnijah, kjer je kaka
oseba ali kaka korporacija zavezana k nadarbinarjevi
kongrui določeno letno vsoto prispevati, n. pr, občina,
patron.

7. Dohodki iz prebitkov lokalnega cerkvenega pre¬
moženja. V nekaterih župnijah dobiva nadarbinar dolo¬
čeno vsoto iz cerkvenega premoženja, dokler ima cerkev
toliko dohodkov, da zadosti vsem svojim potrebam in ji
še kaj preostane. V dokaz se morajo priložiti dotične
listine. Ako se pa cerkveno premoženje zmanjša ali po¬
trebe zvišajo in ni več prebitkov, se dobi dotična vsota
iz verskega zaklada, ako se zares dokaže, da ni več pre¬
bitkov,

8. Štolnina. Za napoved dohodkov iz štolnine se mora
sestaviti izkaz štolnine za oklice, za poroke in za pogrebe
po raznih razredih v zadnjih šestih letih. Doda naj se šte¬
vilo brezplačnih opravil. Dohodki se seštejejo, preračuna
se povprečni dohodek za eno leto, od njega se odbije 60 K
in ostala vsota se zapiše kot štolnina v napoved. Izkaz
mora potrditi dekan, in tako potrjeni izkaz se priloži na¬
povedi. Razviden obrazec je našemu zgledu za napoved
priložen, glej prilogo 3, Ako zadnja napoved še ni deset
let stara, tega dokaza za štolnino ni treba priložiti.

Vsi podatki se seštejejo.

b) Na tretji strani obrazca za fasijo je napoved
stroškov, ki naj se končno od dohodkov odbijejo.

1. Cesarski davki, deželne, okrajne in občinske do¬
klade, razni postavno zapovedani prispevki, verozakladni
davek in pristojbinski namestek, V dokaz se pridene po¬
trdilo c. kr. davčnega urada, davčne knjižice, plačilni
nalog in drugo, kar je potrebno. Pri našem zgledu dokazuje

46

vsoto davka potrdilo c, kr. davčnega urada. Zavarovalnino
nadarbinskih poslopij mora nadarbinar sam plačati.

2. Pisarniški stroški za vodstvo cerkvenih matic.
Stroški se določijo po številu duš v župniji, in sicer za
vsakih 100 duš po 1 K; ako ima župnija nad tisoč duš, se
določi za prvi tisoč 10 K, potem pa za vsakih 500 po 3 K.
Priložiti bi se moral izkaz števila duš po zadnjem ljudskem
štetju.

3. Stroški vodstva dekanijskega urada. Pri nas je za
vsako dekanijo postavno določena vsota.

4. Stolna povprečnina župniku v  ..... Semtertje
mora nadarbinar kakemu drugemu župniku ali korporaciji
plačevati kak letni prispevek v denarju ali denarni vred¬
nosti; n. pr. štolna povprečnina župniku župnije matere,
da se nadomesti odpad dela štole, ko se je nova župnija
iz stare utemeljila, kak takoimenovani menzale ali kaj
podobnega. Za dokaz bi se morale priložiti dotične li¬
stine.

5. Stroški za hrano duhovnega pomočnika. V neka¬
terih župnijah mora župnik duhovnemu pomočniku dajati
hrano brezplačno. Vrednost hrane zapiše kot strošek v
napoved; postavno se ta hrana ceni na 315 K; seveda je
ta vsota premajhna. Ako župnik prosi, se mu dopusti večji
znesek. Toda potem se kaplanu isti znesek vračuna v
kongruo.

6. Pokojninski delež predniku. Nekatere župnije pri¬
našajo same po sebi več dohodkov, kakor določuje kon-
grua. Ako mora župnik take župnije iti v pokoj, mora mu
naslednik za pokojnino od svojih dohodkov plačevati
toliko, kolikor presegajo kongruo. Ta znesek se vpiše v
stroške in se dokaže z uradnim plačilnim nalogom.

7. Zakupnina in partem congruae danih cerkvenih
zemljišč. O teh se je govorilo zgoraj pri dohodkih št. 2.
Med stroške se zapiše oni mali znesek zakupnine, ki je
postavno določena. Dokaže se tc z dotično listino.

8. Odškodnina za verskozakladne maše. Nekaterim
župnijam se je pri ustanovitvi ob času cesarja Jožefa

47

naložila dolžnost opravljati vsako leto določeno število
verskozakladnih maš. Te se nadarbinarju povrnejo; pri
nas se računa štipendij za eno sv. mašo po 1 K 5 h in se
dotični znesek postavi v stroške.

9. Odškodnina stroškov za oskrbovanje vode. So
župnije, kjer je pitna voda daleč od župnišča, pa mora
župnik plačevati osebo, ki mu vodo prinaša. Ako se mora
po vodo 2 km daleč, ali ako je pot krajša, toda zelo
težavna, se more dotični znesek postaviti med stroške.

10. Ako so pri nadarbini še drugi stalni izredni
stroški, se morejo napovedati, ako jih je ministrstvo za
bogočastje priznalo.

Ne morejo se pa dovoliti stroški za
navadno vzdržavanje župnišča in drugih nadarbinskih
poslopij; tudi ne stroški, potrebni za popravke pri hišah,
danih v zakup; ravnotako ne stroški, potrebni za osebno
postrežbo in za gospodarstvo, torej se ne bi priznale plače
poslom, dimnikarju in slične.

Razume se, da mora napoved biti popol¬
noma resnična; ne sme se nič zamolčati in noben
znesek napačno povedati. V tem slučaju bi nadarbinarja
zadela huda kazen. Ne zadene ga pa kazen, če se je le
kaka pomota vrinila v napoved. Ko bi državna oblast
imela proti napovedi pomisleke, bi določila preiskavo.
Morda bi se morali poljski pridelki ceniti po izvedencih.
Ko bi nova cenitev presegala napoved za 10 %, moral bi
stroške plačati nadarbinar sam.

Napoved pregleda in reši deželna vlada.
Ako se nadarbinarju zdi, da rešitev ni točno v zmislu
postave za kongruo, se more pritožiti na mini¬
strstvo za bogočastje in uk; toda svoje ugo¬
vore mora točno s paragrafi utemeljiti. Pritožba na mini¬
strstvo se mora vložiti potom okrajnega glavarstva tekom
dveh mesecev po dnevu, ko se mu je rešitev dostavila.
Pritožba mora biti kolkovana in se pritisne na prvo polo
kolek za 2 K, na vsako drugo za 1 K, na vsako prilogo
po 30 h.

48

Dodatek o drugih dohodkih.

Če je v župniji sistemizirana kaplanija, pa ni kaplana,
more župnik vložiti prošnjo za nagrado dvojnega
duhovnega pastirstva. Nagrada je določena žup¬
niku po 30 K mesečno, upravitelju pa po 25 K. Dekan
mora potrditi, da je kaplanija res izpraznjena.

Ako mora nadarbinar v letu večkrat najeti
duhovno pomoč, more tudi prositi za odškodnino.
Priloži naj izkaz duhovnov, ki so pomagali, in dni, o kate¬
rih so pomagali. Izkaz naj potrdi dekan.

Dovoli se tudi prispevek za konja, po¬
trebnega pri previdevanju bolnikov, ako
ga prosilec zares ima ali ga župljani ne poskrbe brezplačno.
V prvi prošnji, ki se naslovi na ministrstvo za uk in bogo¬
častje, se morajo navesti vse vasi in njihova oddaljenost
od župne cerkve in naznaniti približno število uradnih
potov. Povedati se mora, da se konj potrebuje in ga žup-
Ijani ne pripravijo brezplačno. Resničnost podatkov mora
županstvo potrditi. Na prošnjo se pritisne kolek za 1 K,
na priloge po 30 h. Prispevek se dovoli za eno leto ali za
tri leta. Pri prošnji za podaljšanje prispevka, ki se naslovi
na c. kr. deželno vlado, ni treba več tako; točnih izkazov.

Po zakonu z dne 24. februarja 1907 1  se za vsakih
pet v duhovnem pastirstvu ali v javni
cerkveni službi preteklih let poviša do¬
hodek za 100 K, in sicer osemkrat, torej do
40 službenih let. Začne se petletnica s prvim dnevom
meseca po tistem mesecu, v katerem je preteklo pet služ¬
benih let. Te petletnice se nakažejo najpoprej iz nadar-
binskih dohodkov, v kolikor presegajo kongruo; ako ti
dohodki kongrue ne presegajo in prebitki ne dosežejo več
zneska petletnice, se nakažejo iz verskega zaklada. Pri¬
znane petletnice se dobivajo tudi po upokojenju.

Da se petletnica prizna, se mora potom
ordinariata deželni vladi naznaniti, da je minulo pet let.
Priloži se v treh izvodih službena tabela po obrazcih, ki
so  zanjo določeni.

1  Škof. List 1907, pg. 49—51. - 2  Škof. List 1907, pg. 51.

49

Škofija: Ljubljana.

Dekanija: Stara Loka.

Politični okraj: Kranj.

Davčni okraj: Škofja Loka.

Napoved

dohodkov, združenih s službo župnika v

v svrho dopolnitve kongrue iz verskega zaklada v smislu
zakona z dne 19. septembra 1898 (drž. zak. št. 176).

Stanje dne t5. svečana.

S 5 prilogami.

4

50

Dohodki.

51

Stroški.

4*

52

Potrdilo

s katerim podpisani davčni urad v Škofji Loki
potrjuje, da znaša čisti donos nadarbine v
za leto 1918 115 K 72 v
ter spadajoči zemljiški davek z

dokladami  47 K 68 v

C. kr. davčni urad Škofja Loka
dne 5. svečana 1913.

L T.

53

Izjava.

Županstvo občine . . .

dne 14. svečana 1913.

Fr. S,
župan.

Podpisano občinsko predstojništvo s tem po¬
trjuje, da je bila poprečna cena tukajšnjega
žitnega pridelka zadnjih šest let, kakor sledi:

Hektoliter pšenice . . . K 11'08

,, rži.„ 9'12

,, ajde.,, 7'16

,, ovsa „ 5'20
„ mešanega žita . ,, 5'50

1 kg prediva.„ —'59

Volna ene ovce.,, —'29

54

26 h

Pobotnica

za 72 K 40 h, z besedami dvainsedemdeset K
40 h, ki sem jih podpisani prejel za pobiranje
župnikove bire zase in za svoje pomočnike v
letu 1912.

 dne 14. svečana 1913.

J. Č.

55

Izkaz

o sedanjih kolekturnih dohodkih župnikovih v Selcih.

Bire je:

v denarjih.  ,, 5'48

Skupaj ... K 265'90

Stroški za pobiranje proti potrdilu  .  .  .  ,,  72'40

Čista bira ... K 193'40

Selce, dne 15. svečana 1913.

J. K.
župnik.

Izkaz

o stolnih dohodkih v župniji Selca,

LO

57

2. O upravi cerkvenega premoženja.

Dobra in vestna uprava cerkvenega premoženja
prizadeva mnogo skrbi. Pa je tudi veliko slučajev, na
katere mora upravitelj paziti in se točno poučiti, kako naj
v posameznih slučajih postopa, da bo pravilno in da si ne
obteži vesti z grehom. Za ta namen naj služi sledeče
navodilo.

a) Skrb za dohodke.

Upravitelj mora poskrbeti, da pobere in v dnevnik
točno zapiše prav vse dohodke. Radi točnosti naj
ima vsaka cerkev svoj posebni predalček v blagajni;
denarji za razne namene naj se ne pomešavajo.

1. Dohodke prinašajo lastninske glavnice. Če so
naložene v državnih obveznicah, naj dviga obresti v do-
tičnih polletnih obrokih; teh ne sme nikdar zamuditi. Še
bolj mora paziti, da dobi točno ob določenem času obresti,
ako so glavnice naložene na posestva. Dolžnik naj se
opozori na dolžnost, da ne zaostane; ako zaostane, bo
znesek narasel in ga bo še težje plačal; in celo sodnijskim
potom se obresti ne bi mogle iztirjati, ako bi dolg zaostal
več kot tri leta. -— V zapisniku obligacij in v onem dolž¬
nikov naj se točno beleži, od kdaj in do kdaj so obresti
plačane in koliko je zaostankov. To je lahko, naj se le
lepo in vestno izpolnijo rubrike na obrazcu.

2. Morda so posestva dana v zakup ali najem. Upra¬
vitelj naj pogleda zapisnik o zakupu, da iz njega razvidi
pogoje zakupa, znesek in čas, kdaj se mora plačati in če
ni morda kaj zaostalega dolga. V knjigo najemnikov naj
zopet koj zabeleži, koliko, od kdaj in do kdaj je plačano.

3. Tudi v pušico in v nabiralnike prihajajo cerkveni
dohodki. Darove v pušici prešteje, ako je mogoče, v pri-
čujočnosti ključarjev. Nabiralnike naj izprazni o cerkve¬
nih shodih in praznikih, drugače vsaj mesečno; priče naj
bodo ključarji, ako je mogoče. Vse te darove naj koj v
dnevnik zapiše; posebnih lističev in knjižic se ne sme
imeti. Isto velja za takozvani » o f e r «,

58

4. Cerkveni sedeži so izdaten vir cerkvenih dohod¬
kov. Upravitelj je dolžan poskrbeti, da se izpraznjeni
sedeži vsako leto koj ob začetku pravilno prodajo in da se
letni prispevki pravočasno poberejo. Zapisnik sedežev naj
bo točen, in sicer po obrazcu, kakor ga je določila druga
sinoda. 1  V dnevniku naj se izkaže znesek pri oddajanju
sedežev in posebej letni navadni znesek.

5. Štolnina pri pogrebih in drugih mrliških opravilih
za porabo sveč in cerkvene obleke.

6. Druga slučajna darila. Ako se pobirajo prispevki
za orgije, za zvonove, za bandero, za oltar ali za kaj dru¬
gega, se more voditi zanje poseben zapisnik, vendar pa
morajo priti zneski tudi v dnevnik in se ob koncu leta
napravi obračun, kakor je po navodilu sinode 2  že zgoraj
povedano.

b) Skrb za stroške.

1. Upravitelj mora, zvest svoji prisegi, biti var¬
čen; na vsak vinar naj pazi. Ve naj, da bi grešil zoper
pravičnost, ko bi dohodke iz glavnic, namenjenih za po¬
sebne stvari, obrnil v druge namene. Ako je zadosten
vzrok, more tako izpremembo napraviti škof, toda le po
izrečnem pooblastilu iz Rima. To velja posebno še za
glavnice, ki se ravno zato vinkulirajo, da jih ne more
nikdo potrošiti, ako ne dovoli višja cerkvena oblast, če
je zares potrebno.

2. Navadne, že sistemizirane stroške naj oskrbi v
pravem času, n. pr. za sveče, za mašno vino, za olje v
svetilnicah, za kadilo, za razne davke in doklade, za
zavarovanje, za Cerkvenika, za organista, za mehača, za
potrebne poprave in paramente itd.

Za izredne potrebe 3  more v isti zadevi potrošiti sam
letno do 60 K, z dovoljenjem dekana do 120 K; večje vsote
more in mora dovoliti ordinariat. Za dovolitev naj se prosi

1  Synod. II., pg. 163—168, posebno pg. 166. 167.

2  Synod. II., pg. 199, al. 3 in pg. 202.

3  Synod. II., pg. 121.

59

in naj se prošnja dobro utemelji o pravem času, ne šele
naknadno.

V prošnji se mora navesti predmet, za katerega se
bo večja vsota porabila; priloži naj se točen račun. Prošnjo
podpiše cerkveno predstojništvo in tudi patron.

3. Za vsak strošek se poskrbi kolkovano potrdilo.
Na račune za stvari, vzete pri trgovcih in obrtnikih do
100 K, pride kolek za 2 h, nad 100 K za 10 h. Na druge
pobotnice se pritisne kolek v znesku, kakor dotične po¬
stave zahtevajo. Proste kolka so pobotnice duhovnikov
za prejete pristojbine od ustanov, za zneske izpod 4 K,
izkazi o manjših izdatkih, izkazi o izdatkih za siromake.
Ako bi računi morali do sodnije, morala bi se preskrbeti
prava in pravilno kolkovana pobotnica.

Za izplačane doneske, ki ne pridejo v cerkveni račun
ali kjer se dobi pobotnica pozneje, potrdi prejemnik pla¬
čilo s svojim podpisom na desnem robu dnevnika zraven
izplačane vsote.

c) Nalaganje denarja. 1

Pri nalaganju cerkvenega denarja je razlikovati
tekoče dohodke, prispevke za posebne
namene in založno glavnico.

1. Tekoči dohodki naj se razen kake male vsotice
koj nalože, da bodo kaj koristi prinašali. Letne obresti
naj se izkažejo v cerkvenih računih.

2. Prispevki za posebne namene, n. pr. za orgije, za
oltar, za bandero, za kelih itd., se smejo naložiti v na¬
vadnih hranilnicah, ker ne pripadajo založnemu kapitalu.

3. Založne glavnice se morejo pa na več načinov
naložiti. Postavno je določeno, da se morajo naložiti le
na sirotinsko varen način, in sicer:

a) V hranilnico z državno priznano
sirotinsko varnostjo se more za stalno naložiti
le glavnica v znesku do 3000 K. 2

1  Anweisung § 47.—67.

2  Zakon z dne 15. septembra 1909; drž. zak. št. 198.

60

b) Za založno glavnico se more kupiti kaka
nepremičnina, 1  n. pr. gozd, travnik, njiva, V naših
časih je to nalaganje še nekako najbolj varno. Sestavi se
kupna pogodba, priloži se zemljeknjižni izpisek, posestni
list in legopis. Prošnjo podpišejo župnik, ključarji in pri¬
vatni patron. Pošlje se na ordinariat, ki bo poskrbel tudi
dovolitev od strani vlade, kadar je potrebna. Izplača se
šele potem, ko je zemljišče v zemljiščnih knjigah že pre¬
neseno in zabeleženo na cerkev,

c) Varno je tudi, ako se glavnica posodi
zasebniku in se vknjiži na njegovo po¬
sestvo. Brez vknjižbe se ne sme izposoditi. Sestavi se
prošnja na ordinariat; priloži se zemljeknjižni izpisek, iz
katerega se vidi, če ni posestvo že obremenjeno; priloži se
izkaz o vrednosti dotične posesti; prošnjo podpiše župnik
s ključarji.

Glavnica se po postavi smatra, da je varno naložena,
ako vštevši še poprejšnje morebitne vknjižene dolgove
posestvo ni obremenjeno nad dve tretjini, hiša pa nad
polovico prave vrednosti. 2

To nalaganje je sicer varno. Toda dandanes se nič
kaj posebno ne priporoča, ker je največkrat komaj mogoče
dobiti zapadle obresti o pravem času, pa je treba tožbe in
zamere. Pa tudi posestniki zdaj rajši denar izposodijo iz
raznih hranilnic ali bank, pri katerih so navadno nižje
obresti. Iz tega razloga so pa tudi cerkvam mnogo dolgov
vrnili.

d) Sedaj se priporoča, da se kupi državna
sirotihsko varna obveznica. 3  Obveznica se
mora vinkulirati, zapisati se mora namreč na njo župna
cerkev, ali podružnica, ali nadarbina, ali ustanova kot
lastnica.

Nakup in zavezo (vinculum) oskrbi vsaka zanesljiva
banka. Tudi ordinariat rad postreže. Obveznice imajo

1  Zakon z dne 7. maja 1874, § 50.

2  Državni zak. § 230.

3  Zakon z dne 7. maja 1814, § 50.

61

svojo nominalno vrednost, namreč tisto, ki je nanje vrh
prve strani zapisana. Imajo pa svoj premenljivi »kurz«,
namreč obveznica n. pr, 100 K nominalne vrednosti se
more kupiti za 95 K, v drugem času morda celo za 90 K.
Dobro je kupiti jih, ko imajo nizek kurz, Ako imaš cer¬
kvenega premoženja v gotovini 300 K in imajo obveznice
kurz po 90 K, boš za obveznico od 300 K izdal le 270 K,
ostalo ti bo še 30 K, katere moraš kot
glavnico naložiti v sirotinsko varni hra¬
nilnici na ime cerkve ali ustanove, ka¬
teri pripada denar,

e) Kako si denar naložil, mora biti razvidno iz
zapisnika rent ali dolžnikov ali ustanov
in iz dnevnika.

Imaš n, pr. ustanovo; denar je bil naložen na posestvu,
kar je dokazovala zadolžnica; v zapisniku ustanov je
zapisano, kje je denar naložen. Posestnik denar
vrne, n. pr. 500 K, in ti kupiš obveznico nominalne vred¬
nosti 500 K po kurzu 94 K, pa ti ostane gotovine 30 K,
ki jo na ime iste ustanove naložiš v hranilnico in dobiš
hranilno knjižico. Da bo to razvidno, moraš v zapis¬
niku ustanov zapisati, da je dolg vrnjen in kdaj,
pa tudi koj dodati, kje je denar sedaj koristno naložen,
namreč 500 K v obligaciji številka xy z dne xy in 30 K v
knjižici hranilnice xy št, xy. Pa tudi v dnevniku
mora biti razviden ves ta postopek. Pa kako? Ko se ti
dolg vrne in daš nazaj zadolžnico, zapišeš v dnevnik v
rubriko dohodkov v gotovini 500 K, v rubriko stroškov v
papirju 500 K. Ko denar naložiš, zapišeš v rubriko stroškov
v gotovini 500 K, v rubriko dohodkov v papirju pa obvez¬
nica xy 500 K in hranilna knjižica xy 30 K.

Enako postopaš v drugih slučajih, ki so bolj
enostavni; pazi pa vestno na to, da bo vsa izprememba v
nalaganju razvidna in boš mogel pri vizitaciji ali na zahtevo
vlade vse točno pojasniti.

62

d) Ustanove. 1

Ako se neko premično ali nepremično premoženje
izroči cerkvi za vse čase v korist cerkve ali za vzdržavanje
kake kapelice, oltarja, luči, križa itd., ter se od cerkve
sprejme z obljubo, dohodke izročenega premoženja upo¬
rabljati edino v izrečene namene, imamo cerkveno
ustanovo.

Cerkvene ustanove upravljajo edino cerkvene osebe. 2
Le nekak nadzor si prilastuje država kot vrhovna nadzor¬
nica vseh ustanov.

Ustanova se mora prav urediti. Zato je
treba paziti na tri stvari: 1. na voljo ustano¬
vitelja, 2. na dano premoženje in 3. na
sprejem od strani cerkve.

1. Volja ustanoviteljeva.

Ako hoče kaka oseba napraviti ustanovo še
za svojega življenja, naj svojo voljo in namen
pove v posebnem listu, ki se imenuje namenilni list,
ali naj župnik z njo sestavi zapisnik.

V tem zapisniku naj se točno določi ustanovna dolž¬
nost, dan za sv. mašo, ki naj bo po rubrikah mogoč, in
izjava, da se dohodek župniku ne sme vraču-
niti v kongruo, ampak naj se denar porabi za
kurentne sv. maše, ako bi se kaj takega zahtevalo. To
dopusti tudi državna postava. 3  Svetuje se dodati, da s e
sme ustanovna sv. maša opraviti tudi v
drugi cerkvi škofije, ako bi okolnosti tako
zahtevale.

Ako je pa ustanova naročena v oporoki,
naznani župniku in ordinariatu določbo oporoke finančna
prokuratura, ki vpraša župnika, če jo sprejme. Župnik
ustanove ne more odbiti, ampak naj javi ordi-

1  Anw. 1. 1860., § 91—121; Synod. II., pg. 199; 205—206; Poč,
Opravilnik, pg. 279 sqq.

2  Zakon z dne 7. maja 1784, pg. 50.

3  Zaukaz min. bogočastja z dne 14. decembra 1887, št. 17.951.

63

nariatu, ako bi imel kake pomisleke. Ordinariat bo vse
uredil, kakor je prav.

Ustanovne stroške nosi ustanovitelj. Pri ustanovah
za slučaj smrti, torej po oporoki, se pristojbina (10%) od¬
bije od ustanovne vsote, razen ako se v volilu glasi, da je
pristojbine presto; v tem slučaju plača pristojbino dedič.
Za volilo se more od dneva smrti zahtevati po 5% obresti. 1

2. Ustanovna glavnica.

Za ustanovo se mora založiti tolika glavnica,
da dohodki zadostujejo in ima od njih vsaj nekaj
koristi župnik in cerkev.

Ustanovna glavnica more biti posestvo, državna obli¬
gacija, zadolžnica, odstop zasebnega dolga, gotov denar
ali dolžnost dediča, plačevati vsako leto določeno vsoto.

Glavnica se mora tako zavarovati,
da se ne more izgubiti.

Posestvo se mora prepisati na cerkev,
Ako je ustanovitelj še živ, mora prepis oskrbeti sam; ako
je mrtev, naj prepis preskrbi dedič ali župnik sam na
temelju oporoke in priznanja zapuščinske oblasti.

Državna obligacija se vinku lir a. Pošlje
se potom ordinariata na dotičen urad na Dunaj, kjer se
nanjo napiše, da velja za to in to mašno ustanovo.

Pri zadolžnici, ki se glasi na ime ustanovi¬
teljevo, se mora preskrbeti sodnijsko potrjeni odstop cerkvi
v imenu ustanove, ki naj se vknjiži, ali se pa prosi za
previnkulacijo.

Za gotov denar se kupi posestvo ali državna
obveznica. Znesek pa, ki ga mora plačevati
dedič vsako leto, se kapitalizira in ta glavnica se
vknjiži na posestvo dedičevo.

Pri določitvi glavnice naj se pazi na to, da
iz dohodkov dobi nagrado ne le duhovnik, ampak tudi
cerkev, Cerkvenik, strežnik, organist, mehač.

• 1  Državni zak. § 685.

64

Naša druga sinoda 1  je za razna opravila določila
ustanovne glavnice in razdelitev dohodkov. Računa se po

Ako je tiha sv. maša ustanovljena za podružnico, ki
ni čez 1 km oddaljena, naj velja ista vsota kakor za župno
cerkev. Če je pa podružnica oddaljena čez 1 km, se dolo¬
čuje za vsake pol ure hoda 1 K, torej glavnica 25 K.

Ako se pri slovesnih sv. mašah razen organista žele
še drugi pevci, mora se za vsakega vsaj po 1 K določiti,
torej za vsakega po 25 K kot glavnica.

Ako je glavnica večja, in posebno za tiho sv, mašo
se želi znesek 200 K, more ustanovitelj sam župniku ali
cerkvi večji delež določiti. Ako ne določi on, se dohodek
podeli sorazmerno med vse udeležence.

Ako se tekom časa zmanjša glavnica ali dohodki,
se izguba porazdeli sorazmerno med vse udeležence, razen
v slučaju, da je za osebe določen delež s pristavkom: osta¬
nek dobi cerkev; v tem slučaju trpi škodo cerkev
sama.

1  Pg. 205. 206.

65

Kadar bi se dohodki tako zmanjšali, da duhovnik ne
dobi svojega deleža, naj vloži na ordinariat utemeljeno
prošnjo, da bi se število ustanovljenih sv. maš skrčilo.

Kar se ustanovljenih sv. maš ni opravilo do konca
leta, se morajo poslati ordinariatu in nikamor drugam.
Te maše namreč se morajo opraviti ravno v tisti cerkvi,
za katero so ustanovljene; drugam prenesti jih sme le iz
Rima pooblaščeni ordinariat.

Če bi pa po nesreči propadla vsa glavnica, preneha
sama po sebi vsaka dolžnost.

3. Sprejem in potrditev.

Zadnji korak pri ustanovitvi je sprejem usta¬
nove in njena potrditev.

Ustanovo sprejme župnik. V rokah ima
namenilno pismo ali zapisnik in glavnico. Na tem temelju
sestavi sprejemno listino v dveh izvodih. V
tem listu se omeni vse, kar stoji v namenilnem listu ali v
zapisniku. Natančno se označi dolžnost, pove se o ustanovni
glavnici, kje je varno naložena in koliko nosi dohodkov;
doda se, da se dohodki ne smejo vračunati v kcngruo, dru¬
gače naj se za ves znesek opravijo navadne sv. maše; sve¬
tuje se omeniti, naj se preneso sv. maše v drugo cerkev,
ako se ne bi mogle v tej opraviti.

Na sprejemnico se pritisne cerkveni pečat in podpiše
jo župnik z obema ključarjema. Ker se bo pridejala usta¬
novni listini, naj se spiše lepo, na celo polo in dober
papir.

Tako dogotovljena sprejemnica v treh izvodih se
pošlje na ordinariat. Prilože se ji razna dokazila o volji
ustanovitelja in o varnosti ustanovne glavnice.

Ako je vse v redu, izda ordinariat usta¬
novno listino v dveh istopisih. Eden ostane pri ordi¬
nariatu, eden se pa pošlje župnemu uradu. Ako ustano¬
vitelj želi, lahko dobi prepis. Listini se prišije sprejemnica.

Nova ustanova naj se koj zapiše v za¬
pisnik ustanov, kjer naj se vse rubrike natanko

5

66

izpolnijo, in pa na tabelo, ki visi v zakristiji in na
kateri so izkazane vse ustanovljene maše.

e) Zakup (najem).

Cerkvena posestva se morejo dati v
zakup 1  ali najem. Le izsekavanje lesa v cerkvenih
gozdih se ne more dati v zakup. Ako zakup ne traja nad
tri leta, zadostuje volja cerkvenega predstojništva; ako se
pa da za več let, kar je navadno, mora v to dovoliti cer¬
kvena in državna oblast.

Zakup se mora v vsakem slučaju vršiti
na javni dražbi. Iz posebnih razlogov bi mogla cer¬
kvena oblast dovoliti, da gredo posestva v zakup po dru¬
gem potu. Za vsako dražbo za zakupovanje cerkvenih
zemljišč je potrebno, da jo dovoli županstvo; brez
tega dovoljenja je vsako dražbeno zakupovanje neve¬
ljavno.

Vsako zakupovanje se mora pa vršiti po točnih,
od cerkvene in državne oblasti potrjenih
predpisih, ki so potrebni, da zemljišča ne trpe škode,
da se zakupnina (najemnina) gotovo plača in da ni treba
kakih mučnih tožba. Za našo škofijo so zadnji sedaj ve¬
ljavni predpisi prijavljeni dne 4. aprila 1910. 2  Upravitelji
cerkvenega premoženja naj se točno po njih ravnajo. Draž-
beni zapisnik naj se ujema z navodilom,

Ako je bilo zemljišče že v najemu, je izklicna
cena znesek dosedanje najemnine; če pa še ni bilo v
najemu, naj ceno določijo izvedenci. Izpod izklicne cene se
zemljišče ne more dati v zakup, ako ne dovoli ordinariat.

Dražbeni zapisnik se pošlje ordina¬
riatu, da ga odobri in mu izposluje tudi državno odo-
brenje. Priloži se dokaz, da je dražbo dovolilo županstvo.

Preden poteče čas, za katerega traja najem, naj upra¬
vitelj v pravem času poskrbi za novo dražbo, razen
ako namerava zemljišče obdelavati sam.

1  Anw. § 21,—24.

2 Škof. List 1910, pg. 57—63.

67

{) Obremenitev.

Mere se dogoditi, da se cerkvena posest
obremeni z dolgom. Morda je treba kaj zidati, ali
hišo, vinograd popraviti, pa ni razpoložnega denarja. Na¬
praviti se mora dolg; cerkveno posestvo se obremeni.

Da se dobi posojilo, je potrebno do¬
voljenje ordinariata in vlade. Zato mora
župnik poslati ordinariatu dobro utemeljeno prošnjo, da
se dovoli posojilo, V prošnji se mora tudi označiti, kako
se bo dolg odplačeval.

Prošnji se doda načrt zadolžnice.

Ako ordinariat dovoli posojilo, odobri zadolžnico in
izposluje dovolitev in odobritev tudi od vlade, napravi
župnik kolkovano zadolžnico točno po načrtu, preskrbi
podpis cerkvenega predstojništva in jo pošlje ordinariatu,
da nanjo napiše svoje dovoljenje in ga tudi od vlade
poskrbi.

g) Prodaja in poraba glavnice.

Cerkev nič rada ne vidi, da se kako lastninsko ali
ustanovno zemljišče proda. Dovoli pa vendar, ako so za
prodajo dovoljni razlogi.

V tem slučaju se vloži na ordinariat utemeljena proš¬
nja, kateri se priloži načrt prodajne oziroma kupne po¬
godbe. Priložiti se mora posestni list in izjava izvedencev,
da je prodaja za cerkev koristna.

Ako ordinariat in vlada dovolita, se posest proda in
se tudi poskrbi za prepis na kupca. Dovoli se prodaja
s pogojem, da se dobljeni znesek drugam
sirotinsko varno naloži.

Če se je pa posest zato prodala, ker se dotična vsota
potrebuje za kako stavbo ali za drugo cerkveno zadevo in
se popolnoma potroši, se mora to še v prošnji za popravo
omeniti in utemeljiti.

Ravno to velja, ako se mora za cerkvene po¬
trebe potrošiti kaka založna glavnica. V tem slu-
5*

68

čaju se mora dokazati ne le potreba, ampak tudi okolnost,
da more cerkev tudi brez te glavnice zadostiti svojim
tekočim potrebam.

h) Zamenjava.

Kako cerkveno posestvo včasih prav nerodno leži,
morda daleč od župnišča ali v kakih strminah. Ponudi se
pa prilika, da se more zamenjati s posestvom, ki
leži bolj ugodno.

V tem slučaju napravita upravitelj in
gospodar menjalno pogodbo, v kateri se do¬
loči, ali se kar menjata posestvi ali mora eden od obeh
kaj doplačati. Upravitelj naj pošlje na ordinariat dobro
utemeljeno prošnjo, kot priloge naj pridene menjalno po¬
godbo, posestne liste, legopisni načrt in izjavo izvedencev,
da je ta menjava cerkvi koristna.

Ako so razlogi zadostni, bo menjavo dovolila cer¬
kvena in državna oblast. Obenem se bo dovolil potrošek
za morebitno doplačilo, ali se naložilo, da se prejeto dopla¬
čilo koristno naloži in o tem sporoči,

j) Vrnjena glavnica.

1. Odpoved glavnice, naložene kjerkoli, ne sme biti
svojevoljna. Ako je morebiti izposojena glavnica v nevar¬
nosti, ako dolžnik ne plačuje obresti, naj se vloži na ordi¬
nariat utemeljena prošnja za odpoved, katero bo dovolila
cerkvena in državna oblast. Vrnjena glavnica se mora ko j
koristno naložiti. Izpremenjena naložitev se mora izvesti
v dnevniku in v knjigi dolžnikov ali rent.

2. Dolžnik more tudi sam glavnico vrniti. Postavno
bi moral odpoved pol leta poprej pismeno napovedati. Ker
se pa glavnice sedaj lahko hitro drugam nalože, se more
ta rok tudi izpregledati, da le ustanova ali cerkev škode
ne trpi.

Ker je bila glavnica na posestvo dolžnikovo vknji-
žena, se sedaj dolžniku izda izknjižna pobot¬
nica, namreč pravica, da sme zastavno pravico, namreč

69

vknjižbo samo izbrisati. Da bo pa ta izknjižna pobotnica
pri sodniji veljavna, jo mora vlada potrditi. 1  V ta namen
naj se pobotnica pošlje na vlado potom ordinariata. Pri¬
loži sfe ji zadolžnica sama in v prošnji se pove, kam se je
naložil vrnjeni znesek. Pobotnico podpišeta z župnikom
tudi oba ključarja.

3. Morebiti se glavnica, naložena v deželnih ali držav¬
nih vrednostnih papirjih (srečkah, v loterijskem posojilu)
vrne s tem, da se je izžrebala. Na to naj upravitelj pazi,
ker se po izžrebanju zaustavijo obresti. Pri vinkuliranih
obveznicah se upravitelj potom ordinariata o tem obvesti.
Župni urad predloži potoni ordinariata dotično zadolžnico
ali srečko z razveznim ali odstopnim pristavkom, ki se n. pr.
glasi: Die vorstehende Staatsschuldverschreibung wird von
der gefertigten Kirchenvorstehung zur Devinkulierung und
Realisierung an die k. k. Staatsschuldenkasse in Wien ab-
getreten.

Pfarr- (Filial-) Kirchenvorstehung in N. den  .....

Podpišejo župnik in oba ključarja in pritisne se
župni pečat.

Pri deželnih obligacijah, ako so izžrebane,
se pošlje obligacija z zaustavljeno plačilno obrestno polo
na ordinariat, ki izpelje odpis zaveze, dvigne denar in
ga koj zopet naloži. Na hrbet obligacije se zapiše: »izroči
se za izplačilo v gotovini«.

k) Poprave ali nova zidanja cerkvenih stavb.

Upravitelj cerkvenega premoženja ima tudi dolžnost,
skrbeti za vsa cerkvena poslopja, posebno
za cerkev in njeno notranjo opravo, da ne
propade.

1. Kako naj upravitelj skrbi, da se cerkvena stavba
ohrani, popravi ali iznova sezida, daje precej točna in
praktična navodila naša druga sinoda. 2

1  Zaukaz min. za bogočastje z dne 18. aprila 1905, št. 11.507.

2  Synod II,, pg. 2 — 6.

70

a) Male popravke naj upravitelj sam izpelje;
namreč take, za katere se ne potroši nad 60 K, oziroma
nad 120 K, Važno je, da se majhne pomanjkljivosti, n. pr. na
strehi, na zvoniku, pri uri, na zidovih, pri oltarjih koj po¬
pravijo. Ako se to opusti, more škoda jako narasti. Stro¬
ške pokrijejo tekoči cerkveni dohodki ali morebiti kak
dobrotnik.

b) Če so pa potrebne večje poprave,
n. pr. vsa streha na stolpu, vse podstrešje, kakor prezidava
v cerkvi ali kaka prizidava, se potrebuje cerkveno in
državno stavbinsko dovoljenje.

V dotični prošnji naj se utemelji potreba poprave ali
prizidave, pridcda naj se načrt in proračun in pove, odkod
se bo dobil denar, da se pokrijejo stroški. Ako se bo
morala načeti kaka založna glavnica, se mora prošnji pri-
dejati posnetek zadnjega cerkvenega računa in dokaz, da
ima cerkev še dovolj dohodkov za tekoče potrebe. Ako
bodo morali prispevati župljani, se mora vselej potom
ordinariata prositi, naj vlada razpiše konkurenčno obrav¬
navo.

Pri tej obravnavi se bo razvidela potreba naprave
in se bodo določili prispevki raznih obvezancev.

Opomni se, da se pri nobeni cerkvi ne sme nič pre¬
zidavah ali prizidavati, če ne dovoli ordinariat. Njemu
se mora poslati načrt, da ga pregleda in presodi ne le samo
škofijski odbor za cerkveno umetnost, ampak, če treba, tudi
osrednja komisija za varstvo cerkvenih umetnin na Dunaju.

c) Morebiti je potrebno zidati novo cer¬
kev, ker stara razpada in je za število sedanjih župljanov
postala premajhna. Naj se ničesar ne začne, dokler ne pri¬
volijo vsi poklicani faktorji; namreč ordinariat, centralna
komisija in vlada.

Ker se je v nedavnih časih iz nevednosti prav mnogo
grešilo zoper cerkveno umetnost in so se podirale lepe
umetno sezidane stavbe ali njihovi deli, je sedaj nadzoro¬
vanje bolj strogo. Močna sedanja struja gre za tem, da se
vse starine kar mogoče ohranijo.

71

V slučaju potrebe naj upravitelj pripravi načrte in
poskrbi za vire, iz katerih se bodo mogli pokriti stroški.

Izpočetka naj ne poskrbi za točne, podrobne načrte,
ker to veliko velja; zadostujejo naj glavni obrisi. Morebiti
se bo mogel ohraniti kak del cerkve, kaka umetno sezidana
kapelica; to naj se v obrisu označi.

Ker zidanje stane velike vsote, naj se zgodaj nabira
sklad v ta namen. Naj se ne išče edino prispevkov v de¬
narju, tudi v prirodninah so dobri. Ko je že precej glav¬
nice in so ljudje vneti, da bodo pomagali pripravljati gra¬
divo, voziti in delati tlako, naj se store potrebni koraki,
da se delo začne.

Na ordinariat se vloži prošnja, naj bi se od vlade
izposlovala konkurenčna obravnava. Prošnji se priloži pri¬
bližen obris in proračun. Ko se konkurenčna obravnava
dovoli, se k njej pokličejo vse prizadete stranke: upravitelj,
župljani, zasebni ali javni patron. Vlada določi državnega
tehnika, ki ima razsoditi, da li je nova stavba potrebna,
da li je primeren obris in proračun. Na dan obravnave se
določi zidanje, se določijo stranke, ki morajo in zneski, s
katerimi morajo prispevati.

Ako je že zbran kak fond, ako je že pripravljen
precejšen del gradiva, ako so župljani voljni delati tlako,
se bo zadeva dosti lahko razmotavala.

Na temelju konkurenčne obravnave izda okrajno gla¬
varstvo stavbno dovolitev, v kateri se točno pove način,
kako se bo zidalo in prispevalo. Če so stranke zadovoljne,
je vse v redu; če pa kaka stranka ni zadovoljna, vloži
priziv na višje oblasti in zadeva se zavleče za dolgo časa.

Ko se je zidava dovolila, se razpiše natečaj za pod-
vzetnike. Razpis naj sestavi državni tehnik. Delo se izroči
podvzetniku, ki ga mora v določenem času izgotoviti.
Upravitelj ima skoraj gotovo stavbni odbor v pomoč. Z
njim naj pazi ne le na zidanje, da se vrši solidno, ampak
tudi na izplačevanje. Vse naj točno beleži, kar je za
končni obračun neobhodno potrebno. Nazadnje se izvrši
še takozvana kolavdacija in delo je dovršeno.

72

Ako je pa spreten župnik polagoma nabral dovoljen
zaklad za stavbo in je z župljani pripravil dovolj gradiva
in so župljani voljni opravljati tlako, se more zidati prav
ceno in brez težav, ki jih napravlja konkurenčna obrav¬
nava. Le preskrbi naj načrte in obračun, kar naj potrdi
centralna komisija. Potem se bo tudi od .glavarstva lahko
dobilo stavbno dovoljenje.

2. Upravitelj naj pazi tudi na notranjo opravo
cerkve po navodilu naše druge sinode. 1

Notranja oprava cerkve ni upraviteljeva, ampak cer¬
kvena, Zato ne sme upravitelj z njo poljubno razpolagati.
Orgelj, oltarjev ne sme odstraniti ali predrugačiti, nobene
monštrance, nobenega keliha, nobene kadilnice, nobene
kazule ne sme prodati ali kakemu agentu dati v zameno,
ako ni tega s tehtnih razlogov dovolila cerkvena oblast.
Isto velja o slikah in kipih.

Ako je treba napraviti nove orgije ali popraviti stare,
ako je treba renovirati oltar ali napraviti novega, ako je
treba napraviti spovednice ali klopi, ako se želi cerkev
pobarvati, naj se pri ordinariatu dokaže potreba ali korist,
naj se poskrbe potrebni načrti, da jih pregleda in odobri
škofijski odbor za umetnost in osrednja komisija na Dunaju,
ki tudi rada prispeva za vsaj delno pokritje stroškov,
kadar gre za ohranitev umetnin. Šele, ko je to v redu in
se prošnja ugodno reši, naj se prične z delom.

Tudi s starimi zvonovi ne sme in ne more upravitelj
po svoje razpolagati.

3. Morda ima cerkev še kaka druga lastna
poslopja za organista, za Cerkvenika ali kako drugo hišo
darovano, da se iz najemnine pomagajo pokriti stroški
za cerkvene potrebe. Upravitelj naj skrbi tudi za ta
poslopja, da jih ohrani v dobrem stanju. Da se ohranijo
poslopja za Cerkvenika ali organista, bo morebiti včasih
potrebna konkurenčna obravnava, za katero se naprosi
vlada potom ordinariata. Pri hišah, danih v najem, mora
za  popravke poskrbeti najemnina.

1  Synod. II., pg. 8 — 23.

73

3. O vsakoletnem cerkvenem računu, 1

Cerkveni računi za vsako leto se morajo prav točno
in o pravem času sestaviti. Imamo zanj za našo škofijo
odobren obrazec kakor tudi obrazce za izkaz dohodkov
iz najemnine, iz lastninskih in ustanovnih glavnic, za
posnetek in za izkaz odpadka in prirastka.

Račune napravi župnik. Podlaga naj mu bodo zadnji
cerkveno potrjeni računi in pa dnevnik. Začne naj s tem,
da sestavi po obrazcu izkaz o najemnini, ako ima kako
hišo ali kako posestvo v zakupu; ravnotako naj sestavi
izkaz o ustanovnih in lastninskih glavnicah točno po pre¬
delih dotičnih obrazcev. Znesek najemnine in ustanov
mora namreč postaviti v račun, zato ga mora poprej
poznati.

Sedaj pa vzame v roko zadnje potrjene račune in
obrazec računa o gospodarstvu, v katerem naj izpolni vse
predelke. Za novince naj se v kratkem razlože dotični
predelki,

a) Ostanki iz lanskega leta.

Prvi napis je.- »ostanki iz lanskega računa«. Sem se
prepiše sklep zadnjega računa prav ob koncu računa
samega.

Predeli so razumljivi. Le izrazi »v dejanskih
zaostankih« in »v povračilu nedostatkov«
bodo morda začetniku bolj temni. Dejanski za¬
ostanki nastanejo, ako zakupnik ne plača najemnine,
ako dolžnik ne plača obresti, ako ni plačana pogrebnina,
Ker ima cerkev do teh zneskov pravico, zato se zapišejo
kot del cerkvenega premoženja med ostanke lanskega leta,
Nedostatek je pa pomanjkljivost pri računu;
razvidi se, da neke vsote manjka; upravitelj ne more o
njej nobenega računa podati; zato se mu naloži, da mora
ta primanjkljaj ali nedostatek sam povrniti, Dotični znesek
spada cerkvenemu premoženju in se vpiše med ostanke iz
krnskega  računa.

1  Anweisung 1860, §§ 124. — 134.

74

Upravitelj naj poskrbi, da se zaostanki poplačajo in
da tudi on sam nedostatek povrne, kar se mora v računih
izkazati.

Toliko je bilo premoženje ob začetku leta. Tekom
leta so prišli novi dohodki in nastali novi stroški, kar
mora račun točno izkazati.

b) Novi prejemki.

Najpoprej pridejo na vrsto podrobno izka¬
zani novi prejemki. Razni predelki se lahko raz¬
umejo; doda naj se le nekoliko opazk.

a) Obresti od nepremičnin. Obrazec je razumljiv. V
predelu: »najem se opira na . . .« se navede dražbeni
zapisnik in potrditev višjih oblasti. Razvidno naj bo, je li
kaj zaostankov bilo in ali jih je še kaj. Upravitelj naj
skrbi za to, da ne narastejo, ampak se kar največ sproti
plačujejo.'

b) Obresti od ustanovnih glavnic. Obresti se razvi-
dijo iz izkaza ustanovnih glavnic. Pogleda naj se obrazec
in zadnji izkaz, pa bo vse jasno. Ustanove se zapišejo
zapored. Najpoprej one, katerih glavnica je naložena v
javnih zakladih, namreč v državnih obligacijah, in potem
one, ki so naložene pri zasebnikih, namreč pri posestnikih
ali v sirotinsko varnih hranilnicah.

Ker se morajo obresti porazdeliti med razne udele¬
žence, mora pač upravitelj poskrbeti, da ni zaostankov,
ampak se vse pravočasno dvignejo ali od zasebnikov iztir¬
jajo. Izkaz naj bo v vsakem oziru točen. Seveda se stavijo
v račun samo tiste obresti, ki so zapadle istega leta.

c) Obresti od lastninskih glavnic. O teh veljajo ista
določila. Obrazec je razumljiv.

d) Sporočila in volila. Sem se zapišejo vse zapuščine
za cerkev, za cerkvene namene, n. pr. za mašne ustanove,
za oltar, za orgije. Ako je za kak predmet poseben zaklad
in se dodatno k cerkvenemu računu vodi poseben račun,
se tukaj namen in znesek le omeni, ne vpiše se pa v
rubriko zneska.

75

e) Darila. Pod tem imenom se zapišejo razni pri¬
spevki za cerkev v pušico, v nabiralnik, pri raznih daro¬
vanjih, n. pr. na kak praznik, na sv. Štefana dan.

f) Pogrebnina, Pri pogrebih se ne računa samo za
duhovnika, ampak tudi za cerkev radi porabe mašne
obleke, sveč, zvonov itd. Ti zneski pridejo v račun.

g) Razni prispevki. Sem se zapišejo prispevki za
sedeže v cerkvi, vrednost bire, n. pr. pšenice, prediva za
cerkev. Zapišejo se na ta kraj tudi nanovo kupljene obli¬
gacije in pri nakupu preostala gotovina, nove zadolžnice,
nove hranilne knjižice, morebitni prispevki od občin, javnih
blagajn, ustanov, pristojbine za semenjišče in vse, kar se
ne more drugam prištevati.

Za vse zneske morajo biti priloženi dokazi, namreč
izkazi o obrestih in potrdila.

h) Rekapitulacija prejemkov. Seštejejo se posamezni
glavni zneski dohodkov, kakor je iz napisov samih raz¬
vidno. Sedaj imaš znesek vseh prejemkov skupaj.

Enako se beležijo in računajo tudi izdatki.

c) Izdatki.

Razni predelki so lahko razumljivi; naj se prav
kratko razlože.

a) Za ustanovljene obletnice, maše in pobožnosti.
Zgoraj so se zapisale celotne obresti vseh ustanov. Ne
pripada pa ves znesek cerkvi, ampak še drugim udele¬
žencem, kakor župniku, kaplanu, Cerkveniku i. dr. Kar se
plača tem udeležencem, se stavi tukaj med stroške. Za
dokaz zadostuje nekolkovano potrdilo dotičnika.

Ako se je za takoimenovane immatrikulirane maše
in oficijature pristojbina izplačala iz lastninskega cerkve¬
nega premoženja, se strošek ne zapiše sem, ampak spodaj
pod napis »mezde« in se za dokaz zahteva prava kolko-
vana pobotnica.

Neplačani prejemki iz ustanov se ne smejo zapisati
kot strošek.

76

b) Za cerkvene potrebščine. Sem se beležijo stroški
za sveče, za olje, za kadilo, za hostije in vino, za pranje
obleke, za čiščenje cerkve, za direktorij, za božji grob, za
potrebe na koru in slično.

Za dokaz morajo trgovci izdati točna potrdila; na
teh mora biti razvidno, koliko se je prodalo in kake so
enotne cene.

c) Za cesarske davke. Sem se všteje ves hišni in
zemljiščni davek, razne pristojbine, šolsko-zakladni davek,
raznovrstne doklade in slično.

Za dokaz služijo plačilni nalogi in pobotnice, katerih
pa ni treba priložiti; le datum njihov in pa opravilna šte¬
vilka dotičnega urada naj se navede.

d) Za mezdo. Mezda se plača Cerkveniku, organistu,
mehaču, pevcem, zvonarjem in morda tudi duhovnu za
immatrikulirane maše, oficijature ali druge navadne pri¬
spevke.

Za dokaz se zahtevajo potrdila in pobotnice.

e) Za popravljanja. Ta rubrika pač ne potrebuje po¬
jasnila.

f) Za napravo cerkvene obleke in posode. Tudi po¬
polnoma jasno besedilo.

g) Različni stroški. Sem se zapiše vse, kar ne spada
v zgornje rubrike, n. pr. kolki pri dviganju raznih obresti,
potrebščine za pisanje v cerkvenih zadevah, pristojbine
dolžne ordinariatu, stroški za kake komisije v cerkvenih
zadevah, privatne zadolžnice plačanega dolga, zneski za
nakup novih obligacij, vloge v hranilnice, zneski, dovoljeni
za odpis, zavarovalnina zoper ogenj in zoper razpoke zvo¬
nov, pristojbine za vizitacije, strošek za tiskovine in drugo.

h) Rekapitulacija izdatkov in sklep računov je vse
razumljivo.

Opazka. V končnem stanju premoženja ne sme biti
nobenega zneska, ki bi ne bil že sprejet v ostanku lan¬
skega leta ali med letošnje prejemke ali ki bi bil že
odpadel.

77

d) Dodatki k računu.

0 raznih izkazih, dokazih, pobotnicah in potrdilih se
je že zgoraj omenilo.

Dodati se mora še posnetek računov in pa dva izkaza
o odpadkih in prirastkih cerkvenega in nadarbinskega pre¬
moženja,

Ako je račun sestavljen, pač ni težko iz njega napra¬
viti posnetek. Na prvo stran se prejemki in izdatki
s sklepom iz računov kar prepišejo. Na drugi in tretji
strani se pa iz izkazov o ustanovnem in lastninskem pre¬
moženju prepišejo obligacije po datumu in zneski, ravno-
tako zadolžnice in hranilne knjižice. Ako je bilo kaj dejan¬
skih zaostankov, se naznanijo na zadnji strani.

Ravnotako lahko se sestavi izkaz o prirastku
in odpadku cerkvene inventarijalne i m o -
vi n e. Naj upravitelj pogleda zadnji izkaz in pa cerkveni
račun. Videl bo, kaj je bilo v izkazu predlanskega leta in
kaj je lani prirastlo ali odpadlo. Škoda, da ima obrazec
eno pomoto. Mora biti počez na dvoje razdeljen: zgornji
del je za prirastek, spodnji za odpadek. To pogreško naj
upravitelj popravi sam.

4. O upravi nadarbinskega premoženja.

Nadarbinsko premoženje je premoženje, namenjeno
za vzdržavanje nadarbinarja. Dohodki tega premoženja so
dohodki nadarbinarja.

Tako nadarbinarsko premoženje so posestva, glav¬
nice, ustanove, fundus instructus, koristne pravice in drugo.

Zgoraj 1  je že omenjeno, kake zapisnike mora imeti
nadarbinar, da mu je razvidno zakladno premoženje in raz¬
vidni dohodki, kar je za pametno upravo potrebno. Ome¬
nilo 2  se je, kako naj pri nastopu vse premoženje pregleda
in na kaj naj pazi pri izročitvi. Tudi pravice ključarjev,
patrcna  in finančne prokurature so se opisale. 3

1  Str. 5 in 6 a—e.

2 Str. 37—40.

3 Str. 9 in 10.

78

Sedaj naj se omenijo še dolžnosti nadarbinarja ozi¬
roma nadarbinskega premoženja, 1

a) Upravitelj je v vesti zavezan, da nadarbinsko pre¬
moženje ohrani v dobrem stanju, Malih popravkov,
ki jih mora iz svojih dohodkov poplačati, naj ne odlaga,
da se ne napravi večja škoda. O teh popravkih naj vodi
točen zapisnik, da se bo mogel izkazati. Drugače
bi se po odhodu iz župnije ali po smrti poseglo v njegovo
premoženje, da se iz njega prispeva za večje po¬
pravke.

b) Ako je treba večjih poprav, novega župnišča,
novih gospodarskih poslopij, naj potom ordinariata po¬
skrbi za konkurenčno obravnavo. Sam, ne dobivši cerkve¬
nega in državnega privoljenja, naj ničesar ne začne.
Naknadna konkurenčna obravnava se ne privoli lahko;
brez nje se pa ne dobi nobene državne podpore, tudi ne
deleža, ki bi ga drugače vplačala država kot patron.

Upravitelj se opozori, da naj ne zanemarja nadarbin-
skih poslopij.

c) Ako ima nadarbina njive in travnike,
mora skrbeti, da se vse dobro obdela v zmislu umnega
gospodarstva.

V najem dati more le za tri leta z dostavkom,
da najemninska pogodba preneha, ko bi umrl. Najemnine
ne sme vzeti zanaprej, kvečjemu za pol leta; drugače bi
naslednika oškodoval. Za več let dati v najem more
dovoliti le cerkvena in državna gosposka,

Isto velja za hiše, ako so nadarbinske in so mu izdana
stanovanja za dohodek.

d) Če so pri n a d a r b in i gozdi, mora pre¬
vidno gospodariti. Sekati sme le toliko, kolikor pripuste
gozdne postave, vsako leto sorazmerno, da imajo on in
nasledniki iz gozdov vsako leto prilično isti dohodek.
Državni gozdar naj napravi točen načrt za izkoriščevanje
gozda.

1  Anweisung, §§ 135—143; Synod. II.. pg. 122—124; Seidl, Kir-
chenvermogensverwaltung, pg. 388 sqq.

79

Posekati več bi bila naravnost grešna
krivica za naslednike. Ako se mora iz kakega
razloga posekati nenavadna množina lesa, zanj dobljen
znesek ni nadarbinarjev, ampak tudi njegovih naslednikov.
Zato se znesek koristonosno naloži; od obresti in glavnice
se vsako leto le toliko dviga, kolikor so višje oblasti
dovolile.

e) Izpremeniti dosedanji način obde¬
lovanja, n, pr, da iz njiv napravi travnike ali narobe,
da opusti vinograd, ne sme upravitelj sam, ampak mora
izposlovati cerkveno in državno dovoljenje,

f) Prodati nadarbinsko posestvo, ga
obremeniti ali glavnico drugače nalo¬
žiti, more, če pritrdi patron in mu po utemeljeni prošnji
dovoli obojna oblast.

g) Zapadle obresti ali druge koristi in
pravilno odpovedano glavnico more sam
iztožiti. Drugače ne sme začeti nobene pravde, ako mu
ne dovoli ordinariat. Za dovolitev mora vložiti utemeljeno
prošnjo in prošnji dodati izjavo patrona ali njegovega
namestnika.

Ako se gre za založno premoženje, prevzame zastop
pri pravdi finančna prokuratura. Privaten patron pa more
sam za zastop poskrbeti.

h) Ako upravitelj posestva zanemarja,
je dolžan patron in so dolžni tudi ključarji, ga na to opo¬
zoriti. Ako se za opomin ne zmeni, naj se pritožijo pri
ordinariatu. Patron more celo zahtevati, da škofijski po¬
verjenik pregleda vpričo njega vse nadarbinsko premo¬
ženje.

j) Vsak prirastek in odpadek v založ¬
nem premoženju mora upravitelj vsako leto izkazati
državni oblasti. V to mu služi obrazec »za izkaz prirast¬
kov in odpadkov inventarijalne imovine pri nadarbini x y«.
Obrazec je ravno tak, kakor zgoraj omenjeni za sličen
izkaz o cerkveni imovini. Priloži se cerkvenemu ra¬
čunu.

80

k) Pri gospodarskih župnijah se želi,
da bi se ustanovil stalen fundus instruc-
t u s , namreč orodje, potrebno za obdelovanje, potrebna
živina in tudi potrebna krma. Taka ustanova bi bila v
zmislu narave nadarbinskih dohodkov dokaz prave bra¬
tovske ljubezni, lep zgled vernim župljanom in prava hva¬
ležnost do nadarbine same.

NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA







■ • ■

■