Poštnina plačana > gotovini Cena 2 Jim DRUŽINSKI TEDNIK Leto XI. Ljubljana, 18. maja 1939. štev. 20 (500) Kdor ve, da je osleparjen, ni osleparjen. Sir Edward Coke, angleški pravnik (1552—1634) »DRUŽINSKI TEDNIK« (shaja ob četrtkih. Uredništvo In uprava v Ljubljani, Gregorčičeva ulica St. 27/111. Poštni predal St. 345. Telefon St. 33-32. Račun poštne hran. v Ljubljani St. 15.393. - Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. Za odgovor je treba priložiti za 3 din znamk. NAROČNINA lli leta 20 din, !/a leta 40 din, vse leto 80 din. V Italiji na leto 40 lir, v Franciji 70 frankov v Ameriki 21/* dolarja. Drugod sorazmerno. *— Naročnino je plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (višina 3mm in širina 55mm) 7 din; v oglasnem delu 4*50 din. V dvobarvnem tisku ceno po dogovoru. Notice: beseda 2 din. Mali oglasi: beseda 1 din. Oglasni davek povsod So posebej. Pri večkratnem naročilu popust. Danes: Pravljična usoda izseljenske družine (Gl. str. 5) V Ljubljani, 17. maja Pretekli teden je potekel v znamenju političnih govorov. Najprej je v četrtek govoril Chamberlain na zborovanju londonskih konservativk, in *a njim skoraj ob istem času Dala-dier v parlamentu. V soboto je govori Bonnet na banketu Francoskega društva v Southamptonu na Angleškem, v nedeljo pa Mussolini v Torinu. časopisih beremo, da je bil Chamberlain spet odločen. Predsednik britanske vlade je n-tič povedal, da si Velika Britanija želi miru in sporazumov. Rekel je pa tudi, da Ve-l^a Britanija ne bo sedela in gledala’ če b'i bila v nevarnosti neodvisnost katere države. Dalje je dejal, da .1 nasilna sprememba v Gdansku neizogibno sprožila splošno vojno, v ptero bi posegla tudi Velika Britanija. . S podobno odločnostjo je nastopil tudi Daladier. »Če hočejo drugi mir Pravice in enakopravnosti, smo zanj tudi mi. Ce bo kdo hotel mir razdreti, o imel opravka z našim orožjem. K-dor misli, da nas bo skrhal, naj ve, a bomo vzdržali do konca. Francija e ne ukloni ne sili ne zvijači.« Bonnet je v Southamptonu te besede še podkrepil. Mussolinijev torinski govor je bil Po sodbi časopisja bojevit po obliki, a miroljuben po vsebini. Duce je Proti pričakovanju govoril samo o načelnih stvareh in se ni sam niti z besedico dotaknil perečih vprašanj *“č je pa množica nekajkrat navedla na pritrjevalne vzklike novo geslo fašistovske Italije in vzklikala v zboru: »Nica! Džibuti! Tunis!« 'Drugih pomembnih zunanjepolitičnih govorov pretekli teden ni bilo. V • * - 'Jugoslovanski knez namestnik Nj. **• Pavle se je po večdnevnem obisku v Rimu in Florenci odpeljal v nedeljo iz Italije. Ves tisk si je edin, je ta obisk poglobil prijateljstvo *n.ed obema jadranskima sosedama, da pa ni bilo pri tem govora o skle-riltvi nobene nove pogodbe. . Prva posledica Chamberlainovega 'n Daladierjevega govora, pišejo padski listi, je začasno zatišje zastran ^danska. Narodni socialisti v Gdansku so namreč, kakor vse kaže, resno računali s tem, da vprizore prihodnje dni v Gdansku plebiscit in s tem pripravijo poznejšo priključitev mesta k retjemu rajhu. Da so začasno to mi sel opustili, je po sodbi pariških listov vzrok tudi odločna izjava Polj ?*e, da bo takoj vkorakala v Gdansk, Ce narodni socialisti izvedejo svoj načrt. Poljski listi ugotavljajo v zve-?} s tem, da nikdar niso tajili nem-skega značaja mesta; če kljub temu ?Ve pristanejo na njega združitev z ^emčijo, so vzrok življenjske koristi oljske, ki bi jih takšna ureditev Rdanskega problema v živo zadela. Še Posebej o plebiscitu samem beremo v poljskih listih tole tezo: »Če hočejo penici plebiscit v Gdansku, ga mi zadevamo na Češkem in Moravskem.' V francoskih in angleških politič jnh krogih pa niso tako optimistični Kakor pariški in londonski tisk. Se danje zatišje se jim baje zdi preveč Podobno miru pred viharjem. V teh Krogih ne izključujejo možnosti presenečenj na poljskih mejah. Obisk Nj. Vis, kneza namestnika avla v Italiji je v Parizu in Londonu napravil dober vtis. V tamkajšnjih "■plomatskih krogih poudarjajo, da je “Ugoslavija ostala zvesta svoji poli- popolne nevtralnosti. . V središču pozornosti francoskega 111 angleškega tiska je pa te dni °brambna pogodba med Veliko Britanijo in Turčijo. Listi ponatiskujejo komentarje turškega časopisja, ki brez ovinkov priznava, da je Turčija °Pustila svojo dosedanjo nevtralnostjo politiko in odkrito stopila na angleško stran. Skoraj ves londonski ,sk ugotavlja, da bo preobrat turške Politike bistveno vplival tudi na dru-Se balkanske države. Toda hkratu si londonski listi ne Prikrivajo, da bo zveza s Turčijo polovičarska gesta vse dotlej, dokler se velika Britanija ne pogodi še z Ru-S|J°- Moskovska vlada je angleške Predloge zavrnila in zahteva nič več 'f1 nič manj kakor vojaško zvezo z f^riglijo in enaka angleška poroštva kakor za Poljsko in Romunijo, tudi 2a baltiške države. Zanimivo je, da celo konservativni in izolacijski tisk eh zahtev nič več načelno ne odklanja. Sam Garvin, do nedavnega brezpogojen pristaš Chamberlainove ru- Gdansk in Dardanele - najobčutljivejši točki današnje Evrope. — Turčija je most med Anglijo in Rusijo ske politike, priznava v »Observer-ju«, da so ruske želje upravičene: »Za evropske meje sovjetske Rusije mora Velika Britanija prav tako v celoti jamčiti kakor za meje katere koli države mirovne fronte; med Veliko Britanijo in Rusijo mora vladati popolna recipročnost.« Berlinski tisk beleži še zmerom pro-tinemške incidente na Poljskem, vendar se zdi, da niso več v izključnem ospredju dogodkov. Glavna pozornost nemških listov velja zdaj nemško-ita-lijanski vojaški pogodbi Sicer pogodba še ni objavljena — in v celoti naj-brže sploh ne bo, nedvomno pa ne prej, dokler je v juniju ne podpišeta Ciano in Ribbentrop — zato se še rii moči spuščati v njene podrobnosti; kljub temu trdijo nekatere poročevalske agencije, da so izvedele, kakšne naj bi bile njene glavne točke. Tako n. pr. poroča londonski »Exchange Telegraph« iz Berlina, da je Hitler predlagal Mussoliniju sklenitev desetletnega vojaškega pakta; obe zaveznici naj bi se po Hitlerjevem predlogu obvezali, da v morebitni vojni ne bosta sklenili posebnega miru in da bosta vztrajali do končnega triumfa ali poraza. Mnogo piše nemški tisk tudi o sklenitvi obrambne zveze med Anglijo, in Turčijo. Berlinski listi napovedujejo velike mednarodne posledice tega dogodka; v nasprotju s. skepso zahodnega tiska skoraj že priprcivija- vljudnostnega značaja. Poljski listi so pri tej priložnosti namignili, da polkovnik Beck ni posebno rad videl Lit-vinova. Morda bi se iz tega migljaja dalo sklepati na nekatere še nepojasnjene vzroke, zakaj je moral Litvinov tako rekoč čez noč oditi. Ne ravno zaradi Becka samega, pač pa nemara med drugim tudi zaradi poljsko-ruske-ga razmerja. Vsekako je značilno, da so se po Potemkinovem obisku pri Gafencu in Becku razširili glasovi, da bo Moskva spet poslali svojega poslanika v Bukarešto in veleposlanika v Varšavo; zaradi napetosti med Rusijo in njenima zahodnima sosedama sta namreč že leto dni (odn. dve leti) zastopala Rusijo v teh dveh prestolnicah samo namestnika obeh poslanikov. Normaliziranje razmerja med , Rusijo in Poljsko in Romunijo na eni strani in na drugi strani sklenitev angleško-turške zveze utegneta tudi Chamberlainu olajšati njegovo kočljivo nalogo: sklenitev zveze z Rusijo. Observer Nj. Vis. knez namestnik Pavle se je domov, grede iz Turčije ustavil v Sofiji,. Bukarešti in Varšavi. V Sofiji ga je sprejel v avdienci kralj Bo ris, v Bukarešti in Varšavi se je pa sestal z Gafencom in Beckom. Listi so pisali, da sta Beck in Potemkin govorila dve uri. V diplomaciji .tako dolgi razgovori niso zgolj Pomen angleško-turške zveze Velika Britanija je pomorska velesila,- njena moč je tako rekoč izključno samo na morju in bo še lep čas po uvedbi obvezne vojaščine tiidi ostala. Angleži se zavedajo, da na kopnem malo pomenijo in da lahko kih mudilo in se jim hkratu ni mu* dilo: zato tako dolga pogajanja. Logičen sklep bi bil torej, da mora po pogodbi s Turčijo prej ali slej vendarle priti na vrsto tudi dogovor z Rusijo. In to bi bila poleg pomorskega zavarovanja Vzhodnega Sredozemlja in črnomorskih držav najvažnejša posledica angleško-turškega pakta. Madridska parada General Franco je že nekajkrat odloženo tirado v Madridu vnovič odložil zt. »isnaj dni. Zakaj? Madridska parada bi bila po lastni Francovi izjavi formalno potrdilo, da je državljanska vojna dejansko končana. Če je vojna končana, pa nimajo tuji prostovoljci nobenega pravega vzroka več ostati še dalje na Španskem. Po paradi bi torej morali Italijani izpolniti Angležem dano obljubo in zapustiti španska tla. Če je Franco odložil parado, je s tem tudi odložil odhod italijanskih (in nemških) prostovoljcev. Tega seveda Franco ni storil iz lastnega nagiba, saj je znano, da ne stori današnji gospodar Španije ničesar brez dogovora z osjo Rim—Berlin. Odložitev madridske parade je torej vse prej kakor nepomembna notranja španska zadeva. 1500 letal na mesec Londonski »Evening Standard« piše, da bo Anglija že v nekaj tednih izdelala 1000 letal na mesec in tako dosegla maksimum nemške produkcije. Toda s tem še zdaleč ne bo dosegla zmogljivosti svoje industrije. Se preden bo konec poletja, bo angleško letalstvo dohitelo nemško, pod konec leta ga bo pa že prekosilo. Angleški strokovnjaki izjavljajo —— beremo v istem listu, izolacionistič-nem glasilu lorda Beaverbrooka — da bo Velika Britanija že junija izdelala 1500 letal. Marširanje, samo marširanje: Hitlerjeva mladina maršira v Gdansku. jo nemško javnost na sklenitev an-gleško-ruske zveze. Uvodničarji obžalujejo, da je Turčija krenila na to pot, in jo rote, naj premisli vse posledice takšnega preobrata svoje zunanje politike. V berlinskih diplomatskih krogih se vrhu tega boje, da bi sprememba turške politike utegnila vplivati na nekatere srednje države, ki so danes še nevtralne in se še niso odločile, kateremu izmed obeb ideoloških blokov naj se pridružijo. * Kmalu po sklenitvi angleško-polj-ske obrambne zveze je Nemčija ponudila severnim državam Švedski, Norveški, Danski in Finski posebne nenapadalne pakte. Prejšnjo sredo so se v Stockholmu sestali zunanji ministri teh držav in razpravljali o nemškem predlogu. Čeprav so ministri, sodeč po uradnem poročilu, sklenili prepustiti svojim državam proste roke, kaže, da se bodo vse štiri države odločile za popolno nevtralnost in da bodo nemški predlog vljudno odklonile. V tem smislu piše tudi ves vplivni severni tisk. * Namestnik sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Vladimir Potemkin Potemkin, namestnik sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Molotova. pomagajo samo tistim državam, ki imajo kaj morja. To je bil na koncu koncev glavni vzrok, zakaj so lansko jesen prepustili ČSR njeni usodi; to je bil tudi glavni vzrok, zakaj niso enako storili s Poljsko. Tako vsaj dokazuje ugledni ameriški žurnalist Walter Lippmann. Zato se je Anglija sorazmerno tako hitro pogovorila z Romunijo in Grčijo in zato ni ponujala svoje pomoči nekaterim drugim državam, ki nimajo izhoda na odprto morje. Zavezniška pogodba z Turčijo se pa ne da spraviti na ta preprosti obrazec; zato so se tudi pogajanja tako dolgo vlekla. Turčija je gospodarica Dardanel, t. j. poti iz Črnega v Sredozemsko morje. Zavezniška pogodba daje Angležem možnost uporabe Dardanel in s tem možnost dejanske pomoči Romuniji. Zato se je Angležem mudilo, da spravijo pogodbo s Turčijo pod streho. Toda po drugi strani mora pogodba s Turčijo, zaveznico Rusije, še vidneje podčrtati potrebo po pogodbi med Anglijo in Rusijo. Ker se pa Angležem nič prav ne da, skleniti to pogodbo — zakaj ne, sipo pojasnili v prejšnji številki — se jim tudi za pogodbo s Turčijo, ni smelo muditi. Angležem se je torej pri Tur- Hwa CešUa 3 milijarde V čeških listih beremo, da misli protektoratska vlada pobirati na Češkem in Moravskem poseben davek za vzdrževanje nemškega vojaštva v obeh deželah nemškega protektorata. Davek bo znašal 3 milijarde čeških kron na leto (5 milijard din). Celotni lanski vojni proračun neokrnjene ČSR (torej Češkt^, Moravske, Sudetov, Slovaške in Podkarpat-ske Rusije) jo znašal 2’-'* milijarde kron... Celotni proračun češkomorav-skega protektorata znaša brez tega novega davka nekaj več kakor 4 milijarde kron... Prepovedane knjige Nemška oblastva so sestavila seznam knjig, ki jih na Češkem in Moravskem ne smejo brati. V glavnem gre za dela svetovne literature, ki so tudi v tretjem rajhu prepovedana. Med prepovedanimi avtorji so imena kakor Henri Barbusse, Maksim Gorkij, Thomas in Heinrich Mann, Romain Rolland, Stefan Zvveig i. dr. Češka milica Protektoratska vlada je predložila protektorju v. Neurathu odlok o ustanovitvi češke obrambne armade V njej naj bi služili tudi bivši češki častniki. Češki tisk Češki listi prevajajo članke iz Goebbelsovega »Angriffa« in ponatiskujejo uradno glasilo narodno-socialistične stranke »Volkischer Beo-bachter«. Naklada čeških listov katastrofalno pada. Drobiž »Slovanski« živci. V berlinskih britanskih krogih govore, da so Nemci prepričani, da poljski »slovanski živci , prav tako kakor svoj čas češki, ne bodo kos trajnemu pritisku obmejnih incidentov in notranjega nezadovoljstva, ki se baje širi v Ukrajini. »Temps« piše, da si Nemčija in Italija še nista na čistem, kako naj si razdelita vplivnostno območje v Juž-novzhodni Evropi, in da sta zato odložili podpis vojaške zveze. \ Tragična zgodba .vampirju' Zaradi namišljenega .vampirja' brat po nesreči ubil brata Leskovac, maja. V mnogih krajih naše države ljudje še trdno verujejo v razne vraže, coprnice, strahove, .spomine* in celo v .vampirje*. Tako tudi v vasi Stojkovcu blizu Leskovca. Tamošnji kmetje so že večkrat trdili, da so videli vampirja, celo tako daleč so že šli, da so lani izkopali neko truplo in ga .položili na sonce* da bi .vampir* zbežal iz njega. Orožniki so imeli že tedaj dosti dela, da so lahkoverne ljudi razgnali in jih kolikor toliko prepričali, da v razpadlem truplu ni vampirja in da ga sonce ne bo odgnalo, pač pa samo strahotno usmradilo... Letos se je bajka o .vampirju* ponovila. Tragično je posebno to, da je terjala ta vraža popolnoma nedolžno žrtev, življenje komaj petnajstletnega fantiča Jovana Džordževiča. Stvar se je odigrala takole: pred dobrim mesecem je v Stojkovcu umrl kmet Trojan Xj. Vis. kneza namestnika Pavla in Nj. Vis. kneginjo Olgo so v Rimu nad vse slovesno sprejeli. Ves čas 6ta bila gosta italijanskega kraljevskega para. Knez namestnik je imel razgovore s predsednikom vlade Mussolinijem, zunanji minister dr. Cincar-Mar-kcvie pa z zunanjim ministrom Cia-nom. V Neaplju sta knežja gosta prisostvovala veliki pomorski paradi italijanskega brodovja. V avdienco ju je sprejel tudi papež Pij XII. in ju odlikoval. Domov grede 6la se ustavila v Firenci, kjer sta bila gosta italijanskega prestolonasledniškega para. Vračala sta 6e skozi Ljubljano, kjer so ju svečano sprejeli. — Predsednik senata dr. Anton Korošec je na shodu zastopnikov krajevnih organizacij JRZ govoril o notranji politiki. Dejal je, da moramo delo za hrvatski sporazum spremljati z optimizmom, ker vlada zanj dobra volja. Glede zunanje politike je pa izjavil, da smo lahko veseli prijateljskih izjav Ne*nč'je m Italiji. N j. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga sta se vrnila v Beograd. Na postaji ju je sprejel Nj. Vel. kralj Peter II. in mnogo drugih odličnikov. * Namestnik ruskega komisarja za zunanje zadeve Potemkin se je domov grede ustavil v Varšavi, kjer je imel razgovor s poljskim zunanjim ministrom Beckom. Diplomati mu pripisujejo velik pomen za razvoj nadaljnega razmerja med obema državama. — Predsednik romunske vlade Calineecu je na seji odbora narodne obnove napovedal parlamentarne volitve na stanovski podlagi. Volitve bodo 1. junija. — Nemčija zahteva od Litve, da svojo trgovino popolnoma podredi nemški in da ne zida tovarn namesto tistih, ki so ostale na klajpedekem ozemlju. — Parado v Madridu je general Franco epet odložil. — Italijanski zunanji minister Ciano in francoski veleposlanik v Rimu Francis Poncet sta pred kratkim razpravljala o spornih vprašanjih obeh držav. — Trgovinsko pogodbo med Anglijo in Romunijo so podpisali zastopniki obeh držav. Pogodba določa kredit petih milijonov funtov (1,25 milijarde din) za britanske nabave v Romuniji. — Velik govor je imel predsednik francoske vlade Daladier ob drugem nastopu predsedovanja Lebruna. Med drugim je izjavil, da je Francija ena sama delavnica, kjer milijoni ljudi sleherni dan delajo za obrambo in varnost domovine. — Turčija posreduje med Bolgarijo in Romunijo. Izdelala je načrt, po katerem naj bi Bolgarija dobila Dobrudžo v najem odpotoval italijanski zunanji minister Ciano. — Nemška vlada je pozvala nemškega veleposlanika v Turčiji von Papna, naj 6e takoj vrne v Berlin. švabsko-nemška prosvetna zveza • KULTURBUND) V LJUBLJANI V mariborskem »Večemiku« beremo: Dne 4. aprila t. 1. so po S 37 pravil izvolili v navzočnosti 26 članov krajevni odbor gornjega društva. Rednih članov šteje društvo 29. To so: Erik Halbensteiner, prokurist, Privoz 20; Ivan Ledi, arhitekt, Gosposvetska 4; Ivan Koch, stud. mont., Kapiteljska ul. 7; dr. Erik Zeschko, trgovec, Erjavčeva 18; dr. Franc Schley, odvetnik, Erjavčeva 21; Erich Je-glitsch, zas. uradnik, Livarska 7; dr. Josip Staudacher, zdravnik, Nunska 8; dr. Franc Poje, odvetnik, Cesta na Rožnik; Gustav Tonnies, inženir; Ivan Nagy, trgovec; dr. Adolf Kaiser, viš. dež. sod. svetnik v pok.; Anton Schuster, hiš. pos., Nunska 8; Vincenc Wutti, trg. zastopnik; Walter Wutti, jurist; Walter Hbnigmann, medicinec, Resljeva 23; Egon Ptichler, trg. nameščenec, BIeiweisova 15; dr. Gustav Ro-doschegg, zobozdravnik, Mestni trg 17; Otmar Kiffmann, trgovec; dr. Friderik Luckmann, odvetnik, Gradišče 4; Ernest Somnitz, urar in optik; dr. Viktor Schiffer, odv. pripr., Mestni trg 19; dr. Henrik Svoboda, prof. v p.; Egon Galasch, inženir, Pleteršnikova 25; Edita Hamann, trgovka, Mestni trg 8; Ninka Luckmann, zasebnica. Gradišče 4; Herta Luckmann, zasebnica, Gradišče 4; Irmgard Strasser, konserva-toristka, Kersnikova 8; Julij Elbert, zasebnik, Kongresni trg 14; Otmar Satter, inženir, Vrtača 13 — vsi iz Ljubljane. Poleg rednih ima društvo še podporne člane. Avtomatsko telefonsko mrežo bodo razpeli ob vsem Jadranu. Split je že dobil novo telefonsko centralo, kmalu bodo pa avtomatizirali telefon ob vsem našem Jadranu od Sušaka do Ulcinja. Temeljni kamen za novo pravoslavno cerkev so položili 10. maja na Vračaru v Beogradu prav na mestu, kjer so pred 340 leti sežgali truplo srbskega mučenika sv. Save. V novi cerkvi bo prostora za 10.000 ljudi. Najstarejši bosanski samostan je 600 let stari frančiškanski samostan legla. Sredi noči se je pa Jovan, mlajši brat, zbudil, skočil pokonci in zavpil: »Glej, glej tam je vampir!« Stekel je proti oknu, skočil skozenj in izginil v noč. Njegovo vpitje je prebudilo tudi Džordža. Ko je slišal nekaj o vampirju, je pograbil puško, ki je visela na steni nad posteljo in stekel v temo. Bila je temna noč, komaj da je videl dva koraka pred seboj. Daleč v temi je zagledal belo postavo, kako krili in teče proti njemu. Misleč, da je to vampir, je napel petelina in sprožil. Z zamolklim krikom se je oo-stava zgrudila na tla. Ko je nekaj trenutkov pozneje Džordže pritekel blizu, da bi si na lastne oči ogledal zloglasnega vampirja, je pred seboj zagledal Jovana — v zadnjih vzdihljajih. Takoj se je zbrala vsa vas okrog nesrečnih bratov. Ubogi Jovan je med pomilovanjem vseh vaščanov izdihnil v bratovem naročju. 500 Živimo v dobi milijonov in milijard. Število, ki nima vsaj šest mest, nas nič več ne gane. Gornje število ima samo tri mesta. In vendar je za nas večje in lepše kakor za druge milijoni in milijarde. Ker nam ni samo z dvema ničlama ;polepšana peticu, ampak. neskončno več: simbol trdne volje in trdega dela, pa hkratu simbol zadoščenja. Kakor vsako število, se je tudi to začelo z 1. In še preden je bila 1 odšteta, se je že porajala '2. Pod neizprosno diktaturo koledarja, ki ne vpraša, kako. Iti za. 2 je morala priti JI. In za njo 4. Zmerom v enakem razdobju, a s čedalje hujšim naporom. Samo tisti, ki vidi za kulise, ve, koliko volje in požrtvovalnosti je treba za nanizanje te vrste številk. Ja vnost te volje in požrtvovalnosti ne more videti; javnost vidi samo to, da jih premnogo pri tem štetju omaga. Pri tistih, ki ne omagajo, se ni: zajo te številke teden za tednom, mesec za mesecem, leto za letom. 52 jim je vselej mejnik; potem se začne štetje iz nova. A takrat gre že lažje kakor spočetka; tudi za tistega, ki vidi za kulise. Vztrajnost dobi prej uli slej svoje plačilo, čim dalje se vrsta razteza, tem laže se vrsti številka za številko. Iz malega raste veliko, ne samo po količini, ampak tudi po kakovosti; primerjava med 1 in 500 to najlepše pokaže. »Družinski tednik« slavi skromen jubilej: danes izide njegova 500. številka. Toda »Družinski tednik« se dobro zaveda, da bi mu samo trdna volja in trdo delo njegovih izdajateljev nikoli ne prineslo današnjega simbolnega zadoščenja. Zato posveča te vrstice v prvi vrsti njim, ki imajo največjo zaslugo za napredek njim in nam enako dragega lista: Vam, tisočem in tisočem zvestih naročnic in naročnikov, bralcev in bralk; Vam, ki Vam je »Druži n s k i tednike postal nesebičen prijatelj in svetovalec; Vam, ki ste nam porok, da se naši mejniki pri 500 šele začno. »Družinski tednik« PolNični teden Dr. Korošec o domači in mednarodni politiki V nedeljo je bil v Celju banovinski shod mladine JRZ. Na shodu je bil glavni govornik predsednik senata dr. Korošec. Dejal je med drugim: »Našo notranjo politiko izpolnjujeta dve osebnosti, predsednik vlade gospod Cvetkovič ‘id voditelj Hrvatov dr. Maček. Razgovarjata ©e o bodoči ureditvi naše jugoslovanske države. Nikdar ni60 bili ti razgovori tako resno in pošteno zasnovani, kakor eo dane6. Te razgovore moramo spremljati z optimizmom, a ne z zlovoljnim pesimizmom, če se tu in tam pokažejo težkoče. nas to ne 6i»e čuditi in plašiti, saj se v nekaj dneh ta ogromni kompleks najtežjih vprašanj ne da (rešiti, ko ga prej celih 20 let ni bilo mogoče načeti. Spremljajmo te važne dogodke z dobrimi željami in upajmo, da bodo na vse zadnje le ugodno uspeli v korist vse naše države. Glede naše gospodarske politike 6em rekel že zadnjič, da se naše gospodarske razmere razvijajo tako, da nam »i treba črno gledati v bodočnost. Razvoj našega gospodarstva je zdrav in trden. Da je važnost mnogih notranjepolitičnih vprašanj e!opila zdaj med razgovori o sporazumu nekoliko v ozadje, je samo po sebi umevno. Saj je jasno, da bodo, če se sporazum posreči, marsikatera notranjepolitična vprašanja dobila drugo smer in drugačno ureditev. Ni pa nobenega vzroka misliti, da bo glede organizacije JRZ nastopila kakšna sprememba. Slika zunanjepolitičnih razmer se v naših dneh tako spreminja kakor sli-Ike v knleidoskopu. Kar je danes V zunanji politiki dejstvo, je jutri že spremenjeno. Mi vsi se veselimo krasnega sprejema, ki ga je italijanski narod priredil naši visoki knežji dvojici, Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu Sn Nj. Vis. kneginji Olgi. Vsi se veselimo tudi izjav simpatij in prijateljstva iz ust odločujočih italijanskih političnih čmiteljev, kakor smo se nedavno veselili sličnih izjav iz Berlina. Kar se tiče splošnega zunanjepolitičnega položaja v Evropi, pa mislimo, da je nevarnost za vojno že minila. Prosimo ljudstvo samo, naj se ne da begati po ljudeh, ki nič ne vedo, ali pa mu ne želijo dobro. Posebno jih prosim, naj ne nasedajo komunistom, Iki hočejo privesti svet na pota. ki OPeljejo v vojsko in končno v svetovno revolucijo.« OKVIRJI za SLIKE. FOTOGRAFIJE. GOBELINE JULIJ KLEIN LJUBLJANA, Wo/fova ut. 4 Listek ..Družinskega tednika** II VRSTIC 0 GRETI GARBO Ako vprašale Američana, katera je najbolj priljubljena knjiga njegove domovine, bo brez obotavljanja odgovoril: »Who*s who?« — »Kdo je kdo?« Nikar pa ne mislite, da vam je s tem zadal sam vprašanje. Mislil je namreč debelo, temnordeče vezano knjigo, ki vsebuje imena vseh oseb iz ameriškega javnega življenja, ki so si s službo, poklicem, zaslužkom in znanjem pridobili pravico do tega. Vsake dve leti izide ta seznam vseh znamenitih Američanov. Manj pa da na tradicijo kakor na uspeh. Njegova prva izdaja, izšla je 1. 1899., je imela 827 strani in 8602 življenjepisa. Druga iz leta 1901., je obsegala že 1300 strani in 11.551 življenjepisov. Devetnajsta, to je zadnja izdaja, ima pa prvenstvo z 2878 stranmi in 31.434 življenjepisi. Vsake dve leti se začne naval na to rdečevezano knjigo. Vsake dve leti prsti hlastno prelistavajo strani, Petkovič. Pravijo, da je zelo težko umrl in da je na mrtvaškem odru skočila mačka preko njegovega trupla. To pomeni, da njegova duša še v grobu nima miru in da se je spremenila v .vampirja*, ki hodi po vasi in straši poštene ljudi. In res so kmetje pričeli trditi, da v bližnjih gozdovih straši, da se vampir prikazuje ljudem in da išče prave žrtve. Ljudje so se pričeli tako bati, da niso več sami hodili na cesto, posebno, ko je padel mrak. Vampirja so videli in slišali na vsakem oglu; večkrat so se kmetje pomenkovali, da ga bodo šli počakat in ga bodo pregnali. Te dni sta se brata Džordže in Jovan Džordževič vračala zvečer od soseda domov. Pri sosedovih so se kajpak spet pomenkovali o vampirju in oba brata sta bila od tega pomenka kolikor toliko razburjena, posebno Jovan. Ko sta prišla domov, sta kmalu za sto let, vendar bi imela tudi Romunija svoje pravice v njej. Pogajanja baje dobro napredujejo. — Predsednik turške vlade Reflk Saidam je pred parlamentom prebral angleško-iurš-ko izjavo, ki eo jo poslanci soglasno sprejeli. Nato je imel kratek nagovor in dejal med drugim, da Turčija stopa odločno na stran Velike Britanije. — Japonci s« zasedli mednarodni otok Kulangsu. Zdaj groze z zasedbo mednarodne koncesije v San- , ghaju. — Nemška vlada je poslala vladi češkega protektorata noto z zahtevo, da češki protektorat plača 3 milijarde kron vsako leto za vzdrževanje nemškega vojaštva na Češkem in Moravskem. Poprej je vsa Češkoslovaška plačala za vzdrževanje vojske 2 in pol milijarde kron. — Mučen incident se je pripetil v Dobrudži, kjer so romunski orožniki ustrelili 24 bolgarskih kmetov, osumljenih vohunstva. — Mussolini je imel v nedeljo velik govor na fašistovskem zborovanju v Torinu. V govoru je obsojal lmj-novejšo politiko zahodnih držav. Izjavil je. da bo Italija ostala vselej na strani Nemčije, želi pa ohraniti mir. Mussolini ne veruje, da bi se morali evropski problemi urejati z novo svetovno vojno. — Francija in Turčija pripravljata podoben pakt, kakor sta ga sklenili Turčija in Anglija. — Francija bo posredovala med Anglijo in Rusijo. V Parizu si zlasti dosti obetajo od sestanka vodilnih državnikov v Ženevi, kamor bo prišel tudi pomočnik ruskega komisarja za zunanje zadeve Potemkin. — ltalijansko-lieniško zvezo bodo slovesno podpisali prihodnji teden v Berlinu, kamor bo Banka Baruch 11. Rue Aubcr, PARIŠ (9e) Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: šL 3064-64. Bruaelles; Holandija: šL 1458-66. Ded. Dienst; Francija šL 1117-94, Pariš; Luzern-burg: šL 5967, Luzemburg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. radovedne oči preletijo imena. Ali sem uspel? Ali sem notri? Da? Ne? Zakaj neki ne? Saj sem vendar poslal svoj življenjepis z navedbo rojstva, uspehov, naslovom kluba, število ločitev in vse kar spada zravenl To je tudi bistveno pri tej knjigi: vsakdo izmed naštetih je sam svoj življenjepisec. Nobeno svetovno delo nima toliko sodelavcev. Tako marsikateri zaslužni Američan pošlje svoj življenjepis, a ga potlej zaman išče. Zakaj? Ker bi morala biti knjiga dvajsetkrat tako debela, če bi hotela založba natisniti vse življenjepise, ki jih sprejema. Potrebna je kritična izbira. Ako primerjamo število ameriških prebivalcev s številom imen, si šele lahko predstavljamo, kakšno čast pomeni, ako najdeš svoje ime natisnjeno v tej knjigi. Če smrt izbriše iz teh vrstic ime kakšnega znamenitega Američana, se začne pravo tekmovanje za njegovo mesto, za največje število vrstic v tej knjigi. Lahko se kajpak tudi zgodi, da se kdo od ene do druge izdaje »povzpne«, torej postane slaven, medtem ko drugi izgubi na svoji priljubljenosti. Tako sta sestri Lilian in Dorothy Gishevi od izdaje 1. 1929. izgubili precej vrstic, May Murraye-va pa, nekoč tako slavna filmska igralka, ki se je še leta 1926. veselila šestnajstih vrstic je popolnoma izginila iz vrst ameriških znamenitosti. Greta Garbo in Marlene Dietrich leta 1929. še nista bili v seznamu. Zdaj pa Marlenino slavo poveličuje devet, Gretino pa enajst vrstic. Tako vidimo, da gre tukaj precej trda. Mary Pickfordova, ki se je 1. 1933. pisala še Mrs. Douglas Fairbaksova in so ji leta 1935. to ime črtali z opombo, da se je ločila, si lasti 21 vrstic. V teh vrsticah izvemo, da ni dosegla uspehov samo kot filmska igralka in režiserka, temveč tudi kot pisateljica več knjig. Njena zadnja knjiga, ki je izšla leta 1935., ima naslov »Sestanek z življenjem«. Clau-detti Colbertovi so prisodili v primeri z Greto in Marleno dvojno dolžino vrstic — v resnici se imenuje Lily Chauchainova — in tako stoji na čelu vseh filmskih igralk. Pridevek za pridevkom, ki jih uživa v svoji filmski karieri, se vrste za njenim imenom, vseh dva in dvajset vrstic pa naštevajo njene uspehe. Čeprav so ti življenjepisi kratki, nam vendar izdajo marsikaj zanimivega. In dosti reči, ki smo jih imeli za pobožno pravljico reklamne propagande, se izkaže kot resnično. Tako je bil ljubljenec ameriških ženskih src, Clarck Gable, pred svojo filmsko kariero delavec na gumijevih in petrolejskih poljih, VVallace Berry je pa kot otrok zbežal od doma in se pridružil nekemu cirkusu. Povzpel se je do krotilca slonov, preden je začel svojo filmsko kariero. Naša radiofonija v bodočnosti Minister p. t. t. g. Altiparmakovic je dal časnikarjem izjavo o končni ureditvi radiofonije v Jugoslaviji. Med drugim je izjavil: »Velikanski pomen, ki ga ima danes v svetu radiofonija v pro6vetnb-kulturnem in narodnem pogledu, n® dovoljuje, da bi se to vprašanje odlašalo še dalje. »Naše radijske postaje so na predzadnjem mestu v Evropi. Poslušanj® na dobrih radijskih aparatih omogočajo komaj svoji najbližji okolici. Njihovi valovi pa ne prodro v tiste naše kraje, kjer valovi tujih radijskih postaj omogočajo prebivalstvu, da posluša na dobrih aparatih najraznovret- nejše programe, koristne pa tudi škod-lijve našim narodnim interesom. Takšno stanje naše radiofonije je imelo za posledico težko borbo naših zastopnikov na mednarodni konferenci za novo porazdelitev valovnih dolžin pretekli mesec v Moutreu.vu. Komaj smo si obdržali prejšnje valovne dolžine, o kakšnem izboljšanju pa ni moglo biti govora.« G. minister je že podpisal odlok £<*> gradnjo nove radijske postaje, v Skop-iju. Za začetek bo imela skopljanska postaja 20 kilovatov, pozneje pa 100* V Ministrstvu p. t. t. je že razpisana licitacija vseh gradbenih in drugih del nove radijske postaje. Po novem načrtu, določenem na zadnji mednarodni konferenci v Mont-reHill, ki bo stopil v veljavo v noči od 3. do 4. marca 1940. ob 1.01 uri, bodo •imele naše radijske postaje tele valovne dolžine: Ljubljana — 5,3 kw; val. dolž 570 ni; kc 526; Skoplje — 20 kw; val. dolž. 494,2 ni*, kc 607; Beograd — 100kw; val. dolž. 434,8 in; kc 690; Sarajevo — 20 k\v; val. dolž. 258,8 m; kc 1159; Zagreb — 20 kw; val. dolž 240,2 in; kc 1249; Split — 10 kw; val. dolž. 228,8m; kc 1312; Maribor — 5 k\v; val. dolž. 211,3 in; ke 1420. Tri jugoslovanske radijske postaje so že projektirane, a še ne določene, in sicer: Prva z val. dolž. 219,6 m in 1366 kc; skupni jugoslovanski val z val. dolž 211,3 m in 1420 kc; tretja pa z valovno dolž 208,6 m in 1438 kc. Ljudsko štetje bo l. 1941. Poleti leta 1941. bo v naši državi ljudsko štetje. To bo tretje ljudsko štetje v Jugoslaviji. Prvo štetje je bilo leta 1921, drugo pa 1931. Za novo štetje se pripravljajo že zdaj, in sicer zato, da bo štetje v vsakem pogledu natančno, brez napake. Najprej morajo statistiki ugotoviti imena naseljenih krajev in ugotoviti, kam kraji upravno spadajo. Statistiki bodo inteligentni ljudje, ki bodo za popisovanje prebivalcev plačani. Pri štetju bodo ugotovili tudi imovinsko stanje in pismenost prebivalstva. S temi podatki 6e ne bo mogel okoristiti nihče, ker bodo ostali tajni. Statistiki pričakujejo dosti presenečenj. Po štetju, ki bo 1941. leta, bodo pa uvedli namesto dosedanjega desetletnega ljudskega štetja petletno ljudsko štetje. v Kraljevi sutjesei. V njem so ohranjeni dragoceni zgodovinski spomeniki in grobnica predzadnjega bosarn ekega kralja Stjepana Tome, Podjetje za predelovanje lesa bo ustanovil češki industrijec Bafa v naši državi. Les bodo predelovali zlasti v celofan, umetno svilo in celulozno volno. V ta namen bodo osnovali v Beogradu družbo »Celofan«. Tudi podatki rojstva so včasih zanimivi. Posebno pri filmskih igralkah. »Who's Who« skrbi zato. da se ti podatki ujemajo z datumi v krstnem in rojstnem listu. Potlej pa ljudje presenečeni štejejo joomladi, ki so že odcveteli nežni Liliani Gishevi, ki je še pred kratkim igrala vlogo nedoraslih deklet. Rodila se je leta 1896. beremo... to da vsekako 43 let! Tega se ženske kajpak razvesele, soj vse ujrajo, da bodo svojo lepoto ohranile tako dolgo kakor nežna, mladostna žena, ki je petletna prvič nastopila na odru in že od leta 1914. sodeluje pri filmu. Takrat pa njeno ime še ni bilo med znamenitimi Američani, kajti vsakomur ni usojena takšna priljubljenost kakor mali Shirley Templovi. Nedvomno pa zavzema največji prostor v tej knjigi od 1. 1929. dalje rektor columbijskega vseučilišča v Newyorku, dr. Nicholas Murray But-ler, ki je s svojimi 103 vrsticami na čelu vseh znamenitih Američanov. Seznam njegovih znanstvenih zaslug je neštevilen. Štirinajst odlikovanj krasi njegov frak in osemnajst znamenitih klubov prišteva dr. Butler-ja med svoje člane. Lindberghova priljubljenost se zrcali v dva in šestdesetih vrsticah. Predsednik Roosevelt zna pa povedati na kratko; 38 vrstic slika njegovo kariero. Njegov zadnji življenjepis se od predzadnjega razlikuje samo po enem naslovu: prezident Združenih držav. 1». ▼. 193». DRUŽINSKI TEDNIK BOTRICE - BOTRI Birmanska darila najceneje v veliki izbiri Pri stari tvrdki 10S. EBERLE Murske ure, zlatnina, srebrnina itd. UUBUAHA TvrSeva 2 (PALAČA HOTELA „S L O N“ S kamenjem so obsuli pijani fantje yelelrgovea g. Franca Lenarta, ko 6e ]e z avtomobilom peljal skozi Turni-S1-'e pri Ptuju. Podobni napadi se zadnje čase kaj pogosto pojavljajo. Zlikovce bi bilo treba strogo kaznovati, ker s svojim ravnanjem zelo škodujejo tujskemu prometu. Za i{91 milijonu dinarjev morskih rib so prodali ribiči preteiklo leto. Ujeli so 8 milijonov rib. Najbogatejši ribolov je bil v splitskem okraju. Volka je ubila pogumna pastirica ' onija Bulntovičeva iz vasi Gornji .ovac pri Kolači n u. Ko je volk vdrl med njeno Sredo, je planila nanj in ga z gorjačo do smrti potolkla. .Po nesreči so je ustrelil n« poroc-?* dan 24-lertni sin kmeta Veljakoviča !z yasi Sikirice pri Pa ra činu. Ko se Je oblačil, je hotel v znak veselja nekajkrat ustreliti, pa se mu je samokres predčasno sprožil in strel ga je zadel naravnost v srce. V vodnjak je padel petletni Jakob 5cnwald iz Nove Pazove v Sremu. Na sl'ečo ee ‘je ujel za vedro in se držal zanj, dokler mu niso ljudje prihiteli na pomoč. Sezonski delavci so odšli v Francijo ‘6. maja. Mariborska borza dela bi Pn rada poslala v tujino okrog 800, ■Pa se njena želja ni izpolnila, ker najame Francija za sezonsko delo največ Poljakov, letos bodo pa prišli tudi begunci iz Španije. Delavci delajo večinoma na polju iu poleg hrane ln stanovanja zaslužijo 350 frankov mi mesec. Vodovod Preddvor—Kranj so začeli Sraditi te dni. Delo bodo še letos končali. Tako bodo Kranjčani iu prebivalci okoliških vasi rešeni skrbi za vodo. Tudi tujski promet v Kranju bo najbrže postal živahnejši in v kranj-®ki okolici bodo zrasle nove hiše. Okradel je kip Matere božje v romarski cerkvi pri Novi Štifti. S kipa ie neznan tat pobral šest zlatih in l(i Srebrnih in aluminijastih prstanov, ki •*° jih romarji darovali v dober lia-, men. Bosanske slive bodo letos bogato obrodile, če ne bo kakšnih posebnih nesreč. Da bodo prodali čim več sliv onia, bo prometno ministrstvo letos znižalo prevozne tarife za sadje. “U vagonov vina bodo lahko spravili Y n°vo vinsko klet, ki jo gradi na polotoku Pelješcu vina rsko-v i nog rad n iška zadruga >,Dingač«. Klet bodo najmodernejše uredili. Najprej so zaklali, potlej pa vrgli v Potok trije brezsrčneži iz Velikega Visnjevca pri Bjelovaru 301etnega kmeta Gjura Cvijanoviča. Ko je spal v sadovnjaku, so navalili nanj z noži, a ker ee jim je zdelo, da še ni mrtev, 8q ga vrgli v potok. Mrliča je našel neki kmet. Kr; nožem sta šla nad stražnika v auju voznika Josip in Janez L. iz K*bnice. Hotel ju je aretirati, ker ga nista ubogala, pa sta se 11111 z nožem Postavila v bran. Oba sta bila zato strogo kaznovana. neznani sleparki je nasedla gdč. Markovičeva, poštna uradnica iz Vid. j*'a pri Krškem. Neznanka je prišla ■ njej s pismom, ki v njem neka go-^Pa prosi Markovičevo za posojilo 2000 dinarjev. Markovičeva je želji deloma Ustregla in izročila neznanki tOOO dinarjev, a kmalu o neznanki ni bilo yeč sledu. Markovičeva je spoznala, da ie nasedla predrzni sleparki. Fresk« iz petnajstega stoletja so od-krili pri popravljanju in beljenju cerkve v Mošnjah na Gorenjskem. Freske Predstavljajo skupine svetopisemskih ?seb in g0 dokaz kulturne stopnje nagega naroda ob koncu 14. in začetku *■>. stoletja. Smrtno se je ponesrečil slovenski rudar Leopold Samec iz Celja v premogovniku Hadžija Nikolajeviča pri ?*t0Plju, Zaradi slabih podpornikov se je v rovu nanj zrušil sklad lignita. Sa-n,ec je bil takoj mrtev. 550lefnieo kosovske bitke bodo proslavili na Vidov dan v starem srb-ikem samostanu Ravanici. Slavnosti se odo udeležili vojaki in Sokoli. ,382 let stara eipresa raste na dvojcu Kara-begove džamije v Mostaru. L|Preša je visoka skoraj kakor mina->n je njeno deblo trdo ko jeklo, tujce je cipresa velika znamenitost. V smri je šel 21 letni Vladimir Ru-|le|j s Proseka pri Trstu. Potrla ga jc materina smrt in očital si je, da je kr‘v njene smrti, ker jo je zapustil in Pobegnil čez mejo v Maribor. Zalo se je odločil za prostovoljno smrt. Pokopali so ga v Slivnici. Težak hlod je pokopal pod seboj Preužitkarja Jakoba Lampreta iz Sveč sliko Prešernove dobe in je naš mali slovenski narodopisni muzej. Hiša je banovinska last in'ho morala zanjo skrbeti banovina. Na sodišču je pustita otroke, ker so ji zaprli moža, žena Antona Pečka Iz Klokočovnika pri Ločah. Dve občinski revi sta se zavzeli za zapuščene otročičke, sodišče v Slov. Konjicah bo pa brezsrčno mater poklicalo na odgovor. 14 ljudi se je zaradi ponarejanja denarja zagovarjalo pred mariborskim malim senatom. Glavni obtoženec, 301etni Rudolf Dornik iz Sv. Pavla pri Preboldu, se je izgovarjal, da ni mislil ponarejati denarja, temveč da je hotel s svojo nenavadno obrtjo izvabljati od soobtožencev denar. Zaradi obrtne prevare so ga ol>sodili na 1 leto strogega zapora, druge obtožence pa oprostili. Novi vozni red je stopi) v veljavo o polnoči od 14. na 15. maja na vseh progah državnih železnic. Informacije o novem voznem redu se dobe na vseh železniških postajali. Na debelo je krade) 431etni Jože Meixner. V Mariboru je odnesel tek-sMlnemu mojstru Schieru 40.000 dinarjev, polkovnikovi gospe Lubaničevi pa 50.000 dinarjev. Pri nekem vlomu je imel smolo. Videli so ga, ko je hitel po stopnicah iz okradenega stanovanja. Na podlagi natančnega opisa;; so ga orožniki kmalu prijeli. r Spomenik bodo odkrili Ljubljančani danes ob 10. dopoldne učenjaku in;; dobrotniku dr. Edu Šlajmerju. Umrl je leta 1935. Njegov spomenik bo stal med Zaloško cesto in Staro potjo pred;; Leon iščem. Pod vlak je skočil 481etni upokojeni major Dušan Bobek iz Siska. V smrt ga je gnala beda. Zgorelo je banovinsko kopališče na jezeru Kozjaku v Plitvicah. Ogenj je do tal uničil poslopje. Iz kopališča niso mnogo rešili. To je bil že drugi katastrofalni požar v Plitvicah. Kako je ogenj nastal, še ne vedo. Na srečo je bilo kopališče zavarovano za 120 tisoč dinarjev. Iz maščevanja sta vdrla zakonca Jarčeva v hišo posestnika Antona Maj-štra iz Spodnjega Boča pri Selnici ob Dravi. Nad njim sta se hotela maščevati, ker je o njitna širil neresnične govorice. Majštra pa ni bilo doma. zato sta se znesla nad njegovo ženo in otroki. Jarčeva se bosta morala zagovarjati pred sodiščem. J Obešenca sta izropala mlada šolarč-J ka. Na pokopališču v Slov- Bistrici set je obesil 551etni rudar Pavel Marič.? Iz žepa sta mu vzela samokres, uro* in klobuk. Dečka sta svoje dejanje} takoj priznala. ♦ Pomožna letališča bo organiziralo} naše vojno ministrstvo, da omogočit večji razvoj letalskega prometa. Za 5 pomožna letališča bodo določili ravna; zemljišča, ki so najmanj 800 metrov' dolga in prav toliko široka. Slavni jugoslovanski kiparski umetnik Ivan Meštrovič bo izdelal po naročilu Poljakov spomenik poljskemu narodnemu voditelju in junaku maršalu Pilsudskemu. Spomenik bo predstavljal maršala Pilsudskega na konju. Samomor je izvršil kolonist Gjura Crnojevič iz Temerina pri Novem Sadu. Svoje posestvo je prodal za 25 tisoč dinarjev. Naio je pet dni veseljačil z deklet: in z njimi zapravil vse svoje premoženje. Ko se je streznil, je spoznal svojo zablodo in iz obupa odšel prostovolino v smrt, V greznici se je zadušila dveletna Emilija Damjanova iz Sp. Gorice pri Račah. Dekletce je plezalo po ograji ob greznici in je na lepem padlo vanjo. Domači so jo našli že mrtvo. Brez sledu je izginila 2Sletna Lojzka Zupanova, služkinja pri posestniku Lambergarju na Bregu pri Polšniku. Od gospodarja se je rrapotila domov v Zglavnico pri Polšniku po dokumente za poroko. Domov je ni bilo, h gospodarju pa tudi ne. Ker pot drži vzdolž Save, se boje, da ni padla v reko Mazač je zastrupil GOletno Marijo Zupančičevo, posestnico iz Starega gradu pri Krškem. Z neko kopeljo, ki ji je dodal precej žvepla, ji je hotel odpraviti revmo. Po kopeli so ženici začele otekati noge in naposled vse telo. Umrla je zaradi zastruplje- nja z žveplom v groznih bolečinah. Orožniki so mazača Tomažina aretirali. 2 prirodne lepote in običaje ljudstva. Zmrznila je 671etna kuharba Frančiška Topolovčeva na poti proti Se-njorjevemu domu na Pohorju. Njene smrti je kriv hlapec Anton Irgolič, ki jo je speljal nalašč na napačno pot. V visokem snegu je Topolovčeva omagala in zmrznila v bližini Seniorjevega doma. Njeno truplo so našli zdaj, ko je skopnel sneg. Reci, kar hočeš — kuhinjska čokolada MI-RI M je res dobra feuvi mn MIH MMII MIRIM KUHINJSKA ČOKOLADA Cc vtciameU ati ht Malajcem ni treba iskati črvov in ne napenjati mrež, kadar gredo lovit ribe. V vodo stresejo nekaj listov neke opojne rastline. Kakor hitro ribe prično jesti te liste, so tako omamljene, da jih ribiči z rokami polove. * V šali je napovedal svojo smrt. 70letni starček Esad Rizanovič iz' Male Rečice pri Tetovu. Ko je pomiril prepirljive kmete, je dejal, da bi rad umrl. Izjavil je tudi, da bo smrt takoj prišla ponj. Kmetje so se mu smejali, ko so pa šli čez pet minut mimo njegove hiše, so izvedeli, da je kmet res izdihnil. Angležinja \Vinifred Steiven-sova je umrla, ko je s svojim ženinom stopila pred oltar. Leta 193\. se je pri neki avtomobilski nesreči hudo pobila po glavi. Ker se je pozdravila, se je hotela poročiti. Premočno vznemirjenje pred poroko je pa terjalo njeno mlado življenje. * Maj mlajša mati v Črni gori je ISletnu ciganka Ajiša Selimovi-čeva iz Danilovgrada. Poročila se je pred dvema letoma, te dni je pa povila zdravega otroka. V svojem praznoverju otročička noče nikomur pokazati. Osebne veiti Poročili so se: V Ljubljani: Franjo Bradan, poslovodja tvrdke Ju-lio Meinl, in gdč. Ivanka Voljčeva z Vrhnike; g. Aleksander V. Kostič, uradnik celjske cinkarne, in gdč. Vlasta Jorasova; g. Franci Detter, davčni upravnik, in gdč. Greti Vreznikova iz Brežic. V Celju: dr. France Hartman in gdč. Štefka Dobnikova. V K r a n j u : g. Pavle Košorok, vodja tiskarne, in gdč. Mimica Vodnikova, uradnica. Na Brezjah: g. Ivan Kvas, celjski fotograf, in gdč. Ivanka Lesjakova iz Št. Petra v Savinjski dolini. V Dol. Logatcu: g. Edo Lenarčič, mesar, in gdč. Pavla Jerino-va. V Spodnji Novi vasi pri Slov. Bistrici: g. Viktor Zafošnik in gdč. Marija Vazazova. V Kostanjevici: g. Andrej Štricelj, lesni trgovec iz Semiča, iu gdč. Jožica Kržičnikova iz Kostanjevice. V Šmartnem pri S1 o v e 11 j e 111 g ra d cu : g. Feliks Rutar, zoboteh-nik iz Maribora, in gdč. Angela Trši-čeva, hčerka trg. iz Turiške vasi. — Obilo sreče! Umrli so: V- Ljubljani: Ivan Kapelj, koflarski mojster in pos.; Gisy Kleinsclirodtova, vdova po generalmajorju; Ana Cuzakova; Pavel Debevec, časnikar; Elsa Luschinova, učit. v pok.; Stanko Triller, mesarski pomočnik; Julija Albertova; Franja Peterlinova; 321etni Mirko Potokar, dipl. pravnik. V Celju: 821etna Angela Mohoričeva; 521etna Neža Erčunova. V Mariboru: Andrej Macarol, pek.^ mojster. V Domžalah: Alojzija j Koširjeva. V Ž u ž e 111 b e r k u : Tone Križnik, sodni oficial. V Gribljah: Jure Zupanič. V Mežici-G u š t a n j u : Miroslav Brundula, trg. in pos. V Zagrebu: Greta Pogačarjeva, trgovčeva žena. Na Duna-j u : Pavel Lambert Luckmann, kapitan fregate v pok. V G r a z u : Franc Drofenig, veletrg. in šef. tvrdke Mi-klauc. V Ljubnem na Gore 11 j-s k e 111 : Pep.-a Staretova, roj. Pogačnikova. Na Bledu: Ivanka Ulčarjeva, hči trg. in pos. V Metliki: 871etna Marija Zalokarjeva, vdova po okrožnem zdravniku in pos. V Moravčah : Josip Šlibar, krojaški mojster in pos. V Gaberju Celju: GOletni Ivan Kras, zid. po^ močnik. Na Jesenicah: Sargo J Florijan, delovodja K ID. N a Javorniku: 80Ietna Ivana Pivkova, tov. upokojenka. V Črnomlju: Ignac Miiller, pos. in trg. — Naše iskreno sožalje! Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din Oh, tq kranjska zavednost! Kranj, ki slovi kot metropola Gorenjske, ima zvečer kaj prijetno sprehajališče po trgu. Večerni opazovalec bo 6ul marsikatere vesele razgovore in duhovite dovtipe. Vendar pa vsakemu nehote zbudi pozornost skupina gospodov, ki se živahno razgovarjajo in skoraj vedno v nemškem jeziku. Zdaj pa ne vem, ali je moj in obenem njihov materni jezik premalo bogat z izrazi, ki se jih poslužujejo ti gospodje, ali se pa drže iz-pril reka: »Kolikor jezikov znaš, toliko glav veljaš«, boječ se, da bi jim sicer ljudje tega ne priznali. Sem le radovedna, v kakšnem jeziku se razgovarjajo s kmeti, ki jim prineso kupe denarcev! In to cvet Kranja, ki se vanj prištevajo! Ali pa ponos tudi?! Jara gospoda! P. Bolniki so povsod. Zato je neobhod-110 potrebno, da se pazi na urejeno prebavo. Zdravniki priporočajo Dar-mol odraslim in otrokom. Tudi pri večkratni uporabi ne nastopa navada. Uporabljajte pri zaprtju dobro odvajalno sredstvo Darmol. Dobi se v vseh :' lekarnah. Reg. 25.801/37. Strip čokolade »Union«. Tempo današnjega časa se zrcali v otrokovi duševnosti. Otroške zabave 111 otroško branje se je i>opolnoma spremenilo. Vse je v znamenju hitrosti in čim večje količine. Tipični proizvod vseh teh okoliščin je strip: risan, fotografiran, filman. Niz povezanih dogodkov, ki jih je človek poprej spoznaval pri branju novel, romanov — spoznava danes vizuelnem potoni s kar najmanj besedami. Strip je osvojil svet, staro in mlado. Ali stojimo pred novo obliko literature? Tega ne bi smeli takoj zanikati, čeprav bi pred nami ležali stripi dvomljive vsebine, fantastično naivne oblike, brez sleherne literarne vrednosti. Tega ne smemo zanikati že «ato,; ker pred nami leži resen poskus le-; pega branja. To je 6trip čokolade; : Union«. Zbirateljska strast pri otro-; kih je v tem primeru plemenito usmerjena. Otrok kupuje čokolado, najde v; njej sličico z besedilom in številko.; Slike bo zlagal v posebni album tvor-; nice čokolade »Union« in v kratkem; času bo imel najlepšo ilustrirano slikanico v duhu naših dni. To so foto-: grafije iz filmov Hardyjeve družine in drugih, ki so slika današnjega časa nedvomljive umetniške in vzgojne vrednosti, polne vedrega nepokvarjenega smeha in humorja. Hvalevredno je, da naša podjetja, posebno naša širom Evrope znana tvornica čokolade »Union«, v tem po-; gledu vodijo, kajti »Strip« slikanice; so pri nas in v tujini novost. »Kaprica« priča Pr'_ Stopercah. Zdrobil mu je pran n '1 Lampret je kmalu izdihnil, j... Vernovo rojstno hišo so preure-Na zunaj in znotraj predstavlja G3 * V V »Moj obiskovalec se ne počuti posebno dobro, sestra!« (»Humorist >, London) Zadnjič sem bil v mesnici naslednjemu prizoru: Majhen deček, kakšnih 8 let mu je bilo, je pritekel v mesnico in dejal: »Mamica je rekla, da dajte boljše meso, ker to ni dobro.« Mesar, močan velikan, ga je prijel za uho in g;a postavil na cesto rekoč: »Reci mamici, da naj se nikar ne ,kapricira‘«. Hočete še komentar? Mislim, da ga ne bo treba, ker meso je res imelo kaj čuden duh. Sta... Plačam — ljudje žive zame! V mlekarno je stopila priletna gospa in si naročila črno kavo. Prodajalka je postregla gospe točno po naročilu. Gospa pa s postrežbo ni bila zadovoljna. Hotela je namreč imeti malo črne kave in malo mleka. Prodajalka ji je postregla drugič. Toda tudi tokrat ni bilo prav. Gospa je hotela imeti posebej v skodelici črno kavo in posebej mleko. Prodajalka ji je postregla tretjič. Kljub temu pa še ni bilo dobro. Gospa je hotela imeti malo več črne kave in malo manj mleka. Prodajalka ji je postregla četrtič. Naposled je gospa še zagodrnjala: »Hm, pa nič ni sladko.« Prodajalka ji je postregla petič s koščkom sladkorja. Gospa si je nato naročila še žemljo. Ko je bila žemlji že na mizi, se je premislila in zahtevala Cm kruh. Medtem se je pa že nabralo drugih gostov, toda to sitno gospo ni prav nič motilo, še preden je pričela jesti, je poklicala še enkrat prodajalko in ji plačala za kavo in kruh in postrežbo reci in piši din 2-D0. S. S. Sodobna vzgoja Pred kratkim je neki slovenski dnevnik priobčil članek, kjer pisec strašno obsoja današnji način srednješolske vzgoje in sploh ves učni načrt. Tudi jaz se ne strinjanj a vsem, kar obsegajo srednješolski učni načrti, vendar se mi zdi način pisanja nedopusten. Pisec pravi, da se bližajo »grozi)! dnevi«, ko pričakuje slovenski srednješolec, ki je po njegovem »najbed-nejše bitje na svetu«, konca šolskega leta. V dno srca se mu smili dete, ki se mora učiti ne vem koliko tujih jezikov in slovnic, medtem ko se vse njegovo zanimanje usmerja k tehniki. Višek pa doseže članek na koncu, kjer pisec smeši tistega učenca, ki v učilnici vestno posluša predavanja, poveličuje pa vse tiste, »ki že po glasu spoznajo znamko in motor ter vozača mimo vozečega avtomobila*. Tudi tolaži vse starše takšnih otrok, češ da bodo vsi ti lahko jadrali skozi življenje, le tisti »slovničar« bo oma-pral... Pomilujem pisca, še bolj pa njegovega otroka. Iguntu* ' ličili Prezident Roosevelt MBS s * * J\ ■ -. ■>/■■"■: ■ V ■ V. V:- v',::->: lil - It angleškemu kraljevskemu obisku v Amerlkf: kralj in kraljica na parniku »Empress of Australia« med vožnjo čez Atlantik, Prva slika bivšega albanskega Albanije. Slika ju kaže pri j Z alkoholom se je hotela zac Sele v pijanosti Je spoznala, da je življenje lepo čikago, maja. Z alkoholom se je hotela zastrupiti 501etna gospodična Rosemarie Truto-nova iz Massachusseta. Njen poskus samomora se je končal na policiji na čisto nepričakovan in kaj smešen način. Oče Trutonove je bil duhovnik in je svojo hčer zelo strogo vzgajal. Zato je imela o morali čudne in pretirano starinske pojme. Pred desetimi leti je oče umrl in ostala je čisto sama na svetu. Denarja je imela veliko, skrbi nobenih, a vendar ni bila srečna. Prepričana je bila, da je najnesrečnejša ženska na svetu, ki mora brez zaščite živeti v času takšne nemorale. Čeprav ji nihče ni ničesar storil, si je domišljala, da Tudi znamenito angleško vzgofcvališče Eton-CoIIedge so opremili s podzemeljskimi zavetišči pred bombnimi napadi. Slika kaže dva učenca, ki pravkar prihajata iz zavetišča, opremljenega z elektriko in šolskimi klopmi. se ji vsi moški od raznašalca časopisov pa do zdravnika približujejo z nekim skrivnim namenom. Pred nekaj dnevi je v časopisu brala, da se je nekdo zastrupil z alkoholom. Ta novica ji je vdahnila novo misel. Odločila se je za samomor. Se nikoli v življenju alkohola še pokusila ni, zato je mislila, da bo umrla, če bo popila le dva litra vina. In res je kupila dva litra starega vina in se zaklenila v svoje stanovanje. Ko je napisala poslovilno pismo za policijo, je vino spila, legla v posteljo in čakala smrti. čez nekaj časa jo je namesto smrtnih krčev popadla velika vročina in zaželela si je svežega zraka. Odločila se je, da bo šla ven, v naravo. Kljub zaužitemu alkoholu je bila pa še f prisebna, da je vzela seboj ves d_________ ki ga je imela doma in vtaknila v torbico tudi poslovilno pismo. Bila J namreč trdno prepričana, da j smrt doletela na cesti. Ko je prišla na cesto, je v pijanosti začela gledati na svet s čisto drugačnimi očmi. Prvo kar je opazila, je bilo to, da se zdi v svoji starinski obleki zelo smešna. Zavila je v neko trgovino in se od nog do glave oblekla po zadnji modi. Potlej je stopila še v olepševalni salon in se polepšala. Ko je videla, da se že dan nagiblje h koncu, ne da bi smrt prišla ponjo, je krenila v neko gostilno in' pila dalje. Kmalu je bila pošteno pijana. To so izkoristili r.eki navihanci in ji ponudili svojo družbo. Vozili so jo od enega, lokala do drugega. V nekem baru ji je začel eden izmed mladih plesalcev na moč dvoriti. Ker je videl, da ima dosti denarja, je hotel po vsaki ceni osvojiti srce te ne ravno mlade ženske. Gospodična Trutonova je bila tedaj že tako pijana, da sploh ni vedela, kaj se z njo dogaja. Dovolila je, da jo je prebrisanec odvedel v neki sumljiv hotel, ki je iz njega čez nekaj časa pobegnil in pustil staro gospodično samo v globokem spanju. Nesreča ali pa sreča je hotela, da je policija prav to noč napravila v mestu racijo in kajpak vtaknila nos tudi v omenjeni hotel. V neki sobi je našla Trutonovo samo, oblečeno v spodnje perilo. O obleki in denarju ni bilo sledu, prav tako tudi ne o nakitu. V torbici so našli samo poslovilno pismo, ki v njem obvešča policijo, da se je usmrtila iz obupa nad današnjim nemoralnim svetom. Trutonova je bila dokaj presenečena, ko je od »smrti« vstala na p< ciji. Prvi trenutek se ni ničesar spe nila. šele ko se je popolnoma za dela, je stražnikom povedala, zakaj je hotela končati življenje. Odkar šla od doma, se ne spominja niče več. Za vso njeno pot od doma do licije so stražniki izvedeli od po meznih lastnikov lokalov. Po njihov pripovedovanju vedenje te dame malo ni bilo v skladu z moralo, : je v nekem lokalu na mizi ples skoraj čisto naga. Ko je alkohol končal svoje razdii no delo, je junakinja te senzaciona dogodivščine povedala časnikarjem, ji še na misel ne pride, da bi še i krat poizkusila samomor, življenje ugaja šele zdaj in žal ji je, da je radi napačne očetove vzgoje zapra\ toliko lepih let. ovori ob otvoritvi newyorške svetovne razstave. V ozadju znana simbola: krogla in piramida. enaki, pa naj umre revež ali bogataš, kmet ali gospod. Doslej je bilo pet različnih načinov pokopa, tako da so imeli premožni meščani sijajnejše pogrebe kakor reveži. Parani so bili pa mnenja, da mora prava demokracija upoštevati tudi izrek, »da so pred Bogom vsi ljudje enaki«. državni svet je ta sklep sicer zavrnil, duhovniki se pa v svoji nameri svoj ugled zaradi nagih nog, se zdi Angležinjam dokaj smešen in ne-osnovan. Česa se uče kanadske peterke? Toronto, maja. Dionnove peterke, ki jih bodo 22. maja predstavili kot posebno kanadsko znamenitost angleškemu kraljevskemu Vsi ljudje so enaki Toulon, maja V mali vasici, Seyne-sur-mer bi Toulona, so versko resnico, da so p: Bogom vsi ljudje enaki, začeli t dejansko upoštevati. Cerkveni oč« so namreč sklenili, da bodo vsi j Gandhi v razgovoru z voditeljem indjskih nacionalistov Panditom Nehrujem p*i odhodu iz Kalkute, kjer se je udeležil nacionalnega kongresa. Baje misli Gandhi v kratkem začeti spet lakotno stavko. ne dajo prav nič motiti in so ostali pri prvotnem sklepu, da v njihovi župniji ne bo različnih vrst pogreba. Nepoboljšljivi optimist London, maja. George Bernard Shaw je dolgo gojil mržnjo proti filmu in še prav posebno proti pisateljem filmov. Odkar so pa filmali, in sicer prav posebno lepo, njegovega »Pygmaliona«, je spremenil svoje nazore. Postal je celo član angleškega društva filmskih avtorjev. V tem ni nič posebnega. G. B. S. je pa vzel stvar čisto resno. Svojo članarino je plačal za deset let naprej. Za deset let. Kajti Bernard Shaw je star ,šele‘ 82 let. Prepir zaradi žensk v kratkih hlačkah Singapur, maja. Na otoku Borneo, ki je bil včasih zaradi svojih divjih prebivalcev na kaj slabem glasu, se je pred kratkim vnel hud prepir zaradi »divjih žensk« v kratkih hlačkah. Te »divje ženske« žene angleških uradnikov in farmar- V vseh mestih britanskega Bornea se zdaj bavijo z vprašanjem, če sme dobro vzgojena Angležinja nositi kratke hlače v krajih, kjer so domačini po večini mohamedanci. Konzervativni Angleži trdijo, da se ženska v očeh domačinov zelo poniža, kadar hodi okoli v kratkih hlačah, z bluzo brez rokavov in v kratkih nogavicah. To pa ne samo zato, ker se zdi domačinu, takšna obleka grda, temveč tudi zato, ker vsaka ženska nima brezhibne stave. Angležinje se za vse naštete razloga ne zmenijo. Menijo namreč, da jih domačini, šoferji, vrtnarji In kitajski kuharji, na skrivaj veliko bolj gledajo, kadar so oblečene v kratke hlače in da so ti pogledi celo občudovalni. Očitek, da Anglija izgublja na Orientu paru ob obisku Kanade, že uče delati pravilne poklone. Vzgojiteljice že tudi uče male deklice, kaj bodo rekle, kadar bosta prišla »stric kralj« in »teta kraljica«. Ko se bodo peterke pred kraljevskim parom po dvomi etiketi lepo poklonile, bodo pozdravile kraljevsko dvojico v francoskem jeziku. Kajti na svojo materinščino so Dionnovi kot zavedni Francozi zelo ponosni. Pet let je bila nema Cansas City, maja. Leta 1934. je gospa H. Piercova iz Cansas Cityja videla, kako je njen šestletni sinček tekel pred drveči avto- mobil. Zakričala je, da bi otroka posvarila, a niti glasu ni bilo iz njenih ust. Od strahu je onemela, otroku se pa ni ničesar zgodilo. Pet let je ostala gospa Piercova nema. Zdravniki so ji dali neko pripravo, ki ji je omogočala, da je svojega duha sistematsko uspavala in ji vsaj nekoliko olajšala njeno hudo bolezen. Kajti bolezen ni bila organskega izvora, temveč živčnega. Zdravljenje se je posrečilo. Te dni je gospa Piercova po petih letih spet spregovorila. Miš je ukradla bankovce Tokio, maja. Na pošti v Osaki je opazila neka uradnica, da ji zadnji čas na skrivnosten način izginja denar s pisalne mize. Skoraj vsak dan je izginilo z mize nekaj bankovcev. Kljub natančni preiskavi policijskih uradnikov, tatu nisc mogli izslediti. Bankovci so pa izginjali še naprej. Te dni je uradnica, ko je za mizo pisala neko poročilo, na lepem zaslišala neko škrebljanje. Obrnila se je in zagledala veliko miš, ki je skušala bankovec vtakniti v neko luknjo. Odprla je mišjo luknjo in v njej našla 18 bankovcev. V Parizu je več žensk kakor moških Pariz, maja. Po najnovejši statistiki je v Parizu dosti več žensk kakor moških. V Parizu je namreč 1,558.965 žensk in 1,270.781 moških. Tudi v pariških predmestjih število žensk presega število moških, kajti v rfiih živi 1,117.836 žensk in 1,015.385 moških. List »Ekscelsior«, ki je objavil rezultat zadnjega ljudskega štetja, je dodal tudi kratko, a značilno izjavo neke ženske o teh številkah: »Pomislite, vse te meščanke so neoporečne in redno plačujejo davek, a nimajo volilne pravice.« V Argentini ji se je rodil otrok brez oči Buenos Aires, maja. Vsi argentinski listi pišejo o otroku, ki se je pred kratkim rodil v Hernan-dezu. Dete se je namreč rodilo brez oči. Deček je sicer zdrav in normalno razvit. kralja Zoga in kraljice Geraldine fm »egu iz prihodu v Carigrad, Za njima Zogove sestre« Pravljična usoda izseljenske družine »Prav//ičn/ stric« iz Angine pomaga revni židovski družini Naslednja zgodba o usodi nekega avstrijskega izseljenca je popolnoma resnična, če ne bi bila, bi zaslužila, da w se porodila v domišljiji pesnika Pravljic za neko vrsto izseljenske čitanke. Na Dunaju je živel preprost židovski obrtnik, ki je izdeloval domače čevlje in copate. Imel je ženo in dva dečka, stara enajst in trinajst let. Po Priključitvi Avstrije k Nemčiji, je mož nekaj časa delal, ko pa Židje niso dobili več blaga, je moral z delom Prenehati in se je odločil s svojo družno se izseliti. Vendar je izselitev štiričlanske dru-ne precej težavna, če človek nima •"kakršnih zvez. Mož se je spomnil dekega sorodnika svoje žene, po imenu “•ela, ki se je pred kakšnimi pet in dvajsetimi leti izselil na Angleško in ki se mu je takrat čisto dobi-o godilo, coprav niso o njem že več let ničesar slišali. Med starimi papirji je našel star Bielov naslov. Na ženino pri-Bovarjanje je napisal pismo, ki je v "Jem prosil svojega sorodnika, naj mu Priskrbi potni list za Avstralijo. Tam 80 baje izgledi za življenje. Razen te-je obrtnik pismu priložil fotogra-J0 cele družine, da bi Bielu osvežil sPomin. Pismo bi utegnilo ostati brez uspe-kakor mnogo podobnih, a poskus Pi mogel škoditi, čez teden dni je obrtnik na lepem dobil ekspresno pi-“PP>. V njem je bil bankovec za pet •untov in poziv, naj se takoj pripravi izselitev. Denar naj porabi za stroške. Sicer ga pa po potrebi lahko še dobi. Družina ise je zahvalila svojemu “Prodniku in je sporočila, da potrebuje denar samo še za voznino in za neki *®ostali davek. Sest tednov je preteklo brez sleher- _________________________________ ________t_______ obvestila. Lepega dne je pa spo- hodnikov in stopnic, kjer se le malo-•ocil britanski konzulat na Dunaju, naj kdo hitro znajde. Kdor se je že peljal obrtnik zglasi z vsemi listinami, z zadnjim vlakom podzemeljske želez-a,n je mož izvedel, da so viza in J nice, pozna pravi strah, ki se polasti Potni listi že pripravljeni, v neki ban- človeka v tem labirintu, ko hiti po Je Pa naložen denar za izselitev, hodnikih, da bi ujel zadnji vagon, in je res dobil 120 funtov gotovine I ko naposled ugasnejo svetiljke, ker je •n vozne listke do nemško-holandske zadnji vlak ušel. Nikomur se ne more ^J®. ničesar zgoditi, ker ga spuste pri vra- Vse se je odigralo, kakor je bilo do- I tih na vlak le, če je še dovolj časa. ločeno. Izseljenci so v Londonu izsto-1 inženir Jean Bouredy je pa kljub temu postal jetnik podzemeljske železnice. Imel je mesečno karto in ko je Svojevrstno stališče London, maja. Pri neki debati o prehrani v spodnji zbornici je socialistični poslanec Rit-son z Durhama — govorili so ravno o higienskih ukrepih in posebno o steriliziranem mleku — izjavil tole: »če bi nam Bog imel namen dati pasterizirano mleko, bi najprej segrel krave, potlej bi jih pa spet ohladil.« Poslanci tega dokaza niso mogli ovreči, zato so o tem rajši molčali. Oglaševanje posreduje celo dež in lepo vreme Jayton, maja. Iz države Texas v Združenih državah nam poročajo kaj nenavadno zgodbico, ki je pa resnična. Tam so namreč po nekaj tednih neprestane, katastrofalne suše trgovci, industrijci in poljedelci mesta Jaytona sklenili dati v tamkajšnji list »Jayton Cronicle« oglas čez celo stran, s temle preprostim besedilom: »Želimo pošten naliv, ki bi izdatno namočil vso Kentsko grofijo.« 2e naslednji dan je začelo deževati in ni prenehalo, dokler niso za-znamenovali že več ko štiri centimetre dežja. M. L. F. Wade, ravnatelj tega lista, je zelo ponosen, ker je zdaj dokazal, »da se oglaševanje obnese«. Jetnik podzemeljske železnice Pariz, maja. Na mnogoštevilnih postajah pariške podzemeljske železnice je vse polno Pili in iskali dobrosrčnega sorodnika, ki sU se ga zakonca še nekoliko spominjala. Namesto njega se je pa družini približal neki gospod, kakšnih petdesetih let star, postaven Anglež, ki ni znal niti besedice nemški in je si seboj pripeljal tolmača. »Spoznal sem vas po fotografiji,« je) Povedal tuji gospod s pomočjo tolma-t Že pogosto smo slišali o umetnikih, ca. »Posebno oba dečka sem hitro spo- X t' i imajo ha j čudne navade. Posebno, knal. Prosim, pojdite z menoj, moji t kadar iščejo »navdahnjenja«. Takrat kosti ste.« | pozna skoraj sleherni to ali ono mu- Družina je bila presenečena, da nit*®- Tak? je neki prirodoslovec pre-Prišel Biel sam, kljub temu je pa šla\den le sel na delo> oblekel najboljši s tujcem v neko hišo na deželi, kjer seisuknFc 1,1 sl napudral lase. Franco-Je naposled vse pojasnilo tskl shkar (brodet si je pa vselej. Pismo z Dunaja je bilo naslovljenosukati svoj čopič, na Bielovo službeno mesto. Biel je resi""4?*»»* 'klobuk s svečami, Pred več leti delal pri tem gradbenem’ 1 so 1 sir 1 e Vri delu. Podjetju, a že precej dolgo je od tega, t * odkai je menjal službo. Tako je prišlo j Neki ameriški profesor je hotel Pismo v roke podjetnika, zelo boga- j dokazati, kako na ljudi vpliva re-moza' Kel ^ vec*e* za Bielov v klama in reči je treba, da se mu je „ . 0V| P1^0 ie Pa na pismo napisal,« dokaz sijajno obnesel. V časopis je J se posije dalje, ga je odprl, da bi, ♦ dal namreč oglas, ki je razen njego- Dai 6- m°“ ukrenil vse potrebno. * vega naslova obsegal samo tale sta- rimi S1 "*e Plstm.° Prevest1 in tako izve-? ve^. »Pošljite mi en dolar.« Čez osem Irm KO P°lozaj az‘‘le- Posebno sta? dni je dal v časopis drug oglas: »Še , s J* * d1 3, m niste mi poslali dolarja.« Naslednji odloč.1, da bo igral vlogo »pravlj.c-f teden je napisal. J>I)anes mi šJe tekel skozi vrata, ni opazil, da tam že nič več ne stoji uradnik. V naslednjem trenutku so luči že ugasnile. Ubogi inženir se je napotil v temo iskat izhoda, dolgo je taval okrog, potlej je pa začel klicati na pomoč. Toda nihče ga ni slišal. Naposled so postali ljudje na cesti le pozorni na klice iz podzemlja. Policija je poklicala varnostno železniško službo, ki je spravila vznemirjenega 651etnega gospoda iz njegovega malo zavidanja vrednega položaja. Igra usode Illinois, maja. Pred nekim sodiščem v Illinoisu, severoameriški državi, se vrši proces, ki tudi za Američane ni vsakdanji. Na zatožni klopi sedi Elwin Wood, ki se zagovarja zaradi umora svojega najboljšega prijatelja Abnerja Nelsona. Državni tožilec je John Hollderman, ki je v gimnaziji vseh osem let sedel v isti klopi z ubijalcem in žrtvijo. Pred 20 leti so vsi trije sošolci igrali neko igro. John Hollderman je igra! vlogo državnega tožilca, ki govori proti ubijalcu. Vlogo ubijalca je igral El win Wood, ki se mora danes v resnici zagovarjati zaradi umora. Vlogo žrtve je pa takrat igral Abner Nelson, ki je zdaj res mrtev. Tako se je po dvajsetih letih ponovila igra, samo da je zdaj Abner Nelson zares mrtev in bo moral ubijalec v resnici odsedeti 30 let kazni. To kazen je namreč dobil po govoru državnega tožilca, svojega sošolca. V omedlevici je izdal največ jo skrivnost svojega življenja Newyork, maja. V ameriških zdravniških in znanstvenih krogih je izzvalo veliko senzacijo zdravljenje trgovskega potnika Johna Eversa, ki je zbolel za pljučnico. Ko so zdravniki videli, da bolniku ne more več pomagati nobeno zdravilo, so se odločili, da mu vbrizgnejo neko injekcijo, ki so jo dotlej preizkusili samo pri živalih. V začudenje vseh, je injekcija uspela. John Evers je prebolel najhujše in naposled ozdravel. Ta primer pa ni zbudil pozornosti samo v znanstvenih krogih, temveč v vsej ameriški javnosti, ker je John Evers takoj po prvi injekciji omedlel i kje prihaja denar in so cenili cente poštenega moža bolj ko dolarje vlomilca. Rad vzamem denar od kakš- neki zloglasni zločinec Cack Baldridge beži iz zapora. Nič manj razburljivo pa bolnik ni opisal prizora, ko je Cack Baldridge na begu ubil nekega stražnika in dva detektiva. ' V omedlevici je tudi izpovedal, kako je pobegli jetnik v neki temni ulici srečal neznanca, ga ubil in mu odvzel legitimacije. Truplo je naložil na rame in ga vrgel v reko. Legitimacije, ki jih je vzel pokojniku, so last trgovskega potnika Johna Eversa. In odtlej je začel jetnik Cack Baldridge živeti pod tem imenom, dokler ni naposled v omedlevici izdal svoje skrivnosti. Takoj, ko je ozdravel, so Cacka Bal-dridgea postavili pred sodišče, čez nekaj dni bo moral sesti na električni stol. Ali gangstri izumirajo? Ncwyork, maja. Poznavalci newyorškega nočnega življenja trdijo, da v lokalih že dalj časa ni na spregled »velikašev« podzemlja, ki so poprej uživali naklonjenost vseh gangstrov. Večina tistih, ki so nekoč imeli v newyorškem podzemlju veliko besedo, je medtem umrla nenaravne smrti, nekateri so se pa posvetili kakršnemu koli »poštenemu« poklicu. Se razvese-ljiveje od tega je pa dejstvo, da očitno primanjkuje gangstrskega naraščaja, kati že dolgo se ni nobenemu vlomilcu posrečilo doseči višek tiste »slave«, ki si jo je pridobil na primer Dillirger ali kdo drug. Natakarji nekdanjih lokalov, ki so jih ti izginuli »velikaši« stalno obiskovali, pa njihovo izginotje obžalujejo. Vsi ti tatovi na debelo pa vendar niso bili tako velikopotezni pri izdajanju denarja kakor pri kraji. Mnogi so bili, tako zatrjujejo natakarji, kar se tiče napitnine, izredno skopi. Natakar neke broad-wayske restavracije, ki je imel nekdaj čast streči skoraj vsem tem »kraljem podzemlja« — kakor tudi mnogim načelnikom ameriškega sodišča in policije — pripoveduje svoje doživljaje: »Z mirno vestjo lahko trdim, da leži najmanj tucat »velikašev«, ki sem jim stregel, pod zemljo. Nobeden izmed njih ni umrl naravne smrti. Težko bi trdil, da so se gangstri zmerom veselili priljubljenosti pri nas natakarjih. Nekateri so velikodušno delili napitnino, drugi pa ne. Tudi ni bilo malo natakarjev, ki so vedeli, od i v;y\^ ‘Jedi fiotrefino neprestano opozarjati na »Ba/era-jeV1 križ na A s p i r i n -1 a b I e » a h l Pač, kajti vedno znova se pojavljaja patvorbe z nakano, okoristiti se s svej lovnim slovesom Aspirin tablet^ ASPIRIN tablete 0«<« r,9 „oa S. 1260« Itd I. M. ttjfc in pred nekaj pričami izpovedal največjo skrivnost svojega življenja. V omedlevici je pripovedoval, kako, nega igralca. Sam rad igram in tudi (UDNI LJUDJE • ČUDEN SVET nega strica« in da jim bo pomagal. Družini ni bilo treba iti v Avstralijo. Zdaj živi na Angleškem, kjer ji je Pravljični stric priskrbel zaslužek, dečka pa kot posebna varovanca bogatega podjetnika uživata dobro vzgojo. ■ lahko po.šljene dolar, jutri bo že prepozno!« Uspeh je bil čez vse priča-| kovanje. Po prvem oglasu je dobil | pet sto dolarjev, po drugem in po ; tretjem pa po tri sto. Denar je kaj- pak vrnil, dokazal je pa le, kakšen uspeh ima oglaševanje. * O vrhu gore Vaialeale na otoku Kalui v Tihem oceanu menijo znanstveniki, da privlači vlago. Vse leto namreč pade na tej gori ogromno dežja, vsako leto povprečno petnajst metrov, medtem ko so ga v vznožju te gore deležni kvečjemu pet in dvajset centimetrov. » Nagrado za točnost je uvedlo neko pariško gledališče. Zapozneli gledalci ne motijo samo drugih obiskovalcev, temveč pred vsem igralce. Zato se je pariško gledališče odločilo drugače vzgajati svoje obiskovalce. Vsakdo, kdor pride pet minut pred začetkom predstave na svoje mesto, dobi od gledališke uprave za nagrado košček čokolade. Ali si morete misliti kosilo predstavljati. Lahko vam pa povemo, da ni nič posebnega. Toliko je namreč plačal za čisto navadno kosilo francoski slikar Jacgues Boutot. Leta 1921. je bil šc reven in nepoznan. Le malokdaj je bil sit. Nekoč je pa prinesel svojemu gostilničarju dve svoji sliki, samo da bi se pošteno najedel. Slikar je pred petimi leti umrl in kmalu nato so njegova dela zaslovela. Gostilničar je zato izvedel, jrrodal je, svoje slike in dobil zanje nič manj; in nič več Ico dvajset tisoč frankov. ; Angleži si lastijo mnogo prvenstev in med drugimi tudi to, da pišejo največ pisem od vseh narodov na svetu. Angleška poštna uprava je izračunala, da je zadnje leto razpe-čala nič manj ko sedem milijard pisem in več ko 150 milijonov zavitkov. Izračunala je pa tudi, da vsak Anglež napiše povprečno vsako leto 175 pisem in odpošlje po tri do štiri a d vaj-. zavoje. To pomeni, da vsak odrasel set tisoč frankov, to je okrog fr/de-1 Anglež napiše razen nedelj vsak set tisoč dinarjev? Težko si ga je drugi dan eno pismo. »♦♦ rad dobivam. Nikoli pa nisem maral ničesar vzeti od ljudi, ki so goljufali z mlekom in bogatili na račun otrok, potrebnih mleka. Arnold Rothstein, veliki slepar z mlekom, je pogosto prihajal v našo restavracijo. Zmerom je sedel s hrbtom proti steni in z obrazom proti vratom. Neko noč so ga ubili v njegovem lastnem klubu.« Zavarovanje za izpit in devištvo Newyork, maja. Ni laž, temveč čista resnica. Na pobudo nekaterih ameriških študentk so osnovali v Rhode Islandu društvo, ki se je obvezalo, da bo zavarovalo študentke, če r.e bodo napravile izpita. Zavarovalnino bodo dobile, če bodo vsak mesec vplačale vsoto 100 do 150 dinarjev, Ce zavarovana študentka izpita ne napravi, dobi 1800 dinarjev ali pa še več, za kolikor je pač zavarovana. Na Danskem so pa pred kratkim osnovali še bolj nenavaden klub. V njem se mlada dekleta zavarujejo za primer, da se ne poroče. Zavarovalnica sprejme za članice vsa dekleta v starosti od 13 do 20 let. Od njihove starosti je odvisno tudi vplačevanje. Ako se zavarovano dekle poroči pred 40. letom, ne izgubi samo 'vplačil, temveč tudi zavarovalnino. Ce : se pa do 40. leta ne poroči, dobiva po-Ikojnino sorazmerno s svojimi vplačili. Speči pastirček pod vlakom Banja Luka, maja. Dolg potniški vlak podjetja šipad, ki vozi na progi Knin—Prijedor, je blizu Sanskega mostu vozil čez lllet-nega pastirčka Arifa Jagiča. Deček je ostal živ in zdrav. Pastirček je na pašniku pasel govedo. Bil je truden, zato je legel med tračnice in zaspal. Okrog petih popoldne je pripeljal potniški vlak iz Knina proti Prijedoru. Strojevodja dečka ni opazil in vlak je zdrvel preko njega. šele ko je vlak odpeljal, se je Arif zbudil in začel v polsnu bežati po progi. Ko je videl, da je čezenj vozil vlak, se je na moč prestrašil. Priče stega nenavadnega dogodka so MU X njegovi tovariši, ki so v bližini pasli »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦J x živino. Novela „Družinskega tednika“ Aleksandra in močnejši spol Napisal Erik Rennert Aleksandre Fjedorovne več let nisem videl. Aleksandra Fjedorovna je bila žena • avla, opernega pevca. In kako sta lla srečna! Saj to je bilo čisto raz-'jujivo. Veliki, postavni Pavel je malo Aleksandro oboževal, sleherno željo ji le bral že iz oči. Čeprav je na zunaj 'Bpravil vtis tršatega človeka, je bil iasproti svoji ženici poosebljena lju-eznivoet, umetniška narava, polna . umevanja za Aleksandrine muhe. h zdaj, zdaj mi je moj prijatelj Kurt, ' lvak v tenisu, obljubil, da me bo j podstavil svoji ženi. Šele pred krat-•ni sta se poročila in radoveden sem io n.a kaj se je Kurt ujel. Naposled j® Prišel dan, ko sem jo lahko videl d na svoje ne majhno presenečenje m spoznal, da ni bila nobena druga '°r Aleksandra Fjedorovna. me je osupnilo. Izrabil sem bil • 'o priložnost, da sem se z njo liogo-v«ril med štirimi očmi. R/‘b Aleksandra?« sem vprašal. »Če - prav spominjam, si bila vendar s •»vlom...« *Ah, Pavel!« je odvrnila, s pogle- dom, ki je izražal vso nestrpnost tega sveta. »Pavel! Kako daleč ta menoj je že vse to!« »Ali sta se ločila?« »Zadel ai!« »In zakaj?« »Pavel ni bil pravi mož zame.« Začudil sem se, kajti težko sem si predstavljal moža, ki bi Aleksandro bolj ljubil kakor Pavel. A ni me izustila v negotovosti. 'Nekaj časa se mi je zdelo čudovito biti z njim poročena. Lepega dne sem pa spoznala Kurta, liili smo ravno na tenišču — saj veš, da je bil tudi Pavel strasten ljubitelj tenisa. A Kurt ga je potolkel, ko da bi trenil. In sploh me je Kurt navdušil. Njegovi zamahi so bili neizrekljivo elegantni in človek se je moral zaljubiti v njegovo roko. Skratka, moč in možatost kar žarita'iz njega. V prvi sekundi sem vedela, da bom njegova.« Najbrže ob tem njenem pripovedo-vanjii nisem napravil prav pametnega obraza, zato se je razočarana obrnila stran. »Ah,« je dejala, »ti si pač takšen kakor vsi drugi. Moški kratko in malo ne razumete, kaj se godi v ženskih dušah!« • Priznati moram, da je Kurt res korenjak in lahko si predstavljam, kako močan vtis napravi na ženska srca. Čeprav mu nisem hotel dati prednosti pred Pavlom, sem si kljub temu mislil: morebiti ima pa Aleksandra prav?« Potlej je več let nisem več videl. Drugič mi jo je pa boksar Bepo predstavil za svojo ženo. Bil sem ko oka-menel od presenečenja. Če sem pri Kurtu razumel, da utegne ugajati tako ljubki ženski kakršna je Aleksandra, se mi je to pri Bepu zdelo kratko in malo nemogoče. Preden so ga odkrili kot boksarja je bil mesarski pomočnik. Bil je teleban, ki mu je bilo vse, kar ni bilo v zvezi z boksom, španska vas. Gledal sem torej, da sem prišel z Aleksandro skupaj na samem in 6em jo povprašal po Kurtu. P&Sb&r*! Darmol, sredstvo za odvajanje se često potvarja. Radi tega pazite pri nakupu, da nosi vsa-ka tableta besedo Darmol in zarezo v obliki črka LZahte-vajte samo originalni Darmol Darmol dobite v vsaki lekarni ttoutmu, Spet tisti nestrpni pogled. »Kurt! Molči vendar o njem! Kje je že vse to za menoj!« »Ali si se ločila od njega?« »Že davno.« »In zakaj?« ».Vloj Bog, začelo se je pač s tem. da sta se Kurt in Be|w> |H)inerila v tenisu — in igra je bila neodločena! Pri Kurtovem slovesu teniškega prvaka neodločeno igrati z boksarskim prvakom! Ali 6i moreš misliti, kaj to ttomeni? Saj razumeš, zakaj se je moje srce nagnilo k Bepu; sama moč in možatost ga je?« »Ne.t »Potlej me i>oslušaj dalje! Kurt je moral pač slutiti, kakšen globok duševni vtis je napravil name Bepo. Izzval je prepir, prišlo jo do pretepa, in Bepo ga je z enim samim udarcem podrl na tla. Zdaj boš pač lahko razumel, zakaj sem še tisto noč zapustila Kurta. Nekaj tednov nato sem se poročila z Bepom.« Še zdaleč tega nisem razumel. Pavel —Kurt—Bepo, kakor dolgo l>o to še trajalo? Nisem si mogel predstavljati, da hi mogel kdo kdaj premagati takšnega hrusta, kakršen je Bepo. In da bi morala biti Aleksandra vse življenje pri tem... »Ah,« je dejala, ko je videla moj osupli obraz. »Ti si pač takšen ko vsi drugi. Moški ne razumete, kaj se dogaja v ženskih dušah.« Aleksandra je imela prav. Moški tega prav resda ne razumemo. Potlej dolgo nisem ničesar slišal o njej. Lepega dne so mi pa povedali, da se je vrnila nazaj k Pavlu. Ko sem jo srečni na ulici, -sem jo jk>-vprašal o tem. »Ah,« je odvrnila, »saj je tako preprosto! Saj vendar veš, da je moj zadnji mož na moč rad pel. Imel je res lep glas.« Priznati moram, da tega nisem vedel, še manj sem si pa mogel predstavljati. »Nekoč so naju povabili v neko družbo, kjer sem naletela tudi na Pavla. Prosili so Bepa, naj zapoje in ubogal je. Lahko si predstavljaš, kako! Tulil je kakor podivjan vol!« Oh, to si lahko predstavljam!« Ne moreš si ne,« je odločila. »Skratka: Pavel je vstal in dejal, da bo tudi 011' zapel. No, saj veš kako poje. Ob njegovem petju se mi je kar srce topilo. Se tisto noč sem se vrnila nazaj k svojemu prvemu možu. Ah zdaj razumeš?« Kajpak,« sem dejal. »Moški sicer nikoli ne razumejo, kaj so dogaja v ženskih dušah, a jaz pač nisem takšen kakor drugi.« Aleksandra je srečna. Jaz si pa belim glavo, kako bo, če bo prišel za Pavlom na vrsto Kurt in za Kurtom Bepo, potlej pa spe! Pavel in Kurt in Bepo brez konca in kraja! Uboga, mala Aleksandra! Leo-piluIe DRUŽINSKI TEDNIK Križanka in uganke Navadila se boš biti srečna prav tako, kakor si se navadila plavati, voziti kolo, tipkati, kuhati. Z vajo. Če te bo kdo vprašal, ali si srečna, je najbolje, da mu odgovoriš tako, kakor je odgovoril neki gospod, ko so ga v družbi vprašali, ali zna igrati vijolino. »Ne vem. Še nisem poskusil.« Privadi se na to, da si srečna in srečna boš! Lincoln je nekoč dejal: »Opazil sem, da so ljudje navadno tako srečni, kakor so se poprej odločili, da bodo.« Imel je prav. Nekaj je kajpak odvisno od značaja, temperamenta in prisojenih nagnenj. Ždi se, ko da bi nekateri ljudje kar požirali melanholijo, pri mnogih je pa to samo slaba razvada, kakor pri otrocih, ki sesajo palec ali grizejo nohte. Marsikaj je odvisno tudi od okoli-; ščin. • Pravijo, da je težko biti srečen, ako si ni mogoče privoščiti dveh kosov kolača, ako ti fant, ki ga ljubiš, • ne vrača ljubezni, ako imaš čir na hrbtu. Vseeno je pa dosti ljudi na svetu, ki so srečni kljub temu, da niso bogati, še več jih je pa, ki so bogati in zdravi, pa niso srečni. Sreča je pač stvar navade. Ljubezen naj bi osrečevala. Prav ■ tako denar, slava, šampanjec in uspeh. Zaradi neke čudne muhe pa • vse te stvari pogosto ne osrečujejo. ■Sreča namreč ni filozofija, niti 'znanstvena teorija, pač pa umetnost ; vsakega posameznika. Umetnost, ki • si jo moramo vsak dan znova prido-; biti, kajti le prerada se v današnjem vihravem življenju človeku mimogrede izmuzne. Zato naj bi vsak dan nekaj minut posvetili vajam za srečo. Vsako jutro najprej pomisli na tiste stvari, ki so ti prijetne in te napolnijo s prijetnim občutkom zadovoljstva. Vsak dan bodi vsaj pol ure vesela. To se smešno sliši, a če ti gre še tako trda, na zabavo ne smeš pozabiti, podzavedno ti krepi živce in krči pot k sreči.. Te pol urice misli samo na lepe stvari in pozabi na vse skrbi, od bolnih ledvic pa do neplačane stanarine! Navadi se vse stvari obračati tako, da ne boš videla samo njih senčne, pač pa tudi njih sončno stran. Vsaka stvar ima prav zanesljivo dve strani, če se ti to zdi še tako nenavadno, ima jih, kajti to nas uči neizpodbitna logika. Ni važno ,kaj‘, ampak ,kako‘! Morda boš ugovarjala, da je to samo umetno, da si sreče ni mogoče pridobiti, da se rode ljudje pod srečno ali pod nesrečno zvezdo. Nikakor! Kar se zgodi, se zgodi. Večkrat ne moreš ničesar spremeniti. Lahko pa to zadevo, če hočeš, obračaš na vse strani, stavim, da ne bodo vse njene ; strani temne, da bo tudi kakšna svetla med njimi. > Edini, ki si mu dolžna odgovor, si j ti sama, je tvoja vest. Zakaj se torej ; ne bi zavedno vzgajala k veselju in ;sreči? I Kar se je zgodilo, kar ti je name- I njeno, vsemu temu se res ne moreš ‘.izogniti. Temu se pa ne izogne nihče. ' In vendar jih je mnogo, mnogo, ki žive v prav takšnih razmerah kakor ! ti, pa so vseeno mnogo srečnejši od tebe. Ker so se navadili biti srečni! ! Praviš, da se ti to ne posreči. Na-' ravno. V začetku prav zanesljivo ne. 'Za navado je treba vaje. Sreča je ’ pa le — dobra navada. KRIŽANKA št. 1 Nega rok je eno najstarejših kozmetičnih vprašanj. Od vseh delov človeškega telesa lahko najdalje ohranimo roke, njihovo lepoto lahko ohranimo celo do pozne starosti. Po roki, zlasti po negovani koži na roki, ne sklepamo samo o poklicu ženske, temveč tudi o njenem značaju. Ako srečamo v družbi lepo, elegantno damo, lepe postave in prikupnega obraza, bo napravila na nas najboljši vtis. Ko pa sleče rokavice, in pokaže suhe, ovele, rdeče in nagubane roke, bo takoj izplahnelo naše prejšnje občudovanje. Kajpak so tudi izjeme, vendar danes redko opazimo tako imenovano »aristokratsko roko«. Koža na rokah je postala zaradi športa bolj groba, pa tudi sama oblika roke se je spremenila, zato danes govorimo bolj o »športni roki«. Veliko žensk — tudi če imajo skrbno negovane roke — ima tako grd komolec, da se zdi grda cela roka. Komolec nima maščobe, zato postane koža na njem ne glede na šport in delo zaradi gibanja in drgnjenja nagubana, temna in groba. S — a Pomen besed: Vodoravno: 1. pesnitev; zakasnje-nje; 2. pokoj; kraj pri Splitu; 3. moško ime; abesinski dostojanstvenik; 4. turški mesec posta; 5. veznik; razpoka; zaimek; 6. močno razstrelivo; 7. ustanovitelj Rima; potem; 8. češko mesto; plod; 9. znana opera; predlog. Navpično: 1. moško ime; prislov; 2. mesto v Istri; suženj; 3. evropska prestolnica; mlada domača žival; 4. moško ime; 5. kvarta; sorodnik; medmet; 6. prebivalec češke pokrajine; 7. konjenik; zaimek; 8. nota; orjak;: narobe predlog; električen tečaj. POSETNICA št. 15 #Pri težavah vsled hemoroidov pomagata že 1 do 2 Leo-piluli, če jih jemljete po jedi. To sredstvo pomaga že po petih, šestih urah do lahkega in * prijetnega odvajanja. Oglas reg. pod Sp. br. 969 od 28. X. 1938 Model zadnje mode iz težkega, beleg a krepa; obleka je vsa posuta s pisa. nimi številkami. Ukrojena je preprosto, po geslu letošnje mode: preprosto, a živahno. POLJSKA LITVA Kaj je ta gospod po poklicu? prav tako važna ko lepo negovana roka in zahteva prav toliko nege. Zelo dobro je hoditi dopoldne v čevljih s polvisoko peto, ker dobro vplivajo na mišičevje noge. če se začne pa noga kljub najskrbnejši negi debeliti, ne smemo izgubljati časa, temveč se takoj obrniti na zdravnika. Debelenje spodnjega dela noge lahko danes s posebnimi pripravami preprečimo. Doslej so dosegli že lepe uspehe, če le mi bila odebeljena kost. Sicer je bil pa ta postopek za hujšanje zmerom uspešen. Pojasnila: 'Umetni grah: 5 dek margarine mešaj toliko časa, da se speni. Dodaj 8 dek nastrganega parmskega sira in 5 dek moke ter ščepec soli. Vse dobro premešaj in. skozi sito vlivaj na vrelo juho. ‘Nadevan krompir: Izberi za šest oseb osem precej debelih krompirjev. Sest krompirjev iste velikosti razpolovi, olupi in lepo izdolbi. Posebej pa skuhaj druga dva krompirja, ju olupi in pretlači. Dodaj jima za jajce presnega masla, nekoliko soli, popra, sesekljanega peteršilja in sesekljane čebule. Izdolbene krompirje nadevaj s tem nadevom. Potlej krompir lepo naloži v dobro pomaščeno kozo in ga rumeno zapeci. ^čokoladne rezine: Tri rumenjake dobro mešaj s 16 dekami sladkorja, dokler se ne speni. Potlej dodaj 8 dek dobro razpuščenega masla in 8 dek nastrgane čokolade za kuhanje. Ko je vse dobro premešano, dodaj še sneg treh beljakov. Testo namaži v dobro pomaščeno pekačo in ga speci. Ko je pečeno, še toplo razreži na rezine in če ti uga ja, pomaži z limonovim ledom. 4Skutina torta: 13 dek sladkorja in 6 rumenjakov dobro premešaj, dodaj 14 dek zmletih, olupljenih mandljev in 16 dek dobre, zdrobljene skute. Naposled še sneg treh beljakov. Počasi speci v modelu in polij z limonovim ledom. OBRATNICA : MARKO VARNA SITAR : ORNAT : RIGA DEVA TABOR BROD LAMA Obrni črke teh besed tako, da do-llš nove besede. V prvi navpični vrsti boš potem bral pregovor. Pri negi rok in komolca je najvažnejša snaga, vrhu tega je pa treba imeti tudi potrpljenje. Roke je treba umiti večkrat na dan v mlačni milnici, jih skrbno obrisati, potlej pa natreti s kremo, ki kožo mehča in ohranjuje in se upija vanjo. Ženskam, ki goje šport ah ki morajo delati, je brezpogojno potrebno, da si vsak večer natrejo komolce z mastno hranilno 'kremo. Ako so prsti prekratki In debeli in jih je nemogoče lepše izoblikovati, napako vsaj lahko zmanjšate na različne načine. Nega nog je da/res že tako razširjena, da igra pri ocenjevanju ženske lepote odločilno vlogo. V primeru z ostalimi deli telesa nogo še danes zanemarjamo. Kljub temu pa hočejo imeti nekatere ženske lepe noge, čeprav jih zakrivajo čevlji. To je čisto naravno, ker je lepo razvita noga IZLOČILNICA Nikdar, Boris, prstan, sedmina, po--Ijub, .izgovor, spanje, vislice, greben, Čokolada, zapor, kosmulja, dijak. Iz vsake besede vzemi dve črki in sestavi iz njih pregovor. Naša jedilnika, posebno jedilnik za premožnejše, imata namen, pomagati našim gospodinjam pri sestavljanju njihovega jedilnika, ki ga bo vsaka gospodinja kajpak zložila po svojih gmotnih razmerah. Če torej v enem ali drugem današnjem jedilnika najdete jedi, ki so nadpovprečne, si izberite med navedenimi tiste, ki vam najbolj ugajajo in jedilnik dopolnite po svoji volji. ČRKOVNICA V Ž J D J B S E L U O I Š O E Č J L H R I Č TE I I O A Kaj bo ta teden na mizi? Jedilnik za skromnejše razmere Četrtek: Zdrobova juha, govedina s praženim krompirjem in drobnjakovo omako. Zvečer: Krompirjeva solata, trdo kuhana jajca. Petek: Zelenjavna juha, palačinke. Zvečer: Pečenjak, kompot. Sobota: Kruhova juha, krompirjevi kotleti, čebulna omaka, solata. Zvečer: Jajca z drobnjakom. Nedelja: Porova juha, svinjski kotleti, dušen krompir, špinača. Zvečer: Svinjski prekajen jezik, čaj. Ponedeljek: Telečja rižota, solata. Zvečer : Telečji golaž. Torek: Krompirjeva juha, makaronova potica, solata. Zvečer: Krompir v oblicah s sirom in maslom. Sreda: Pljučka s krompirjem. Zvečer: Pražena jetra, solata. Jedilnik za premožnejše četrtek: Goveja juha z umetnim gra-hom1, pražen krompir, špinača, prepečena govedina. Zvečer: Nadevan krompir*, solata. Petek: Juha iz pretlačenega zelenega gr aha z zdrobovimi cmoki, pražen riž, solata, čokoladne rezine’. Zvečer : Zdrobov narastek z malinovo polivko. Sobota: Zelen javna juha, krompirjeva potica, berivka. Zvečer: Trdo kuhana jajca s sardelnim maslom, krompirjeva solata. Nedelja: Goveja juha z vraničnimi cmoki, šivana telečja pečenka z jetrnim nadevom, pražen riž, mešana solata, skutina torta4. Zvečer: Mrzel narezek, pecivo, kompot. Ponedeljek: Krompirjeva juha s prepečenimi kruhovimi rezinami, zdrobovi cmoki, dušena svinjska bržola, čebulna omaka. Zvečer: Krompirjevi kotleti s solato. , Torek: Telečja obara s sirovim rižem, krompirjevi zrezki z drobnjakom, solata, dunajski nadevani škrniclji5. Zvečer: Pečenjak, kompot. Sreda: špinačna juha, dušena govedina s praženim krompirjem in kislimi kumaricami. Zvečer: Srce v omaki. PREMIKALNICA ČEDAD UDOBNOST PRAZNINA RAŽENJ KARLOVAC Besede premikaj tako, da dobiš v trdi zaporednih navpičnih vrstah tri evropske reke. MAGIČEN LIK A A A A A 3. H H I I J 4. J R R R R 5. R R U V V Pomen besed: 1. skrbnik; 2. pesem; 3. ime pisatelja Haggarda; 4. ptica roparica; 5. abesinsko mesto. Besede berejo enako v navpičnih in vodoravnih vrstah. VRAZA Prvo reka je velika, drugo poživi bolnika. Zveži s črko še oboje in povej, kaj to je. Križanka: Vodoravno: 01), pokora, Rab, sodar, Ezav, lik. Ga'ilej, or, Don, to, Bogatin, kit, rama, pi’ot Tot, Otokar. Ra. — N a V P i C n o : Oregon, po, bazar, kit. Bal, Bilo, Tlnotok, os, log. ta, koleuar, odij, tat, rak, Timot, ar, gonata Piramida: a, ar, dar, Rado: prado, Dorpat. Stopnice; bakelit, zbašnik, gobavec, Alabama, kolok, kolobar, zloraba. J/ločilnica: Voda najtršo skalo zdrobi. Magična zlogovnica: Saloma, lopata, matador. Skrivalnica: Kogar zebe. naj zleze za peč. Zlogovnica: Njiva, izbirek, sviloprejka, religija, etamin, čevljar, elektrika, Kočevje, iznajdba, Blagovica. — Ni sreča* ki bi bila večna. NI HO g-Sa aq. Ljubka, praktična obleka iz rožaste svile z nagubanim krilom in precej nabrano bluzo. Posebno je prikladna za sprehode. Tale model je posebno zanimiv zato, ker je sestavljen iz počez in po-dolgem progastega blaga. Krilo je nagubano tako, da so bele proge popolnoma skrite, le spodaj sc nekoliko svetlikajo pri hoji. DRU2JNSKI TEDNIK desni strani napravite gumbnico, in si-; cer tako, da 5 petelj snamete in jih v; n.-slednji vrsti spet podpletete. Na levi; strani na vsake tri centimetre doda-; jajte po eno petljo, na desni pa na; vsakih 5,5 cm po eno gumbnico. Ko je; na levi strani že 25 cm Visoko, začnite; snemati za rokavno odprtino: v prvi; vrsti 5 petelj, potlej 4, nato 3, 2 in; šestkrat po 1 petljo. Naprej pa ple-; tite naravnost. Na desni strani sne-; mite v vsaki vrsti po eno petljo, dokler; jih nimate na pletilki 24, ki jih sne-; mite štirikrat. ; Levi prednji del pletite prav tako; kakor desnega, le v obratnem smislu; in brez gumbnic. ; Za hrbet nasnujte 74 petelj. 25 cm; pletite naravnost in na vsaki strani; eno petljo dodajte. Za rokavno odprtino; pa snemajte takole: dvakrat po 3 petlje,; enkrat po 2 in štirikrat po 1 petljo.; Ostalo je še 74 petelj. Pletite narav-; nost do ramen. Zdaj na vsaki strani; v štirih vrstah snemite po šest petelj,; ostalo pa hkrati. : Za rokava nasnujte 56 petelj in na; vsaka dva centimetra dodajajte po; eno petljo. Ko imate na pletilki 66 pe-: telj, snemajte. Na vsaki strani na vsa-; ke štiri vrste po 1 petljo. Ko imate; na pletilki 50 petelj, v vsaki vrsti sne-; mite po eno petljo na vsaki strani,: ko jih imate pa dvajset na pletilki,! snemite vse hkrati. I Za reverje poberite s pletilke vse! petlje pri vratnem izrezu desnega ali! levega dela. Na pletilki jih morate! imeti okrog 40. Štiri vrste pletite na-! ravnost, potlej pa v vsaki vrsti na! obeh straneh snemite po eno petljo, dokler vam ne poidejo. ! Dele lepo polikajte in sešijte. ! Iz temnejše volne napravite prevleke! za gumbe. S kvačko nakvačkajte 11 cm! dolgo verižico, ki jo sem in tja sešijte,! za tem prevlečite prav ploščat lesen! gumb in v sredi močno sešijte. Ko so! vsi gumbi končani, jih prišijte na! bluzo. S temno volno nakvačkajte rjave,! nekoliko debelejše verižice in jih prišijte na bluzo, kakor vidite na sliki. Zdaj je samo še od vas odvisno, kakšne barve si boste izbrali, potlej pa le pridno na delo. Prepričani smo, da bo marsikatera izmed naših bralk napravila takšnole bluzo, saj zanjo govori že slika sama. DcaUUini nasi/eti Kako zalepiš razbite porcelanaste, steklene in glinaste predmete? Skoro popolnoma neznano je, da je bela oljna barva, ki jo uporabljamo Za barvanje pohištva, izvrstno in trajno lepivo za razbite porcelanaste, steklene in glinaste predmete. Oba zlomljena dela z barvo namažeš in stisneš, Potlej pa posušiš. Ta metoda se posebno obnese pri različnih umetniških kipcih, ki krase sobe na nedotakljivih mestih; lepivo se namreč strdi šele čez nekaj mesecev, Potlej pa drži za vselej in jih lahko tudi umivaš. Glinaste predmete pa slepiš še na drug način. Razbite dele močno stisneš in zvežeš, potlej pa položiš v mleko. V njem predmet kuhaš Več ur. Ko se mleko ohladi, predmet Vzemi ven in s presenečenjem boš ugotovila, da so počeni deli trdno stisnjeni. Problem št. 49 Sestavil Sigmund Lehner (1864) Ščetko za snaženje parketnih tal, ki ®o se njene ščetine od maže že zlepile, očistiš tako, da jo daš v toplo raztopino sode in jo toliko časa pustiš notri, da ščetine niso več zlepljene. Vendar je pa važno, da raztopina ne pride do lesa. Naposled ščetko dobro Oplakni in posuši. Problem št. 50 Sestavil S. Loj d (1868) ,Dcbelušnost‘: Draga gospodična, niste mi pisali, koliko let vam je, zato Vam ne morem točno odgovoriti na Vaše vprašanje. Domnevam namreč, da ste v tisti razvojni dobi, ko je človek bolj debelušen, potlej se pa ,potegne' in nepotrebna mast sama od Sebe izgine. Ako še niste izpolnili 18. leto, potlej glede hujšanja potrpite, ®arava Vam bo sama pomagala do vitke linije. Sicer še naprej telovadite, dosti gojite šport, n. pr. plavanje in lahko atletiko, predvsem se dosti gibajte. V številki 16 našega lista smo imeli recept za .shujševalni coctail1, mislim, da bi tudi Vam pomagal. Glede noge bi Vam pa svetovala, da čim hitreje stopite k zdravniku, le on Vam more natanko svetovati, kaj Vam je ukreniti. Gospa Marija P. Ljubljana: Takšne žilice nastanejo po navadi zaradi slabega krvnega obtoka, kar je najbrže tudi v Vašem primeru. Utegne biti pa Mat v 3 potezah Problem št. 51 Sestavil J. Kopelt (1902) Za bluzo potrebujete 200 gr bele ali mesto desnih pa leve. Tako pletite kakšne svetle volne in 20 gramov rja- dve vrsti in tretjo obrnite, ve ali druge temnejše volne. Pletilke Desni prednji del začnite plesti pri St. 3,5. konici, zato nasnujte tri petlje. Potlej Monogrami — enfel — ažur gumbnice — gumbi — plise fino in hitro izvrši Mat v 2 potezah Problem št. 52 Sestavil W. A. Shinkman (1902) Matek & Mikeš LJUBLJANA, Franžiikanska ulica Vezenje perila, predtisk ženskih ročnih del tudi kakšna kožna bolezen, tega na takšno razdaljo ni mogoče ugotoviti, še manj Vam pa svetovati. Stopite k zdravniku za kožne bolezni, on Vam bo zanesljivo vedel povedati, kaj je vzrok tej neprijetnosti in kako se je boste kar najhitreje odkrižali. Vas lepo pozdravlja Saška lena nekoliko narazen, telo se dotika deske, roke so ob ramenih z dlanmi, tako da so komolci in zapestja na tleh. Zdaj z rokami potegni navzgor, nad glavo, a tako da se zapestja in komolci še zmerom dotikajo deske. To vadi šestkrat hitro, šestkrat počasi, vi- (4. nadaljevanje) V Ameriki poznajo prav posebno telovadbo za hujšanje. Izvrstna je posebno za tiste ženske, ki kljub redni telovadbi ne morejo shujšati. Za to vrsto telovadbe moraš imeti pa pripomoček, in sicer nagnjeno zložljivo leseno desko, kakršno vidiš na sliki. Ta deska je okrog 60 cm široka in 2 metra dolga. Morda ste že večkrat slišale, kako dobro je, če imaš noge nekoliko višje od glave, prav zanesljivo pa še niste vedele, da ta vrsta telovadbe človeka izredno poživi, da mu ojači 'i obtok in vrne svežost. 1. vaja: lezi, z rokami pod glavo, životom na deski in z dvignjenimi, nekoliko razprtimi koleni. Ležati' moraš tako, da imaš glavo na nižjem kancu. Zdaj dviguj trebušne mišice, tako da Mat v 3 potezah Rešitev problema št. 46 1. Dd5—g2 KI4- 2. Th6—h4 Ke3- 3. Th4—h3 mat. 2. Ke5—d4 Kf5 3. Th6—f6 mat. Rešitev problema št. 47 1. Lc2—g6 e3- 2. Lg6—h5 Kel- 3. Tf6—fl mat. pravilna in čedna. Tako smo se pri-; bližali zaključku naše reportaže o Ame-; liki in Američankah. Res, marsikaj; imajo Američanke, česar si me pri; nas še ne moremo privoščiti, če pa; natanko pomislimo, bomo videle, da; ni to tisto, kar jih dela lepe in zdra-; ve, temveč da jih spodbuja predvsem; njihova želja po izpopolnitvi, lepoti in; zdravju. V tem prizadevanju tiči pol; njihovega uspeha. Prizadevajo si kar; najbolj higienično in naravno živeti,! prizadevajo si sistematsko izboljšati! morebitne telesne nedostatke, prizade-! vajo si pri športu, telovadbi, povsod,! ne samo zato, da bi bile lepe, pač pa! zato, da bi bile zdrave in sposobne. Brez zdravja pa ni lepote in ni uspehov. Vsega tega se sodobna Američanka zaveda, zato je vsa njena nega usmerjena v to smer. Ta nega je pa prav za prav tako preprosta, da si jo lahko skoraj vselej osvojimo tudi pri nas in imamo od nje tiste koristi in prednosti, ki so prav tako pri nas, kakor onkraj velike luže, potrebne za današnjo borbo za vsakdanji kruh. (Konec) dela boš, da ni tako lahko, kakor je videti na prvi pogled. (2. slika.) 3. vaja: Roki vzročiš, paziš, da se hrbtenica dotika deske, prsi vzbočiš, nogi stegneš, tako da se členki in kolena dotikajo deske. Potlej nogo v loku dvigneš, enkrat levo, drugič desno. Važno je, da je noga povsem stegnjena, da je v istem položaju kakor na tleh. Pri tem pazi, da rok in hrbtenice ne dvigaš in da se z rameni dotikaš deske. Ta vaja je zelo dobra za lepo držo, hkrati pa, ako jo izvajamo pravilno. podaljša mišice v.stegnu in mečih in povzroči, da so videti noge daljše in vitkejše. Kakor vidite, so te ameriške vaje sicer preproste, a kaj svojevrstne, hkrati pa zelo učinkovite. Ameriška ženska ni toliko navdušena za vitkost kakor za lepo postavo. Tudi bolj polna postava je lahko lepa in prikupna, ako je drža 2. Tf6—fl šah 3. Lg6—d3 mat. Rešitev problema 1. Sd4—e6 2. De5—h8 mat. g4Xh3 Kh4xh3 se hrbtenica ne bo več dotikala tal. Na ,ena’ se dvigni, na ,dve‘ pa spet lezi kakor začetka. To vajo vadi tridesetkrat. Ta vaja je zelo uspešna za trebušne mišice, zato jo velja vaditi redno vsak dan. (1 slika.) 2. v a j a : Na pogled je videti ta vaja prav lahka, a če jo boš pravilno izvajala, boš kmalu dognala, da je precej težka. Ležiš v prvotni legi, ko- ČIST BEL OBRAZ v 10 dneh z uporabo FEMINA kreme proti PEGAN. Suha ali mastna 20" — din. Po povzetju pošilja: PARFUMER1E ML06 — STARI KtEI. Dunavska banovina. Progasto ali kockasto? se boste vprašali. Blago je iz velikih kock, ukrojeno pa tako, da se zdi, ko da bi bilo Progasto. Učinek je kajpak čudovit, *anj se je pa treba v prvi vrsti zahvaliti novi modi — pliseju. Takšnale oblekca se sijajno poda samo vitkim postavam s širokimi rameni. 18. V. 1939. 7. nadaljevanje Preden vam natanko razložim, kako se je vse zgodilo, naj najprej operem pred vami svojo čast in odgovornost. Gospodična Renata je storila vse, kar je storila, ne da bi mene vprašala za svet. še več! Skrivala je pred menoj svojo odločitev, ko me je pa postavila pred izvršeno dejstvo, je bilo zlo že nepopravljivo. Težko mi je, gospa grofiea napisati takšno nespodobnost: gospodična Renata si je dala ostriči lase! To je pa storila tako na skrivaj, da se mi o tem še sanjalo ni. Zgodilo se je včeraj... Zjutraj sem kakor po navadi stopila h gospodični Renati, da bi ji pomagala pri oblačenju. Njena solrn je bila prazna. Takoj sem poklicala sobarico, ki nama urejuje sobe. Povedala je, da je gospodična odšla zdoma že zgodaj zjutraj, okrog osmih. Ni mi kazalo drugega, ko da se sprijaznim s to novico. Se zmerom pa nisem slutila nič slabega, menila sem pač, da je gospodična najbrže odšla h kakšni telovadbi. Stopila sem do telovadnice v zdraviliškem parku. Ne duha ne sluha o naši gospodični! Opoldne, ko je bil čas kosila, mi je hotelski ravnatelj sporočil, da je gospodična Lilian Meriennova telefonirala, naj s kosilom ne čakam in naj kar sama obedujem. Najbrže se bo vrnila šele proti večeru. Mislim, gospa grofica, da si lahko predstavljate, kako sem bila nezadovoljna! In da bo mera polna, so ves popoldan prinašali vajenci in sluge menda iz vseh tukajšnjih trgovin, velike in majhne zavoje in zavitke, kajpak vse neplačane! Nekaj sem jih plačala, ko so pa prinašali vse nove in večje, sem kratko in malo pobegnila iz hotela, tako odveč mi je bilo to plačevanje. Ob petih, ko sem se vrnila v hotel, so mi povedali, da so prinesli še nekaj zavitkov za gospodično. Plačali so jih kar pri blagajni, hoteč nama prihraniti neprijetnosti. Kajpak sem se morala zahvaliti za to pozornost, menda si gospa grofica lahko mislite, s kakšnimi občutki ! Nisem še bila četrt ure v hotelski veži, ko je stopila mlada dama, oblečena v belo obleko; kratko krilo ji je razgaljalo v svilene fio-gavice obute noge do kolen. Bila je prav takšna, kakor so vse tiste mlade ženske, ki jih vidimo z obrazom, kar belim od pudra, kako vsak večer plešejo po klubih, ki govore preglasno in kade cigarete s prekrižanimi nogami. Na glavi je imela bel klobuk s širokimi krajci, lahno potisnjen na desno oko. Izpod njega so silili na tilnik rahli kodri kratkih plavih las. Nikoli mi ne bi bilo prišlo na misel, da bi utegnila biti ta moderna ženščina naša gospodična. Sram me je to napisati, a sporočiti vam moram, gospa grofica, da je bila res ona in nobena druga. Pet minut nato mi je sluga sporočil, da želi gospodična Liliana Meriennova govoriti z menoj. Tedaj šele sem v belo oblečeni dami spoznala našo gospodično. Ne morem reči, da je vaša snaha zdaj grša, kakor je bila poprej. To bi bilo že kar težko; kakor veste, dekle ni bilo nikoli lepo. Toda kakšna sprememba! Zvečer, pri večerji, so vse oči strmele v gospodično. Vsi so bili pač vajeni njenih dolgih, gladko počesanih las, s prečo po sredi in debelimi zvitki nad ušesi. Ko je pa gospodična odložila klobuk, so se pokazali kratko ostriženi plavi kodri, ki so nagajivo silili na vse strani, tako da se mi je zdela njena glava čisto drugačna, vse bolj okrogla. In v večerni luči so se ti lasje svetili in spreminjali kakor ivila! Da pa ne bo presenečenja premalo, je gospodična oblekla še moderno večerno obleko, sinjo, z rožnatimi naborki, kratkimi rokavi in z dolgim širokim krilom. Obleko iz prosojnega blaga, s pohujšljivo globokim hrbtnim izrezom! Nisem mogla jesti, tako so me motili zvedavi pogledi, ki so se kar venomer upirali v naju. Gospa grofica menda ve, da so vsi poznali našo gospodično takšno, kakršna je bila, ko je prišla v to letovišče. Gostje, ki so jo videli včeraj, so jo poznali še tedaj, ko je bila suha in drobna kakor otrok. In pomislite! Zdaj so nekateri od njih po večerji celo stopili k najini mizi in čestitali gospodični k njenemu srečnemu domisleku s pričesko in obleko, k njenemu preporodu... Gospodično Renato te čestitke za čudo niso spravile iz ravnotežja, zato sklepam, da je že dalj časa pripravljala svoj načrt. Sedela ie *a mizo tako naravno, ko da bi se ne bilo nič novega zgodilo, viso-kostna in zapeta kakor vselej. Zvečer, ko sva se vračali domov, sem si drznila vprašati gospodično, ali ima v svojem proračunu kakšno posebno postavk® za plačilo vseh teh nakupov. I OD ZAKONA DO LJUBEZNI LJUBEZENSKI ROMAN ★ Iz francoščine prevedel S. C. »Zakaj neki? Saj ste vi zato tu, da poravnate moje izdatke!« »Današnji vaši izdatki se mi zde tako nepotrebni, da se jih ne upam sprejeti v svoj proračun.« »Kdo jih bo pa plačal?« je po rogljivo vprašala. »I, vi sami! Ali si niste pri poroki nekaj denarja izgovorili?« Ob tej opombi se je gospodična Renata zdrznila: »Ali imate od grofa d’Armonsa takšne odgovore?« »Gospod Filip je predaleč, da bi se zanimal za takšne malenkosti.« »Torej njegova mati?« »Nikakor ne. Jaz sama-mislim, da...« »Ah, vi sami! Nanja, veliko veselje mi boste storili, če boste v bodoče svoje opombe ohranili lepo zase. Mislim, da ima moj mož skrbeti za moje obleke in za moje življenje, ne da bi se morala omejevati pri takšnih malenkostnih nakupih, kakršni so današnji!« To je rekla s tako odločnim glasom, da ji rajši nisem ugovarjala, kajti njen ton mi je kar sapo zaprl. Zdaj, gospa grofica, sem vam po najboljši vesti vse natanko opisala. Prosim vas, da bi mi glede gospodične Renate poslali nova navodila. Ali naj odpotujeva z obale Ženevskega jezera? Ali naj ostaneva še tu kot tarča radovednosti in splošnega posmeha? Odgovor gospe grofice cL Armonsove Martini Boulinovi Vaše dobre novice so me očarale! Renata si je dala ostriči lase! Renata je postala koketna! Renata zna ostati mirna, tudi če jo merijo radovedni pogledi! Draga Martina, ne bi mi mogli sporočiti boljše novice. če se vam zdi, odpotujte v kakšen drug kraj. Ravnajte se pa čisto po želji gospodične Renate. Predvsem ji pa ne kratite veselja do knjig, do nakupovanja in do oblek. Popolnoma se zanesem, draga Martina, da boste ustregli mojim željam. Ali je mogoče, da je moja snaha ženska kakor vse druge? Koketna? čedna? Dama? Kar norim od veselja ob takšni misli...« 14 Razložiti moramo našim bralcem, kaj je pripravilo Renato do tega, da se je tako temeljito spremenila. Renata je, kakor vemo, sprva zavračala misel, da bi šla med ljudi in v družbo. Toda na lepem jo je prijelo veselje do gledališča, do predstav, ki jih je v kazinu prirejala neka potujoča igralska skupina iz Pariza. že nekaj dni je namreč gostovala v kazinskem gledališču neka pariška skupina. Igrali so duhovite in sočne francoske komedije, polne življenja in smeha. Renata je poslušala z odprtimi usti in ušesi. Kar požirala je napete dvogovore in samogovore, trepetala je, kadar se je komedija neugodno zapletla za glavnega junaka, in oddahnila se je, ko se je vse spet lepo končalo. Bilo je tako novo zanjo, da je pogosto mešala domišljijo z resničnostjo. Neugnan smeh ljubke nežnosti, ognjevite ljubezenske prisege, drzne dogodivščine, ki so vselej čudovito lepe, vse to se ji je zdelo kakor prelep sprehod v neznano pokrajino, toda v resnično pokrajino, ki je dotlej po nekem čudnem naključju še ni spoznala. Vse se ji je zdelo naravno, samo po sebi razumljivo: čudovite obleke, drzni ljubezenski prizori, duhoviti zapletljaji. Zdaj šele se je pokazalo, kako naivna je ostala, ker je bila tako dolgo zaprta v samoti. Kje naj bi se bila naučila ločiti resničnost od dozdevnosti? Kje naj bi se bila naučila, spoznati v vedrem gle- V 24 URAH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuka itd. Skrobi in •vetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, tnonga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub tovarna JOS. REICH LJUBLJANA dališkem smehu smeh igralca, v strastnih objemih pretiravanje in v vročih poljubih — igranje? Knjiga se nam zdi točna slika življenja. Gledališče j ? bilo za Renato življenje samo, kakršno si ga je zamišljala v svojih sanjah. V mislih je obtoževala svojo izgubljeno mladost, zaprto med štiri stene, svojo neizkušenost, ki se ji je na lepem zazdela smešna, in Martinino staroversko strogost, ki jo je zdaj iznova vlekla v samoto. Obtoževala je v svoji neizkušenosti vse svoje dotedanje življenje, ne da bi pomislila, da tudi sicer ne bi mogla gledališkega življenja primerjati s pravim, resničnim življenjem. In tako jo je neki večer pretresla neka komedija v dno srca. Zgodba je bila preprosta, skoraj otročja. Toda ali ne vplivajo včasih na človeško dušo tudi preprosti dogodki? Zgodba je bila precej vsakdanja: mlado, čedno dekle se poroči brez ljubezni z vsiljenim ji možem, pravim donom Juanom. Mož se za svojo ženo komaj zmeni in jo zanemarja že od prvega dne. Kaj stori zapuščena žena? To, kar je v njenem položaju storilo že sto in sto žen'poprej. Postane koketa, zabava se na lastno pest, lepo se oblači, obda s krogom častilcev, lepa hoče biti, poželenja vredna, oboževana. Naposled postane gospod mož ljubosumen, oči se mu odpro, spozna, da ima prav za prav mlado, lepo ženico. Ko zastor v zadnjem dejanju pade, se gledalci komaj odtrgajo od nežnega ljubezenskega prizora med možem in ženo. Ta komedija je šla Renati do živega. Primerjala je svojo prisiljeno poroko s poroko glavne junakinje. Vso noč je sanjarila in primerjala svoj položaj s položajem zapuščene žene v igri. In v njeni nedolžni duši se je kakor iz megle izoblikoval nov načrt, v njenem srcu je pa vzbrstelo novo, plaho upanje. Zjutraj je bila že zgodaj pokonoi in ne glede na zgodnjo jutmjo uro jo je mahnila proti gledališču, še vsa v ognju za svoj načrt. Toda gledališče je bilo pusto in žalostno. Neka ženska je pometala in dvigala oblake prahu med oblazinjenimi sedeži, ki so se zdeli zvečer v morju luči tako razkošni. Prah je sedal na baržun in odeval vse v žalostno sivino. Renata je spoznala, da ima blesteče se kulisje tudi drugo, dolgočasno stran, in zaslutila je, da so gledališke lepotice in princese morda prav tako navadne smrtnice, povprečne in zapuščene ženske kakor ona. žalost ji je legla na dušo in iz prsi se ji je izvil dolg vzdih. že se je hotela vrniti domov, toda zavedala se je, da se ne bo nikoli iznebila dolgočasnega životarjenja, če se bo predala prvemu razočaranju. Po nasvetu ženske, ki je pometala, je odšla v bližnji, precej skromni hotel, kjer so stanovali igralci in igralke, ki jih je prejšnji večer tako vneto občudovala. Bila so čedna, morda nekoliko prenapeta dekleta, a dobrega srca. Renata je takoj občutila živo zaupanje vanje. Razložila jim je svoj načrt in jih prosila, naj ji po svojih močeh pomagajo in svetujejo. Ko je utihnila, so začudeno zmajevale z glavami: njeno pripovedovanje se jim je zdelo nenavadno in nekatere so kljub Renatini resnosti le s težavo prikrivale smeh. To je bilo res nekaj novega! V gledališču so pač dobivale razne vloge, bile so ljubimke in klepetulje, sovražnice in prijateljice, a da bi jih kdo naprosil za učiteljice elegance in ljubkosti v resničnem življenju —- ne, kaj takšnega se jim še živ dan ni zgodilo! Pomilovalno so ogledovale Renato. čeprav čedno oblečena, je bila videti v dolgi temni obleki Veselo srečanje Zapozneli gost se zgodaj zjutraj veselo, a nekoliko nesigumo vrača proti domu. Ziblje se sem in tja in se naposled zateče k svetilniškemu drogu. Prav takrat se pa z druge strani bliža drug sotrpin. Tudi on se oprime droga. Oba se sočutno gledata. Eden izmed njiju se odkrije in zajeclja: »Dovolite, moje ime je Pavel.« »O, Pavel?« ves vesel vzklikne drugi. »Vi ste Pavel? Zelo me veseli, gospod Pavel, da sem vas spoznal. Povejte mi vendar, dragi gospod Pavel, ali ste vendar že dobili odgovor na svoja pisma Korinčanom?« Med prijatelji »Ti,« pravi Koren svojemu prijatelju, »ali mi moreš napraviti uslugo? Danes popoldne imam namreč sestanek z Majdo. Prvi sestanek, veš. Prosim te, pojdi z menoj!« »Smešno,« meni prijatelj, »saj bi samo motil!« »Beži, beži, narobe,« vzklikne Koren, »če te bo videla, bom imel jaz ved uspeha!« Zanesljiva ugotovitev »Bil sem na nekem otoku in sem ravno še o pravem času odkril, da so prebivalci ljudožerci in sem zbežal.« »Kako si pa to ugotovil?« »Kakor hitro so me zagledali, so začeli pripravljati omako za pečenko.« Mornarska latinščina Neki stari kapitan, ki je bil znan zaradi svojih neverjetnih dogodivščin, se je ravno pripravljal, da bi opisal neko svoje potovanje. »Ko smo križarili po Tihem oceanu, smo se peljali mimo otoka, ki je bil ves rdeč od rakov,« je pripovedoval. »Saj so vendar raki šele takrat rde- H« mor či, ko so že kuhani!« mu je segel eden izmed poslušalcev v besedo. »Seveda,« je dejal neustrašni kapitan, »saj je bil vulkanski otok z vročimi vrelci.« škotska »Ali veste, da so zapestno uro iznašli škotje?« »Zakaj neki?« »Zato, ker tako neradi segajo v žep!« Med ženskami V neki družbi sta se dve dami sporekli zaradi neke malenkosti. Naposled sta poklicali nekega gospoda, ki naj bi stvar razsodil. Pametni mož je odločil: »Mlajša naj popusti!« »Dobro!« sta vzkliknili obe hkrati, »jaz popustim!« Koristno »Pomisli,« pripoveduje nekdo svojemu prijatelju, »zdaj se učim tre-buhljati! Ali si moreš predstavljati, kakšne možnosti imaš, če to res dobro znaš...« »Kje pa se tega naučiš?« vpraša prijatelj ves navdušen, »tudi jaz namreč ne smem doma ust odpreti!« Obrnilo se je Krojač pride zaradi računa. Služkinja ga takoj spusti v stanovanje. »Ali je gospod danes doma?« »Da.« »Srečo pa imam! še kadar sem prišel z računom, ga ni bilo doma!« Služkinja smehljaje se: »Da, da, toda včeraj so mi odpovedali službo!« Še ena škotska Neki Škot hoče odpotovati v Ameriko. Priskrbi si najcenejši vozni listek za najcenejši parnik. »Ali je to najcenejša možnost priti v Ameriko?« vpraša. »Menim da,« odgovori kapitan. Ko parnik pripluje v newyorško pristanišče, se neki potapljač ravnokar vrača na ladjino palubo. »Kapitan!« kriči Škot razjarjen. »Osleparili ste me! Zamolčali ste mi, da bi lahko prišel v Ameriko tudi peš!« V knjigarni Dama: »Rada bi imela knjigo za mladoporočence.« Prodajalec: »Morebiti .Ljubezensko življenje v naravi'?« Dama; »Ne, ne! Saj že imamo stanovanje!« Nadpovprečno Ona: »V časopisu sem brala, da ženska vsak dan izpregovori povprečno deset tisoč besed.« On: »Vidiš, saj sem zmerom pripovedoval, da si daleč nad povprečnostjo.« Hudobni papagaj Kovač kupi papagaja in trgovec mu zagotavlja, da zna dobro govoriti in se kmalu nauči vsega, kar sliši, čez mesec dni Kovač prinese ptiča nazaj. »Zakaj ste pa prinesli papagaja nazaj?« vpraša trgovec presenečen. »K-k-k-ker,« s težavo spravi iz sebe Kovač, »h-h-h-hudobni p-p-p-ptič j-j-j- jeclja.« Pri čevljarju »Že štirje tedni so minuli, odkar sem vam prinesel svoje čev';“ v popravilo, a jih doslej še niste popravili! Poleg tega imate pa v izložbi še napis: Na popravila lahko kar počakate!« »No — ali morebiti niste čakali?« tako nežna, tako drobna in neizkušena, da se je v njih dušah nekaj zganilo kakor čut usmiljenja in sočutja. »Bomo videle... to je treba dobro premisliti. Dekle sicer res ni krasotica, a saj je še tako mlada. Ti moški! Te zverine!« In zedinile so se, da bodo mladi ženi pomagale in ji svetovale. Vsaka izmed njih je hotela povedati kaj novega, kaj koristnega, vsaka je prišla na dan s svojim predlogom. Renata jih je pazljivo poslušala, ne da bi jim bila segla v besedo. Ko so prišle do oblek, se je prvič vmešala v razgovor: »Obleke mi boste kupile ve!« »Toda to je zelo drago.« »Vseeno.« Spogledale so se: »Hočeš reči, da si bogata?« je vprašala ena izmed njih. »Da.« »Zelo?« »Zelo.« Spet so se spogledale, potlej pa pazljivo premerile Renato od nog do glave. Vnovič so sočutno zmajale z glavami: »Najbrže ne veste, koliko stane lepa obleka. Res lepa obleka! Naše obleke...« Renata je prisluhnila. »Naše obleke so videti lepe, zvečer, osvetljene od umetne luči in okrašene z umetnim kamenjem. Podnevi pa marsikatera izmed nas nima česa obleči. Komaj da imamo najpotrebnejše, ta ali ona mora pa ostati podnevi doma, ker jo je sram stopiti na ulico v stari obleki.« Renata je pazljivo ogledovala mlado igralko, ki je tako odkritosrčno razkrivala resnico o igralskem poklicu. Bila je lepa. Visoka, vitka in plavolasa. Na odru je navadno igrala elegantne spogledljivke ali pa razočarane ljubimke. »Vi ste Regina Trianonova, kaj ne?« je živo vprašala Renata. »Da. Ali ste me spoznali?« »Najprej sem spoznala vaš glas. Ko sem vas pa natančneje pogledala, sem se spomnila, da ste bili, vi tisti, ki ste včeraj igrali mlado ženo, ki jo je mož zapustil. Imenitno igrate! Ganili ste me do solz. Ne samo mene; več gledalk sem videla, kako so si brisale oči.« V Regininih očeh se je zablestelo nekaj kakor ponos. Zardela je. Vedela je, da je Renatino občudovanje resnično. Ganilo jo je. Na mah je začutila do Renate nekaj več kakor golo sočutje. »Torej tako kakor ja? v včerajšnji komediji, s’i hočete vi z oblekami, spogledljivostjo in zvijačo priboriti moža?« »Da. Upam, da mi boste pomagali, da se bo moj načrt posrečil. Vi se znate lepotičiti, dobro obleči. Znate lepe obleke nositi, kakor je treba. Poskusite tudi mene naučiti teh umetnosti. Poslušna učenka bom in bom slepo ubogala vaše nasvete. V zahvalo si bom dovolila majhno nagrado...« Bila je nekoliko v zadregi pred toliko očmi, ki so se začudeno upirale vanjo. Odprla je ročno torbico in potegnila iz nje šop bankovcev... Dve uri nato je v družbi lepe mlade ženske tekala iz trgovine v trgovino. Lepa spremljevalka, v elegantni, čeprav nekam svojevrstni obleki, je pomagala Renati pri izbiri oblek, čevljev, klobukov, ročnih torbic, nogavic in toliko drugih ljubkih malenkosti, ki jih potrebuje sleherna mlada ženska. Ne meneč se za začudenje svoje tovarišice, je poskrbela, da je s svilenimi nogavicami, modernimi, izrezanimi in visokopetimi čeveljčki, kratkim krilom in svetlo rožnato bluzo spremenila Renato v nekaj urah v moderno damo. »Zdaj morava kupiti še nekaj klobukov in športnih čepic. Potlej bo vaša garderoba popolna.« Ko se je Renata preoblekla od nog do glave, jo je Regina — njo so izbrali, da je pomagala Renati pri nakupovanju — potegnila pred ogledalo: « »Poglejte se! Zdaj vidite, da se vam obleke podajo prav kakor vsaki drugi. Morda blago res ni tako fino kakor tisto, ki ste ga doslej nosili, a v tisti temni obleki s strašansko dolgim krilom ste bili res staromodni in smešni.« »Priznam, da sem zdaj res skoraj takšna, kakršne so ženske, ki jih srečujem na cesti. Toda moja glava! Moji lasje in moja koščena postava! Moj Bog, kako sem grda! »Kaj še, niste grdi. Manjka vam samo skladnosti, ljubkosti. Počasi se boste priučili nositi modeme obleke, čevlje in klobuke.« »A moj obraz?« »Vaš obraz? Tudi vaš obraz bomo polepšali, šli bova v lepotni salon. Ko vam bodo ostrigli lase in uredili pričesko, boste kakor prerojeni. Nihče vas ne bo več spoznal.« Renata je zamišljeno pobesila glavo. Nekako težko se ji je bilo ločiti od debelih kit, ki sta ji težili glavo. Ker je šlo pa za lepoto* je vseeno privolila. Naš Kotiček Gospod Subito... Naj živi reklama V Ameriki vidiš povsod velike reklamne deske, na hišah, na cestah, celo v gozdovih in na travnikih. Skratka povsod. Pravijo celo, da dva zaljubljenca ne moreta na weekend, na taborjenje na kakšno jaso ali v gozd, ne da bi zadela ob kakšno reklamo. Denimo: »Naši otroški vozički so najboljši! Izrabite priložnost!« V tej minuti... ... pridelajo na svetu 2.250 kil tobaka; ... prodajo v Vatikanu trideset časopisov; ... je v ameriških trgovinah 100 pritožb; ... dobi Francija od svojih krav 33.000 litrov mleka; ... izkopljejo na vsem svetu 400 kil barija, kovine, ki jo uporabljajo predvsem za izdelavo avtomobilskih sveč; ... poljski trgovci z blagom dobe za 1.140 din nemških naročil; ... kupijo Združene države od Irana povprečno za 380 dinarjev dragocenih perzijskih preprog; ... zleže bela mravlja okrog 60 jajčk; ... pridobi Rusija iz raznih rud 283 gramov zlata; ... se poškoduje v Ameriki en delavec pri gradnji nebotičnikov. In minuta je minila! Spodobi se... »Dovolite, moje ime je...“ Nesmiselno se je predstavljati ljudem, ki z njimi izmenjamo kvečjemu nekaj vljudnostnih stavkov. V takšnem primeru se predstavimo samo, kadar imamo tehten vzrok. Za predstavljanje velja prav isto kakor za pozdravljanje. Mlajši se predstavi starejšemu, uslužbenci predstojnikom. Isto velja za tiste, ki predstavljajo druge. Dami kajpak predstavite gospoda. Dama pri tem ne pove svojega imena, tudi ne vstane, če sedi, temveč samo lahno prikloni glavo. Starejšemu gospodu predstavimo mlado damo in ne narobe. Ljudje iste starosti in iste družabne stopnje se lahko predstavijo drug drugemu kar navzkriž. če sedi starejša dama z mlajšimi in predstavijo mlajšo damo sedeči družbi, ne vstane nobena dama. če pa sede same mlade dame in vstopi starejša dama, takoj vse dame vstanejo. Prav tako, če vstopi v sobo starejši gospod. Za mlade gospode kajpak to ne velja. Pri predstavljanju povej samo svoje ime, ne pa tudi poklica, pa čeprav si general ali višji sodni svetnik. Izpolnjevanka Počrni vsa polja, označena s piko, in si oglej nastalo sliko! ...gre čez cesto Prispevke v tej rubriki honoriramo, ™ sicer prvega z din 50'—, nasledke z din 20'—. Rokopise naslovite na uredništvo »Družinskega tednika«, (Naš kotiček) Ljubljana, poštni predal ”5. Rokopisov ne vračamo. Po sklenitvi angleško*turške obrambne po* godbe omenjajo listi pogosteje Balkansko zve* zo. Kakšna zveza je to in kakšni so njeni nameni? (V tem številu ni vštetih 50.000 mož, ki Jih ima Anglija v indijskih garnizijah.) Po uvedbi vojaške dolžnosti sta ostali prvi dve točkj nespremenjeni, točka 3. se poveča na 480 000 mož, vojaška obveznost sama (2 letnika) pa dii 200.000 mož, skupaj torej 960.000 mož (ne vštevši 80.000 mož protlletal ske obrambe). Mati, kakšen je Ko j otiok? Odgovorite z da ali ne na spodnja vprašanja, potlej pa ugotovite, ali ste dobra mati ali ne iiP* Moderno konjenico bi lahko imenovali današnjo motorizirano vojsko. Vojaki so namreč tako izurjeni, da se z motornimi kolesi upajo na vsakršen teren. Na sliki: vojak skače z motornim kolesom čez zapreke. MATERI Balkanska zveza adružuje države, ki so zmagale v svetovni vojni (t. j. Jugoslavijo Romunijo in Grčijo), plus Turčijo. Njen namen je čisto obramben: članice Balkanske zveze so dolžne pomagati svoji tovarišici, ki bi jo napadla katera balkanska država, bodisi sama ali pa s pomočjo katere nebalkanske države, velike ali majhne Balkanska zveza pomeni za Balkan to, kar je pomenila za južnovzhodni del Srednje Evrope Mala Antanta. Največja zasluga za ustanovitev Balkanske zveze gre pokojnemu kralju Aleksandru, bivšemu romunskemu zunanjemu ministru Titu-lescu in pokojnemu turškemu predsedniku Ke-malu. Poljski listi so zadnje Čase večkrat pisali, da bo Poljska zahtevala ne samo Gdansk, ampak celo Vzhodno Prusijo. Ali živi v tej deželi kaj Poljakov? Vzhodna Prusija je s tako imenovanim »koridorjem« ločena od ostale Nemčije. Njena površina meri 37.000 km*, prebivalcev pa šteje 2*4 milijona Približno 2/s dežele (15.000 km*), in sicer njen južni del, spada ne samo gospodarsko. ampak tudi narodnostno mnogo bolj k Poljski kakor k Nemčiji, tod živi 300.000 (po nemškem štetju) do 400.000 (po poljskih podatkih) ljudi Čiste poljske, krvi. Zanimivo Je, da so .vzhodnopruskl Poljaki večjldel protestantske vere. Nj. Vis. knez namestnik Pavle *e Je iz Rima domov grede ustavil tudi v Florenci Po Čem slov' to italijansko mesto? Florenca (ital Firenze) Je najznamenitejše-, umetnostno mesto na Apeninskem polotoku. Sloveče' so" njene cerkve, umetniške zbirke in galerije (palača Pitti) V zgodovini je to mesto posebno .proslavila slavna rodbina Medičejcev. Kolikšen je številčni učinek uvedbe obvez* ne vojaščine na Angleškem? Pred uvedbo obvezne vojaščine je Velika Britanija razpolagala: 1. z redi.o armaao . 150.000 2. z rezervo redne armade .... 139.000 3. s teritorialno armado (piostovoljcl 206.000 skupaj mož 495.000 Ali pazite, da otrok sam skrbno urejuje svoje igrače? Ali ste ga vzgojili tako, da ne joka, ako pade in se potolče? Ali ste ga naučili, da zna biti koristen, da zna na primer pripraviti mizo? Ali ste mu s potrpežljivostjo dokazali, da ni prav nobenega vzroka, da bi se bal teme? Ali ste ga koj, ko je pričel govoriti, naučili povedati svoje ime in svoj naslov? Ali ste ga naučili, da si sam zjutraj in 'zvečer čisti zobe? Težko bi mi bilo povedati z besedami, da že razumevam, kako si m' dobra. Zato ti hočem podati te Vrsfice. Zgodaj zjutraj sem se prebudil. Videl sem, da rahlo spiš. Mii smehljaj tj je ležal na ustnah; materinska, skrb ‘n ljubezen sta bili zapisani v njem. sPominjal sem se vsa leta nazaj, kako si me negovala, vzgajala, hra-P[la. Ko sem bil zdrav ln živahen je bilo tvoje lice radostno ožarjeno. Če sem se prehladil, obolel, sta bili v tvoj obraz zarisani skrb in sočutje. A o si videla, da sem si česa zaželel, SJ si odtrgala od ust, da si dala meni. Sele zdaj vse bolj razumevam vse tvoje tople besede, vsako tvoje rahlo karanje in vse tvoje nasvete; zapisal Sem si jih v srce in šli bodo z menoj v življenje; hvaležen sem ti zanje. O, le spi še, ljuba mamica, odpočij ®*. ®e, saj vstaja spet nov dan in z njim nove skrbi. Marjan KO BOM VEČJA... tudi ne, toda mladenič se je vseeno pripognil in iskal novec. Sicer ga ni našel, zato je pa odkril v neki razpoki dragulje. Kmalu so ugotovili, da je dragulje — bili so vredni 2700 funtov (okrog 650.000 dinarjev) — 13. marca izgubila v Manili neka potnica, gospa Cainova. Kelly je dobil nagrado 270 funtov, okrog 65.000 din. Iskanje pol pennyja se mu je torej izplačalo. ^taIa ameriška filmska zvezda Shirley i ^niplova, ki je pred kratkim dopolni-** svoje deseto leto, bo v svojem najnovejšem filmu takole oblečena. Ali ste ga priučili občutka čednosti, da se zaveda, kako grd je smrkav nos? Ali mu pri nalogah pomagate tako, da mu razložite, česar ne razume, ne pa da bi nalogo nastavili in bi jo otrok kratko in malo prepisal? Ali mu dovolite, da sem in tja pokaže, da tudi nekaj zna, na primer oščetkati si čevlje, ne da bi mu rekli: »Pusti, saj ne znaš.«? Devet ,da‘: Izvrstna mati ste. — 5 ,da‘: poboljšajte se. Več ko 6 ,ne‘: sami ste potrebni dobre vzgoje! Cvetje se je vse zbudilo, vso naravo pregrnilo, maj prelepi je prišel, v*e v krasoto je odel. V maju vedno vse dehti. Kadar tihe so noči, takrat vselej se zbudim, v srcu pa zahrepenim po ljubezni in lepoti, sreči tihi in krasoti. Ni zlato vse, kar se sveti, dobro znam to doumeti. Priznam, da mlada sem zelo, pred kratkim 16 jih je b’lo. Zato še v srce vse zaklenem, ko bom večja, pa odklenem. S. B. Op.: Pesmico sem sama sestavila (h pesmica je resnična. Tole prebereš = v eni fnihuti == Moderna Suzana v kopeli filmska Igralka Carola Htihova v filmu »Zeleni cesar" va, Daniella Darrieuxova, Raimu, Vivi-ane Romance, Gaby Morlayeva in še nekaj drugih so sklenili ustanoviti lastno filmsko družbo. Za zdaj jim podjetja, pri katerih so v službi, še onemogočajo sleherno svobodno delovanje. Življenje slavne filmske igralke Mary Dreslerjeva bo filmala filmska družba ,Fox‘. Filmali bi radi tudi življenje filmskega ljubljenca Rudolfa Valentina, pa še niso našli primernega igralca za glavnega junaka tega nenavadnega filma. Pauletta Godardova, ločena žena Charlija Chaplina, bo igrala zdaj samostojno v več filmih. Mary Pickfordova, v zadnjih letih se je udejstvovala v filmu samo še kot producentka, bo zdaj spet nastopila kot igralka. Igrala bo neko zgodovinsko vlogo, ki si jo je sama izbrala. Jtdoc spoštuje- peftHp... P. Kelly, strežnik na parniku »Em-press of Britain«, ki je v Durbanu v južni Afriki, je izgubil novec za pol Pennyja. Pol pennyja ni dosti, za strežnika * film v nekaj vcstaU Daniella Darrieuxova je dala preklicati vse novice, da se bo te dni vrnila v Hollywood. Narobe, ostala bo še čez poletje v Parizu in bo nastopila še v dveh filmih. Prvi se bo godil v Londonu in se bo imenoval »Angel iz Sohe«, drugi se bo pa imenoval »Utrip srca«. V Ameriko bo Daniella odpotovala šele jeseni, in sicer samo pod pogojem, če ji bodo poslali ugoden sce-nario. V Splitu bodo pričeli te dni filmati obalo in življenje ob obali za film po romanu Milana Begoviča »Ameriška jahta v splitskem pristanišču«. Film se bo pa imenoval »Bela jahta v splitskem pristanišču«. Slavni francoski filmski igralci, med njimi Jean Gabin, Michele Morgano- Nadaljevanje Jz 1. stolpe« vrst smole, poleg tega so pa dosti bolj močne. Plošče so tako trde, da jih n* mogoče raziti. Njihove izolirne lastnosti so skoraj neprekosljive. Zato s® stisnjen papir (ne smemo ga zamenjati z lepenko!) že pogosto uporabljali za zavijanje in shranjevanje takšnega blaga, ki je občutljivo za toploto in mraz. Tudi kot gradbeni material je papir že prodrl. Cela vzorčna naselbina v bližini jeklenega mesta Pitts-burga je zgrajena iz stisnjenega papirja. Gradbeni stroški so bili manjši kakor za navadni gradbeni material. Poleg tega so pa papirnate plošče bolj| odporne proti toplotnim spremembam' in vetru. Naposled so v nasprotju s posameznimi polami papirja popolnoma nezgorljive. V Ameriki izdelujejo celo papirnata kolesa za vozove, plošče za okrasne obloge in pohištvo iz stisnjenega papirja. Izdelovanje vseh teh predmetov ni drago; lastnosti gotovih predmetov pa niso slabše od lesenih ali kovina-stih. Poleg tega lahko izrabijo star papir, ki ga Amerika doslej ni vedela kako porabiti, še dosti bolj važen kakor v industriji, je pa pomen papirja v vsakdanjem življenju. Američani se čedalje bolj izogibljejo steklene in porcelanaste posode v gospodinjstvu; na njeno mesto prihaja papirnata po-soda. Papirnate kozarce poznamo tudi že v Evropi. Američan pa poleg njih pozna tudi papirnate vilice, podstavke in krožnike, da, celo papirnato kuhinjsko posodo. Tovarne, ki izdelujejo takšno posodo, jamčijo, da papirnatim loncem prav nič re škoduje, čeprav celih deset ur stoje na vročem štedilniku. Prednost takšne posode je v tem, da je gospodinji ni treba pomivati. Jedilni pribor in posoda se po uporabi kratko in malo vržejo proč. Tovarne bodo gospodinjam s tem prihranile čas, delo in pripomočke za pomivanje. Poleg tega bodo imele gospodinje zmerom čisto higiensko posodo in se jim ne bo treba bati, da se jim ne bi razbil njihov dragoceni servis. Že danes se je na sto tisoče ameriških gospodinj odločilo za »papirnato gospodinjstvo«. Prav tako pa so se zanj odločile mnoge restavracije (ne samo cenejše!) in hoteli. Nadaljnjo zmago je papir izvojeval na področju oblačil; to pomlad so se pojavili prvi damski klobuki iz papirja, medtem ko so bili moški papirnati klobuki že preteklo leto v modi. Papirnati ovratniki in srajce so tako dovršeni, da jih komaj ločimo od platnenih. Tudi pri perilu je prednost V tem, da ga ni treba prati, temveč ko je umazano, ga kratko in malo vržemo proč. Nabava »novega perila je še vseeno cenejša kakor pranje. Celo »gentle-meni« dajejo prednost zmerom čistemu papirnatemu perilu. In v nekem pogledu je papir že skoraj izpodrinil platno: namreč pri robcih. Odkar so zdravniki napovedali r.eizprosen boj nehigienskim platnenim robcem, uporaba lahkih papirnatih robčkov čedalje bolj napreduje. Tudi robce po uporabi uničimo. »Sebe vidim!« je dejala potonika; »o, kako dišim! Gori v mali podstrešni sobici, naspol oblečena je majhna plesalka. Včasih stoji samo na eni nogi, včasih na obeh, po vsem svetu hodi, samo oči slepi. Vode pri- ka visi na kljuki; tudi njo je da je videti obleka bolj bela. liva iz čajnika na neko reč, ki oprala v čajniku in posušila na Nogo kvišku! Kakor bi bila cvet jo drži v rokah. Steznik je. či- strehi; oblači se, okolu vratu na steblu! Sebe vidim!« stost je lepa čednost. Bela oble- si da žefranasto rumeno blago, Potonika je utihnila. ///u/er. »To me prav nič ne zanima!« je rekla Marjetica. »Tega ml ni treba pripovedovati!« Pokazala je potoniki hrbet. In potem je zbežala na konec Vrata so bila zaklenjena, toda tako dolgo je pritiskala na zarjavelo kljuko, da so se odprla; na stežaj so se odprla, in potem je zbezala mala Marjetica bosa v širni svet. Ali prehrana vpliva na velikost plodu? Na to vprašanje odgovarja pritrdilno izkušeni zdravnik Bonne. Na podlagi svojih izkušenj trdi, da se otrok zaradi omejenega uživanja sadja , in zelenjave, mesa, maščob in jajc in sploh zaradi zmerne prehrane, rodi zelo majhen; vendar pa kljub temu zraste tako kakor drugi otroci. Porod j« s tem le olajšan. Razen tega pri majhnih novorojenčkih ne opazimo porodne zlatenice. Trditve so tem bolj verjetne, če upoštevamo petdesetletno prakso dr. Bonna. Kako čistiš zrcalo? Pogosto se jeziš na nejasno zrcalo, vendar pa ne pomisliš, da tudi zrcalo terja posebno nego. Pred vsem moraš vedeti, da r.e prenese ostrih toplotnih izprememb. Prav tako mu škodujeta prevroče sonce in vlaga. Z zrcala je treba vsak dan obrisati prah in ga zloščiti. Najmanj enkrat na teden ga je treba obrisati s krpo, namočeno v alkohol ali pa raztopino salmijakovca in do suhega obrisati. Madeže zvečine lahko odstraniš » kafrnim alkoholom, če se je obloga odkrušila, jo najprej očisti z bencinom, potlej pa zalepi s staniolnim papirjem. Majhen, a močan Vsakdo izmed nas se je že kot otrok igral z magnetom in z njim pobiral vse mogoče stvari. Tehnika uporablja pa druge magnete, elektromagnete, ki delujejo samo tedaj, kadar teče po njih tok. A tudi razvoj stalnega magneta tii obstal. Neka ameriška električna družba je nartireč iznašla nov stalni magnet, ki lahko drži nič manj ko 1500krat večjo težo, kakor je težak magnet sani. Magnet ne tehta niti dva grama in je komaj tako velik kakor polovica radirke na koncu svinčnika. Z njim pa lahko držimo skoraj dve kili težak kos železa. Vzrok tega je v snovi, ki je iz nje magnet narejen. To je zlitina aluminija, nikla, kobalta in železa. To zlitino so najprej pripravili zato, da bi imeli snov, ki bi bila proti vročini kar najbolj odporna. Pozneje so spoznali, da se da izvrstno uporabiti T vse mogoče elektrotelinične svrhe. Trikrat se je ozrla, toda nihče okoli sebe, je bilo poletja konec, cvetele cvetlice v vseh letnih je ni zasledoval; naposled ni bila je pozna jesen. Tega ni mo- časih. mogla več hoditi in je sedla na gla opaziti v lepem vrtu, kjer je »Moj Bog, kako sem se zakas- velik kamen; in ko je pogledala bilo zmerom sonce in kjer so nila!« je rekla Marjetica. »Je- sen je prišla, in zdaj ne smem počivati!« Vstala je, da bi šla dalje. O, kako so bile njene male noge ranjene in utrujene! Po- vsod je bilo hladno in pusto; dolgi listi vrb so bili že čisto zeleni in rosa je kapljala z njih; list za listom je odpadal, samo črni trn je imel še sadove, pa so bili trpki in grenki v ustih. O, kako sivo in težko je bilo v daljnem svetu! Dalje prihodnjič. .Snežna kralji«" j« začela izhajati v 8. ste*. ..Družinskega tednika” z dne 23. februarja 1939. Politični razgled Romunski petrolej in Nemčija 23. marca t. 1. je Nemčija sklenila z Romunijo trgovinsko pogodbo, katere glavni namen naj bi bil oskrba tretjega rajha s petrolejem. Ali je Nemčija ta namen dosegla? Nemčija je lani uvozila 4,967.000 ton petroleja. Njen konzum znaša v mirnem času več ko 5 milijonov ton, v vojni pa najmanj dvakrat do trikrat toliko. Vsi romunski vrelci so dali predlanskim 6,600.000 ton petroleja. V miru bi torej romunska produkcija lahko krila nemške potrebe — če bi jo do malega vso Nemčija kupila. Toda Nemčija ne more vse romunske produkcije kupiti, tudi tedaj ne, če bi jo s suhim zlatom plačala. Zakaj ne? Romunski petrolej pridobiva 8 velikih in nekaj manjših družb. Toda med temi 8 velikimi petrolejskimi družbami sta samo dve, in sicer dve od najmanjših, v romunskih rokah, pri vseh drugih imajo pa mednarodni petrolejski koncerni glavno besedo. Oglejmo si »narodnost« teh družb in njihovo letno produkcijo! (Podatki za leto 1937.; številke pomenijo milijone ton.) Astra Romana (Royal Dutch Shell), angleška..............1,70 Steaua Romana, anglo-iranko- romunska......................0,95 Concordia, Iranko-belgijska . . 0,91 Romana Američana, ameriška . 0,75 (Jnirea (Phoenix Oil) angleška . 0,70 Creditul Minier, romunska . . 0,48 Colombia, francoska.............0,43 I. R. D. P., romunska . . . . 0,14 Razpredelnica kaže zelo jasno, kako majhen je romunski delež pri romunski petrolejski produkciji, ali z drugimi besedami, s kako malo petroleja more Romunija sama razpolagati. Se jasnejša nam postane slika, če Si ogledamo udeležbo raznih kapita-lov s stališča njihove »narodnosti«; posebno zanimiva bo primerjava pred- vojnega in sedanjega stanja. Kapital 1937. 1914. Angleški . . . 33,6“/.. 23,4»/« Romunski . , 24,3% 6,8»/» Francoski . . 17,9"/i> 10,0“/o Holandski . . 10,7»/» 20,0»/.. Belgijski . . . 7,8"/» 3,0»/» Ameriški . . . 5,0»/« 6,0'Vo Nemški . . . — 27,0"/o Ostali . . . 0,7%. 3,8“/» Nemčija je imela pred vojno s 27 odstotki denarne udeležbe prvo bese- do pri romunskem petroleju, danes pa njen kapital tam niti zastopan ni. Zoper voljo lastriikov petrolejskih vrelcev se more torej tretji rajh okoristiti /■ romunskim petrolejem le tedaj, če kupi katere vrelce. V poštev bi prišla — in še to samo teoretsko — kajpada samo takšna družba, ki je čisto v romunskih rokah, Med večjimi družbami torej edino Creditul Minier. Toda gornje številke povedo, da bi si s takšno kupčijo — ki je pa vrhu tega v sedanjih razmerah zelo malo verjetna — Nemčija celo v mirnem času bore malo opomogla, kaj šele v vojni. Ostanejo še doslej neizrabljena petrolejska nahajališča. Tod so pa perspektive še mnogo slabše. Ne glede na to, da premore Romunija (po sodbi romunskih strokovnjakov) le malo še neizrabljenega terena, kjer je kaj verjetnosti, da bi se dal navrtati petrolej, so tudi poskusna vrtanja tako ri-skantna in draga, da za finančno slabega podjetnika skoraj ne pridejo v poštev. Statistika pravi, da je bilo celo v Ameriki v razdobju 1860. do 1930. razmerje med produktivnimi in neproduktivnimi vrtanji 1:24; v Romuniji bi bilo to razmerje še mnogo slabše. Vse to dokazuje, da Nemčija s svojo pogodbo 7. Romunijo — vsaj kar se petroleja tiče — ni dobila tistega, kar so listi domnevali. (Podatki po bazelski »National-Zei-tung«.) Na začetku pafUcHatc da&e Pred kratkim je na neki čikaški razstavi zbudil veliko pozornost avtomobil, ki je imel zgornji del iz papirja. Na zunaj ni bilo videti, da je avtomobil papirnat, ko so pa iz oddaljenosti petih metrov nanj ustrelili, in ga krogla ni predrla, so bili obiskovalci prepričani, da gre za potegavščino, šele ko je resnico potrdil tudi notar in so prizadeti postregli tudi z drugimi dokazi, so se prepričali, da je papir v resnici strel odbil. Kljub temu uspehu na čikaški razstavi bo pa preteklo še precej vode, preden se bomo lahko vozili v papirnatih avtomobilih. Toda ravno v tehniki sj je papir zadnji čas priboril važno mesto. Ameriška prevozniška industrija uporablja papirnate vozove zlasti za blago, ki ga je treba obvarovati pred prevelikimi spremembami toplote. Papirnate odpadke zmeljejo in stisnejo v plošče, ki imajo približno iste prednosti kakor plošče iz različnih Nadaljevanje v 5. stolpcu 20. nadaljevanje se je začel lotevati dela in je moral zato zapreti zatvornico svoje zgovornosti. Na obrazu Mrs. .Jane, ki je bila da-■es nekoliko bleda in bolna, se je pokazal nasmešek in sramežljivo je Pogledala v tla. »To pa rada slišim, Mr. Webster. In zelo bi me veselilo, če bi s: — njen tj|as se je začel tresti — »obranili iKraljico Viktorijo' zmerom v lepem ®poniinu...< Ker si je bil nadzornik prav tedaj potisnil cel obložen kruhek v usta, je mogel najprej zaviti 6amo oči in vneto prikimati. Toda ko se je nekaj časa .vil, se mu je le posrečilo, da si je izpraznil usta. . ^Seveda,« je zatrdil. ,Kraljico Viktorijo1 in Vas...!: . Mre* Benettovi se je zdelo, da so imele njegove poslednje besede čudno ■Jjehak prizvok, in koprneče je priprla »Kako mislite, Mre. Benettova? V jepem spominu? Ha... ha., ha... Še tega bi bilo treba. Kaj bom pa imel od 6Pominov?< Hitro se je sklonil h gospodarici ,Kraljice Viktorije1, ki je tnia — 8 PREPROGA GROZE * ' ; DETEKTIVSKI ROMAN gg SSčSŽSSSSSfiBSgŽS Napisal Louis Welnert-Wilton £Žžs5SK55SflBSSaiSS vsa zmedena, in ji navihano po- gledal v oči. »Kaj pa je spomin, če ga etovek ne potrebuje? In ali ga jaz mar Potrebujem? Ali mar nisem, hvala "°gu, neodvisen človek, ki pojde kina-v pokoj? Ali mar ne bi bil osel, če se naselil kje drugje kakor v ^rabe* Viktoriji1? S sto desetimi funti !e"te in e svojo pokojnino si to že . .o dovolim. Dali mi b06te 6obo, ki 1° imam zdaj, Mre. Benettova...« tedaj je Mrs. Benettova že sedela * zaprtimi očmi zraven njega in težko dihala. zO, Mr. Webster,< je šepnila po ■ratkem odmoru in ga vroče pogle-”®'a, »kaj pa mi6litet Takrat bom pa *e cisto drugače poskrbela za vas.« *Se^ bolje,« je menil nadzornik, ki le začel epet vneto žvečiti, in ljubez-? Pobožal njeno mesnato roko. »Le ne dajte se motiti,« je skromno “ekel Burns. »Sicer pa, Webster, uteg-ne'e imeti prav. To'ec lepih jesenskih dni in Mre. Mabel bo seveda že po prvih urah viharja 'n dežja pobegnila pred obupno premočeno pokrajino. Dobil jo je v mali knjižnici. -O, prav nič se ne dolgočasim,« je zatrdila na njegovo vprašanje. »Zdaj 'saj lahko izpolnim kakšno vrzel v ®voji izobrazbi.« »Ali vas ne bi mikalo, da bi se od-PelJa*i z menoj v London, Mre. Ma-bel?« jo je vprašal. »Morda bi si že-e,| kaj kupiti? Skupaj bi lahko jnži-bala in potem bi vas pripeljal nazaj.« Lepa žena je nekaj časa premišljala. »Io ne bi bilo slabo. Kdaj bomo Pa igrali?< »Jutri. In dovolil 6i bom, da vam Pn tej priložnosti predstavim še go-®P?Ja polkovnika Roya Gregoryja...< . Mrs. Hughesova je prikimala. »Ali le zelo star in lesen?« je v skrbeh ''PraSala. »Nasprotno,« je vneto zatrdil Vane. »Imeniten družabnik. Kazen tega sem ®' usodil povabiti gospoda iiarryja "e*folda, mladega, zelo prijaznega mo-za, ki mi ga je prav zato danes priporočila neka visoka osebnost. Mladi mož se tu najbrže ukvarja s kakšnim *l>ortom. in razumem, da zvečer ne ve *ai početi. Potem bi vam privedel še Rospoda Flesha, enega svojih najbliž-Pn znancev iz kluba. Zelo zanimiv °vek je. Sicer mi še ni obljubil, da Pride, toda prepričan sem, da mi ne bo odrekel.« »Če so gospodje res takšni, kakor l”1 jih opisujete, utegne biti prijetno,« Je zadovoljno rekla Mrs. Mabel in nje-ne temne oči so se zaiskrile. »In ker ®Ie V6e tako lepo uredili, se bom zdaj odpeljala z vami.« Avto je bil že daleč iz Newchureha, . 6e j' je bančnik naposled opogu-!"il in obrnil pogovor tja, kamor ga 1° že davno hotel. »Oprostite, Mrs. Mabel,« je začel Prav počasi in plašno, »nikakor ne bi maral siliti v vas. toda morda bi mi ze zdaj lahko odgovorili.« Pogledal 1° je od strani in njeg<\v debeli glas je tresel od vznemirjenja »čeprav d me zavrnili, bi vseeno...« Utihnil je v napetem pričakovanju, ■ajli lepa ženska, ki se je včasih ozrla Oa cesto, je eamo narahlo odkimala, ako da ni mogel vedeli, kaj naj to Pomeni. »Ne mislim vas zavrniti, Vane,« je rekla čez nekaj časa in ga pogledala, '■»taviti vam pa moram nekaj pogojev.« Ves blažen je začel loviti njeno roko. »Kar z besedo na dan, Mre. Mabel. Vsaki vaši želji se bom uklonil.« »Torej, stvar bo treba urediti na "ll'o in na tihem. Vidim, da tudi za-*J*e ne bo dobro, če bom 06tala pre ~0'go sama in zalo svoje odločitve ne '•'uram odlagati. Morda se tudi boji in,« je dodala z navihanim nasmeškom, »da bi se v i premislili. Postaviva torej javnost, ki 6i bo nedvomno mislila svoje, čimprej pred dovršeno dejstvo. Moje lieti ne so vam na razpolago in tudi dan poroke prepuščam vam.« Vane je bil kakor pijan in vso dolgo pot je razvijal lepi ženi svoje načrte in razlagal, kako bo potrebne formalnosti čim hitreje odpravil. Ko je odložil Mre. Hughesovo pred njeno vilo v Tyburniji, se je odločil, da pojde k Fleshu in ga povpraša, ali se bo odzval njegovemu vabilu. Kar čudno se mu je zdelo, da se je Flesh v zadnjem času tako skrival, in njegovo začudenje je postalo še večje, ko je videl, koliko se je bilo treba truditi, preden je mogel priti do njega. »Poslušajte me, Flesh! Kaj je z vami?« ga je začudeno vprašal. »Saj ste se kar zazidali v svojo hišo!« Fle6h je bil videti zelo nervozen; prisiljeno se je nasmehnil. »Že nekaj dni se ne počutim prav dobro.« »Pa res vidim, da vam nekaj manjka,« je bančnik priznal. »Upam pa, da ne bo nič hudega. Saj boste sprejeli za jutri moje vabilo?« »Res nisem prav pri volji,« se je opravičil Flesh. »Oh, kaj!« mu je segel Vane v besedo. »To bo hitro minilo. V zelo veliko zadrego me boste spravili, če ne pridete, ker je-zame marsikaj odvisno od tega večera.« Skrivnostno se je namuznil in spodbujevalno pomežiknil Fleshu. »Zelo prijetno bo, in prepričan sem, da bi pozneje obžalovali, če ne bi prišli. Samo neko ime vam bom povedal: Mre. Mabel Hughesova. Razen tega prideta še polkovnik Grego-ry in neki gospod Harry Reffold.« Toda mladi mož ni bil človek, ki bi bil opustil to, česar se je lotil. Vse, kar ga še čakalo, je hotel opraviti do konca. Potem seveda... Skrivnostno se je sam pri sebi nasmehnil, potem je pa iznenada zamahnil z roko, saj se zdaj ni več utegnil ukvarjati s praznim sanjarjenjem. Čez kakšnih dvanajst ur bo prišel trenutek, ko se bo 6rečal s tajinstve-nim neznancem. Zalo je moral imeti samega sebe v vsakem pogledu v oblasti, ker bi se sicer utegnilo ;o srečanje končati zanj vražje slabo. Ko je -Reffold počasi stopal o l hotela proti postaji, je neopazno prežal okoli sebe, ali ne bo kje uzrl Sama ali pa kakšnega drugega zasledovalca. Prepričan je bil, da ga v poslednjih urah nasprotniki ne bodo pustili izpred oči. Pri okencu je kupil listek do Londona. Ko je voz obetal na postaji, sc je pognal v oddelek prvega razreda in skozi odprto okno zamišljeno gledal po peronu. Tudi na postajah med Sun-buryjem in Tvvickenkamom se je pokazala njegova glava pri oknu. Ko je pa na postaji St. Margarelhs sprevodnik zažvižgal za odhod in se je umaknil od okna, se je na njegovem obrazu bralo, da ga žene počasnost vlaka v obup. Vlak se je že premikal, ko je Uarry odprl vrata na postaji nasprotni strani in skočil na tir. Obstal je pred uradnikom, ki je ne-zaupuo strmel vanj. »To je kršitev železniških predpisov, sir,« je zagodel in namršil obrvi. »Pet šilingov kazni lmste plačali « Pomignil je Harryju, naj mu sledi, in se dostojanstveno obrnil proti pisarni. in znova pognal. »In kaj najrajši ješ. Bob? Že spet 6em pozabil.« »O, sekljan zrezek, sir. Z rumeno omako, sir. In gorčica zraven, dosti gorčice in dosti čebule,« je zaklokal črnec in sline so se mu začele nabirati v ustih. »Irf seveda dve porciji?« »O, Bob pojesti tudi dve porciji,« je živo odvrnil in še bolj pognal. 25. Kadar koli je prišla lady Laura Crowfordova s svojega (losestva v Buckinghamu v sosednji Drayton, da bi tam kaj nakupila, je navadno jnži-nala v hotelu. Bila je velika, suha ženska. Svojega skromnega moža je presegala za celo glavo, toda bila je tudi za nekaj centimetrov višja od drugih, večjih moških in njeno stalno orožje sta bili slušalo v levici in palica v desnici. Kadar je bila slabe volje, je začela zamahovati 6 slušalom, včasih v najhujši jezi je pa zamahnila celo s palico in zato so ljudje takrat ostajali rajši čim dalje od nje. Zdaj je sedela pri večerji, vendar je pa kazalo, da ni samo pri jedi, kajti včasih je odložila vilice, pogledala debelo uro na svojem koščenem zapestju in začela potem nestrpno trkati 6 palico po tleh. To je bilo kaj slabo znamenje in Mrs. vsem tem, kar se je zgodilo, na čim nedolžnejši način spusti z njo v jjogovor. Zelo ste Se popravili, mre. Carringhtonova,« se je naposled opogumil. »To me je zelo pomirilo, kajti...« Spet se je zmedel, ker je Mrs. Ci-cely odprla oči in ga (»ogledala. »Da... Namreč... Hudo sem si moral očitati, da ste se morali zaradi mene toliko vznemi rjati.« »O,« je mirno odvrnila mrs. Cice-ly in se mu pri lem skrivaj nasmehnila, »Ral ni bik) tako hudo, samo...« Ni mogel nadaljevali, kajti lady Laura, ki je hitro vtaknila slušalo v uho in ga hlastno zasukala na desne in levo. je spet iiovzela besedo in njene oči, ki so bile hudo podohne uje-dinim, so kar švigale med doktorjem in mlado vdovo. »Air ;e tudi tebi rekel, da je prišel gledat, kako je s tvojim zdravjem?« je zatrobila. »Zelo pozoren je, kaj? No. doktor, tega ne bom |>ozubi!a,« je zatrdila Shipleyu in ga s slušalom prijateljsko udarila, »žato vam bom pa poslala novo gospodinjo, kadar se bom utegnila pobrigati zanjo. Zaenkrat moram najprej nekam spravili Cicely. Nikar ne kažiite Liko kislega obraza, doktor,« ga je začela tolažiti, ko je Shipley v grozi zastrmel vanjo, »to gre pri meni hitro Preden bodo trije tedni (»tekli, bo Cice)y množena, in nekaj dni nato boste že imeli novo goe|)odinio. še večje reči sem opra vila. Cirely, ne zavijaj tako sramežljivo oči. Saj m nič hudega. Žena mora imeti moža. Če bi jaz kdaj ovdovela — pa Bog ne daj tega — ne bi prav nič žalovala za možem In jaz sem nekoliko starejša od tebe.' Lady Laura je na lepem umolknil« in njene oči so se obrnile k vratom. Pravkar je bil namreč vstopil Harrj Reffold, velik, svež in ves razigran Pogled nanj je moral biti zanjo nekaj nenavadno dražljivega, ker se je dvignil njen nos kakor kljun, ki je prijjra-vljea za udarec, in njene roke so se oklenile slušala in palice, kakor bi se bila pripravljala za boj. »O, ta navihanec,« je razdraženo zasikala, »ta j>otej»uh... No, čakaj, fantič...« Stisnila je ustnice in začela vihteti palico in butati z njo ob tla, da je odmevalo ih> vsej dvorani. Harry je j>resenečen zavil okoli nje. Lady Laura mu je porogljivo pogledala v obraz in začela vihati nosnice. »Presenečen si, kaj, dragi moj? In prav nič prijetno presenečen, he?« VSAK |TEDEM| DRII6A i r'1” O 0 "M M <3 Dobra ideja TRIJE KITAJCI Napisal Arthur Williams Nadzornik Donovan je zmrzoval v svojem premočenem dežnem plašču. Vlažna megla zgodnjega jutra v San Franciscu ga je stresala do kosti. Pristanišče je bilo zapuščeno. Zaboji, ki so jih prejšnji dan zložili z japonskega tovornega parnika »O-San-Maru so stali še prav tako, kakor prejšnji večer. Donovan je hodil okrog njih po prstih in je svoje uho previdno nastavljal na surove deske. Pred nekim zabojem, tako visokim, kakor je bil on sam. je prisluškoval dalje kakor drugod. Njegov obraz se je raztegnil v zadovoljen nasmeh. »Prebrisani dečki, ti Kitajci,« je mrmral predse. Potlej je izvlekel 6vojo piščal in na dva rezka žvižga sta se it megle prikazala dva moža s kladivom in kleščami. Kmalu nato se je na prednji steni zaboja pokazala široka odprtina in vanjo je nameril nadzornik Donovan svojo električno svetilko. Trije sključeni, rumeni dečki so mu prestrašeni zamežikali nasproti. Žal mi je, fantički,« se je režal Donovan, medtem ko jih je vlekel iz njihovega skrivališča, »a to ni pravi /lačin priti v Združene države.« Na poti v priseljeniški urad je Donovan godel predse neko veselo popevko. Niti najmanj se ni jezil na svoje jetnike; prej je občutil neko sočutje za žrtve brezvestnega posredovalca, ki je te tri dečke najbrže pripravil ob njihove poslednje prihranke. S pomočjo tolmača so Kitajci povedali običajno zgodbo. Neki belec jim je obljubil, da jih bo za dve slo dolarjev spravil v Združene države. Vso dolgo pot so prebili v zaboju. Na smrt utrujeni in lačni so. Donovan jim je iz lastnega žepa kupil kosilo in prevozna družba jim je morala priskrbeti prost povratek na ladjo, ki so se z njo pripeljali v zaboju in v katerem jih je našel Donovan. Nadzornik jih je spravil na ladjo in potlej je čakal na pomolu, dokler parnik ni zapustil pristanišča in zaplul na odprto morje. Tisti brezimni ovaduh je le resnico govoril. Dan poprej je namreč nekdo poklical Donovana na telefon v njegovi pisarni; glas nekega Kitajca mu je namignil, da bo eden izmed zabojev, ki jih bodo zložili s parnika »O-San-Maru«, skrival nenavadno, presenečenje. Stvar se mu je sicer zdela precej presenetljiva, ker še ni slišal, da bi Kitajec izdal svojega rojaka. Kljub temu se mu je pa zdelo, da je njegova dolžnost pogledati, kaj je na stvari. Ko se je vračal domov, je šel nadzornik mimo trgovine Li Vung, kamor je njegova žena dajala prati njegove ovratnike in srajce. Trgovina je bila zaprta in na listku na vratih je bilo napisano, naj se perilo odda v nasproti ležeči restavraciji. Dar Sing, lastnik majhnega lokala, je nadzornika pozdravil z ljubeznivim smehljajem. »Kaj pa je z Li Vungom?« je vprašal nadzornik. »Li Vungov pridni sin,« je odgovoril možiček, »peljal domov k svojim starim staršem in dva bratranca vzel seboj.« Donovan se je trudil, da bi ohranil nebrižen obraz, a kaj ko se je zbudilo v njem strahovito sumničenje. »Kje je pa Li Vung dobil toliko denarja?« je vprašal. »Ali si je toliko prih ranil? : Dar Sing je nadzornika začudeno pogledal. O ne,« je dejal, Li Vung ni potreboval denarja. Dobil tri brezplačne vozne listke.« Nevarnost debelušnosti Debelušnost skrajša življenje. Prav zanesljivo je, da je debelušnost zdravju škodljiva. Naj>i?ovejša preiskava življenjskih zavarovanj kaže, da je pri ljudeh, ki so že 35 odstotkov težji kakor bi normalno morali biti, umrljivost en in polkrat tako velika kakor pri povprečno težkih ljudeh. Življenjska zavarovalnica Metropolitan, ki njen uspeh temelji na statističnih podatkih, je o debelušnosti dejala tole: »Cim večja je debelušnost, tem višje so številke umrljivosti. Medtem ko je pri ljudeh, ki so za 35 ali več odstotkov težji od normalne teže, umrljivost za 60 odstotkov večja, imajo ljudje z 25 do 34 odstotki nad normalno težo za 45 odstotkov večjo umrljivost, ljudje pa, ki tehtajo od 15 do 24 odstotkov več ko normalno, imajo za 35 odstotkov večjo umrljivost. Pri ljudeh, ki so samo nekoliko težji od povprečnosti, je umrljivost le nekoliko večja kakor pri normalno težkih ljudeh. Kakor hitro človek telesno doraste, je vsak kilogram pod normalno težo, določeno za vsakršno starost, odločilne koristi. Ker že poznamo način razširjanja tuberkuloze in jo znamo tudi ozdraviti, je ta bolezen za mlade ljudi, ki so lažji kakor bi normalno morali biti, doiiti manj nevarna, kakor je bila poprej. Umrljivost tako rekoč prelahkih ljudi se je v primeri s pretežkimi ljudmi izpremenila v njih dobro. Najprikladnejša teža glede umrljivosti odraslih ljudi različne starosti je tale: do 30. leta starosti je priporočljiva teža, ki je nekoliko nad normalno; od 30. do 39, leta normalna teža; od 40. do 49. leta nekoliko pod normalno težo; od 50. leta naprej je pa priporočljiva že opazna suhost. Različne telesne bolezni so v splošnem bolj razširjene med debelušnimi kakor med vitkimi ljudmi. Visok krvni pritisk se na primer pojavi pri debelušnih ljudeh dva in polkrat tako pogosto kakor pri normalno težkih. Vnetje ledvic in sladkorna bolezen se pa pojavita skoraj dvakrat tako pogosto. Večina bolezni odraslih ljudi se lahko pojavi kot posledica debelušnosti, posebno bolezni srčnega ožilja in ledvic, ki dosti doprinesejo k skrajšanju življenja. Tako je število smrtnih primerov pri debelušnih ljudeh, ki so umrli za srčnimi boleznimi ali za kapjo en in polkrat tako veliko kakor pri normalno težkih ljudeh im skoraj dvakrat tako veliko kakor pri ljudeh pod normalno težo. Pri srčni angini (Angina pectoris) je razlika še večja, in sicer umrje za to boleznijo dvakrat več debelušnih ljudi kakor normalno težkih in dva in polkrat več kakor manj ko normalno težkih ljudi. Vnetje ledvic terja pri debelušnih ljudeh tri četrtine smrtnih primerov več kakor pri normalno težkih, in dvakrat in četrt več kakor pri manj ko normalno težkih ljudeh.« Radio Ljubljana od 18. do 24. maja 1939. ČETRTEK 18. MAJA 9.00: Napovedi, poročila 9.15: Plošče 9.-13: Ver-ki govor 10,00: Prenos cerkvene glasbe iz ljubljanske elol-nice 11.00: Havajske kitare 11.30: Radijski orkester 13.00: Napovedi 13.20: Trobenta solo 17.00: Kmet. ura 17.30: Koncert lahke glasbe 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 19.50: Prenos šmarnic iz trnovske cerkve 20.30: Pisana revija 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri. PETEK 19. MAJA 11.00: Šolska ura 12.00: Plošče 12.15: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Radijski orkester 14.00: Napovedi 18.00: Ženska ura 18.20: Plošče 18.40: Francoščina 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 19.50: Težave na himalajskih višavah 20.00: Veseli trio 21.00: Radijski orkester 22.00: Napovedi, poročila 22.30: Angleške plošče. Konec ob 23. uri. SOBOTA 20. MAJA 12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Plošče 14.00: Napovedi 17.00: Otroška ura 17.50: Pregled sporeda 18.00: Radijski orkester 18.40: Nove umetnine v cerkvah kamniškega okraja 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 19.5.0: Plošče 20.00: O zunanji politiki 20.30: Slovenski humoristi 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri. NEDELJA 21. MAJA 8.00: Plošče 8.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve 8.45: Verski govor 9.00: Napovedi, poročila 9.15: Kitajski trio 10.30: Radijski orkester 12.00: Plošče 13.00: Napovedi 13.20: Pevski in citraški koncert 17.00: Kmet. ura 17.30: Veselo popoldne 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 19.50: Prenos šmarnic iz trnovske cerkve 20.30: Pevski in orkestralni koncert 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri. PONEDELJEK 22. MAJA 12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Radijski orkesler 14.00: Napovedi 18.00: Zdravniška ura 18.20: Plošče 18.40: Kulturna zgodovina koroških Slovencev 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 19.50: Zanimivosti 20 00: Koncert komornega tria 20.45: Oitraške točke 21.15: Iz jugoslovanskih oper 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Pevski zbor »Zarja« iz Tacna. Konec ob 23. uri. TOREK 23. MAJA 11.00: šolska ura 12.00: Zvoki iz Češke 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Radijski orkester 14.00: Napovedi 18.00: Klavirski koncert 18.40: Človeški tipi jn značaji 19.00: Napovedi, poročila 19.30; Nac. ura 19.50: Deset minut zabave 20.00: Plošče 20.20: Roza. komedija 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri. SREDA 21. MAJA 12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Šramel 14.00: Napovedi 1N.00: Mladinska ura 18.40: Podlaga za odmero posrednih in neposrednih davkov 19.00; Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 19.50: Prirodo-pisni kotiček 20.00: Plošče 20.15: Prenos iz Zagreba: Koncert Hrvatskega obrtnega pevskega društva .lug« 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Kvartet mandolin. Konec ob 23. uri. MOŠKI 1 Za zdravljenje spolne slabosti seksualne impotence, za spolno slabost In za ojačitev funkcije spolnih žlez poskusite originalne neškodljive HORMO-SEKS-pilule Dobe se v vseh lekarnah. 30 pilul .... beznivo, nima smisla, da bi bili z njimi surovi.« Ko je Blom zaslišal te besede, med vožnjo skočil iz tramvaja. je Izdaja za konsorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek - vsi v Ljubljani. .Ml