Temeljna teza, ki jo avtor zagovarja, izhaja iz njegovega prepričanja, da pri preučevanju kulturnih fenomenov ne smemo upoštevati zgolj oblike, v kateri se umetniško delo, kot nosilec specifične kulture, pojavlja, ali le strategije mišljenja, s katerim si posamezniki razlagajo umetnino v nekem kulturnem kontekstu, ampak je za pravilno razumevanje nekega kulturnega pojava potrebno vključiti preučevanje tudi kognitivne (senzorne) procese v posameznikovem telesu. Zato da bi pokazal ustreznost metodološkega premika v preučevanju kulturnih pojavov, se avtor članka loteva interpretacije fenomena gotske umetnosti poznega srednjega veka. Avtor zagovarja tezo, da si je v srednjem veku živeči posameznik ob vstopu v gotsko katedralo lahko razlagal doživete senzorne občutke kot doživetje boga tudi zaradi kombinacije delovanja treh negativnih umetniških izraznih sredstev za sveto in intenzivnosti senzornih dražljajev zaradi vdora svetlobe skozi barvne vitraže.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-WP2ND2XC

COBISSID

3106377

Objavljeno

14.10.2016

Metapodatki

Citiranje

APA:

Krpič, Tomaž (1999). Gotska katedrala: uporaba kognitivne teorije v družboslovju pri pojasnjevanju nekaterih estetskih družbenih fenomenov. Časopis za kritiko znanosti, letnik 27, številka 194, str. 157-170. URN:NBN:SI:DOC-WP2ND2XC from http://www.dlib.si

MLA:

Krpič, Tomaž. "Gotska katedrala: uporaba kognitivne teorije v družboslovju pri pojasnjevanju nekaterih estetskih družbenih fenomenov." Časopis za kritiko znanosti letnik 27. številka 194 (1999) str. 157-170.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WP2ND2XC>

Časopis za kritiko znanosti
1973-
(Zbirni zapis)