Božično drevesce. F. M. Dostojevski. Pr. b. Ali ste že opazili včasih male dečke, ki pred božičem po ulicah blcdijo ia beračijo? Lahko so oblečeai, kakcr po Ietu; staro ponošeao ruto imajo trdao ovito okoli vratu in Beprenehoma se vrteč okoli tebe ti poaavljajo svojo naučeao prošajo. Zebe vas, bitite, da bi kar najprej bili v toplo zaknrjeBi sobi, in zato se gotovo nemalo jezite na pcbaline, kateri okoli vas tekajo ia vas zadržujejo. A vendar so med Bjimi tudi maogi, ki po pravici zaslužijo vašo milosrčBost! Toda o sličBem dečku vam ne mislim pripovedovati. Ta, o katerem hočera govoriti, je bil za beračeBje še premajhen. Bil je star kakib Sest let ali še toliko ae. Mogoče, da bi ga za eao ali dve leii tadi poslali beračit. Pa k stvari! Bilo je zgcdaj zjutraj. Ubožec se je prebudil v vlažai podzemski kamrici, ki je bila boli kleti podobaa, kakor staaovaaja. Dečkova obleka ]e bila tako raztrgaaa, da se je Se komaj skupaj držala. Sedel je aa aekem zaboju ia si kratil čas s tem, da je opazoval, kako se njegova sapa vzdiguje v megli proti visoko obokaaema strcpu. Bil je lačefl, are so miaevale. Vsak hip je pristopal k ubožnemu ležiSčn, kjer je ležala mati hudo bolaaa. Mesto pernic je bilo tu aekoliko slame, a pod giavo si je dela culico mesto mehkega zglavja. Kaka usoda jo je privedla tu sem? Brezdvomno je prišla od aekod daleč ia tu zbolela. Bilo je pred božičaimi prazaiki ia zato ostalih prebivalcev te podzemske lukaje ai bilo doma. Le v jedaem kota je zdihovala 801etna starka, katero je pri vsej bedi še mučil protia. Še pred nedavaim je bila pestuBja, a sedaj je zgrbaačeaa ia oslabela čakala, kdaj da pride smrt po ajo. Vedao se je hudovala, godrajala in zmerjala faateka, ki se je je vedao bolj bal. A vendar je stikal in iskal okoli. V veži je naSel malo vode, zastonj pa je brskal le po kosu ali trdi akornjici kruha. In zopet se je približal ma- teriaemu ležišču, jo budil ia klical, ker bal se je in nekako tesao mu je prihajalo v tej temi. Nastal je večer ia nikdo ni prižgal luči. Deček je tipal včasih po materiaemu obiičju ia ni mogel umeti, zakaj da je tako mrzla ia se ne zgane. Potem si je zopet dibal na rokice ia male prstece, da bi se vsaj aekoliko pogrel. Zraven matere je Bašel svojo čepico, del si jo aa giavo ia se aeopazno splazil iz tega podzemskega brioga. Hotei je to storiti že davao, a bal se je velikega psa, ki je lajal na stopaicah. Sledajič je bil na uliei. Ah, dobri Bog, kako veUko roesto je to! Vsepovsod polno lučij! Toliko jjh Se Bi videl, odkar živi. Tako temao je bilo nasproti temu v rodai vasici, kjer je svetila le jedaa svetilka ia v okaih se luč niti videla ai, ker so bila okaa z ledom omrežena. Zvečer, ko se je zmračilo, se ni nikdo Ba cesti prikazal. Vsi so se zapirali po kočah, le psi so lajali zuaaj. Zato pa se je krasno bivalo v sobici, toplo ia ljubko. Tudi lakote ai pozaal, a tukaj ? Bog nebeSki! Eo bi le koSček kruha imel, ali vsaj skorajico, da bi ga glad dalje ne mučil. Ali kako je tukaj vse Sumao ifl kako živo! Toliko lučij, ljudij, koBj, vozov! Ko bi le Be bil tak mraz. Ljudje drvijo aaprej, butajoč se, pa za Bjega se aikdo ae zmeai, aikdo ne mara vpokojiti ajegovega gladu, kateri vedno silaeji in silneji prihaja. Naeakrat |e zavil v drugo ulico. Oh, kako je široka ia veadar mora paziti, da ga ae pohodijo. Pa glej tam velikansko, razsvetljeao okno, kaj je to? Tam aa tem steklom je aekaka velikaaska sobaaa ia v nji drevo, ki sega do stropa. Zares, to je božičao drevesce, okraSeao z zlatimi, srebrnimi in pestrimi papirčki ia verižicami in aa Bjem toliko sladčic ia jabolkl Pod drevesom leže puaice ia mali koajički, ah, to je krasota! Po sobaai teka polao otrok, vsi so lepo in čisto oblečeai, Salijo se, igrajo se, skačejo, jedo in pijejo. Ubogi deček vse to vidi, sliSi, se čudi, da, smehlja se, pa pri vsem tem zopet ter še huje začuti svojo bedo. Noge ga začaejo boleti, roke so mraza zarudele, prsteki se ne dajo pregibati ia že se ne smehlja več — gorko plače ia v treautku teka dalje. Na mah se ustavi pri drugem okan in vidi drugo sobo z božičaira drevescem ia na mizi je polao potic vseh mogočih vrst. Okoli mize sedi gospcda in deli pecivo vsakemu, kdor pride. Naš revček se bojazljivo približa k durim; duri se odpro in on stoji kakor omamljeB, kajti vse kriči na cjega ia mu kaže, aaj se odstraai. No veadar pristopi eaa izmed gospa k ajemu, mu poda rnali deaar Ba rcko ter mu takoj odpre dari: ubogi otrok se prestraSi ia ker ima čisto otrple roke, mu deaar pade iz roke in se po zernlji dalje potaCe, hitro odciBglja — a kam? Tega sam ne ve. Ia zopet stoji pred oknom, okoli katerega se stiska maožica Ijudij. Tam za velikim steklom se tri prekrasae puačike vite kakor žive, lepo opravljeae v rudečo iB zeleno obleko. Mali, stari možiček sedi zraven na stolu ia pregiba z roko, kakor bi igral z aekakim ločecem, ostali pa pri tem kimajo z glavicami po taktu ia se zdaj pa zdaj spoKledajo. Tadi asta odpirajo, kakor bi govorili. Škoda, da se veakaj ae sliši, Medtem Bekdo zravea ajega razlaga, da so to le punčike. Ib temu se zopet smeje. Zares, takih igračic še aikdar ni videl v vsem svojem življeBju. V tem začuti, kako ga je aekdo potegail zadaj za sukajico; aaglo se obrae ter zagleda pred seboj pouličajaka, že odraslega, ki ga udari ia mu zbije čepico z glave. Nastavi mu Se nogo, deček se izpotakae in telebi na tla. Nekdo izmed okoli stoječih se zadere, ubožec preplašen hitro vstaae in zbeži, kar ga aoge neso. Naposled je dospel do velikega dvoriSča, kjer je bil v zadfljem delu aaložea velik kup drv. »Tu je popolaoma temno«, misli si, »tu se morebiti skrijem, da me ne najde aikdo več.< Kar je mislil, je tudi storil in za treautek je že ležal za kapom polen. Strahu se ai niti upal dibati. Spočetka je drgetal od zime, pa kmalu mu je postalo nekako nenavadno prijetao in mehko. Ročice in fložice ga niso več bolele ia po telesn, se mu je zdelo, da se mu razliva toplota, tako toplo kakor pri pe-čiki doma. Skrčil in zvil se je še bolj ia ... zaspal.Prebudil se je Se eakrat in si prigovarjal: »Nekoliko sarno še se spočijem ia potem pa pojdem spet gledat oaib igračic«. Ia zaova spi. V spanju vidi vse polnoigračic ter se smehlja. Ah, kako je vse to lepo! Ia pri vsem tem se mu zdi, da tnu mati prepeva pri zibki in ga aspava ... »Mamica, že spim, — že spim!« je žepetal ia se bolj privijal h kupu drv. »Pojdi z maao, deček, povedem te k božičaemu drevesa«, govori mu Bezaan, a mili glas. Ib zdi se mu, da je to glas ljubljeae mamice. Ne, to Bi mamica, to je nekdo drugi. SklaBja se nad njim ia aaeakrat čuti, da ga to Bezaaao bitje nežao ia ijubezajivo objema. Med tem žari velika luč, tako velikaaska ia rau sveti aasproti- Aj, kako prekrasao je to božičao drevesce! Veadar to Bi samo jedao drevesee, dolga vrsta jih je, aa ajih polno lučic ia igračic — vse polao. Vse se lesketa ia miglja, pa kaj vse to pomeai? Puačike rastejo, čudi se — glej, to so sami otroci in pravi, živi! Objemajo ga, poljabljajo, vedejo za roko daleč ia on gre... Naeakrat stoji mati pred ajim, gladi ga in se mu sladko smehlja .... >Mamica, mamica, ab, tu je krasao!« Sepeta ia zopet ga poljubljajo ti otroci. »Kdo ste?« iih vpraSa zvedavo. »Mi? odgovarjajo mu iB razlagajo, da so bili vsi takovi otroci ko ob, pa da so od bede umrli, zmrzaili, ia da je to drevesce Jezaščkovo, kateri ga je priredil ia okrasil Bjim. Sedaj so takaj, so angeljčki pri JezuSčku, kateri je ima tako rad ia blagoslavlja tadi te njih dobre matere. Ia te ajihove matere stojijo aa straai, pozaajo svoje otroke, jih poljubujejo ia zibajo, da bi ne plakali sedaj več, ker so v aebesib. Drugo jutro je aaSel hlapec malo mrtvo truplo zmrzlega dečka aa dvoriSču za kupom drv. Maogi so se solzili.... Hvala Bogu! Zdi se, da veadar ai umrla ljubezen med ljudmi. Ali je veadar samo tam med aageljčki?