„DOM  IN SVETi' 1892, štev. 8.
383
leta 1858. obširneje > Origines catoliques de 1'eglise Russe« v časniku »XpiieTiaHCKoe iTeme«. (Christjanskoje čtenije). Leta 1859. je izdal prvi zvezek svojega dela ».iHTOBCKaa u,epKOBHaH yma«, (Litovskaja cerkovnaja unija), 1. 1873. HcTopia Boscoe^HHeHia 3ana/i,Ho-pyccKHxi> vmaroBt CTa-Pbixt> BpeMem.« (Istorija vozsojedinenija za-padno russkicln.  unijatov starvchi.   vremeni,).
Mihael Kojalovič je bil rojen 1. 1828. v Kuz-nici (Gov. Grodno). Izobraževal se je v seminarju v Supraslskem. pozneje v Vilni in naposled na petrograjski akademiji, kjer je tudi leta 1855. dokončal svoje študije in bil v doktorja povzdig-njen. Kako je deloval na akademiji, bilo je prej omenjeno.
Druga  slovstva.
»Mittheilungen des Musealvereines fiir Krain.« Herausgegeben von dessen Aus-schusse. Fiinfter Jahrgang. Erste Abtheilung: Historischer Theil. Laibach. 1892. Tak je naslov drugi knjigi, katero je izdalo letos muzejsko društvo. V uvodu je opisana najprej društvena kronika preteklega leta, potem račun, pregled društev (102), s katerimi muzejsko društvo zamenja knjige, imenik vseh udov in odbor. — Slede" zgodovinske razprave. Prof. J. Wallner opisuje pod naslovom »Krain und das Kii-stenland   zu   Beginne   des  osterreichi-
Naše slikea Danes nam ni treba govoriti mnogo o slikah te številke. Le o dveh izprego-vorimo nekoliko.
Iz prijazne roke nam je došla lepa ilustracija pesmi: »Sveti kelih« na str. 361. Podoba, kakor tudi pesem slonita na tem-le poročilu v »Mittheilg. des histor. Vereins fiir Krain« 1858., stran 47: »Bemerkensvverth — — ein daselbst (bei der Pfarrkirche St. Peter) verwahrter, iiber 250 Jahre alter silberner Kelch, an dessen Sohle folgende merkwiirdige gesehichtliche Nachricht eingraviert ist: ,Calicem hunc nobilis vir D. Mathias Posarell obtulit congiarium Divae Vir-gini Mariae Assumptae, quem emerat arino MDCV a Curatore Domini a Weisseneck. Stvriae provincialis, in Familia ultimi Lutberani, hic ex eo potare vice Quandam sacerdotes, in missa calicem sumentes, imitans his verbis: » Sic popi calicem exbauriunt,« retrorum lapsus, ce-rebrum pavimento illisit et fudit, et mortuus est. Actum in arce Weisseneck circa "VVildon, ad Muram sita.'« — Čitateljem, ki ne znajo latinščine, podajemo ob kratkem vsebino tega poročila. Pri.sv. Petru v Ljubljani hranijo masno kupo, ki ima na stojalu znamenit napis. Ta napis pravi namreč, da je neki luteranec iz kupe
schen Erbfolgekrieges« (1—56) obširno, v koliko je bila v dotiki imenovana vojska z našo domovino. — Učitelj K. Crnologar poroča o nagrobnem spomeniku vojvodinje Viride v Sti-čini: »Der Grabstein der Herzogin Vi-ridis in Sittich« (57—64). — Zanimiva je S. Rutarjeva črtica o nekdanji plovitvi po Ljubljanici: »Zur Schiffahrt auf der Laibach« (65—82\ katera je po gradbi južne železnice propala. — Dalje priobčuje prof. Jul. Wallner do-slovno star urbar bistrskega samostana: »Wirt-schaftliche Verhaltnisse und Hausord-nung der Karthause Freudenthal im Jahre 1659« (83—99). Priobčeni urbar je tehten prispevek k slovenski, tako malo poznani monasterijologiji. Le-ta urbar nam je živa priča o vestnem, modrem in Ijudomilem vladanju nekdanjih kartuzijanov. Kot dodatek knjigi slede »Glossarienfragmente des stadtischen Archivs zu Laibach,« sp. J.Šorn (100—117). »Mittheilimgen des Musealvereines fiir Krain,« . . . Fiinfter Jahrgang. Zweite Abtheilung: NaturkundlicherTheil. Ta knjiga ob-seza le dva spisa: prof. W. Voss zvršuje svojo »Mvcologia Carniolica« (1—84), o čemer je pisal že v prejšnjih dveh letnikih. Koncem spisa je jako umesten abecedni imenik vseh naštetih rastlin. — Prof. Ferd. Seidl nadaljuje (85—117) svojo jako natančno in temeljito sestavljeno razpravo »Das Kli ma von Krain.«
J. Benko.
vino pil in pri tem oponašal katoliške mašnike, ki zavživajo iz kupe, rekoč: Tako praznijo popi kupo (kelih). A luteranec se je takoj zvrnil na tla in si glavo razbil. Ono kupo je nekdo kupil 1. 1605. in podaril M. B. v nebo vzeti. — Ta dogodek je naš umetnik pokazal v celotni sliki jako umno. One besede luterančeve čitaš na progi, ki se vije proti tlem. Zadostuj to, saj mislimo, da si bodo drugo raztolmačili čitatelji sami. Zastran te znamenite kupe še pripomnim, kar sem slišal, da je bila namreč v Štepanji Vasi, v podružnici sv. Petra menda last kapelice »Božjega groba«. A od tam je bila nekam prenesena, ne vem, kam. Morebiti nam prijatelji kaj več povedo.
Še nekaj besedij o grbu stenografov, ki ga je sestavil in narisal za naš list gosp. J. Ze-plichal. Izvirna slika tega grba je v lepih barvah. Modri ščit je vprek razdeljen z belim trakom in kaže zgoraj viseč zlat plamen, kot znamenje jezika in govora, kakor tudi duha in razuma, kateri vodi spretno roko stenografovo. Spodaj vidimo značilno znamenje stenografije, namreč kvišku obrnjeno belo-kriiato roko, držečo pisalo. Roka je ravnokar na trak napisala s steno-grafičnimi pismeni geslo: »Fugax oratio tenea-
Razne stvari.