plačana v gotovini. v.
Leto XVm., št. 116
Ljubljana, petek 21, maja 1937
Cena 2 Din
Upravmfitvo, L,juDl;}ana, tCnafljeva ulica S — Telefon St. 8122, 3123, 3124, 8125, 8126.
Ibseratoi oddeleit: LJubljana, Selen-burgova ul 6 — TeL 3392, 3492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11 — Telefon St 2455.
1 Podružnica Celje: Kocenova ul St. i Telefon St. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub-ljana št. 11.842, Praga čisto 78.180, Wien št 105.241.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3128. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon St. 2440, Celje, Strossmayerj eva ulica štev. 1, telefon St- 65.
Rokopisi se ne vračajo
Italijanski vladarski obisk v Budimpešti
Italijanska kraljevska dvojica je bila v Budimpešti sprejeta z izredno pom-poznimi svečanostmi in z vsem sijajem ki ga premore madžarsko fevdalstvo. Sprejem je pokazal tudi na zunaj, kako veseli so v Budimpešti italijanskega državnega obiska in kako velik pomen mu pripisujejo. Zato je razumljivo, da mu posveča veliko pozornost tudi evropski tisk, katerega politične kolone so bile sicer zadnji teden napolnjene skoro izključno z dogajanji svetovnega pomena, ki jih je angleško kronanje sprožilo v Londonu in nato v Parizu.
Službeni obiski državnih poglavarjev y tujih državah niso tako pogosti, kakor so danes medsebojni obiski državnikov in diplomatov. Zato že sami po sebi vzbujajo večjo pozornost, čeprav je jasno, da pri njih po navadi ne gre za kovanje novih političnih smeri, marveč predvsem za utrditev že danega položaja, torej za manifestacijo. Taka manifestacija je tudi italijanski obisk v madžarski prestolnici. Mnoga zna-Čenja vzbujajo nado, da gre za manifestacijo, ki bo utrdila in pospešila napredujočo konsolidacijo Podunavja.
Malo je dandanes v Evropi področij, ki bi bila predmet tolike tako mnogo-stranske in hkrati tako raznolične pozornosti, kakor je naše Podunavje. Saj je Podunavje postalo nekako slično področje, za kakršno je pred vojno veljal v očeh evropske politične publike Balkan in kakršno je v igri diplomatov in državnikov v resnici bil. Danes se je na Balkanu izvedla koncentracija političnih in kulturnih sil. Bolj in bolj se z njegovega področja izločajo tuji vplivi in bolj in bolj se uveljavlja njegova osamosvojitev. Za igro velesil je tu vedno manj prostora in prilike.
Podunavje na žalost še ni tako osamosvojeno in konsolidirano. Tu je še mesta za vplive od zunaj, pač zaradi tega, ker so na tem področju še vedno člnitelji, ki si mislijo, da bodo mogli svoje načrte izvesti in svoje cilje doseči r zunanjo pomočjo. Vsaj do najnovejšega časa je še bilo tako. Sedaj se kažejo znaki iztreznjenja in preorientaci-je. znaki, ki vzbujajo nado, da bo tudi Podunavje krenilo po samozavestni poti nekdaj tako zaničevanega Balkana in samo uredilo svoje zadeve v korist svojih narodov in v korist vse Evrope. Zato je razumljiva pozornost, s katero spremljajo razvoj položaja in razmer ob srednjem Dunavu ne le v vseh zainteresiranih, marveč tudi v direktno ne zainteresiranih državah.
V gotovem pogledu je položaj tudi v Podunavju že nekaj let sem ustaljen. Že davno ni več področje, od koder bi prihajala presenečenja in kjer bi se mogla ustvarjati čez noč drugačna situacija. Razvoj se vrši postopno in, lahko bi rekli, logično. Vplivi, ki se tu uveljavljajo, so znani in deloma tudi vidni. Vidi pa se tudi, kako se bolj in bolj pojavlja zdravi instinkt podunavskih narodov samih, instinkt, ki stremi k osamosvojitvi in konsolidaciji.
Madžarska spada med najmanjše po-dunavske države, a vendar je res, da zavisi v prvi vrsti od nje, v kakem tempu bosta napredovali osamosvojitev in konsolidacija osrčja Evrope. Še mnogo bclj, kakor svojevrstni položaj Avstrije in razvoj avstrijske politike, je in-transigentni in fantastični madžarski revizionizem oviral politično in gospodarsko ozdravljenje srednje Evrope. Kljub naštetim razočaranjem, ki so jih doživeli, so vladajoči madžarski činite-lji vedno na novo računali na čudežno pomoč nekod od zunaj. Iskali so zaščite in podpore v vseh smereh, dobili marsikdaj in marsikje tudi razne obljube, ki morda niso bile neresno mišljene. Da je kljub temu vedno ostalo le pri teoretičnih izrazih simpatij, to dejstvo bi moralo biti tudi Madžarom zadosten dokaz, da je novo stanje v Podunavju tako trdno zasidrano v dejanskem stanju stvari samih in v njihovih realnih osnovah, da je vsakršna revizija nemogoča.
Ko je Nemčija od zmage hitlerizma začela aktivno posegati v podunavsko področje, se je kmalu pokazalo, da računa z drugimi in drugače orientiranimi silami, kakor s pogonsko silo madžarskega revizionizma. In ko se je Italija po svoji zmagi v Abesiniji odločila k konstruktivni politiki v Podunavju, se je isto pokazalo tudi z njene strani. Obe velesili, ki neposredno mejita na Podunavje, sta priznali zdrave in močne sile mladega nacionalnega življenja, ki se uveljavlja na nekdanjem ozemlju habsburške monarhije. Njuna politika zadnjega časa znači zlasti afirmacijo živih balkanskih generacij, a s tem posebej tudi negacijo revizioni-stičnih prizadevanj.
Ta razvoj je bil morda za mnoge kroge na Madžarskem še hudo razočaranje. Za druge kroge, in to ne slabše ali manj vredne, pa je bil potrdilo njihovega spo znanja, da je tudi bodočnost Madžarske le v pozitivni in konstruktivni politiki, ki pozna pred seboj realne cilje. Mnoga znamenja kažejo, da je x tem ta-
FRANCIJA BODRI AVSTRIJO
Posvetovanja avstrijskega zunanjega ministra dr. Schmidta s francoskim zunanjim m inistrom Delbosom
Pariz. 20. maja. b. Glavno točko Semjdto-vega pariškega obiska, je tvoril nedvomno njegov včerajšnji sestanek s francoskim zunanjim ministrom Delbosom. Razgovor je trajal nad eno uro. Podrobnosti o tem zaupnem razgovoru 6eveda niso znane, vendar se iz informiranih krogov doznava, da je bil nedvomno v ospredju problem nove ureditve srednjeevropskega položaja. V uradnih krogih zatrjujejo, da so bili razgovori konstruktivni in da se niso omejili zgolj na izmenjavo misij. Avstrija je danes po pariški presoji glavni element srednjeevropskega ravnotežja in sicer prav zaradi odločnosti sedanjega Schuschnjggovega kabineta, ki je nasproten vsaki formaciji blokov v Podunavju. Delbos je pokazal za stališče avstrijske vlade popolno razumevanje, saj je znano, da je preprečemje novih mednarodnih front eden izmed temeljev sedanje francoske zunanje politike.
Zanimlvj eo tudi komentarji pariškega časopisja k Schmidtovim razgovorom. Sauer-we;n poudarja na primer v »Pariš Soir«; Avstrija si lahko še ma-nj kakor druge male države dovoli luksus izvajanja nekakšne frontaške politike. Avstrijska politika sloni na temelju ohranitve ravnotežja. Francija kaže za tako politiko popolno razumevanje. Dr. Schmidt naj se nikar ne boji, da ga bomo skušali pridobita za politiko, ki bi Avstrijo postavila v nasprotje z njenimi sosedi. Državni podtajnik bo nasprotno v Parizu dobil zadostno oporo za vztrajanje na zunanjepolitični smeri, kj jo je s tolikim pogumom začrtal kancelar dT. Schuschnigg
pred tedni, ko je z močnim poudarkom izjavil; »Ako se borimo za lastno samostojnost in neodvisnost, to še ne pomeni, da ne želimo storiti vse za ohranitev evropskega miru.« Londonski in pariški razgovori so nedvomno pripomogli, da je Avstrija še bolj utrdila svoje odnošaje do Anglije in Francije. ne da hi se ji bilo zaradi tega treba odpovedati politiki, ki jo z vso energijo zastopa.
Schmidt: Odprta vrata
Pariz, 20. maja. o. Avstrijski zunanji minister dr. Schmidt je danes zapustil Pariz. Pred svojim odhodom je sprejel novinarje in jim podal daljšo izjavo, v kateri je med drugim naglasil:
Politična smer Avstrije je določena po sporazumu z Nemčijo in po rimskih protokolih, kar pa dopušča odprta vrata vsem drugim državam. Avstrija zavzema stališče, da se prijateljstvo napram eni državi ne sme tolmačiti že za sovražno akcijo napram drugi državi. Iz Benetk smo se vrnili zadovoljni in je le vladajoči nervoz-nosti v evropski mednarodni politiki pripisati, da so se v zvezi s tem pojavili razni vznemirljivi komentarji. Avstrija nima nobenega vzroka, da bi se kakorkoli vznemirjala. Vsemu svetu je potreben mir, a vsaka država si želi zagotoviti svoj mir na svoj način. Razgovori, ki sem jih imel v Londonu, so pokazali veliko zanimanje Anglije za probleme srednje Evrope. Izjave, ki sem jih preiel v Parizu, so za Avstrijo izredno pomirljive. Kar se tiče od-
Britanski imperij
in vojna možnost
Zanimiva obrambna razprava na imperijski konferenci
v Londonu
London, 20. maja, o. V diplomatskih krogih izjavljajo, da se sučejo posvetovanja na britanski imperijski konferenci v glavnem okrog obrambe imperija. Zunanji minister Eden je zahteval od ministrskih predsednikov dominionov točna pojasnila, kedaj more Anglija računati na njiihovo podporo za primer oboroženega konflikta. Domrnionom je zagotovil, da lahko v vsakem primeru računajo na pomoč Anglije.
Glede možnosti konfliktov v vzhodni in srednji Evropi vladajo na konferenci različna naziranja. Angleška vlada je že večkrat naglasila, da na tem področju Evrope ni prevzela nobenih posebnih obveznosti razen onih, ki izvirajo iz pakta Društva narodov. Angleško oboroževanje ne služi
nikakim napadalnem namenom, marveč ' sa.mo lastni obrambi.
Eden ni mogel dati dominionom zagotovila da se Anglija v nobenem primeru ne bo vmešala v vojno, ki bi morda izbruhnila na evropskem kontinentu. Naglasil je le, da bi bila dolžnost dominionov, priskočiti Angliji na pcmoč, če bi jo njeni življenjski interesi prisilili, da sodeluje tudi v evropski kontinentalni vojni. O tem vprašanju se sedaj vrši glavna razprava na imperijski konferenci.
Ba!dwin v avdienci pri knezu namestniku Pavlu
London, 20. maja. AA. Danes ob 16.30 je Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle sprejel v avdienci predsednika britanske vlade Baldvvina.
Delbos v Bruslju
Razgovori o možnosti zaklfučltve pakta o nenapadanju
z Nemčijo
Bruselj, 20. maja. a Ob 12.30 je prispel v Bruselj francoski zunanji minister Delbos na oficielni obisk, ki bo trajal dva dni. Na kolodvoru sta ga pozdravila belgijski ministrski predsednik Van Zeeland in zunanji minister Spaak. Popoldne je imel Delbos najprej dve uri dolg razgovor z Van Zeelandom, nato pa se je sestal z zunanjim ministrom Spaakom. Jutri dopoldne bo Delbosa sprejel v avdienco kralj Leopold. Popoldne bo imel Delbos zaključne razgovore z Van Zeelandom in Spaakom, zvečer pa bo odpotoval nazaj v Pariz. Kakor naglašajo v poučenih krogih, bo Delbos razpravljal z belgijskimi državniki predvsem o možnosti sklenitve nena-padalnega pakta z Nemčijo, če pristane na sklenitev nove lokarnske pogodbe. Na drugi strani bosta Delbos in Van Zeeland proučila dosedanje uspehe akcije, ki jo vodi Van Zeeland po nalogu angleške in francoske vlade za poglobitev mednarodnega gospodarskega sodelovanja. V splošnem bodo Delbosovi razgovori v Bruslju služili zgolj za izpopolnitev razgovorov, ki jih je nedavno imel z raznimi državniki angleški zunanji minister Eden.
Van Zeelandovo potovanje v Ameriko
Bruselj, 20. maja. AA. Tu potrjujejo, da bo predsednik vlade Van Zeeland odpotoval 11. junija v Newyork. Vkrcal se bo na »Berengarijo«, ki bo odplula iz Cherbourga
boru že večji del odločujočih madžarskih činiteljev.
Lahko si mislimo in v polni meri razumemo, da ta preokret za Madžarsko javnost ni lahek, saj je prehod na trda realna tla navadno vedno neprijeten. Zato tudi razumemo, da ga skušajo drapirati z novimi formulami, prirejenimi za novo razmerje. Razumemo tudi, da je bil veličasten sprejem, ki ga je Budimpešta priredila italijanski kraljevski dvojici, izraz srčne potrebe. Prepričani pa smo, da manifestacije, ki se te štiri dni vrstijo v lepi prestolnici ob Dunavu, ne morejo imeti drugega smisla in cilja od onih, ki sta obeležena v prijateljski pogodbi, sklenjeni pred pičlima dvema mesecema med Italijo in Jugoslavijo«
12. junija in bo prišla v Ameriko 18. junija. Van Zeelanda bo spremljal njegov osebni tajnik grof De Mez. Predsednik belgijske vlade želi. naj bj bil njegov obisk brez vsake svečanosti. Zato mu za sedaj ni podeljena nobena druga osebnost. V Zedinjenih državah bo ostal 12 dni. Pri tej priliki 6e bo sestal s predsednikom Rooseveltom. Njun razgovor bo največjega pomena za razvoj nadaljnje svetovne gospodarske politike.
Upor v Albaniji
Beograd, 20. maja. p. Vstaja v Albaniji še ni popolnoma likvidirana. Po poročilih vlade in mnoge številnih izjavah notranjega ministra Muse Juka je bil upor zatrt že v ponedeljek, vendar pa se čiščenje ozemlja, ki je bilo pod oblastjo upornikov, nadaljuje. Razpršeni vstaši se niso predali, gibljejo se vmapjših skupinah V okolici Argarokasbra, kar povzroča vladnim če*-tam mnogo truda pri vzpostavitvi oblasti. Izvršenih je bilo veliko število aretacij, vendar pa je težko ugocoviti točne številke. Po nekaterih verzijah je bilo aretiranih nad tisoč ljudi, na uradni strani pa trdijo, da jo hilo aretiranih nad 200 oseb, ki jih je Etem Toto izpustil iz zaporov ter 150, ki so sodelovali z njim v zarottl. Vzrok velikega nezadovoljstva med prebivalstvom v Albaniji so rarjae Ireforme, med drugim odstranitev fesa in feredže, velika davčna bremena, neizvedena agrarna reforma in drugo.
V Argirolcastro je prispelo politično sodišče, ki bo sodilo pod predsedstvom podpolkovnika Abidina Ksikua. Mnogi jetniki iz kaznilnice v Argirokastru, ki jih je Ml Eten Toto oprostil, so se prijavili oblastem. v bližini Valone go orožniki obkolili manjšo uporniško skupino, v kateri je najbrže tudi Eten Toto. Na planini Kur-veleši so prijeli bivšega poročnika AB Ni-vika.
Moscicki in Hodža obiščeta Bukarešto
Varšava, 20. maja. w. Po poročilih tukajšnjih listov bo predsednik Poljske republike Moscicki 7. junija odpotoval v Bus karešto na oficielni obisk.
Praga, 20. maja. g. >Venkov< poroča, da bo ministrski predsednik dr. Milan Hodža 13. junija ofjaieAno obiskal Bukarešto^
nošajev Avstrije do Nemčije, obstojajo res razne težkoče, ki pa izvirajo odtod, ker so se po sklenitvi sporazuma pojavili razni novi probieml, ki prej niso obstojali.
Prijateljsko razmerje z vsemi sosedi
Dunaj, 20. maja. o. Oficiozna >Wiener Zeitung« se bavi v daljšem članku z razgovori, ki jih je imel državni podtajnik zunanjega ministrstva Schmidt v Parizu. List naglaša, da so pretirane vesti inozemskega tiska, da bi nameravala avstrijska vlada izpremeniti svojo politiko in iskati opore in zaščite pri Franciji in Angliji. Avstrijska vlada vztraja slej ko prej na rimskih protokolih in želi lojalno izvajati sporazum z Nemčijo, kar pa je nikakor ne ovira, da ne bi iskala prijateljskih stikov tudi z drugimi državami, zlasti s sosedi. Kar se tiče razgovorov z Delbosom, je dobil dr. Schmidt zagotovilo, da bosta Francija in Anglija z vsemi sredstvi podpirali gospodarsko ozdravljenje. Podunavja. Ob tej priliki pogajanj za bodoči varnostni pakt v zapadni Evropi bodo še posebej upoštevani interesi Avstrije ln bosta Francija in Anglija zahtevali od Nemčije zadovoljiva jamstva za ohranitev avstrijske neodvisnosti, če bi bila neodvisnost Avstrije ogrožena, ji bosta Anglija hi Francija nudili vso podporo. Sploh obstoja med Parizom in Londonom dogovor, da bosta v vseh avstrijskih vprašanjih postopala soglasno.
Kaj pravijo v Rimu
Rim, 20. maja. o. V tukajšnjih političnih krogih so pazljivo spremljali razgovore, ki jih je imel avstrijski zunanji minister dr. Schmidt v Londonu in Parizu. V Rimu so trdno prepričani, da sta francoska in angleška vlada skušali odtegniti Avstrijo od osi Rim-Berlin in jo vključiti v svoje srednje-evropske kombinacije, vendar pa niti Eden niti Delbos ni mogel dati avstrijski vladi zadovoljivih jamstev za varnost Avstrije, ker se Anglija brani vsakih novih obveznosti, Francija pa se ne smatra dovolj močna, da bi mogla na lastno pest izvajati teko politiko. Dokler ne bo urejeno vprašanje obrambe britanskega imperija, ni misliti na to, da bi Anglija podprla tako francosko iniciativo. Zato Avstriji ne preostane ničesar drugega, kakor da še nadalje ostane zvesta rimskim rpotokolom ter sodeluje ob osi Rim-Berlin.
Anglija proti razbitju Male antante
London. 20. maja. o. Kakor zatrjujejo ▼ dobro poučenih krogih, sta zunanji minister Eden in poljskj zunanji minister Beck na včerajšnjem sestanku razpravljala o položaju v srednji in vzhodni Evropi. Eden je izjavil Becku. da dela angleška vlada skupno s francosko vlado za stabilizacijo razmer v tem delu Evrope, da pa se bosta Francija in Anglija uprli vsakemu poizkusu razbitja Male antante. V londonskih krogih smatrajo to Edenovo pojasnilo za posebno važno, ker je Beck pri svojem obisku v Bukarešti skušal pridobiti Rumunijo za izstop iz Male antante in priključitev k osi Rim — Berlin. Angleško-francoska intervencija v Bukarešti je tud; preprečila sklenitev sličnega sporazuma med Italijo in Rumunijo. kakor je bj] sklenjen med Italijo in Jugoslavijo.
Pred zasedanjem
Društva narodov
Na dnevnem redu so lokarnsko vprašanje, španska vojna, svetovno oboroževanje in abesinski problem
London, 20. maja. b. Ker je sedaj vlogo Londona v važnih mednarodnih razgovorih prevzel Pariz, se v Londonu kaže vedno večje zanimanje za bližnja ženevska posvetovanja, ki se začno z zasedanjem stalnega »veta Društva narodov dne 24. t- m. Kolikor je mogoče že sedaj zvedeti, bodo na dnevnem redu ženevskega zasedanja zlasti naslednja važna mednarodna vprašanja: lokarnsko vprašanje, sprejem Egipta v ženevsko ustanovo, aleksandret-ska zadeva, španska državljanska vojna, problem svetovnega oboroževanja ter zna-biti tudi abesinska zadeva.
Ali bo prišlo tudi do razprave o abe-sinskem vprašanju, bo odvisno predvsem od tega, ali bo abesinski cesar smatral še vedno za potrebno, da odpošlje svojo delegacijo v Ženevo. Samo po sebi se razume, i da se Italija zasedanj in dela Društva na- j rodov tako dolgo ne bo udeleževala, do- i
kler to vprašanje ne bo definitivno urejeno tako, kakor to ona želi.
Pariz, 20. maja. b. Včeraj se je vršila važna seja francoske vlade, ki je bila posvečena v glavnem zunanjepolitičnim vprašanjem. Zunanji minister Delbos je v zvezi s svojimi poslednjimi razgovori z raznimi evropskimi državniki, ki so se na povrat-ku s kronanja v Londonu ustavili tudi v Parizu, podal daljši ekspoze o sedanjem mednarodnem položaju, posebej pa tudi o svojih lastnih londonskih razgovorih.
Iz posebnih točk na programu včerajšnje seje vlade je bil tudi razgovor o bližnjem ženevskem zasedanju, ter je bila določena delegacija, ki bo zastopala Francijo. Razen zunanjega ministra Delbosa sta v njej kot člana še Paul-Boncour in Vienot, kot strokovnjaki pa Tessan, Mas-sigli in Basdevant.
ski kardinal proti tretjemu rajhu
Newyork, 20. maja. b. Iz Ohicaga poročajo, da je imel tamkajšnji kardinal Mun-delein pred 500 duhovniki in prelati daljši govor, v katerem je zelo ostro napadal narodno socialistično vlado Nemčije in njeno politiko napram katoliški cerkvi. Med drugim je izjavil, da je danes v Nemčiji sleherni drugi državljan zaupnik nemške vlade. Vlada hoče mlado generacijo vzgojiti v čisto poganskem duhu. Na vse navzoče je naslovil prošnjo, naj se v svojih molitvah spominjajo nemškega naroda, nemške duhov-ščne jn katoliške cerkve v Nemčiji sploh, kajti nikdar ni bila katoliška cerkev do sedaj tako brez moči. kakor je danes.
Kakor doznavajo nekateri tukajšnji listi iz Rima, je kardinal Mundelein nastopil proti tretjemu rajhu povsem na svojo roko, vendar pripominjajo v vatikanskih krogih, da je s svojim, izjavami zelo posrečeno izrazil tudi čustva in razpoloženje samega Vatikana. Zato so v informiranih krogih mnenja. da je pričakovati te dni novo poslabšanje odnošajev med katoliško cerkvijo in nemško državo.
Nemški protest v Vatikanu
Berlin, 20. maja. br. Nemška vlada je vložila pri ameriški vladi oster protest zaradi govora čikaškega nadškofa kardinala Mun-deleina. ki je obsodil postopanje narodno-socialističnega režima proti katoliški duhovščini.
30 ljudi žrtev požara
Berlin. 20. maja. w. V Poznanju je prj So v pretekli noči do velike požarne katastrofe. Med nevihto je udarila strela v velik,- rezervoar tovarne likerja. V hipu je eksplodiralo 10.000 litrov špirita. Zaradi viharja se je ogenj naglo širil in je zajel vso tovarno, nato pa še veliko fcvorojco papirja in tiskarno ter več stanovanjskih hjš. Skupno je pogorelo 62 objektov. Gasilcem se je šele proti poldnevu posrečilo, da so ogenj omejili in pogasili. Delavci tvornjce papirja so se komaj. rešili. 30 ljudi je zgorelo. Skoda znaša več milijonov.
V Haderslebenu v šlesviški pokrajini je danes dopoldne nastal požar v skladišču gume. Ogenj se je zaradi vetra razširil tudi na sosedna posiopia in je zgorelo tudi 6 velikih stanovanjskih hiš.
• J
Anglija predlaga splošen mirovni pakt
London, 20. maja. o. Kakor zatrjujejo v dobro poučenih krogih, je Anglija sprožila diplomatske razgovore o možnosti sklenitve splošnega mirovnega pakta za dobo 25 let. Zunanji minister Eden je že ob priliki kronanskih svečanosti načel to vprašanje pri razgovorih s predstavniki posameznih držav. Tudi z nemškim generalom Blombergom je razpravljal o tem predlogu. Kakor zatrjujejo, je naletela ta angleška iniciativa na povoljen sprejem in se nadejajo, da bo v kratkem prišlo do konkretnejših pogajanj.
Sandler in Munch v Berlinu
Berlin. 20. maja. b. V kratkem bosta prišla na uradni obisk v Berlin švedski zunanji minister Sandler in danski zunanji minister Munch. Razgovori, ki jih bosta imela z nemškimi državniki, bodo posvečeni izključno ureditvi gospodarskih odnošajev med Nemčijo in Švedsko na enj ter Nemčijo in Dansko na drugj strani. Za Nemčijo ti razgovori seveda ne bodo brez političnega pomena, ker so nemški napori za zagotovitev danskega zaledja za prehrano v primeru kakega oboroženega konflikta prav dobro znani. V veliki merj silijo Nemčijo k pospešitvi gospodarskih pogajanj z Dansko in Švedsko tudi znane gospodarske zveze, ki so jih pred kratkim začele sistematično urejati vse severne evropske države, združene v tako zvani »Oslo-kon venci jjc.
Aretacija nevarnega zločinca v Gradcu
Gradec, 20. maja. o. Pred 10 dnevi j« graška policija aretirala nekega sumljiv« ca, ki se je najprej izdajal za Karla Bučarja, doma iz Slovenije. Na podlagi uvedenih preiskav in poizvedb v drugih državah so sedaj ugotovili, da gre v resnici za Simona Novaka, rojenega v Radovljici, ki je bil 1. 1926 v Zagrebu obsojen zaradi umora neke ženske na smrt, pozneje pa pomiloščen na 20 let ječe. Dne 3. septembra 1933 je pobegnil iz kaznilnice v Lepo-glavi in se je nato potikal po raznih državah. že lani je bil v Gradcu obsojen zaradi tatvine na večmesečni zapor. Sedaj poizvedujejo, ali nima na vesti še kakih drugih kaznivih dejanj, nakar ga bodo iz-A,gQčttl ^ugoalovenskjin ohtanfflm,
Kraljevski dnevi v Pesti
Velika vojaška parada pred Italijansko kraljevsko dvojico — Madžarski tisk o pomenu obiska
= Petek. 2L T, 193d
Budimpešta, 20. maja. b. Dopoldne sta kralj Viktor Emanuel in regent Horthy izvršila revijo čet. nato pa s tribune v Andrassvjevi ulici prisostvovala s kraljico Heleno in princeso Marijo ter Horthyjevo soprogo defileju čet. Navzoči so bili tudi grof Ciano, členi madžarske vlade in diplomatskega zbora, spremstvo italijanskega vladarja in mnoge druge ugledne osebnosti. Množica je navdušeno pozdravljala italijanskega vladarja. Vreme je bilo zelo lepo in je uspeli defile napravil na gledalce odličen vtis. Opoldne je bil italijanski kraljevski par na obedu pri nadvojvodi Jožefu in nadvojvodinji Avgusti. Ob istem času je priredil madžarski zunanji minister Kanya obed na čast italijanskemu zunanjemu ministru grofu Cianu
Popoldne sta se italijanski kralj in regent Horthy udeležila lova v Godoloju. Zvečer je regent Horthy priredil italijanskima suverenoma slavnostno večerjo, ki ji je sledil ples.
Zdravici
Na snočnjem banketu je regent Horthy v svoji napitnici poudarjal, da je Italija priskočila Madžarski na pomoč, ko je madžarski narod preživljal svoje najtežje tre-nutKe. Madžarska se zaveda, da se ima v prvi vrsti Italiji zahvaliti, če zavzema danes v mednarodnem svetu zopet viden položaj. Korthy je nato omenil pomen rimskih protokolov, ki so tako na gospodarskem, kakor na političnem polju dovedli do popolnega uspeha.
Italijanski kralj je v svojem govoru izjavil, da je italijanski narod prežet z enakim prijateljstvom do Madžarske, ki se je v teka 100 let tako poglobilo, da ga ne more nihče več porušiti. Sodelovanje Italije in Mandžarske služi interesom trajnega miru v Evropi.
Italijanski kralj je poklonil predsedniku madžarske vlade svojo sliko v srebrnem okvirju.
Politični razgovori
Budimpešta, 20. maja. g. Danes popoldne so se nadaljevali včeraj pričeti razgovori med italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom in madžarskim ministrskim predsednikom dr. Daranyijem in zunanjim ministrom Kanyo. Razgovori so se nanašali predvsem na nadaljnjo poglobitev medsebojnih gospodarskih odnošajev nato pa so obravnavali politična vprašanja. Grof Ciano je obvestil madžarske državnike o najnovejših mednarodnih po-
litičnih dogodkih, v prvi vrsti o sklenitvi prijateljskega pakta z Jugoslavijo, o razgovorih Goringa v Rimu in o svojem potovanju v Albanijo. Madžarski zunanji minister Kanya pa je obvestil grofa Ciana o rezultatih svojih razgovorov v Londonu. O razgovorih, ki se bodo jutri nadaljevali, bo na dan odhoda italijanskega kralja objavljen uradni komunike.
Listi obširno pišejo o obisku Italijanskega kralja, vendar pa se skrbno izogibajo vsem političnim prerokovanjem in se omejujejo zgolj na proslavljanje italijanskega prijateljstva. »Pesti Naplo« piše med dru-g m, da so v Evropi na delu sile, ki bi hotele porušiti italijansko-madžarsko prijateljstvo. Še v zadnjem trenutku so se širile vesti, da bo namesto italijanskega kralja in kraljice prispel na obisk v Budimpešto samo italijanski prestolonaslednik. Sedanji sestanek italijanskih in madžarskih državnikov je že dvanajsti po sklenitvi prijateljskega pakta 1. 1927. Od takrat^ se je mednarodni položaj Madžarske že znatno popravil in okrepil. Madžarski narod se zaveda, da se ima za to zahvaliti v prvi vrsti podpori Italije. »Pester Llovd« smatra, da obisk italijanskega kralja ni samo zunanja manifestacija, marveč krona dolgoletnega procesa. Madžarska je bila vedno tudi v kulturnem pogledu navezana na Rim. V madžarski kulturi je vse polno vidnih znakov in dokazov globokega vpliva latinske kulture. Organ ministrskega predsednika »Fuggetlenseg« objavlja uvodnik v italijanskem jeziku, v katerem med drugim navaja izjavo Mussolinija, da igra Madžarska, čeprav majhna država, veliko vlogo v evropski politiki. »Pesti Hirlap« objavlja članek voditelja madžarskih reviziOnistov Franca Herczega, ki podčrtava, da je savojska dinastija imela vedno srečno roko v mednarodni politiki in je zato tudi ta obisk smatrati za važno politično manifestacijo. Pod geslom »Avanti Savoia« bo Madžarska vedno hodila po poti napredka in razvoja.
Huda nesreča pri sprejemu
Budimpešta, 20. maja. o. šele danes se je zvedelo, da se je pri včerajšnjem sprejemu italijanskega kraljevskega para pripetila huda nesreča. Na Mussolinijevem trgu, kjer je italijanskega kralja pozdravil budimpeštanski župan, se je porušila tribuna, na kateri je bilo mnogo šolskih otrok. 65 otrok je bilo ranjenih, število mutvdh pa dcslej ni znano.
Beležke
Jugoslovenski kulturni klub v Beogradu
Kot odgovor na ustanovitev znanega Srbskega kulturnega kluba se je v Beogradu sprožila akcija, da bi se osnovalo posebno Jugoslovensko kulturno društvo. Akcija je bila intenzivno izvedena in v sredo zvečer je bil v prostorih Fmncoskega kluba že ustanovni občni zbor Hvega društva. Zbralo 8°. je veliko število prosvetnih in javnih delavcev. Zborovanje je otvoril univ. prof. dr. Ivo Djaja, ki je po kratkem pozdravu predlaga' za predsednika zborovanja dr. Štefana Sagadina, predsednika državnega sveta. Njegov predlog je bil soglasno spre- . jet. Dr. Sagadin je na kratko razvil pro- I temi besedami so pri »Slovencu« ozna-
v. _____ J. »A	1	...	_	I	_1 •	J_____1 _ . I_ ____!____' 1 •	«
O pravnem čutu in morali
Včerajšnji »Slovenec« nam je v svojem uvodniku nedvoumno razložil, v čem je bistvo javorskega zločina. Njegovi zaključki so: Javorski zločin je dogodek, ki bi smel razburiti komaj eno vas in jo za nekaj dni vreči iz tečajev; o tem, po svojem pomenu majhnem dogodku se pri nas piše, kakor se ni pisalo o nobeni toči ali poplavi; zločin na Javoru pa gotovo ni najtežji v vrsti zločinov na naši zemlji; do smrti pretepsti mater ali ubiti zakonskega druga ali starše, je gotovo težji zločin; zločin na Javoru tudi po svojih naravnih posledicah ni najhujši, saj ni ostalo za njim nobenih sirot, starčkov ali pohabljencev...
Parada 145 vojnih ladij
Veličastna zaključitev kronanskih svečanosti v Angliji
Portsmouth, 20. maja. o. Danes so bile
kronanske svečanosti zaključene z veliko po morsko parado. Pri tej priliki se je na južni obali Anglije pri Portsmouthu zbralo največje število vojnih in trgovski hladij, kar jih je kdaj bilo zbranih na enem mestu. že v ranih jutranjih urah so prihajale na obalo nepregledne množice, od vseh strani pa so vozili številni potniški parniki izletnike iz vsega britanskega imperija, ki so želeli prisostvovati tej redki svečanosti. Vreme je bilo izredno krasno.
Kralj in kraljica sta se že snoči vkrcala s princeso Elizabeto na kraljevsko jahto »Victoria and Albert«. Dopoldne je kralj v družbi kraljice, princese Elizabete ter vojvode in vojvodinje Kentske obiskal zgodovinsko ladjo »Nelson« ter izkazal čast slavnemu admiralu. Nato se je vrnil na jahto in sprejel poveljnike britanske vojne mornarice, še preden je izkazal čast Nel-sonovemu spominu, je sprejel na svoji jahti vse tuje častnike in jim izročil kolajne v spomin na kronanje.
V Portsmouthu je bilo danes enako razpoloženje, kakor je vladalo med kronanjem v Londonu. Na pomorski paradi so bile prvič zastopane Indija, Kanada, Nova Zelandija in Avstralija z lastnimi vojnimi ladjami.
Pri reviji britanskih vojnih ladij je natopilo 9^dreadnoughtov, več linijskih križark, 15 križark, pet matičnih ladij za letala, 56 rušilcev, mnogo podmornic in manjših po' možnih enot, šolske ladje, zaščitne ladje, patrulne ladje za zaščito ribištva, tanki, bols niške ladje itd. Tu pa niso vštete vojne ladje britanskih dominionov, med njim; dva kanadska rušilca, ena novozelandska križa rka in ena stražna ladja.
_ Za britanskimi ladjami in vojno mornarico britanskih dominionov so bile zbrane vojne ladje tujih držav, vseh skupaj 16, za njimi pa v velikanskem številu britanske trgovske ladje vseh tipov jn mnogo zasebnih jaht.
Po 15. je kraljeva jahta od plula iz Ports-moutha v spremstvu admiralske ladje »In-candresi. Tedaj je na znak z vojne ladje »Nelson« zagrmelo 21 pozdravnih strelov.
Na mostiču svoje jahte je stal kralj Jurij VI. v admiralskem kroju z glavnim poveljnikom vojnega brodovja, prvim lordom ad miralitete Tu je bila tudi kraljica s člani kraljeve rodbine. Kraljevi jaht: je sledila jahta admiralitete, n;ej pa 14 parnikov s povabljenci. Zastopniki tujih dvorov so bili na sStraitmooru«. Pri paradi je sodelovalo
145 angleških vojnih ladij in je trajala dve uri.
Kraljeva jahta je krenila v prostor med dreadnoughtom ^Queen Elisabeth« in kri* žarko »London«, ki sta stali na čelu 5. in 4. vrste vojinfh ladij. Parada se je vršila v dolžini 12 milj med nepopisnim navdušenjem mornarjev. Ko je kraljeva iahta plula mimo posameznih ladij, so mornarji vihteli svoje bele čepice nad glavami in vzklikal; kralju, ki se je zahvaljeval za pozdira* ve.
Na koncu pregleda so se pojavile na nebu letalske eskadrile in pozdravlje kralja v letečih formacijah. Ko so dali znamenje, da je pregled mornarice končan, 6o plule ladje, kj so spremljale kraljevo jadrnico mimo razvrščenih ladij.
Pred Ba!dwinovo ostavko
London, 20. maja. AA. »Daily Mali« poroča, da bo min. predsednik Baldvvin prihodnji teden v četrtek ali petek podal ostavko. Po običaju bo svetoval kralju svojega naslednika in je gotovo, da bo to dosedanji finančni minister Neville Cham-berlain. V vladi ne bo mnogo izprememb, ker bo treba najti naslednika samo notranjemu ministru siru Johnu Simonu. Novi notranji minister bi bil sir Kongsley Wo-od. Tudi trgovinski minister Runciman hoče menjati svoj resor. Postal bo najbrže lord državnega pečata. Baldvvin bo povišan v plemiški stan in bo dobil naslov grofa.
Irska in Anglija
Dubljn, 20. maja. o. Z 58 proti 27 glasovom je irskj parlament sprejel zakon, s katerim se ukinja funkcija generalnega guvernerja na Irskem. Generalnega guvernerja je imenoval doslej angleakj kralj jn 'y, bii neposredni predstavnik kmne prj irski vladi. Ta zakon tolmačijo kot popolno prekinitev odnošajev Trske do angleške d'nas ti je.
Predsednik de Valera je snoči bjavil v parlamentu, da se Irska ni udeležila impe-rijske konference zaradi tega. ker S? niso rešena nekatera vprašanja mej Anglijo in Trsko. Najvažnejše ie pač vprašanje razdelitve Irske na. dva dela, Take delitve Treka ne razume. De Valera je tudi izjavil, da je položaj nr Društvu narodov zelo nejasen in če se težave v DN ne odstranijo, potem bo svobodna Irska izstopila iz DK
Vodstvo proti tuberkulozne lige pri Nj. V. kraljici Mariji
Beograd, 20 maja. p. Nj. Vel. kraljica Marija je sprejela snoči v avdienci člane predsedstva Jugoslovenske lige proti tuberkulozi.
Povratek predsednika vlade v Beograd
Beograd. 20. maja. p. Predsednik vlade clr. Stojadinovič ter ministri Letina, Jankovič in dr. Behmen so se snoči vrnili v Beograd.
Sodelovanje bolgarskih In jugoslov. zadružnikov
Beograd, 20. maja AA. Jugoslovensko-bolgarski zadružni odbor razvija živahno delo. Innstitut je začel v Beogradu in Sofiji zbirati podatke o včlanjenih organizacijah in gospodarskih ln zadružnih vprašanjih. O ustanovitvi Instituta so bile obveščene mednarodna zadružna zveza in mednarodna kmetijska komisija v Parizu ter zadružne organizacije na
škem in Poljskem. Med Beogradom in Sofijo se organizira tudi vzajemno sodelovanje pri zadružnem časopisju obeh držav, izmenjava predavateljev in uradništva, da se seznanijo s prakso obeh držav. Institut bo v kratkem začel izdajati tudi izve-stja o delu zadružnih organizacij v Jugoslaviji in na Bolgarskem. Izhajala bodo v Sofiji, kjer je za letos sedež instituta.
Skupščina vojnih dobrovoljcev
Beograd, 20. maja. p. Redna letna skupščina vojnih dobrovoljcev bo 23. L m. v Beogradu in sicer v dvorani Kola srbskih sester.
44 justifikacij v Moskvi
London, 20. maja. AA. Iz Moskve poročajo, da je višje vojaško sodišče obsodilo na smrt 44 oseb, med njimi neko žensko, zaradi vohunstva v korist dveh tujih držav. Smrtno obsodbo so takoj izvršili.
gram in namen društva, nakar so bila odobrena društvena pravila in izvoljen prvi odbor. V odboru so poleg dr. Sagadina vseučiliški profesorji Djaja Viktor Novan, Dušan Popovič, Vasilij Popovič itd.
»Čudni pojavi"
O »čudnih pojavih« poroča beograjska »Samouprava«, o dogodkih, ki se dogajajo po primorski banovini. Tako poroča, da »so razobesili mnogi lastniki dubrovniških hiš pretekli torek, po dogodkih v Senju, črne zastave. Kakor je znano, so izzvali te dogodke komunisti in Paveličevi »usta-ši«. Med temi hišami je bil tudi knezoško-fijski dvorec. Črne zastave pa so visele tudi raz cerkve... Ta žalostni in nepre, mišljeni pojav nas mora resno skrbeti. Znano je. da se katoliška cerkev povsod in tudi pri nas ogorčeno bori proti komunistom. še bolj je znano, da je naravnost malenkostna razlika med komunisti in Pa-veličevimi plačanci. Najbolj znano pa je, da se komunisti le preradi skrivajo pod plaščem skrajnega nacionalizma. Tako je bilo tudi po zadnjih težkih in žalostnih dogodkih v Senju. ali tega ne morejo razumeti nekateri predstavniki katoliške cerkve? Dočim katoliška cerkev uspešno pobija brezbožni komunizem, pa ga nekateri njeni predstavniki in organi podzavestno poveličujejo . Odpusti jim, Gospod, saj ne vedo, kaj delajo!«
Tako »Samouprava«. Zanimivo in poučno bi bilo, ako bi k temu ostremu napadu glavnega glasila svoje stranke zavzel stališče tudi »Slovenec«. To bi bilo tem bolj naravno, ker je eden od treh direktorjev »Samouprave« in torel odgovoren za njeno pisanje tudi katoliški duhovnik g. senator Smodej.
Borbaši proti snovanju nacionalistične fronte
Kakor smo že zabeležili, sta na kongresu Ljotičevega zbora v Smederevu Ljotič sam in predsednik Jugoslovenskega poslanskega kluba dr. Baričevič zagovarjala potrebo, da bi se vse politične stranke in skupine, ki imajo jugoslovenski program, združile v nacionalistično fronto. Ohranile naj bi svojo samostojnost, skupno pa nastopale v vseh velikih državno-političnih zadevah.
Včerajšnja »Pravda« priobčuje sedaj izjavo Svetislava Hodžere, predsednika tako-zvane borbaške stranke. G. Hodžera se iz-re-** proti nacionalistični fronti in utemeljuje svoje stališče s tem, da so po njegovem prepričanju v Jugoslaviji vsi politični ljudje patriotični, pa naj pripadajo katerikoli stranki. Zato se mu zdi snovanje nacionalistične fronte nepotrebno.
»Nacionalisti"
Pod tem naslovom je »Slovenec« v svojem uvodniku od srede priobčit pamflet proti naprednim in narodnim ljudem v Slo* veniji, ki jih obtožuje, da so od nekdaj bili nemški prodanci in da se pod njihovo zaščito nemštvo in nemškutarstvo med slovenskim narodom še bolj razpaslo in dobilo še večjo moč, nego v nekdanjih časih. Mj smo na ta pamflet odgovorili z ugotovitvami, ki pa,_ ne po naši krivdi, niso prišle pred oči naših čitateljev.
Andjelinovičev odgovor Večeslavu Vilderju
Beograjski listi objavljajo obširna poročila o shodih jn sestankih JNS v primorski banovini, katerih se je udeležil tudi predsednik stranke g. Peter Zivkovič Kakor smo že poročali, se je po shodu JNS v Spi i, tu, ki se ga je udeležilo več tisoč ljudi, oglasil med drugimi tudi gospod Vilder, ki se je slučajno mudil v Splitu. Ker ni mogel zanikati moralnega uspeha shoda kakršnega njegovj prijatelji v Splitu brez pomoči mačkovcev nikakor ne bi zmogli, se je zatekel k omalovaževanju, češ da po moči, kj jo je imela JNS nekoč, ni čudno, ce je še vedno ostalo nekaj pristašev okoli nje.
Sedaj mu odgovarja preko beograjske »Politike« senator dr. Grga Andjelinovič, ki med drugim pravi, da je JNS zborovala v Splitu vsako le-to in da so vsi zbori lepo uspeli. Posebno manifestanten ie bil shod po podpisu pohorske deklaracije, ki je bi! največji shod jugoslovanskih nacionalistov v Dalmaciji po 6. januarju 1929. O uspehu nedeljskega shoda pa je dal najlepše izpri-čpvalo sam g. Vilder s priznanjem, »da 'e JNS ostalo vendarle nekaj pristašev. Priznanje nasprotnika, ki mu ni ničesar ostalo, je vsekakor več vredno, kakor pohvale naj* boljšjh prijateljev. Zelo zgrešeno pa je, če g. Vildea- razpravlja o demokraciji JNS in niiših s,traiik. Kar se mene tiče, 6e nisem nikoli odlikoval kot demagoškj pobonnik nekake radikalne demokracije. Vedno sera spadal v tem vprašanju med centrumaše. Nikdar pa nisem uporabljal kot državni podtajnik v ministrstvu \iotranjih del »demokratskih« metod pokojnega Svetozara Prjbičevjča na tak način, da bi me obsoiali kjerkoli, da »ližem hrvatsko kri« in da »pokaj o narodna rebra »pod mojo demokracijo«
Kar se pa tiče hrvatskega vprašanja, me je .esnično sram razpravljati o njem & g. Vilderjem ali pa njegovimi prijatelji. Bil sem tistj, ki je že v nekdanji Demokratski stranki o tem vprašanju kot jugoslovenski nacionalist javno razpravljal. Takrat so 6e trkali gg. Vilder in njegovi prijatelj še na prsa kot integralni Jugosloveni in 6ploh zanikali obstoj hrvatskega vprašanja.
Nov poskus fašističnega pokreta v Bolgariji
Pred par dnevi so objavili bolgarski listi vest, da je bila oficielno prijavljena ustanovitev bolgarske narodne socialistične stranke. Njen ustanovitelj je profesor Kantardžijev iz Sofije, ki je izdal o stranki brošuro z naslovom »izpoved bojevnikov za napredek bolgarskega naroda«. V | brošuri je objavljen program nove poli-l tične formacije. Po vzoru fašističnih orga-I nizacij imajo tudi narodni socialisti svoj
čili javorski »dogodek« in namignili, da so oni medtem reševali večja, za celoto važnejša vprašanja. Med drugim so se baje borili za samouprave in jih taka malenkost, kakor je umor priletne kuharice, ni smela ovirati pri važnejših poslih. To prostodušno stališče ni nič drugega kakor najgrši cinizem. Ako za ubito starko niso ostale sirote, ki bi v žrtvi izgubile svojo rednico, pa je za njo ostalo nekaj hujšega. Ostala je nemaščevana prelita kri, ostala je užaljena pravica, ki je po starem latinskem reku temelj kraljestev. Ali pri »Slovencu« ne vedo, da je nerazjasnjeni zločin črn madež, ki se da odpraviti samo. ako se odkrije storilec in privede pred sodišče, da mu odmeri zasluženo kazen?
Kdo se je večkrat skliceval na ostri pravni čut našega ljudstva, če ne »Slovenec«? Kdo je bil nekoč tenkovestnejši v oceni raznih upravnih ukrepov zelo podrejenega pomena in kdo je bolj jadikoval nad užaljenim pravnim čutom? Zdaj pa smo priče izredno širokogrudne kvalifikacije najtežjega kriminalnega dejanja, ba-gnteliz-ranju »dogodka« in zasmehovanja onih ki so od samega začetka zahtevali temeljite preiskave, da se zadosti užaljenemu pravnemu čutu in da se stori vse, kar je v človeški moči. da se storilec izsledi in privede k zasluženi kazni. Ko je vsa javnost pričakovala odločnih ukrepov, &o se »Slovenčevci« bavili z »večjimi, za celoto važnejšimi vprašanji.« Gotovo bi jih spravili v zadrego, ako bi jih pobarali, kateri so ti problemi in v koliko je rodila uspeh njihova borba za samoupravo.
Pri vsem tem se »Slovenec« s ponareje no naivnostjo čudi, zakaj se je slovenska javnost vznemirila ravno nad javorskim »dogodkom«. Naštel je nekoliko drugih zločinov, ki so se izvršili v zadnjem času na tleh dravske banovine in se začudeno vprašal: Kako da se za te, ki so po ob jekfvnih znakih hujši, nihče ni razburil Odgovor je lahek: Pri vseh zločinih, ki jih naštevajo gospodje iz Kopitarjeve ulice, sc storilci že v rokah pravice in nekateri sc tudi že dobili zasluženo kazen. Samo Javor je zagonetka, ki se ne gane z mrtve točke, na kateri je obstala že kar od začetka. Mislimo, da je to dejstvo dovolj razloga za vznemirjenje, čeprav »Slovencc« trdi, da javorski zločin le ni tako hud, da bi bilo treba izgubljati toliko besed.
Kar se pa še posebej tiče »Slovenčeve« obdolžitve, da smo objavljali svoje informacije z namenom, da zadenemo osebO javorskega župnika in v njej celokupno slovensko duhovščino, moremo le reči. da izvira iz istega moralnega gbčutja, ki proglaša nemaščevani (v krščanskem, ne divjaškem smislu te besede!) umor v neposredni bližini slovenskega kulturnega središča kot brezpomemben vaški dogodek. Gospoda iz Kopitarjeve ulice se čudi, zakaj se povodom javorskega umora ne spomnimo svetniškega življenja mnogih duhovnikov in ga ne postavimo ljudstvu za vzor. Kolikokrat kak advokat zagreši kaj protipo-stavnega ali kak zdravnik in vendar nihče ne pravi, da so vsi taki. »Jutro« pa kar preži, kdaj se bo pokazalo kaj slabega, da bi napihnjeno iver vrglo na ves duhovniški stan! Kolikokrat smo že brali, pravi dalje »Slovenec«, da je pravoslavni pop ubil prvo ženo (pop sploh nima več nego »prvo« ženo, ker se v drugič poročiti ne sme! Op. ured.) ali kakega drugega sorodnika, pa se vendar nad tem nihče ne razburja. Naše informacije o javorskem umoru, ki se jim še nihče ni upal očitati, da so lažnjive, so »Slovencu« le dokaz, kako «smrtno sovražimo slovensko duhovščino.«
Najodločneje moramo protestirati proti tem nepoštenim podtikavanjem. Nikdar nismo prikrivali, da je v vrstah naše duhovščine mnogo vzornih mož, ki vestno in pošteno vršijo svoj svečeniški poklic in zaslužijo spoštovanje vsakogar. Nikdar nismo služili ideji neke farofagije in morda imamo o poklicu duhovnika vzvišenej-še mišljenje nego gospoda, ki pravi, da so njegovi branitelji. Toda o tem drugič. Danes naj le podčrtavamo moralo, ki umor proglaša za vaško zadevo samo zato, ker
se je dogodila pod okoliščinami, ki so enemu izmed stotih duhovnikov neprijetne, kakor bi bile neprijetne za kateregakoli odvetnika, zdravnika, kmeta ali delavca. Podčrtavamo: neprijetne, kar še zdavnaj ne pomeni kompromitantnel Po mišljenju »Slovenca« bi se ne smelo ničesar pisati, kar bi le od daleč utegnilo škoditi duhovniku, in ko nam po krivem očita, da smo hoteli zadeti ves duhovniški sta, se sam postavlja na stališče, da mora ostati tudi življenje posameznega duhovnika izven d:skusije. Svojo moralo pa podpira z argumentom, da se nihče ne razburja, če pravoslavni duhovnik ubije svojo ženo ali »kakega drugega sorodnika«... _ Uvodnik glasila Katoliške akcije in krščanstvo, ki se v njem zrcali, si bo treba dobro zapomniti. Ta uvodnik je dragocen doprinos k spoznavanju one moralne miselnosti, ki nam tudi na političnem polju ne da priti do znosnih razmer.
Takemu — milo rečeno — komodnemu stališču se mi ne moremo pridružiti, pa naj si gospodje še toliko prizadevajo, kako bi speljali razgovor o Javoru na povsem krivo pot. Pišejo namreč doslovno: »Vprašanje, kdo je kriv in kdo naj bo sojen — to je iz tega dogodka napravilo to, kar danes je.« Tako so nehote in nevede prišli do samega jedra zadeve, kajti samo to vprašanje je danes v javorski aferi najvažnejše. To vprašanje namreč še vedno zastavljata prelito kri in nemaščevani umor. Zastavlja ga še tudi omenjeni pravni čut našega ljudstva, ki se je »Slovenec« nanj že tolikokrat skliceval po nemarnem. Ne glede na to vprašanje, ki terja odgovor, pa pravijo gospodje v Kopitarjevi ulici, da so plaz ogorčenja sprožili samo »zaviti in obenem jasni članki« v našem listu, kakor da bi bila sicer pravica zamižala na obe očesi in bi ji ne bilo prav nič mar, kdo je storilec. Če bi bila stvar taka, potem je še posebno jasno, kako umestni so bili naši članki.
Vkljub zatrjevanju »Slovenca«, da je razčiščevanje zločinov »stvar samo nekaj nalašč zato nastavljenih in usposobljenih uradnikov in strokovnjakov«, se mi temu mnenju ne moremo pridružiti in smo še vedno prepričani, da smo vršili svojo dolžnost, ko smo, hoteč doprinesti k razčišče-nju javorskega »dogodka«, objavili objektivne činjenice, ki so bile pomembne za nadaljnjo preiskavo. Pomagati krivici do zmage in žrtvi do zadoščenja je namreč vse večje in važnejše delo, nego ono, o katerem »Slovenec« namiguje, da se borba zanj vrši ravno od javorskega umora dalje.
Sporazum v konjiški stavki
Pod predsedsedstvom inšpektorja dela inž. Barage so se včeraj dopoldne pričela v prostorih Zveze industrijcev v Ljubljani pogajanja za likvidacijo stavke v Lav-ričevih tvornicah v Konjicah. Pri pogajanjih je zastopal Zvezo industrijcev glavni tajnik dr. Golia, tvrdko pa kot pooblaščenec g. Josip Lavrič iz Ljubljane. Za Delavsko zbornico je bil navzoč g. Stanko, Vrh tega sta se udeležila pogajanj tudi dva delavca iz Lavričevih tvornic v Konjicah.
Pogajanja so potekla v mirnem in spravljivem tonu na obeh straneh. Ob pol 6. zvečer je prišlo do končnega sporazuma glede likvidacije stavke in zopetne vzpostavitve obratovanja. Bistvo sporazuma je v tem, da se je podjetje zavezalo za dobo treh mesecev vzdrževati obrat najmanj v takem obsegu, da bosta stalno zaposleni dve tretjini dosedanjih delavcev. Da bi se dosegla kolikor toliko enakomerna zaposlitev vsega delavstva, se bo delavstvo menjavalo po tumusu, ki ga bo določilo podjetje po potrebi dela v posameznih oddelkih in po zaslišanju delavskih predstavnikov. Podjetje se je zavezalo, da bo sklenilo kolektivno pogodbo. Osnutek za tako pogodbo bo izdelala organizacija delavcev in ga dostavila podjetju ter Zvezi industrijcev, nakar se bodo vršila ustme-na pogajanja. Redno obratovanje se bo začelo v ponedeljek.
Predmet sporazuma je torej le vzpostavitev obratovanja v tvornici in na pogajanjih niso obravnavali vprašanja izgnanih nameščencev tvrdke Lavrič. Po naših informacijah pa ima tvrdka Lavrič že zagotovilo, da bodo izgnani nameščenci tvrdke zopet dobili dovoljenje za zaposlitev v naši državi.
Preureditev poslovanja delavskega zavarovanja
poseben znak v obliki kljukastega križa, obdanega z dvojnim krogom. Prav tako so svoj pozdrav posneli po fašističnem in hit-lerjevskem. Kljub temu zatrjujejo, da je glavni namen nove stranke utrjevati bolgarski narod v odporu proti vsemu, kar je tujega in nebolgarskega. Organizacija se bo borila za okrepitev narodnega edin-stva, za neokrnjenost državnega teritorija in za razveljavljenje določb mirovne pogodbe. Dalje zahteva pravico neomejenega oboroževanja bolgarske vojske, prepoved naseljevanja tujcev, omejitev podeljevanja koncesij za trgovino in industrijo tujim podjetjem in tujim državljanom itd. Nova organizacija hoče biti dalje odločno protižidovska, čeprav so Žid je v Bolgariji zelo maloštevilni, saj jth ni niti en odstotek vsega prebivalstva.
Radičevcf in volitve v kmetijske zbornice
Vodstvo bivše HSS je sklenilo, da stranka udeleži volitev v kmetijske zbornice. Izdalo je okrožnico vsem stranktastn organizacijam. naj takoj prično e pripravami za volitve. Za kandidate naj postavi}* na .i« bolj sposobne kmečke gospodarj«, vendar 6amo take, v katere imajo ljudje pofno zaupanje.
Sreska organizacija JNS za kamniški srez
Občni zbor 6reske organizacije JNS za kamniški srez bo v nedeljo, 23. t. m. ob 10. dopoldne v restavracijskih prostorih g. Aji« tona Cererja v Kamniku. Na dnevnem rertn e med drugim poročilo narodnega poslane« g. Albins Komana o političnem in gospori**--6kem položaju.
Vsi predstavniki krajevnih in občinskih organizacij ee vabijo na ia občni
Beograd, 20. maja. AA. Pod predsedstvom ministra za socialno politiko g. Dragiša Cvetkoviča se je danes vršilo v Beogradu v dvorani okrožnega urada za zavarovanje delavcev posvetovanje o delavskem zavarovanju. Razpravljali so o uspešnosti zdravniške službe urada za zava rovanje delavstva, ureditev upravnega delovnega urada, prispevkih in podporah o vprašanjih ki so v zvezi z izvedbo zavarovanja delavstva za primer onemoglosti, starosti in smrti, in o naložitvi razpoložljivega imetja delavskega zavarovanja. Na konferenci so obširno razpravljali o sedanjem poslovanju urada, posebno o izvrševanju zdravniške službe v uradih, z namenom, da se najdejo možnosti za smotrno zdravljenje delavstva, oprostitev in poenostavljenje uprave urada in znižanje upravnih stroškov delavskega zavarovanj.
Poljski trgovinski minister v Parizu
Pariz, 20. maia. w. Jutri prispe v Pariz poljski trgovinski minister Roman Dopoldne bo imel razgovore z ministrskim predsednikom Blumom in trgovinskim ministrom Bastidom, v soboto pa se bo sestal z zunanjim ministrom Delbosom in bo prj tej iprflikj podpisana nova trgovinska pogodba med Francijo in Poljsko.
Vremenska napoved
Zemunska: V zapadnih krajih in na Pri-morju bo oblačnost narasla, v ostalih krajih bo prevladovalo jasno vreme. Ponekod niso izključene nevihte in dež.
Zagrebška: Soparno, oblačno, lokalne nevihte.
Dunajska: Oblačno, nevihte, južni w< faovi, - -*——-----
Naši kraji in ljudje
šentpeter v Ljubljani
prva župnija krščenih Slovencev na Kranjskem
V »Kroniki slovenskih mest« v prvi številki IV. letnika, ki je pravkar izšla, čita-mo na uvodnem mestu razpravo dr. Jožeta Rusa pod zgornjim zaglavjem.
Razprava, poživljena z lepimi slikami in dvema zemljevidoma, obravnava večno vprašanje o starosti šentpetrske cerkve in fare. V njeni zgodovini ni podatkov in dokumentov iz dobe pred letom 1163. Dr. Jože Rus pa dokazuje, da je to prva cerkev in prva župnija za vse Slovence v Panonskem jarku, čim so bili pokrščeni. Iz močnih geografskih in lahnih zgodovinskih momentov izraža pisec domnevo, da je Šentpeter prafara vseh far ljubljanske škofije in tudi lavantinske škofije južno od Drave in da je treba njeno ustanovitev staviti v dobo po 1. 791., ko je Karel Veliki te kraje osvojil.
Razprava dr. Jožeta Rusa je tehtno zajeta. Zanimala bo slehernega Ljubljančana m tudi vsakega Slovenca, ker obdelava prav za prav zgodovino najstarejše cerkve med Trstom in Ptujem. A kolikor vemo, je ta razprava le fragment iz obširnega rokopisa, ki ga ima dr. Jože Rus že pripravljenega za natis. Iz razgovora z avtorjem posnemamo o njegovem delu naslednje podrobnosti:
»Dolgih pet let, neštete prečute noči so evezane s študijami, ki sem jih imel z vprašanjem, kaj je bilo vendar z Ljubljano med skrivnostnimi leti 408 in 1144. Prvega leta namreč izgine ime Emona iz pisane zgodovine, drugega 9e pojavi Ljubljana 6 svojim nemškim imenom Laikach prvikrat v pisani zgodovini, dve leti nato tudi »e v slovenski obliki Luwigana. 736 let je tega presledka, 736 let nepredirne teme, ivendar to le na prvi videz. Neposredni ^iri zgodovine nam pri študiju tega vprašanja sicer popolnoma odpovedujejo, toda poleg njih nam je vendar na razpolago še mnogo tehtnih vidikov iz pomožnih ■ved zgodovine. Tu prihaja v poštev geografija, etimologija krajevnega imena, topografija in širša svetovna zgodovina. Iz teh pomožnih ved sem izluščil marsikateri pogled na prostor sedanjega ljubljanskega mesta in upam, da se mi je posreči-3o postaviti na kakor v rogu temno pot *saj nekaj brlečih h*Sk, ki nas končno le Jttegnejo povesti skozi temo na svetel dan.
Mojega rokopisa »Od Emone do Ljub' tjanes je kakih 10 poglavij takšnega obsega. kakor je poglavje v »Kroniki«, ki je pravkar izšla. Računam, da bi iz njega nastala knjiga od kakih 200 tiskanih strani. Vendar do danes se mi še ni posrečilo najti firmo, ki bi jo hotela založiti.
Spričo velikih gospodarskih stisk, ki živi v njih naše založništvo, se zavedam, da bi bila lj-ubljanska mestna občina edina poklicana, da to delo natisne. Pred 50. leti je bil Ivan Vrhovec še toliko srečen, da je dvoje svojih del spravil na beli dan v publikacijah Matice Slovenske. Tretjo knjigo v nemščini je pa založil sam. Od tedaj Ljubljana posebne knjige o s\'oji zgodovini še ni dozi\»ela. In kaj so že v tem času storila druga mesta po Evropi, manjša in takšna, ki se ne morejo ponašati, da so stolice posebnega naroda! Če prideš n. pr. v goste v Olomuc na Mo-ravskem, ti bo tamkajšnja mestna občina napolnila z monografijami svojega mesta cel majhen kovčeg, pri nas pa je v tem pogledu še toliko nepismenosti, da se bogu usmili. Že v najkrajšem času bo Ljubljano prekosil gorenjski Kranj...
Predzadnji mestni župan ljubljanski je bil moj rokopis »Od Emone do Ljubljane« že zaklenil v svojo slovito miznico. Žal, da jo je moral posipraviti in oditi. Doživeli smo na mestni občini tudi posebni kulturni oddelek, ki mu je naloga, baviti se s takšnimi vprašanji. V tem oddelku so, čast jim, možje, ki imajo mnogo smisla in volje. Ali kaj jim vse to pomaga, ko jim mestna blagajna ne odpre niti najmanjše pipice.
Gospoda dr. Štele in dr. Mole sta si v polni meri svesta svojih dolžnosti do mojega rokopisa. Kot sourednika »Kronike slovenskih mest« sta mi predlagala, naj dam v tej reviji natisniti vsaj eno poglavje mojega rokopisa. Izrabil sem zgoraj o-menjeno vprašanje in mu dal podnaslov: »Poglavje iz rokopisa od Emone do Ljubljane«, v nadi, da bo na ta način na moj rokopis postala pozorna tudi Ljub-
ljana, ki danes vedri m oblači v mestni hiši. Zal, da je ta podnaslov ne vem po krivdi kakšnega tiskarskega škrata izpadel in da so naši upi na ta način splavali po vodi. Spričo tega položaja sem vam, gospod urednik, še celo hvaležen, da ste me počastili s svojim obiskom.«
Ljubljana, središče razvoja in napredka naše ožje domovine je posegala s svojimi utripi v krajna obrobja našega življa. Zato so se prav v njej in iz nje stapljali in spet raztakali življenjski sokovi, ki so vtisnili slovenskemu preporodu veleznačil-no razvojno lice. Možje, ki so dali prvo osnovo zgodovinskemu raziskavanju naše prestolnice, so zaorali svežo brazdo bogate naše ledine. In danes, v svobodni Jugoslaviji, ko imamo že toliko znanstvenih delavcev, je vendar največja dolžnost naših gospodarskih institucij, da podpro vsakršno prizadevanje na tem polju. Prav ona nejasna doba, ki je dala neprecenljive pobude za nastanek in razvoj belega mesta pod Gradom, bi morala zagledati beli dan med prvimi v seriji »Ljubljana nekdaj in sedaj«, ki jo je pred leti otvo-rila naša mestna občina.
golijo v parkih, gajSh in lokah, potomci žuboreče hite ▼ jezero. Tam čez široke travnike in obdelana polja vodijo dobra pota in ozke stezice, ob raznožjih hribov pa se med cvetočimi jablani in črešnjami skrivajo lepe gorenjske domačije.
Klopi v parkih so živo rdeče prepleska-ne, mize na verandah in terasah hotelov in vil belo pogrnjene. Saloni in sobe so na-
Josip
Ljubljana, 20. maja.
Ko je pred dvema letoma, dne 27. februarja 1935 praznoval spošno spoštovani ljubljanski juvelir Josip Eberl® 601etnico, smo mu v »Jutru« zapisali: »Tudi ob zlatnini in draguljih minevajo leta,« čeprav smo ob tem morali priznati, da je bil za svoja leta nenavadno čil, prožen, telesno in duševno. Zadnje meseoe pa v edino podjetnega, mladeniško živahnega trgovca ni bilo več srečati na ljubljanskih ulicah. In danes je prispela iz Gradca tragična no-
vica, da ga ni več med živimi. Umrl je v zdravilišču, kjer je zaman iskal pomoči.
Josip Eberle je dolga leta vodil podjetje na Mestnem trgu. Urarstva se je bil izučil pri nekdanji ugledni ljubljanski tvrdM Rudholzer. Ko se je v stroki izpopolnil po svetu, se je z vso marljivostjo kmalu osamosvojil. Po prevratu je trgovino razširil, da je postala ena najobsežnejših v Jugoslaviji. Zaradi prisrčnega nastopa in lepega značaja je bil g. Eberle priljubljen v vseh krogih, očetovsko spoštovan pa je bil zlasti od svojih nameščencev. Njegovo največje veselje je bila imenitna zbirka starinskih ur, ki so prave umetnine in zbudijo občudovanje vsakogar, ki jih more ogledati. Eberle je bil odbornik urarske zadruge im predsednik iz-praševelne komisije za mojstrske in vajenske izpite. Pokojnika bodo prepeljali v Ljubljano ter bo pogreb v soboto ob 17. izpred mrtvašnice na Vidovdanski cesti. Naj mu bo ohranjen lep spomin, ugledni žini izrekamo odkritosrčno sožalje!
Pomlad na Bledu
V cvetju in zelenju pričakuje Bled velike sezone
Bled, dne 18. maja.
Naše najlepše letovišče in zdravilišče je odeto v cvetočo pomladno obleko. Prelest jezera, obale in skritih dolinic v okolici jezera nima primere v alpskih deželah srednje Evrope. Sadno drevje je v polnem cvetju, vrtovi in livade lepo urejeni in očiščeni, parki preurejeni, letališča, stezice in gredice sveže nasute. Ptički žvr-
novo prepleskali. Skratka, vse je pripravljeno za goste, ki bodo kmalu začeli prihajati iz vseh pokrajin Evrope, da se v tem prelepem kotičku Jugoslavije odpo-čijejo in vsak po svoje razvedre.
Bled nudi nešteto kratkih in lepih sprehodov v bližnjo okolico. Človek skoraj ne ve. ali bi jo ubral na Selo, ki leži ob zeleni bohinjski Savi ali od tam naprej v vasi Ribno in Koritno. Lepi so sprehodi v Zasip, Rečico, Gorje, na Poljšico ali v Krnico. Po izsušitvi velikega blejskega močvirja med Gradom, »W'ilsonijo« in Zasipom so možni najlepši izleti čez zelene travnike in pisana polja v Podhom in od tam po mali strmini v divjo sotesko Vint-garja in nazaj preko Sv. Katarine na Bled.
Bled je bil ob binkoštih precej živahen. Vendar po cestah in ulicah še dolgo ni bilo tistega vrvenja in hrupa kakor v dneh visoke sezone. Tujcev je bilo še malo, prevladovali so Slovenci, pred vsem Ljubljančani in Jeseničani, za katere je Bled v juliju in avgustu težje dosegljiv. Kmalu bo vzklilo na Bledu in v okolici življenje kakor v vseh drugih letoviščih širokega slovesa. Po glavnih cestah se bo razgibal avtomobilski promet, med vrvenje in hu-panje avtomobilov se bodo mešali zvoki jazzov in orkestrov. Ceste in šetališča bodo polne elegantnega sveta vseh mogočih narodnosti in konfesij. Bled se bo v nekaj tednih pokazal v sijaju svetovnega kopališča, v katerem se bo zbrala elita dlpio-matov, državnikov in finančnikov, ki bodo pustili domačinom od svojih dohodkov in premoženj nekaj drobtin z bogato obloženih miz.
Bled zaenkrat še sameva v svoji rajski lepoti. Vsi pa, ki žive od tujskega prometa, računajo, kaj jim bodo prinesli prihodnji meseci in koliko jim bo ostalo za odplačilo obresti in dolgov in koliko za življenje, investicije in za davke.
Na Sirkovi razstavi v mariborski Kazini
Maribor. 20. maja Razstavljenih je 40 del. Prevladujejo marine in akvareli jz okolice Ohrida. B tolja in Skoplja. Slovenske gorje« so zastopane s petimi olji. V celotj je ta razstava najpopolnejša, kar smo jih videli v zadnjih letih od Alberta Sirka, in že zarad) tega zasluži našo pozornost. Umetnik ee nam kaže v bistvu svoje likovne koncepcije in stvarnosti. Njegova pot in usmerjenost sta nam ob prvem pogledu jasno determinirani, onaža se napredek in večja tonska dovršenost. Dozdeva se nam da je šele sedaj v zadnjem času začel Sirk graditi od znotraj na zven. Ne zanima ga več koloratu.a, ploskovna
Iz sodne dvorane
Ljubljana, 20. maja.
Uslužbenci mestnih pridobitnih podjetij niso javni uslužbenci
Že januarja, ko je mali kazenski senat razpravljal o poneverbah pri Mestnem pogrebnem zavodu in je bil tedaj neki bivši dnevničar obtožen, da je v izvrševanju javne službe vršil poneverbe kot javni nameščenec nad zaupanim mu javnim denarjem, je senat razsodil, da so mestna podjetja, ki so organizirana na pridobitni podlagi, le podjetja brez vsake javnopravne oblasti, ker je mestna občina kot javna ustanova le slučajno njihova lastnica. Zaradi tega tudi teh nameščencev ni mogoče smatrati za javne uslužbence.
V podobnem primeru jo imel razsoditi danes sodnik poedinec okrožnega sodišča g. Fran Gorečan. V smislu § 319/11. k. z. se je moral zagovarjati 47-letni bivši skladiščnik ljubljanske mestne plinarne Alojz Kremžar proti obtožbi državnega tožilca dr. Fellaherja, da je kot državni uslužbenec v izvrševanju javne službe utajil zaupani denar, ki ga je prejel od monterja Alojza Tršarja za žarila in drug instalacijski materijal šestih strank.
Obtoženi je brez obotavljanja priznal, da denarja res ni oddal v blagajno, kakor je bila njegova dolžnost, zanikal pa je, da bi bil imel namen denar si trajno pridržati. V stiski si je zaradi težkih družinskih razmer denar izposodil, potem pa ga je hotel neopaženo nadoknaditi. Njegovo namero je preprečila neka stranka, ki je prišla vprašat, ali so monterji sploh upravičeni inkasirati. Tedaj 90 pri pregledu ugotovili, da denar, ki ga je ta stranka pla-
čala inkasantu, ni bil zabeležen v blagajniškem dnevniku.
Državni tožilec dr. Fellaher je predlagal izvedbo novega dokaznega gradiva zlasti v pogledu pravil in določb o nameščencih, če bi bil sodnik v dvomu glede pravilnosti njegove teze, da so tudi nameščenci mestnih pridobitnih podjetij javni uslužbenci, ker služijo ta podjetja javnemu interesu. Predlagano dokazno gradivo pa je sodnik kot nepotrebno zavrnil. V svojem govoru je državni tožilec zlasti poudarjal, da gre v tem primeru za načelno rešitev tega vprašanja, ali bo smatrati utaje v teh podjetjih kot uradne ali navadne utaje.
Obtožencev branilec, dr. žužek pa je poudarjal, da je bil obtoženec le navaden delavec mestnega podjetja, katerega bi moglo to vsak čas odsloviti brez navedbe razloga in brez disciplinskega postopanja. Mestna plinarna ni nikako oblastvo, temveč navadno konkurenčno trgovsko-pri-dobitno podjetje, ki je slučajno last mts-stne občine. Da je mestna plinarna res pridobitno podjetje, jc zadosten dokaz dejstvo, da je kakor vsako drugo industrijsko podjetje včlanjena v Zvezi industrij-cev.
Temu stališču se je pridružil tudi sodnik I poedinec, ki je obtoženca v smislu § 280. k. z. oprostil vsake krivde in kazni. V razlogih je navedel, da bi bil obtoženec sicer odgovoren po predpisih kazenskega zakonika za navadno utajo zaupanega mu denarja, toda mestna občina je kot oškodo-vanka, ki je upravičena predlagati kazenski pregon, v smislu določil § 85. k. z. zamudila zakoniti rok za predlog pregona. Državni tožilec je proti tej razsodbi prijavil priziv zaradi izreka o krivdi in zaradi prekršitve zakona.
Zavoljo onega tramvajskega trčenja pred Figovcem
Na zatožni klopi pred sodnikom poedin-cem g. Goreča-noim je sedel blizu 30 let stari voznik ljubljanske cestne železnice Jcslp Kavšek, obtožen, da je v septembru lani iz malomarnosti spravil v nevarnost življenje več oseb, ko je s svojim vozom zadel na križišču pred kavarno »Evropo« v drug tramvajski voz, ga z močnim sunkom spravil precej iz ravnotežja, iz svojega voza pa stresel dvr nič hudega sluteča potnika, ki sta se nezavestna znašla na trdnem' cestnem tlaku, da so ju morali prepeljaiti v bolnišnico. V poškodovanem vozu, ki mu je po drugem tiru pripeljal naproti, je prekucnil par eseb, vse pa je seveda tudi precej neljubo prestrašil. , čim je sodnik obtožencu pričel izpraše-I vati vest, so se v razpravni dvorani pojavili poškodovanci dr. Rudolf Marn, ga. Osetova in Ivan Gcrjanc. Po sodnikovi odločbi so se s sodnim izvedencem dr. Su-herjem podali v sosednjo sobo na pregled. Čeprav so tožili, da čutijo še danes pcsle-i dice, za katere je mogel zdravnik preso-' diti, da so bile le lahkega značaja, so vsi želeli da čim prej opravijo, češ, da se itak odrekajo odškodninskim zahtevkom. Njih : velikodušnost je šele kasneje pojasnil inž. 2emko, ki je povedal, da jih je že zavarovalnica odškodovala z okroglimi vsotica-mi. Ko so odšli. sta. državni tožilec dr. Fellaher in sodnik prav trdo prijemala obtoženega vozača, ker se je dal premotiti, da je posvečal več pozornosti nekemu av-tomobilistu in motociklistu, ki ju je stražnik jedva ustavil, da mu nista prišla pod voz, namesto da bi po izrečenih navodilih svojega voznega reda bolj pazil, ali je avtomatična kretnica na razcepu proge, ki vodi proti kolodvoru in proti šiški, pravilno delovala aH ne. Nič mu ni pomagalo, da je zatrjeval, kako sta ustvarila avto-
tehnjka. temveč predvsem motfr življenja. kj ga hoče podati in ogreti v harmoniji barvne konstrukcije. Njegova zadnja dela so zato globlja in popolnejša Dve strani življenja ga predvsem zanimata; morje jn ribiška koča.
V morja je svojevrsten, enostaven, močan in globoko razgiban. Zanj je morje simbol močj jn življenja. Zasleduje ga v všeh svetlobnih jn barvnih odtenkih. Z lahkoto ga pred naša in vzbuja v gledalca do jem, da se nahaja v resničnosti doživetja.
Oglejte si njegove marine: »Popoldne«, »Cozeti«. »Portjč«. »Po nevjhtf« in »Družino«. v njih boste našli soparno pomladno solnce. kr, pokriva morsko gladino in napolnjuje i dušečim ozračjem utrujenega ribiča na povratku na delo in z dela; težo razburkanih valov, ki ee v viharju in grmenju prekooujejo jn drobijo, dokler se ozadje ne umiri in vstaja tišina, v kater* zadrhti jo bela ribiška jadra na lovu. Redkokdaj nam umetnik pretrže zagrinjalo oblakov na obzorju. skozi katero planejo žarki, ki prinašajo s seboj pomirjenost, oddih jn neko religiozno vsemijrsko skladnost človeka in porode. Tako raznoliko in s talcjun konkretn m efektom in nastnojenjem nam noben sfovenski umetnik ne prednaša morja in življenja ob njem. Tu je Srrk sam ribič in mornar. sHen jn brutalen, brez lirjke in molitve, kakršni so elementi, kj zavladajo v svojj pri-rodni sili prepričevalnostj.
Motivi z juga so polni aolnca. slikovitosti jn barv. gorki in sveži. Mehkoba se umakne nočnim tonom. Tu nj problemov in zagonefck. vse je prikazano v goli življenjski resničnosti in pestrj barvni slikovitosti. Brez obvladanja barvne tehnike in vseh njenih svojstev si takih akvarelov ne moremo zamisliti. V tem je Sirk poklicni resnični mojster. V akvarelu je samo slikar in poet; nj psiholog temveč samo razkošen in barvno občutljiv sljkar. Če pa se približa idili Ohridskega jezera, zaživj m ogreje svoj lik s psjho svoje — morske — duševnosti.
Njegove »Ribe« in »Pijača* v Skopi ju sta. dovršeni umetniki najčstejše umetnosti in bi lahko viseli na poljubni mednarodni galeriji. Tak j h akvarelov ee mora samo veseliti slovenska umetnost. Prj drugih akvareljih ee kaže monotonost in trdota barvnih ploskev, manjka v nj h dih poeta — slikarja. Odlični akvareli še razen dveh omenjenih so: »Ulica« (Bitolj). »Džamija« (Rjtolj). »Ulica« (Ohrid) in »Ribiška hiša ob jezeru« (Ohrid).
Strma gora (Slov. gorice) in »Večer v Slov. goricah« sta dve pokrajini, ki objema^-ta Slovenske gorice v dveh tipičnih sloven-ekogoriških motivih. Prva je mehkj f>oglcd na zeleno pomlad, druga pa otožni večer pestre jeseni. Obe delj 6ta tonsko im barvno dovršeni in bi bilo prav. če ostaneta v Mariboru.
Umetnik je lahko zadovoljen, da se je pokazal mariborskemu občinstvu v taki dovršen; stvarnosti svojega dela. Kamor pade njegov čopič tam klije resnično življenje brez okraskov jn sentimentalnosti, takšno, kakršno je borbeno in eno6tavno. brez laži in idile mehkih dus. za katere msta umetnik in vse njegovo nastrojenje fx>kljcana.
L. B.
Dva, ki sta se poslovila od šole
SI. Konjice, 20. maja
Te dni sta preiela dekret o upokojitvi dva zaslužna vzgojitelja, ki eta vsak s svoje strani, mnogo več kakor jima veleval je slan, storila v šolskem, vzgojnem, kulturnem in gospodarskem pogledu. To sta g. .Schell Henrik, ki ga je doletela vpokojitev v SI. Konjicah in ga. Mravljak Amalija, vpo-koiena v Zrečah.
Gospod Schell je prebrodil vse stormje slovenskega učitelja. Od pomožnega učitelja se ie povzpel do upravitelja, nadzornika in oblastnega nadzornika, a je — taka so pač pota usode — tik pred ujjokoiitvjjo moral spet začeli znova svojo kariero kot čisto »navaden« učitelj. Bil je pač, kakor mnogo drugih, prevnet jn predelaven v svojem poklicu. Vzgajal je mladino lepo dobo, 38 let. Kot mariborski maturant je dobil prvo službo v Slivnici pri Mariboru in kar nato ori Sv. Lovrencu na Pohorju. Svojo pregore-čo narodno zavednost je prav kmalu obču-1 i 1 na svojem hrbtu, ko se je vrnM od vojakov in ga mariborski okrajni šolski svet ni hotel stalno namestiti več na istem mestu kot edinega narodnega učitelja na šoli. Kliub temu je dobil kmalu nato mesto stalnega r-omožnega učitelja za okolico Maribora. Služljoval je pod takratnim velespošto-vanim nadzornikom Schmoranzerjem do imenovanja za stalnega šolskega upravitelja v Zrečah. Po 4 letih vojne se je 15. novembra 1918. vrnil ter bij v služb; generala Maistra, kjer je ostal do junija 1019. Njegova jx>t je šla sedaj hitro navzgor 1. januarja 1919. je bil začasno premeščen na konjiško šolo, kjer je dve letj pozneje poeta] stalni šolski upravitelj. Obenem je bil
mobilist in motociklist kritično situacijo in da je v predpisani zmerni forcini voz i
v smeri od pošte proti kretnici, ki se mu je že iz primerne razdalje videla v prav 1-ni legi. šele, ko je privozil prav do nje, je epazil, da je v napačni škarjasti fcgi. Nič ni več pomagalo, da je voz z vso silo zavrl. Na .spolzkih, od dežja namočen'h tirnicah mu je voz zdrsel in nesreča je bala tu, kakor bi trenil.
Sodnik, ki Se mu je zdelo, da so vozača »prehitro spravili v promet«, s čimer je hotel reči, da bi mu za zanesljivost voza-renja bila pač še potrebna kaka poskusna vožnja, je kljub zagovoru in še bolj zgovornemu zagovoru obtoženčevega branilca dr. Campe neomajno vztrajal pri mnenju, da bi bil moral paziti predvsem na kretnico in njeno lego, ker ima itak izrečen nalog, da mora tako počasno voziti proti kretnici ,da jo more z železnim drogom sam spraviti v pravo lego, če ne bi avtomatično delovala.
Obtožencu v prid je govoril predvsem stražnik Alojz Erjavc. Avtomobilista, ki je hotel voziti v Dalmatinovo ulico, je mogel ustaviti šele kake 3 m pred progo, po kateri je Kavšek privozil s svojim vozom od pošte. Avtomobili&t bi bil moral torej voziti od Figovca direktno na tramvajsko progo, če bi ga ne mogel več ustaviti, bi vse skupaj zgrmelo. Ko je Kavšek to opazil, je privozil prav počasi z zmerno brzino. Izpred kretnice, kjer se je avto ustavil, pa je vozil celo korakoma. Sprevcdnik voza. s katerim je Kavškov trčil, je tudi potrd'l, da se je zadel čisto polagoma. Kljub tem izpovedim je le zmagalo dejstvo, da je Kavšek premalo pazil na lego kretnice in je posvetil več pozornosti avtomotoiHsfcu. Sodnik ga je zaradi tega obsodil v smislu obtožbe na 2 meseca strogega zapora, toda le pogojno za dobo 2 let.

Zdravi, krepki živci,so neprecenljivo premoženje, s katerim je treba varčno ravnali. Zato toliko zdravnikov svetuje kavo Hag, ki varuje živce in dopušča globok in krepiien spanec. Poskusite torej tudi Vi enkrat s kavo Hag. Ta najfinejša kofeina prosto zrnata kava je tako dobra in zdrava, da ji boste stalno dajali prednost pred drugimi.
Kava hag
VARUJE VAŠE SRCE!
imenovan za nadzornika takratnih okrajev Konjice, Šmarje pri Jelšah in Rogatec. Znan zaradi svoje sposobnosti in neomahlji-vostj je bil čez tri leta nato postavljen za oblastnega šolskega nadzornika mariborske oblasti. Bil je v Jugoslaviji prvi slovenski upravitelj konrjiške narodne šoJe, prvi sre-6ki in prav tako prvi oblastni šolski nad-
zornik. Ko ie bil 1. 1936 razrešen upravi-teljskih poslov, je bil vpokojen spet kot učitelj. Takšne kariere so redke drugod po svetu.
V SI. Konjicah so ga poznali kot člana in funkcionarja vseh narodnih jn kulturnih društev. Z idealizmom je služil narof kra liu in domovini. Njegova prirojena segavost je vzradoščala učiieljstvo ne le na zborovanjih, pri tovarjških pogovorih, temveč ob vsakodnevnem srečanju z njim. Odločen in neomabljiv je bi.l vselej, predvsem pa v borbi za učiteljske pravice, za katere se ie boril ves čas službovanja v konjiškem srezu, kot predsednik tamošniega okrajnega učiteljskega društva. Članstvo je znalo ceni-tj njegove zasluge in je svoiega borbenega tovariša izvolilo že 1. 1924. za častnega člana. Nadalje je bil odlikovan z redom sv. Save V. stopnje in z redom Jugoslovenske krone.
Želimo simpatičnemu vpokoiencu, ki mu žal ni dano, da bi užival zaslužen pokoj ob strani svoje družice (blaga inteligentna gospa Mina iz ugledne Pernatove rodbine pri Sv. Lovrencu na Pohorju mu je umrla pred 11 leti), učakati še mnogo srečnih let. Prepričanj smo, da mu degradacija prav za slovo od -»'užbe ne bo rušila nadaljnjega življenja.
Gospa Mravjjak-Tribnikova, je hčerka že pokojnega šol. upravitelja Tribnika v Zrečah in sestra prof. Karla Tribnika v Mariboru ter žena šol. uprav. g. Karla Mravlja-ka. Službo je nastopila v Zrečah 1- 1901., kjer je, kar se redko zgodi, vztrajala vseh 36 let službe, do vpokojitve. Pridobila si je toliko simpatij in spoštovanja, da so io občanj izvolili za svojo častno članico. Ne samo dobra učiteljica, je tudi vzorna mati svojim otrokom. Sodelovala je tudi, kjerkoli je utegnila, pr; izvenšol-kem delu. Med drugim ie bila vsa leta odbomica v domačem učiteljskem društvu. Odlikovana je z redom sv. Save V. stopinje. Naj ji bo danih v krogu družinice še mnogo zadovoljnih let.
Bodoče matere morajo skrbeti, da se izognejo vsaki lenivosti prebavil, posebno zapeki, z uporabo naravne »Franz-Jose-fove« grenčice. — »Franz-Josefova« voda se lahko pije in deluje v kratkem času brez neprijetnih pojavov.
Ogl. 8. t»r. 48K«SA
Obtožen in obsojen po zakonu o zaščiti države
Po določbah zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi se je danes zagovarjal pred malim kazenskim senatom pod predsedstvom s. o. s. Ivana Breliha 38-let-ni Franc Grošelj iz Primskovega nad Kranjem- ki ima v Kranju skromno branja-rijo. Obtožnica, ki jo je zastopal državni tožilec dr. Pompe, mu je očitala, da je med dijaki nižje gimnazije, ki so kupovali pri njem, vršil propagando za spremembo političnega in socialnega reda v državi, da je netil sovraštvo med družabnimi sloji in da je oklevetal kranjskega dekana Matijo Skrbca.
Grošelj je priznal, da so bili dijaki februarja, kakor je navajala obtožnica, res pri njegovi stojnici in se tam pomenkovali o vsem mogočem. Ker se mu je videl njih razgovor za njihova leta premalo resen, jim je svetoval, naj malo pogledajo v časopise in se razgledajo po dogodkih v svetu. Beseda je dala besedo: o Španiji, o belih in rdečih, o boljševikih v Rusiji, o duhovščini. Tu so se dotaknili rane, ki je Grošlja malo bolj pekla. Pričel je praviti dijakom, da ga dekan Skrbeč mrzi in dasi on ni pripadnik nobene politične stranke, si je umišijal, da spada med tiste nasprotnike, o katerih je imel dekan navado govoriti na shodih, da jih bo dal zapreti. To si je mogel temprej misliti po razgovoru, ki ga je imel z dekanom ob priliki nekega razgovora med štirimi očmi. Dekan ga je pobaral, zakaj ne hodi v cerkev, pa mu je Grošelj razložil svoje mnenje, iz katerega je dekan potem zaključil, » da je že po naravi komunist.« Nekoč, ko je dekan nosil sv. popotnico in se Grošelj ni odkril, je dekan tudi poklical stražnika. Potem je napravil dekan ovadbo in predlagal kazenski pregon, ker se mu je videlo obna-čanje prezirljivo in nahujskano po komu-
Domače Testi
*	Najdba zgodovinskega filma 0 kronanju kralja Petra L Svetnik našega poslaništva v Londonu dr. Vojislav Jovanovič je te dni prinesel v Beograd kopijo zanimivega zgodovinskega filma. Nekdanji angleški konzul v Beogradu je leta 1904 film al kronanje kralja Petra I. Film kaže vojaško parado na Banjici in sprevod kronanja po mestu. To je bil prvi film, ki je bil posnet v Beogradu, im menda tudi prvi film kronanja kakega vladarja, čeprav je bila filmska tehnika leta 1904 šele v začetku svojeg razvoja, so posamezni deli filma izvrstno uspeli in strokovnjaki so prepričani, da bo mogoča rekonstrukcija zanimivega zgodovinskega filma.
*	Zrakopiovni promet Zagreb — Sarajevo — Dubrovnik bo letcs prvič otvorjen 15. junija. Aaroput je podaljšal svojo pogodbo z državo za 10 let, pri tem pa se je obvezal, da bo otvoril promet na progi Beograd — Sarajevo — Dubrovnik, Dubrovnik — Sarajevo — Zagreb in obratno. Za promet na teh dveh progah je društvo nabavilo dva ameriška avicna. Vsak dan bodo avioni na novi progi preleteli 1.600 km.
s Zdravniški dom v Cerknici. Jutrišnjo soboto bo otvorjen v Cerknici Zdravniški d~m, čigar dva oddelka: šolska poliklinika in posvetovalnica za matere in dojenčke. sta začasno nameščena v šolskih prodorih. Poslovne ure bodo v ponedeljek in četrtek ob 15. in ob sobotah ob 8. zjutraj.
*	Asfaltna cesta Zemun — N°vi Sad — gubotica bo dovršena prihodnje leto. Od Zemuna do Stare Pazove je cesta že dovršena in izročena prometu. Sedaj delajo z veliko vnemo na delu od Sta.re Pazove do Novega Sada. Ta del bo gotov letos do oktobra Od Novega Sada do Subotice, ob jugoslovensko - madžarski meji bodo tudi še letos dovršili najvažnejša dela. Asfaltna cesta je del transkomtmentalne ceste, ki vedi v Carigrad.
*	Hrvatsko planinsko društvo je uvedlo zavarovanje svojih članov zaradi številni1'! nesreč v slovenskih in hrvatskih planinah. Upravni odbor HPD je že sklenil pogodbo z neko zavarovalno družbo o kolektivnem zavarovanju svoj:h članov, člani bodo zavarovani za 10.000 Din za primer smrti, za 30.000 Din pa za primer popolne nesposobnosti. Letna premija znaša za vsakega člana 42 Din.
*NTnri grobovi. V visok; starosti 81 let je umrla v Ljubljani gospa Adela Kabajeva, vdova po nadučitelju. Smrt blage^ matere objokujejo trije sinovi itn tr; hčerke. Ugledno pokojnico bodo jutri ob pol 16. spremili iz Korvtkove ulice 25. k Sv. Kri« žu. — V Bukarešti je umrla v 74. letu gospa Terezija Polleyeva, vdova po revidentu in hišna posestnica. Začasno jo pokopljejo v Bukarešti, dokler ne bo prepeljana v svoj domači kraj. v Radeče. — V St. Rupertu na Dolenjskem je umrl g. Anton Komar, ugleden posestnik in gostilničar. Pogreb bo jutri ob 9. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno eožaljel
*	Smrt zaslu-žnesra gasilca. V Rušah je •umrl 15 t. m. soustanovitelj gasilskega dru-£!va Herman Stane, član stare ruške rodbine. ki je užival zaradi poštenosti, odkri-iosti in 'kremenitega značaja med ob^a-si vciik ugled in spoštovanje. Bil ie ede^i iz* jied prvih, ki so se leta 1890 odzvali vabilu takratnega župara Kodriča k ustanovitvi gasnl-skega društva. Tej organizaciji 'je ostaj zvest do svoje smrti 47 let. Z raznimi težavami se ie moral boriti, ostal pa je vztrajen. Pogreb je jasno pričal o veliki priljubljenosti pokojnika. Pogreba se je udeležilo na stotine domačinov jn tujcev ter šest gasilskih čet: korparativno Studenci s praporom. Pekre, Bistrica, Selnica, Smol-nik in Maribor pa z deputacijami. V imenu gasilcev se je od pokojnika poslovil pred« sednik Tomislav Stani, četna godba je zaigra Ja žalostinko, pel pa ie domači pevski zbor. Zvestemu gasilcu v zadnji pozdrav so se Bagniii nad gomilo gasilski prapori.
*	Narodno obrambn; sklad Branbora. Osrednji odbor Branibora v Ljubljani je prejel darla od naslednjih ljudskih šol; Rob 20, Rečica 31.50 di;n Rateče-Planica 22, Dolnji Logatec 127. Sv. Tomaž prj Ormožu lfifi. pri nršiilinkah v Ljubljani 70. Kolovrat 45. Kapela. 52.25 Onrnja Rečica 25. Sv. Je-dert. nad Lawkim 7 Proeenjakovci 10.50, Adri-janci 25 Cankova 20 ?5, Mošn je 35. Sv. Križ 85. Žalna 112 Turnišee 105. okoliška v Celju SO T^dls-ovn Jarenjna 13. Renanje 64.50. Šenčur 75 Bloke 35, Prečna 60 Litija 72.75. Podčetrtek 32 St. Vid pri Ljubljani 159 in Črenšovc; 49 din. Mladina, ti čutiš za bratce v tujini tudi on mislijo nate s hvaležnostjo!
*	Majnjški izlet v Mariazell z modernim avtokarom »Putnjka«. Maribor. Od 26. do 27. t. m. Cena vožnje le Din 200. Zasiguraj-te si me^to in prijavite se takoj! Vse informacije in prijave >Putnik«. Maribor—Celje.
*	že leto dni je brez zdravnika 10.000 prebivalcev. lO.COO prebivalcev na področju bosansko-kostajniške sreske izpostave, že leto dni nima svojega zdravnika. V okolišu je v tem času razaajal legar, a zdrav-ške pomoči ni bilo od nikoder. Zdravniki iz Hrvatske Kostajnice so tako preobloženi z delom, da morejo nuditi pomoč le v najnujnejših primerih. Prebivalstvo je po večini revno in n« more plačati privatnih zdravnikov. Občinske uprave so že večkrat prosile za namestitev uradnega zdravnika.
*	Veliki roji nevarne golubaške mošice so se pojavili v južnem Banatu. Najbolj ogražajo strupene mušice okolj Bele Cr-kve in Vršca. Tudi lani se je ta mrčes tam pojavljial ter napadal poleg živine tudi ljudi. Oblastva so ukrenila vse potrebno za zatiranje nevarnega mrčesa.
*	Velik muslimanski praznik bo jutri 22. t. m. To je mevlud — Mohamedov rojstni dan. Ta praznik je bil uveden nekaj stoletij po smrti preroka Mohameda. Mevlud slavijo muslimani po vsem svetu. Pri nas se muslimani na ta dan zbirajo v džamijah., kjer jim hodža čita poglavje iz verskih knjig. Verniki dobivajo v džamiji šerbet (medico) in male koščke sladkorja.
*	Po naključju so ujeli nevarnega razbojnika. Rumunska oblastva ao nam izročila nevarnega razbojnika Lajo Stojkova, cigana, katerega ima ves Bant v najslabšem spominu. Laja je že leta 1928 organiziraj razbojniško tolpo, ki je plenila in tudi ubijala po banatskih vaseh. Ko so nekaj članov tolpe orožniki polovili, je vodja Stcjkov z nekaterimi pajdaši zbežal v Rumunijo. Tam so se pajdaši razšli in je Laja pozneje sam pobegnil na Madžarsko, kjer se ie pridružil neki ciganski tolpi. Cgane so nekoč zalotili pri tatvini ter jih zaprli. Nihče ni vedel, da je med njimi zločinec, ki ga zasledujejo že precej časa po Jugoslaviji in Rumuniji. Laja je podkupil stražnika in pobegnil iz zapora. Umaknil se je spet v Rumunijo in pred meseci so ga tam zaprli, ne da bi vedeli, kaj vse ima na vesti. Zaprli pa so tudi nekega njegovega nekdanjega pajdaša in ta je oblasti, da bi olajšal svojo usedo, razodel, da je zaprti sumljivi cigan zloglasni razbojnik iz Banata. Razbojnik je seveda na vso moč prikrival svojo identiteto. identificirali pa so ga naposled v ruammskem zaporu naši, iz Vršca pozvani policijski organi, katerim je bil zločinec zdai izroien.
Eno srce —- ena RADENSKA.
*	Velik sovražnik zob so kisline, ki nastanejo v ustni duplini prj vretju in gnitju ostankov jedi. Te kisline so najvažnejši vzrok za k varjenje zob. ko oškodujejo zobno sklenjno ter tako bakterijam otvorijo pot v zobe. Proces vretja in gnitja je treba preprečiti z dobrim sredstvom za zobno nego, ki ima antiseptičen učinek. Odol L 38 je idealno sredstvo za nego ust ker e svojo antisept čno in za škodljive kali pogubno silo prodre v najskrivnejše kotičke in gube ustne dupline in tako prepreči vretja in gnitja.
*	Al; ste se že prijavili za potovanje s »Putnikovim« avtokarom »luksuz ekspres« na svetovno razstavo v Parizu od 13. do 27. junija t. 1.? Storite to takoj in izkoristite redko ugodno priliko! Potovanje preko divnih pokrajin: italijanske in francoske Riviere, nazaj prešo Švice in Dolomitov. Cena vožnje in popolne preskrbe na potovanju in v Pariz le Din 3.900. Brezskrbno im nad* vse udobno potovanje. prospekti, prijave in informacije »Putnik«, Maribor—Celje.
*	Obvestijo vsem izletnikom za izlet v Postojno 23 t. m. ki ga priredi udruženje žel. uradnikov, oblastna uprava v Ljubljani.
1.	Odhod vlakov iz Ljubljane gl. kol.: a. ob 5.40, s leni vlakom odpotujejo visi oni zletnikj, ki so se javili za 6.15 pri A. Goreč, družibi z o. z. in A. Tjčar, trgovinj s pap?r« jem b. Ob 6.15, s tem vlakom se odpeljejo vftj as! al i izletniki, ki so se prijavili za ta vlak z Ljubljane ali okolice c. ob 10. vsi oni. ki so se prijavil; za ta vlak. d. četrti vlak je zagrebški vlak, ki iima odhod iz Ljubljane gl. kol. približno ob 10.30. s tem vlakom odpoiujejo vsi preostal; izletniki.
2.	Vstop k vsem vlakom v Ljubljani gl. koti. je pri vhodu poleg vrta kol. restavracije.
3.	Povratek iz Postojne: a. ob 17.30 se odpeljejo prvenstveno vsi oni, ki so se prijavil-; za ta vlak. b. ob 19.30 se vrnejo p-edvsem Zagrebčani ter oni, ki pridejo še pravočasno k temu vlaku. c. ob 20. jn ob 20.30 se odpeljejo vej ostali. Prosimo, da se izletniki drže reda, da ne bo motenj. Opozarjamo, da ie bil ta vozni red sestavljen pred* vsem zaradi obiska jame, kj vsako uro ue more e svojo podzemsko železnico prevozili več kot točno določeno število oseb. kar pa je treba razvrstiti na celi dan. 4. Nakup voznih kart: za vožnjo do Rakeka in nazaj «i nabavijo izletnik; vozne karte sami. iz-
(etoikf f* Ljubljane so dekana i« plačali
vozne karte prireditelju ter lahko torej potujejo na podlagi tega, ostale pa prosimo, da si nabavijo vozne karte iz Ljubljane še v prodaji do 22. maja na vseh onih mestih, kjer so bile sprejete tudi prijave. V pisarni udruženja vsak dan od 8. do 12. ure in od 14. do 19. ure. Prosimo, da ee naj ta nasvet upošteva, da se omeji naval v nedeljo zaradi drugih izletnikov, ki po'u jejo. ZeiczniČarje opozarjamo, da sj po možnosti preskrbijo vozno karto za obe «m:e-ii vožnje. 5. Zamenjava preiemnih potrd i proti odgovarjajočim izkaznicam, to je: vozn; listek Ljubljana—Rakek—Ljubljana ali Rakek—Postojna—Rakek, vstopnica v mo. nakaznica za kosilo. Izletnike iz Ljub; ljane in okolice prosimo, da po možnosti izvrže zamenjavo v pisarni udruženja žp!. uradnikov v Ljubljani, Kolodvorska ulica 43 dne 21. in 22. maja ves dan. To je pred vfem nujno potrebno, ker sicer vodstvo za časa vožnie od Ljubljane do Rakeka radi velikega števila izletnikov v tem kraikem času ne bi moglo izvesti. Ostali izletniki lah; ko izvrše zamenjavo ravno tako v vlaku pri rediteljih. Važno je to radi tega, da se vse izvrši v redu. 6. Pri izhodu v Postojni prejme vsak izletnik poseben listek z naznačbo časa obiska jame. pol ure pred navedenim I časom mora biti navzoč prj vhodu v jajro, ; da lahko takoi zasede nakazano nv**to v i vlaku podzemske železnice. Ogled jame -e ! urejen točno po programu, kj ga je predlo žila jamska uprava, vsled česar prosimo, da se vsj drže točno navodil rediteljev. Opozarjamo, da mora vsak izletnik imeti s se» boj potrdila o plačilu bodisi izdana na mestih. kjer so se prijavljali, bodisi postna potrdila alj pa že zamenjane odgovarjajoča izkaznice, dalje vsak vozno karto ter se bi oce. ki tega ne bi imeli brezpogojno na prv; postaji prisililo do izstopa ter »smatralo kot potnika brez vozne karte. V Postojni pr; vhodu v jamo bo poslovala pisarna /a prejem event. reklamacij. Prosimo vse izletnike, ca ne pretiravajo v svojih zahtevah. ker vodstvo izleta kot prireditelj .-o ipodvzeli vse korake, da se ta izlet čim lepše izvede in da vsi odnesejo kar najlepše vtise iz Pofrtojske jame. Udruženje Sel. uradnikov-oblastna uprava Ljubljana.
Iz Ljubljane
u— Krajevna organiz^eija JNS Ljubljana — Vič sklicuje v nedeljo 23. maja ob 10. v gostilni Sokolskega doma na Glincah letni občni zbor, na kaiterega vabimo vse članstvo in prijatelje našega prkreta. Na zboru bodo podali zanimiva politična poročila tudi delegati banovinskega odbora in narodni poslanci. Viča/ni, udeležite se občnega zbora v velikem številu! Odbor.
u— strejci! V nedeljo 23. t. m. in potem • vsako nedeljo dopoldne je o=tro streljanje na vojaškem strelišču. Prkfitto! Strelska družina.
Oele plahte kože se Vam lupijo na hrbtu p® aoln-čenju. - - Uporabljajte TS0HAMBA Pil. Drogerija Gregorlč dr. b o. 2. Ljubljana, Prešernova nI. 5.
U— Sokolsko društvo Ljubljana — Šiška priredi drevi cb 20. v svojem domiu predavanje »Lepo veflenje«. Predaval bo predavatelj ZKD g. prof. Sest Ouip. Po predavanju se bo predvajal film »ženino orožje«.
n— Mojstrski izpit v mehanični strok; je odlično napravil g. Ivan Kuhar. Čestitamo!
Društvo državnih upokojencev za. dravsko banovino v Ljubljani ima Svoj redni občni zbor v nedeljo 23. maja ob pol 9. dopoldne v dvorani Delavske zbornice. Vabljeni vsi člani.
n— Podaljšana Kersnikova ulica, ki se zliva iz Goeiposvetske ceste št. 4 v Dvorako-vo ulico, bo v dogledneiin času dokaj razbremenila vzporedni cesti. Tjrševo in Vošnja-kovo. Poleg petnadstropne palače, kjer je na stanjen Vaieniškj dom. je pričel graditi stavbenik Tomažič štirinadstropno hišo. ki bo brezdvomno. kakor njene sosede na obeh straneh, v ponos tej ulici. Izkopani temeljni material izvažajo na doklej zaplan-kani podaljšek zgornie Kersnikove ulce, katere ni/k: .-M so marali precej visoko zniveliratj. Sedaj so spianiralj že tako široko cestišče, da morejo vozniki brez vsake težave tudj preko dosedaj zaprte ceste. Čez nekaj mesecem utegne brbj Kersnikova ulica popolnoma nasuta in i? i <vMošn«mu prometu v lepo se razvijajočem kolodvorskem okraju.
n— V Rim na jugoslovansko razstavo likovne umetnosti pojdejo .nekatera dela z II. pomladanske razstave slovenskih likovnih umetnikov. Zato bo 1a razstava odprta v Jakopičevem paviljonu samo še do nede Ije 23. t. m. zvečer. Opozarjamo vse one ki se te zanimive razstave še niso ogledali, da to eiore še v teku tega tedna.
*— VpiMTanje m ebefc nilliifc M.
■3te!j8k« tele ▼ Ljubljani bo sa iolsko leto
1937 38 2». m 31. t. m. od ». do 11. dopoldne v ravnateljevi pisarni. Star&j naj 6e
zgla«e s šoloobveznimi otroki osebno ter prineso seboj krstni liet in potrdilo o cepljenih kozah. Potrebna starost 7 let Istočasno se bodo sprejemale prijave za zabavišče (otrošk; vrtec). Dokumentj isti. 9taroet: izpolnjeno 5. leto. — Ravnateljstvo drž. učiteljske Me.
n— Skupjne bojevnjtoor Ljubijana-oered-nje društvo. Sv. Peter. Trnovo. Bežigrad, Spodnja in Zgornja Šiška. Moste in Vič pri-rede kot prrpravo za veliko akojjo preureditve Brezij in postavitev groba neznanega slovenskega vojaka iz svetovne vojne v soboto 22. t. m. ob 20. v frančiSkan^kf dvorani (vhod v Frančiškanski ulioO svečano proslavo 6 pestrim sporedom brez vstopnine. V nedeljo 23. t. m. pa bo na Rožniku ob 9. zjutraj služba božja za žive i« mrtve člane bojevniških organizacij. Cerkveno opravilo bo imel predsednik bojevniške organizacij je g. Ratej. Po cerkveni svečanosti bo pred cerkvijo tabor ljubljanskih bojevnikov. Odbor vabi vse bojevnike, da pridejo 23. t. m. zjutraj na Rožnik.
KOPALCI!
Z uporabo URAN KREME — ki je
špecijalno za solnčenje, dosežete v par urah temno bakreno polt.
URAN KREMO dobite povsod.
u— Vozn) red Avtoprometne zadruge z o. z. v Ljubljani, kj stopj v veljavo 22. t. m.,
je naslednji- Odhodi iz Ljubljane: V Logarsko dolino ob 5. (vozi ob nedeljah in praznikih). v Olje ob 6. (vozi vsak dan), v Lu-kovjco ob 12.05 (vozi vsak dan), v Ljubno -Solčavo ob 15.45 (vozi ob delavnikih), v Celj« ob 16.40 (vozi vsak dan), v Moravče ob 18. (vozi ob delavnikih), v Moravče ob 21.15 fvo-zj oh nedeljah in praznikih). Prihodi v Ljubljano; iz Celja ob 7.52 (Vsak dan), iz Moravč ob 8.34 ob delavnikih, iz Solčave - Ljubno ob 9.01 ob delavnikih, iz Lukovice ob 14.02 vsak dan. H Celja ob 19 32 vsak dan. iz Moravč ob 20.24 ob nedeljah in praznrkjh. jz Losrarske doline ob 22.48 oh nedeljah in praznikih.
u— Putnfk. Ljubljana, priredi 13-dnevna avtobusna izleta na pariško razstavo z odhodom fi. *n 19. jun ja za ceno od Din 3200 do D n 3."00 Prijave v b;1etarnicah »Putnika t. Ljubljana
u— Obleke bi klobuke kemično, čisti barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. 2
Iz Maribora
a— Prisrčen sprejem brnskih dijakov.
V sredo se je pripeljalo v Maribor na svojem potovanju na Sušak, od koder bodo napravili izlete v razne smeri našega Jadrana, 40 gojencev brnske trgovske akademije, ki so se ustavili v Mariboru, da tukaj prenočijo. V Unionu jim je priredila tukajšnja Jugoslovensko češkoslovaška liga prav prisrčni in bratski sprejem, ki so se ga udeležili tudi gojenci tukajšnje Trgovske akademije s svojim ravnateljem in rpofesorji. Tople pozdravne besede so spregovorili na naslov brnske mladine s. o. s. dr. Senjor v imenu tukajšnje JC lige, g. svetnik Knop za Češki klub, direktor Modic za Trgovsko akademijo in g. Drly za tukajšnjo češko šolo. Iskrene bratske besede pa sta spregovorila tudi gojenca brnske ter mariborske Trgovske akademije. Prijetnost večera je povzdignila lepa pesem mariborskih trgovskih akademikov pod vodstvom zborovodje prof. Mirka.
a— Iz gibanja JNS v Maribora. Te dni sta bila občna zbora okrajne organizacije JNS za III. mestni okraj (9. t. m.) in V. mestni okraj (15. t. m.) Po poročilih o delovanju v minuli poslovni dobi sta bila v obeh mestnih okrajih izvoljena nova odbora, katerima načelujeta dosedanja zaslužna predsednika gg. Bratoš (HI) in Kejžar (V). S tem je vseh pet okrajnih organizacij JNS v Mariboru izvršilo letošnje redne občne zbore in sledi, kakor smo že poročali, v nedeljo 23. t. m. sreska skupščina.
a— Operno baletni večer v Ljudski univerzi bo v ponedeljek 24. maja. Uvodno predavanje o razvoju opere in baleta bo imel prof. dr. Kralj iz Maribora. Nato bo zapela znamenita koloraturka in primado-na ga. Tinka Wessel-Polla arije iz Rigo-leta in Lakme. G. Boris Pilato pa bo interpretiral razne plese (Rahmaninov »Prelu-dij«, Grieg »Erotika« in Dahibes »Valček«.) Na klavirju ga spremlja dr. Vreč-kova.
a— Uprava pravoslavne parohije obvešča svoje vernike, da odslej prične sv. Iiturgija ob nedeljah in praznikih ob 9. in to do konca septembra tekočega leta. V nedeljo 23. t. m. bo parasrlos po bivšem članu cerkve« nega odbora pok. g. Miroslavu Ribairiču. V ponedeljek 24. L 111. slav; kapela svojo hra-movo slavo sv. Ciri4a in Metodiia. na kar se verniki opozarjajo, da v čim večjem številu prisostvujejo temu obredu.
K IN O *
TEl . • 2P24
MATIC
m
Velefilm iz življenja ruske carice Elizabete
CARIČEV LJUBLJENEC Olga Cehova — Willy Eichberger, Adela Sandrock

Na splošno željo samo še danes Simone Simon v prekrasnem dekliškem filmu MATURA Predstave danes ob 17. 19.15 in 21.15 uri.

UL
PREMIERA! Največji originalni španski pevski film z operno pevko Imperio Argentina 8PANSKA KRI
Predstave danes, razen v Slogi ob 16., 19.15 in 21.15 uri.
a— Stero-katojiška cerkev. V nedeljo, 23. t. m, ne bo službe božje zaradi 22. in 23. t. m. trajajoče letne sinode v Zagreb«. Prihodnja služba božja bo na praznik Sr. Rešnjega Telesa, v četrtek 27. t. m.
a— Roloje novice. V sredo 26. L m. bo v mestpi posvetovalnici VI. 6eja mar;bor* skega mestnega sveta. Na dnevnem redu bodo poročila predsedstva odsekov in tekoča zadeve mestnih podjetij. Med drugim bodo razpravljali o Tvorniškj cesti in zvezi z Aleksandrovo in Valvazorjevo cesto ter e tlakovanju Tatrtenbacbove ulice.
a— Po 22 letih se je vrnil v domovino in spet odšel. 411etni ključavničar Rudolf Vrhovnik iz Mute se je po 22 letih vrnil iz ruskega ujetništva V letu 1915 je bil zajet na ruski fronti, odkoder je bil odprem! j en v Sibirijo. Po končani svetovni vojni je krenil iz Sibirije z brati Cehi proti domu. Ustavil pa se je na Kitajskem, kjer je Imel dobro službo. Lani pa se ga je polotilo domotožje in se je podal na pot preko Rusije, Poljske, Cehoslovaške v rodni kraj. Ker ni imel doma nobenega sorodnika in se ni mogel vživeti v domače razmere, se je Vrhovnik te dni zopet vrnil na Kitajsko.
a— Po 23 letih z rodbino v domovino.
Včeraj je prispel v Maribor z ženo in petimi otroci 481etni Jakob Noel iz Velike Klkinae, ki je bil oktobra 1914 ujet na ruski fronti in ki je pretežni del ujetništva prebil v Sibiriji, kjer se je tudi poročil. Odpravili so ga v domovinsko občino.
a— Nova dvorana v Mariboru. V teku poletja bo lastnik kavarne Astoria g. Strehar priključil kavarniškim prostorom novo urejeno dvorano, ki bo najmodemeje opremljena in ki bo merila 11X8 m. Nova dvorama bo predvsem na razpolago prijateljem biljardnega športa. Tudi bo renovi-ral ostale kavarniške prostore.
a— Zborovanje slaščičarjev. V torek popoldne je bil pri »Orlu« redni letni občni zbor Združenja slaščičarjev in medičarjev v Mariboru. Občni zbor je otvoril rn vodil predsednik g. Emanuel IHh, ki je poročal o prizadevanjih združenja za svoje člamsitvo. Tajniško in blagajniško poročilo je podal tajnik g. Jemej Košar. Združenje šteje 31 slaščičarjev, 12 medičarjev rn 8 sladoledarjev. Blagajna izkazuje 10.934.50 din dohodkov ter 8.931.30 din izdatkov. Volitev letos mi bilo.
Požar. V S topnem je uničil ogenj vso domačijo posestniku Antonu Lampreh-tu, ki trpi zaradi tega škodo okoli 25.000 dinarjev. V Radušah je zgorelo posestniku Martinu Popiču gospodarsko poslopje
v vrednosti 52.000 dinarjev. V Heleni vaM pri Poljčanah pa je ogenj vpepelil posestniku Josipu Žnidarju gospodarsko poslopje v vrednosti okoli 5.000 dinarjev.
a— O vlomu pri Trpinu. Pri nadaljnjem zasliševanju sta 211etni Igor M. in 211et-ni Edvard L. izpovedala, da sta se odloČila k vlomu pred s dnevi, potem ko sta si oskrbela s pomočjo mila odtis ključev. O zadevi ni vedela služkinja ničesar in sta izkoristila priliko na binkoštno nedeljo, ko je bii g. Trpin odsoten in ko je bila tudi služkinja pri neki prijateljici. Igor M. ie nameraval z denarjem v Španijo, njegov pajdaš pa v Dalmacijo na — oddih. Sedaj pa sta oba našla »oddih« v tukajšnji jetr.išnici, kamor ju je policiia danes po končanem zasliševanju izročila. Igor M. ni pozabil pri zasliševanju pristaviti, da je pravkar nameraval ročno blagajno z vsebino vred vrniti g. Trpinu, ko je sledila aretacija. Služkinjo so zaradi izkazane ne-krivde izpustili.
nistih, pa je hotel, da se s takim vedenjem enkrat za vselej preneha. O duhovščini, katero je Grošelj videl poosebljeno predvsem v dekanu, s katerim je imel nemila srečanja, ni imel dobrega mnenja, ker je bil prepričan, da ne misli toliko na Kristusov nauk. kakor pa na trgovske posle. In ker je bil prepričan, da je pri dekanu v toliki nemtU-sti, da mu kvari celo skromno kupčijo 7 branjarijo, v kateri so bili glavni kupci dijaki- si je preprosto mislil, da ni pošteno od tistih, ki se žive od oltarja, da branijo njemu živeti od branjarije. S tem pa nikakor ni hotel sejati razdora med stanovi in vcepljati sovraštvo do duhovščine, s pogovori o svetovnih dogodkih pa tudi ni propagiral spremembe političnega in socialnega reda v naši državi.
Po kratkem posvetovanju je senat razsodil, da je Grošelj kriv prestopka v smislu čl. 4. zakona o zaščiti iavne varnosti in reda v državi, ker je med srednješolci nameraval širiti nerazpoloženje proti političnemu in socialnemu redu v državi, poleg tega pa še ^estopka razžalitve uradnega organa v smislu § 302-1. k. z. ker je žaljivo govoril o dekanovi osebi. Zaradi teh dveh deliktov ga je senat obsodil na 20 dni zapora in 300 din denarne kazni, izterljive v 1 mesecu po pravomočnosti sodbe. V kazen se mu všteje 14 dni pripora in preiskovalnega zapora. Senat pa se ni mogel preprioiti o obtoženčevi krivdi glede obtožbe, da b. bil z besedami, ki jih je govoril proti duhovskemu stanu v splošnem, imel namen ščuvati na razdor med 6tanovi. Zaradi tega je glede te točke obtožbe izrekel oprostilno sodbo. Kot olaj-š.ino okornost je senat upošteval obtožen-čevo delro priznanje, neoporečnost in skrb za družino, obtežilnega pa ni bilo ničesar.
volilih žrtev
žalostne ugotovitve invalidske organizacije
Ljubljana. 19. maja
V zadnjih teJnih so imel; vsj oblastni odbori združenja vojnjh invalidov, vdov in sirot svoje občne zbore. Glavna zahteva vseh teh zborovanj je bila ukinitev invalidskega zakona h leta 1929. Ta invalidski zakon je za invalide in vse ostale vojne žrtve najhujši udarec. Lani so bile izvedene sicer nekatere izpremembe zakona, ki pa niso prinesle omembe vredne olajšave. Iva.lids.ki zakon od leta 1929 je že tretji. Prvi zakon je bil izdan leta. 1921., drugi, kj je bil prav za prav kop ja prvega, pa je izšel leta 1925. Po tem zakonu je bilo v Sloveniji 18.000 vojnih žrtev, v vsej državi pa 52.42o invalidov, 107.879 vojnih vdov ter sirot jn 488 staršev vojnih žrtev. Skupaj torej 160.792 vojnih žrtev. V primerjavi z zakonom od leta 1929 je bil ta zakon dovolj širokogruden Vojnih žrtev n; deli na ranjence in bolnike, invalidi so brli označeni kot lahki, težki, po!ni in poln; z dodatkom, staršem pa se ni jemala podpora za izgubljene sinove, kj so jim bili nada in pomoč za omemogloRt jn starost.
Zakon od leta 1929 pa je bil sestavljen v znamenju varčevanja. Njegovo bistvo je velika redukcija vojnih žrtev. Z eno potezo peresa je bilo Črtanih preko 40.000 vojnih žrtev. Prej so dobivali podpore in druge ugodnosti tudj tisti invalidi, ki nieo bili ranjeni. Med invalide so brli všteti tudi oni. ki so zboleli na bojiščih od vlage. z;me. nesnage. stradamla, vročine ter tako pretrpeli morda še več kaikor mnog; ranjenci. Voinjh žrtflv-bolnikov Invalidski zakon od leta 1929 ne pozna. Ttidi vdove takih invalidov niso priznane po tem zakonu. Zakon je re-
duciral tudj starše vojnih žrtev. Oče in mati sta stara, onemogla brez vsake pomoči in sinov; so obležal; na bojiščih. Oče in mati pa nista vo jni ž rt v.;, če en e n še živj pa naj bo brez posla, oženjen in naj ima še toliko otrok, ki so vsi lačni. Po zakonu pač velja za rednika onemoglih staršev. Invalidi. katerm so bili prej priznani odstotki nesposobnosti do ene četrtine popolne invalidnosti, torej 25 odstotkov, so z zakonom od leta 1929 črtani, pa naj imajo poškodbe še tako usodepobie posledice. Pred desetimi. dvanajstim:, petnajstimi leti so bil; invalidi o>cenjeni. prisojeno jim je bilo samo 25 odstotkov invalidnosti, a ko so se pozneje stare, slabo Izlečene rane začele gnojiti in so jim rezali ude. jih po zakonu od ieta 1929 n hče ne prizna za invalide ker je merodajna stara ocenitev invalidnosti.
S takim; redukcijami invalidov so po statističnih podatkih v enem samem letu prihranili 238 mil jonov. V našem narodnem gospodarstvu se ta prihranek ne pozna, vojnim žrtvam pa so redukcije povzročile nepopisno gorje. So pa v zakonu še drug.; paragrafi. ki reducira jo Invalide. Tnval:de so razdelili na siromaSne in neslromašne." Kdor plačuje letno več kakor 120 Din neposrednega davka, nj siromašen in nima pravice do podpore. V Sloveniji je takih »bogat-h-alf nemiromašn;h Invalidov okrog 850. v vsej državf pa okrog 26.000. Nhče ne vpraša, kako plačujejo svofe davke, označeni po za nesiromašne in nim^io pravice dn podpore. TTooStevan je celo davek v oni dobi. ko je bil človek uvrščen med vojne žrtve. Ce je takrat, ko je bjl ranjen, plačeval sam nad
120 Dn davka ali pa primerni znesek v kronah. ali 6e je lak davek plačeval invalidov oče, velja, to še za danes, čeprav so ee premoženjske razmere izpremenile in čeprav ni ničesar ostalo od posesti za katero se je nekdaj plačevalo letno nad 120 Din davka. Tudj vojna vdova ki je izgubila na fronti moža, a je njeno peseetvo obdavčeno z več kakor 120 Din neposrednega davka, ne do-bj invalidnine.
Invalidnino izgub jo tudj oni. ki so b|li kdaj kaznovani zaradi korisioljubja. Vseeno je. če se ie to zgodilo med vojno, po vojni al; zdaj. Če je kdo v mrazu in lakoti, zapeljan od jnka otrok in od bolne žene. vzel košoek kruha pobral pod kakim vozom košček premoga alj iz bogatega gozda odnesel nekaj d račja, vlovjl svebodno po reki plavajočo ribo in b i zaradi tega ovaden in obsojen. ie zaoTešjl korietoljubje in izgubil invalidnino. Ko milijonskega korjstoljubja ne moremo odpravit?, so vojne žrtve za najmanjše koristoljubje najokrutnejše kaznovane
Pretresljive primere bede in krfvlc
je zbral oMastnj odbor združenja vojnih^ Invalidov. vrlov rn sirot za Slovenijo v Ljubljani v svoji brošur; »Beseda o zaščit; vojnih žrtev«. Kaj so dobili vojni invalidi pove motto te brošure:
železno medaljo, leseno nogo in ceato široko fn bergfje v roko...
Vsj prej opisani načini redukejj invalidov imajo v tej brošuri dra*t|čne primere v besedi n sliki.
Stoodstotni vojni invalid Tomaž Brattrf pravi; Strupen; pl*n na bojišču mi Je vzel oči. A ker b; se baje lahko nekaj takega zgodilo tudi doma. ne dobivam invalidnine, ker zastrupljeni« s plinom ni rana...
Kos Janez pri Novem mesto je zaradi
prehlada v strelskih jarkih oslepel. Ker po določilu zakona oni. ki zltoljjo, ne dobijo invalidnine, je tudi Janez Ko« ne dobi, čeprav je 100-odstotn; invalid. Ivan Križe, kj je član krajevnega invalidskega odbora v Novem mestu, je bil na froutj od granate zasut. Nameraval; so ga že pokopati, a je še pravočasno pokazal znake življenja. Lotila se ga je pozneje božjast ki ga neusmiljeno meče. Do leta 1929 je HI priznan za 100-odstotnega invalida in prejemal je podporo. Ker pa je zakon črtal V6e, R; njeo bjli ranjeni, .ie Krjže izgubil priznanje in invalidnino. Zdaj živi z družino v velik; revščini jn berači od hiše do hiše. Invalidnino so vzeli seveda tudi ženam invaLjdov-bolni-kov. prikovanih na posteljo alj pa že pokopanih.
Še nekaj o koristoljubju. Vojni invalid Vinoenc Krajnčjč fz Globokega pri Brežicah je bjl pri neki stotniji, ki se je leta 1918 uprla v Gradcu, ko so jo priključili maršba-talfomu. Takrat so posamezne upornike streljali. vse stotnije pa ni kazalo ustreliti. Stot-n'jo so zmašil; v živinske vagone ter odpeljali na fronto. Zaradi upornost; je bila vsem vojakom naložena kazen z določilom, da jo bodo prestali po vojni. Krajnčič se je vrnil s fronte kot invalid, avstrijsko monarhijo je sicer vrag vzel. a od nje naložena kazen je Invalidu Kranjčiču ostala zapisana iff zdaj ne dobiva invalidnine.
V Kranju živj vojna vdova s petim; otroki. Zajce redi in otroci so nekoč za nje natrgali nekaj detelje s tuje njive. Vdova ie b la ovadena in kaznovana. Koristoljubje pač mora biti kaznovano in na bojišču padli oče menda nima vrednosti natrgane detelje. Vdova s svojimi otroki zdaj Se bolj strada. — Na ljubljanskem barju živi kočar Anion Cepin, prej 60 odstotni invalid. Veljk revef je že od nekdaj in šest otrok ima. Zdaj )e Bo večji revež, ker je zagrešH korHrtoUufe
Iz Celja
e— Mestni svet bo imel danes Ob 18.
redno sejo. Na dnevnem redu so poročila predsednika občine in odborov ter volitev petih volilcev za Kmetijsko zbornico.
e— Ljubljanska opera bo gost°vaJa v Celju v torek. Ljubljansko Narodno gie-dajišče bo uprizorilo v torek 25. t. m. ob 20. v celjskem gledališču Masoagnijevo opero »Cavaileria rusticana« in Leonca-valiovo opero »Glumači«. Predstava je izven abonmaja. Vstopnice se še dobijo v knjigarni Slomškove tiskovne zadruge. Za operno gostovanje vlada živahno zanimanje.
e— Sokolsko društvo opozarja na prireditev, ki bo v nedeljo 23. L m. na dvorišču mestne osnovne šole. Glavna točka sporeda je razvitje dečjega prapora, poleg tega je obširen telovadni nastop, na katerem sodeluje vse članstvo z naraščajem jn deco. Začetek ob 15. uri. Sedeži so po 10 in 5 din, stojišča po 3 jn 2 din. Podrobnosti eo razvidne z lepakov.
s— Vrety, nkijo&nl lot4d nastop gojencev Glasbene Matice v Celju bo danes Ob IS.30 v Mestnem gledališču. Nastopili bodo gojeno! in gojenke srednje in višje stopnje, mladinski pevski zbor, oddelek za komorno glasbo in godalni orkester. DrugI del večera bo posvečen spominu skladatelja Emila Adamiča.
a— Kino Union. Danes db 16.15 ln 20.80 velefikn »Amok« z Valerijam Inkaffinovian in tednik, ob 18.30 matineja,
KINO METROPOL, prinaša danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 »ŽENSKI RAJ«.
Iz Trbovelj
t— Nov vozni red avtobusov. Od 22. t. m. bodo vozili avtobusi It vlakom proti Ljubljani v sledečem redu: Trg Trbovlje: 5.20, 7.20, 1130, 16.25 in ob 20. uri. Pošta L — Vode: 5.80 7.30, 11.40. 16.30 in 20.10. K vlakom proti Zidanemu mestu. Trg Trbovlje: 8.30, 14.10 in 18.45. Pošta I. — Vode: 6.10, 8.40, 14.20 in Ob 19. uri.
t— Namesto venca na grob dobri kole-ginji Ruži Perovič-Gosakovi, daruje za GMD 100 Dim Franja Bras-Grilčeva.
odarstvo
Zahteve slovenskih gostilničarjev
Kranj, 20. maja.
Za občni zbor Zveze združenj gostilni-
Čarskih obrti, ki se je pričel davi ob 9. v dvorani Narodnega doma, je že v teku
včerajšnjega dne prispelo v Kranj veliko število delegatov in funkcionarjev iz vse Slovenije, da se je vsa gorenjska metropola, odela v svečane barve, razgibala v živahnem vrvežu.
Ze v soboto se je ob 17. na Stari poŠti pričela seja razširjenega odbora zveze, katere se je od 50 združenj, kolikor jih -bsega vsa banovina, mimo članov ožje uprave udeležilo 48 predsednikov. Sejo je otvoril predsednik zveze, g. Ciril Majcen tz Ljubljane, nato pa so predstavniki slovenskega gostinstva podrobno pretresli celo vrsto perečih stanovskih vprašanj. Tako so razpravljali o novem banovem načrtu uredbe o minimalnih mezdah pa o novi uredbi, ki naj bi vprašanje natakar-sk?h nagrad uredila z uvedbo procentnega sistema napitnin v hotelih, restavracijah in penzionih, po mestih, letoviških krajih in v obratih, ki jih določi ban. Posebej se je seja bavila z zadevo taks po avtorskem pravu, v kateri si restavraterji in ka-varnarji upravičeno žele malo več smotrnega reda. Mnogo živahnega odpora so funkcionarji zveze pokazali pri razpravi o šušmarstvu. Po trgih, mestih in v krajih v bližini vinogradov se vsekrižem pod roko prodajajo alkoholne pijače. Ta nedovoljena konkurenca zavzema ponekod že tolikšen obseg, da je novomeško združenje dalo pobude za predlog, naj bi vsi lastniki gostinskih obratov položili svoje koncesije, dokler se to vprašanje odločno ne reši.
O vprašanju pavšaliranja trošarine na vino in žganje, kakršno omogoča novi finančni zakon in kakršna je po nekaterih banovinah že realizirana, se je razvila obširna debata, nazadnje pa je prevladalo mnenje, naj se pavšalizaclja le izvede, obenem pa bi bilo tre'oa poskrbeti za strogo kontrolo nad zasebnim konzumom. Zboro-valci so izrazili željo, naj bi se koncesije za nove gostinske obrate, zlasti za bifeje in krčme vsaj v krajih z več ko 5000 prebivalci in po letoviščih do nadaljnjega ne ivdajale. V zadnjih letih je število novih bifejev in krčem izredno naraslo, medtem ko število večjih, bolje urejenih in za po-v/digo tujskega prometa odločilno važnih gostinskih obratov vzdržema pada. Tako smo samo v Ljubljani dobili v nekaj letih 4S novih bifejev, ki so odvzeli skoraj ves p- met z alkoholnimi pijačami restavra-c am, ki so postale falitne. Če pojde v tej ; -eri dalje, kmalu ne bomo ne v Ljubljane na deželi imeli nobenega reprezen-
rivnega lokala več. Zborovalci so stavili idi zahtevo, naj b' se za podeljevanje novih gostinskih koncesij izdale zakonsko utemeljene smernice, tako da bi nihče več ne mogel te zadeve izkoriščati v politične •namene.
Kranjsko združenje je zvečer priredilo > dvorani Narodnega doma udeležencem zborovanja na čast prijeten družabni večer, ki so se ga udeležili tudi zastopniki krajevnih oblastev. Pred pričetkom zabave pa je v imenu kranjskega združenja in Zbornice za TOI izrekel gostom iskreno
je in fzgnbjl invalidnino. Ob nekj povodn.ri, ki je porušila veliko lesno skladišče, je iz vode s kavljem vlovjl plavajoč hlod in si ga prilržal za kurivo. — Ivan Hoge, invalid i i Kočevske Reke, je zase in za svo jo sestradano družino lov;] ribe. Ovadili so ga in obsodili. Sodišče mu je pozneje sicer ka-?en izbrisalo, invalidsko sodišče pa mu ne prizna invalidnine, češ. da izbris kazni ne izbriše dejstva, da je bil kaznovan.
Obširno knjigo bi tvorili taki in podobni primeri, a, že oni, kj so zbrani na 31 straneh brošure, nudijo pretresljiv dokaz, da se godi vojnim žrtvam v nebo vpijoča- krivica. Vsa javnost, bi se morala zanimat; za položaj vojnih žrtev in podpirati invalidsko or-
ganizacijo v upravičeni borbi.
-tg-
življenja sta dežel?
RIBNICA NA DOLENJSKEM. Opozarjamo na nocojšnje predavanje, ki ga bo imel ob 20. na meščanski šoli pod okriljem podružnice Slovenskega planinskega društva tajnik Fotokluba Ljubljane g. Karlo Kocjančič pod naslovom »Po slovenskih dobravah in višavah«. Predavanje, med katerim bo predvajal nad sto krasnih diapozitivov in posnetkov v naravnih barvah, mora zanimati vsakogar, ki ljubi fotografsko umetnost in lepote ter zanimivosti slovenske zemlje.
SV. JURIJ OB ŠČAVNICI. Za spomenik kralju Aleksandru I. smo prejeli naslednje prispevke: Po 100 din g. Štumpf. šolski upravitelj. Sv. Anton v Slov. gor. in župnik Franjo Vuk. Po 50 djn g. T.eleT. trgovec v Ne-govi. Senčar Metod, trgovec v Strigovi, opat Jurak. Celje. prof. dr. Zmavc Maribor, senator dr. Maruši«?, Ljubljana, in 40 dir Zajdela Franc, orožniški narednik. Medvode. Prisrčna hvala! Vse one rojake in prijatelje, katerim smo poslalj polo-žnjce. prosimo, da se naš prošnj; odzovejo. Naj ne manjika nobenega Jurievčana, k; bi ne prispeval za spomenjk Kralju-Mučeniku. Na dan odkritja pa vsj na svidenje!
dobrodošlico zbornični svetnik g. Peter-lin.
Danes dopoldne se je k skupščini zbralo okrog 250 delegatov. Med gosti je predsednik Matcen pozdravil predvsem banovega zastopnika okrajnega načelnika Lipovska, zastopnika finančnega direktorja inšpektor, ;a Prudiča, zastopnika železniškega direktorja komisarja Hvastjo, direktorja Zveze za tujski promet dir. Žižka in zastopnika Zbornice za TOI g. Peterlina Med živahnim odobravanjem so bile sprejete vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II. ter pozdravne brzojavke Nj. Vis. knezu-name-stniku Pavlu in resornim ministrom. V imenu bana je zborovalce pozdravil okrajni načelnik Lipovšek, nato pa je podal obširs no poročilo predsednik Majcen.
V	zadnjem času se opažajo nekateri znaki zboljšanja, je izvajal med drugim, toda lo izboljšanje pri srednjih stanovih im industrijskem delavstvu še ni kdo ve kaj občutno. ker ga zavira draginja, kj je nastala zaradi splošnega dviga cen, medtem ko so prejemki ostali neizprememjeni. V letih krize je prišlo zlasti v gostinski stroki v izredno velikem obsegu do nelegalne trgovine. Gostilničarji zahtevajo, naj se .zvišaš jo plače eksekutivnim organom, da bodo mogli uspešneje nastopati proti šušmarjem. Vztrajni borbi se imajo gostilničarji zahvaliti, da se gostinstvo danes ne smatra več samo za molzno kravo pri javnih dajatvah. Zveza je mnogo eodelovaia pri snovanju nove zakonodaje jn je bila vprašana za mnenje v celi vrsti važnih vprašanj. Veliko ponudbo tujih vin v naših krajih moramo pripisovati preveliki produkciji nižinskih vino« gradov in edina rešitev za naše vinogradništvo bi bila, da se mu odpre izvoz. Pred sednjk je poročilo zaključil s pozivom na složno delo v organizaciji.
Iz poročila ravnatelja Petelna povzemamo, da šteje zveza 51 včlanjenih združenj s 4.908 člani, izmed katerih ie 2.917 moških, 1917 ženskih in 74 pravnih oseb. Vsa gostinska podjetja v banovini zaposlujejo 2.400 oseb. Lanj je bilo izdanih 42 novih k on cesij, izmed starih pa je bilo obnovljenih 153.
V	iimenu mestne občine kranjske je zborovalce pozdravil predsednik Češenj, nato pa 90 skupščino pozdravili še zastopnik zbornice Peterlin pa narodna poslanca Brenči« jn dr. Koce. V imenu nadzorstva je poročal restavrater Dolničar iz Ljubljane, a ko je bil soglasno odobren absolutorij iji je bil sprejet proračun za leto 1937.. ie bilo sklenjeno, naj uprava sama odloči, aili zveza izstopi iz vsedržavne organizacije, ali pa ostane še dalje v njej. V nadzorstvo eo bili izvoljeni Franc Kramar. Jožko Zupan in Leopold Zupančič iz Ljubljane.
Sledila so še poročHa Vrhunca z Bleda o pomenu gostinstva za tujek; promet, Be'"-tiča jz Pluja o poslanstvu strokovne izo brazUe v gostinstvu in zborničnega --v^tni." ka Peterlina o odnosu gostinstva do davčn-i Itolilike. Na koncu so zborovalce pozdrav i' še ravnatelj Zveze za tujski promet dr. Žižek, komisar Hvaetia, in poslanec dr. Sem rov. Naposled so bile z živahnim odobravanjem soglasno sprejete resolucije.
Resolucija
V	resoluciji apelirajo gostilničarji na bana, da bi glede na določila čl. 25. finančnega zakona za 1. 1937-38 omogočil pavšalno pobiranje banovinske in občinske trošarine v gostinskih podjetjih in da bi hkratu uvedel strogo kontrolo vsega prometa z vinom in žganjem z zasebniki. Gostilničarji poudarjajo, da je njihov stan v razmerju do drugih stanov preobčutno obdavčen, kar je v zvezi z načinom posla, ki daje davčni oblasti možnost, da ugotovi točen promet in zaslužek gostilničarjev, ki zaradi tega plačujejo svoje davčne obveznosti stoodstotno. Zato je dolžnost davčne uprave, da ne postopa prerigorozno pri ocenjevanju gostllnlčarjevega dohodka, ki je itak že v celoti zasežen.
Gostilničarji ugotavljajo, da se še vedno v mnogih primerih vrsti neupravičeno poseganje v gostinsko stroko in prosijo bana. da temu posveti vso pozrnost in da odredi obrtnim oblastvom, naj najenergič-neje zatro te nezdrave pojave. Nadalje ugotavljajo, da kljub jasnim določilom obrtnega zakona obrtna oblastva v mnogih primerih pri izdaji novih koncesij ne upoštevajo krajevne potrebe. Nepotrebno izdajanje novih dovolil ograža obstoj go-sflničarskega stanu ln obenem onemogoča njegovo izpopolnitev, kakor to zahteva tujski promet. Nadalje prosijo, da se omilijo odredbe o priložnostnih godbah in priložnostnem plesu, da se onemogoči prirejanje zabav in veselic po zasebnih domovih. Pozdravijsjo namero, da se zaradi sanacije gesti.3tva in hotelirstva v izrec.io tujsko-prometmi: krajih omogoči izdatnejša pomoč. Glede na potrebe tujskega pro-
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda ljubljanske nnfverze 20. maja
Ljubljana 7. 763.0, 13.6, 78, SW1. 7, —, —; Maribor 7. 761.1. 15.0, 80, NI. 0, —, —; Zagreb 7. 762.6. 16.0. 70. S7. 2, —, —; Beograd 7. 763.0. 22.0, 60, O, 0, —, —; Sarajevo 7. 765.0. 140. 80. 0. 0, —, —; Skoplje 7. 763.6. 19.0, 60. 0. 0, —, —.
Temperature: Ljubljana 24.8. 116: Maribor 25.0, 12.0; Zagreb 280. 13.0; Beograd •9.0. 15.0: Sarajevo 27.0, 11.0; Skoplje 26.0, , 12.0; Spl't 26.0, —.	I
meta naj m cesta v caii banovini Ozn hitreje dograde in modernizirajo. Končno izjavljajo solidarno zahtevo a drugimi stanovi, da se uredi naš kreditni trg s posebnim ozirom na kreditno zadružništvo.
Proračuni cestnih odborov
Ban dravske banovine je izdal pravilnik o izvrševanju proračunov cestnih odborov v območju dravske banovine za leto 1987-38., ki je objavljen v »Službenem listu« dravske banovine od 19. t m. Iz tega pravilnika je razvidno da znaša vsota vseh proračunov cestnih odborov 35.1 milijona Din. Koliko je znašala za leto 1936/37 vsota proračunov cestnih odborov nam n; znano. Tudi v pravilniku nj navedeno, koliko znašajo proračuni posameznih cestnih odborov im koliko znašajo oe^tne doklade na področja posameznih cestnih odborov.
V letu 1935/36 so se gibale eestne doklade. (kakor je to razvidno jz »Pregleda Izdatkov jn dohodkov po samoupravnih proračun h«, ki ga je izdalo finančno ministrstvo) med 5 in 20®/« Najnižje doklade »o imelj v tem letu cestni odbori v Murski Roboti (5%), v Ljutomeru (7®/») ter v Ljubljani in Dolini,- »Lendavi (po 8°/»). Najvišjo doklado po 20% pa so imeli cestni odborj v Kamniku, v Logatcu, v Novem mestu v Črnomlju jn v Šmarjah. Doklade po 18®/» «o imeli cestni odbori v Radovljici, v Sloverrj-gradou in v Celju, doklndo po 17°/» »ta imela cestna odbora v Gornjem gradu jn v Ma-rboru. po 16°/o ne*»tna odbora v Kranju in Kr?kem,- doklndo 15*/» je imel cest.nj odlvvr v Laškem. 140/o cestni odbor v Brežicah, 13°/0 cestni odbor v Litiji. 12"/o cestni odbor v Konjicah. 11"/» cestna odbora v Metijk; in Prevaliah. 10°/o pa cestna odbora, v Kočevju in Ptujn.
Izplačilo vlog pri bivši avstrijski Poštni hranilnici na Dunaju
Poštna hranilnica v Beogradu oblavlja: Z odlokom ministrskega sveta od 13. maja se v smislu konvencije iz leta 1922 izvrši izplačilo hranilnih in čekovnih vlog našim državljanom, vlagateljem pri bivši poštni hranilnici na Dunaju, ki so svoje terjatve redno in o pravem času prijavilL Te terjatve se bodo izplačale v razmerju 1 Din za 4 krone. Izplačilo bo izvršila samo Poštna hranilnica v Beogradu, in sicer počenši 1. julija 1. 1937. in postopno. Da bo mogoče to delo čim hitreje in čim pravilneje izvršiti in da bo mogoče čekovne nakaznice za posamezne vlagatelje točno določiti in nasloviti, se pozivajo vsi vlagatelji po hranilnih in čekovnih računih pri bivši avstrijski poštni hranilnici na Dunaju, ki so svoje terjatve o pravem času prijavili, da pošljejo do 5. junija t. L v pismu Poštni hranilnici v Beograda tele podatke: 1. sedanji naslov (kraj, ulica in banovina, kjer danes žive), 2. številko potrdila ( to je tekočo številko in številko seznama), ki so ga svoj čas dobili pri izročitvi prijave in knjižice), 3. številko hranilne knjižice ali čekovnega računa, in 4. za primer dediščine potrdilo pristojne oblasti o pravici, da smejo podedovati te terjatve.
Vsa pisma z gornjimi podatki se imajo poslati na naslov: Poštna hranilnica izplačilo vlog pri bivši poštni hranilnici na Dunaju, Beograd. Hranilni vlagatelji bivše avstrijske poštne hranilnice na Dunaju, ki niso v določenem roku, to je do 10. septembra 1929 prijavili svojih terjatev, niso prišli v naš blok in ne bodo dobili izplačanih vlog, zato bi bilo odveč, da bi se obračali do Poštne hranilnice v Beogradu. Ti vlagalci morejo izterjati svoje terjatve, če se prijavijo naravnost sedanji avstrijski Poštni hranilnici na Dunaju, ki na osnovi čl. 6 konvencije iz leta 1922 izplačuje take terjatve v razmerju 10.000 avstrijskih kron za 1 šiling po 100 grošev.
Ta likvidacija se ne nanaša na terjatve naših državljanov, vlagalcev pri bivši madžarski Poštni hranilnici v Budimpešti. Za zdaj se še ne da napovedati, kdaj se bodo te terjatve izplačale, ker nam madžarska Poštna hranilnica v BudimpeSti še ni poslala kritja za izplačilo teh vlog.
Dviganje cen lesa
Začasna državna uprava razlaščenih veleposestniških gozdov opozarja zlasti male gozdne posestnike na povišek cen lesa v zadnjem času. Za male gozdne posestnike so spremembe na lesnem trgu, ki so nastopile, velikega pomena zlasti če upoštevamo bridke izkušnje, ki so jih doživeli mali gozdni posestniki v zadnjih letih.
Cene lesa so v naših krajih od leta 1930 naprej neprestano padale. Najnižje stanje so dosegle lani za časa trajanja sankcij proti Italiji. Tedaj je bil ustavljen ves izvoz lesa v Italijo, ki Je bila glavni odjemalec naše lesne industrije. Po nastopu sankcij se je sicer povečalo povpraševanje po našem lesu v Anfrliji, vendar naša razmeroma mala in slabo organizirana lesna industrija ni mogla hitro ugoditi željam angleških tržišč. Prilagoditev na angleško tržišče je bila v naglici nemogoča zlasti zaradi strukture našega gozdnega gospodarstva, ki je razdrobljeno na veliko število malih posestnikov. Proti koncu leta 1936. se je tudi povečalo povpraševanje iz Nemčije, ln ko je bila končana vojna v Abesiniji, so se začele cene lesa dvigati. V začetku leta 1937. so se začeli boljšati odnošaji z Italijo in kot posledica prijateljske pogodbe se pričakuje zvišanje cen.
Predvsem se je povečalo povpraševanje po okroglem lesu, ker so bile zaloge rezanega lesa že izčrpane. Udeležba pri dražbi na večjih gozdnih posestvih je bila zato zelo živahna. Tako so bile na dražbah Začasne državne uprave razlaščenih gozdov v Liubljani za les iz razlaščenih gozdov v 1. 1937 stavljene prav različne ponudbe. Dražbe so se vršile za les iz kočevskih in turjaških gozdov. Za tehnično uporaben les v gozdu na panju, v oddaljenosti 10 do 30 km od železniških postaj so bile dosežene naslednje cene za 1 plm: za bukovo hlodovino od 28 cm srednjega premera navzgor 25 do 77 Din, za jelovo (smrekovo) hlodovino od 10 cm srednjega premera navzgor 40 do 125 Din. Cene se ravnajo seveda po kakovosti, možnosti tovorjenja, razžaganja na bližnjih žagah itd.
V splošnem so bile stavljene zelo različne cene ln sicer za 50% do 400% višje kakor v letu 1936. Ta razMčnoet v doseženih cenah je predvsem posledica nestalno-sti oziroma nejasnosti na lesnem trgu.
Gospodarske vesti
= Razširjenje telefonskih central v Beogradu, Zagrebu m v Ljubljani. Iz Beograda
poročajo, da je bila v poštnem minlRtrstvu z nemško tvrdko Siemens podpisana pogodba o razširjenju telefonskih instalacij v Beogradu, Zagrebu in v Ljubljani na ofnovj ne-
| davne ttoftacfja. Tvo&a flhai«»» ta jKf&fc s deli v najkrajšem časa.
• Mana t Zenici bo pričela po najnovejših informacijah obratovati še r w-gustu letošnjega leta. Dela, ld jih izvršuje nemška tvrdka Krupp ao v zaključnem stadiju in bodo dovršena 20. julija nar kar bo nova valjarna 1. avgusta svečano otvorjena. V zvezi % razširjenjem te železarne je stopilo znova v ospredje vprašanje gradnje modernih visokih peči za železno rudo v L ju bi J. Po izdelanem projektu naj bi se zgradila nova moderna visoka peč v L Ju bij, obstoječe r Varešu pa naj bi se preuredile. Kakor se zdi, bo gradnja visokih peči poverjena nemškim tvrdkam in bodo z deli pričeli že V teka letošnjega leta.
= Trgovinska pogajanja s ZMtaJerfml državami in s Švico. Iz Beograda poročajo, da je vlada Zedinjenrh drta/v ta pred daljšim časom napravila korake pri naših merodajnih oblastvih glede sklenitve nove trgovinske pogodbe. Po uvedbi kontrole uvoza iz neklirinških držav so v trgovinskih odnošajih med našo državo tn Ze-dinjenimi državami nastopile velike težko-če. Naš izvoz v Zedinjene države je hudo nazadoval, skrčil pa se je tudi uvoz iz Ze-dinjenrib držav. Ta situacija je nastopila zaradi tega, ker z Zeciinjenimi državami nimamo primerne trgovinske pogodbe. Pogodba, ki sedaj velja, je bila sklenjena še 1. 1881, to je pred 56. leti. Po vesteh iz Beograda je naša vlada osvojila predlog washingtonske vlade in je pričakovati, da se bodo trgovinska pogajanja med našo državo in Zedinjenimi državami pričela še v teku avgusta. Kakor znano, bi se morala pogajanja za ureditev plačilnega prometa med Jugoslavijo in Švico pričeti že ■ 10. t. m. švicarska trgovinska delegacija pa je odložila svoj prihod v Beograd do konca t m. Sedaj poročajo iz Beograda, da je prihod švicarske delegacije ponovno odložen. Po najnovejših informacijah iz Berna se bodo pogajanja pričela šele 15. junija.
= Zaradf ureditve nekaterih vprašanj trgovinskega prometa z Nemčijo se trenotno mudi v Berljnu vjceguverner dr. Belin, ki je dospel v Berlin iz Stockholma. kjer je sodeloval pri trgovinskih pogajanjih naše delegacije s Švedsko. Dr. Belin bo skušal urediti z nemškimi merodajnimi krogi predvsem vprašanje našega izvoza glede na okolnost, da je Nemčija v zadnjem času ustavjla izdajanje uvoznih dovoljenj, zlasti za les.
= Povečanje potniškega prometa na naših želcznicah Po uradnih statističnih podatkih so jugoslovanske držarvne železnice januarja, februarja in marca prevozile skupno 11,268.566 potnikov (lana v istem tromanečju 9,595.464 potnikov), kar pomeni povečanje nasproti lanskemu prvemu tmmesečju, za 1.673.102 potnikov ali za 17.40%. Na jveč potnikov so železnice prevozile v marcu in sicer 4,166.752 (lani v marcu 3,326 026) tako, da je število potnikov v tem mesecu naraslo nasproti lanskemu marcu za 25%. Potniki z voznimi listki Putnika pri tem niso všteti.
Pred novim carinskim zakonom. Iz Beograda poroča »Jugoslovenski kurir«, da
bo v kratkem izdelan načrt novega carinskega zakona, ki bo predložen naši narodni skupščini po predhodni obravnavi v gospodarskem svetu male antante. V poučenih krogih zatrjujejo, da bo novi carinski zakon lahko stopil v veljavo 1. aprila prihodnjega leta.
= Glavna zadružna zvem ln vprašanje modre g^Uce. Glavna zadružna zveza Je na podlagi sklepa aadnje seje uprave izdala naslednje mišljenje o vprašanju modre galice: »Cene modre galice ao lotos povzročile mnogo skrbi našim kmetovalcem. Subotiška tvornica »Zorka« in drugi producentl v državi ao se izmikali, da bi v pravem čaisni objaviM ceno modri ga-lici. Ko pa so to storili, je bite cena zelo visoka in ni bila v skladu niti z določbami pogodbe, ki Jo ima tvornica »Zorka* z državo. Težavna sJituaciJa, ki je nastala zaradi visoke cene modre galice, nas Je prf-morala, da smo se s podrobno predstavko obrnili na kmetijskega, trgovinskega ta finančnega ministra in smo zahtevali, a) da se razveljavi pogodba države z »Zorko«, kcT Je ta tvornica sama prekršila določbe pogodbe, b) da se ukine carina na galico. Zaprosili amo zadružne zveze in naše članstvo, da predloži slične spomenice. O vprašanju modre gnlice se je vr&ia 24. aprila v Srpskem p>c 1 joprivre cfciem društvu tudi širša konferenca predstavnikov zadružnih in kmetijskih organizacij, ki so ji prisostvovali delegai i tvarnl:ce>Zor-' ka« in »2upa«. Na tej konferenci so strokovnjaki izmsli, da doseže zaslužek Zcr-ke 100% in da bo pri 900 vagonih modre galice, kolikor znaša konsum v naS državi, znašal zaslužek producentov 20 do 25 milijonov Din. V resoluciji te konference so bili osvojeni neši predlogi, da se zahteva ukinjemje pogodbe, ki Jo ima država z Zorko in da se zahteva ukinjenje csirine na galico. Prav tako Je bil na konferenci sprejet naš predlog, da se vršrjo priprave za ustanovitev posebne tvomice za modro galico, ki bi Jo skupaj zgradile zadružne in kmetijske organizacije iz naše države, eventualno s sodelovanjem slič-n;h organizacij iz Bolgarije in Rumunije. O ustanovitvi take zadružne tvomice se Je razpravljalo tudi o priliki poseta naših delegatov v Sofiji, kakor tudi o priliki bivanja predsednika Jugoslcvensko-bolgar-skega ze družnega instituta g. Ganeva v Beogradu. Mnenja smo, da letos ne bomo mogli doseči vidnih rezultatov, potrebno pa bi bilo pravočasno napraviti nujne ukrepe, da ne bi bili tudi prihodnje leto Iznenadeni«.
» Naša produkcija zlata. Po uradnih podatkih je znašala letos v prvem četrtletju naša produkcija zlata (razen produkcije iz borskega bakra) skupaj 218 kg; iz borske-ga bakra pa so pridobili 320 kg zlata, tako da znaša skupna produkcija v prvem četrtletju 538 kg v vrednosti 27 milijonov Din. Produkcija zlata iz borskega bakra se je letos povečala ln je znašala po podatkih za prve 4 mesece že 422 kg, medtem ko je lani v celem letu dosegla 1096 kg. Tako smo letos v prvi tretjini leta dosegli 38.5% lanske celoletne produkcije.
KaAba
izborna hrana iz sladkorja tropskega sadia
za otroke in odrasle boirake m rekoovaUsceme zrio lahko prcbavljha
Ko-Abo Imo fini čolcolodni okus, je poceni in izdolno, ter vedno golovo za uporobo. Izborno prijo topla ali mrzla, v slaščicah, kremoh in leot sladoled. Ka-Abo ne zapiral
No pfodoj v trgovinah živil v originalnih zov V|» kg (Din 7.-) m »/i kg (Din 14 ). Kupite še danes zavitek Ka-Abe.ah zohfevaj-te (prilož znamko Din 1.- za poštnino) brezplačni vzorec od tvrdke: Kava Hag d d., oddelek Ko-Abo, Zogreb I, pošt pred. 158
klirinški čeki stanejo v Ljubljani 12.16, v Beogradu 12.18 in v Zagrebu 12.1750, odnosno za konec junija in za konec avgusta 12.25.
Na zagrebške mefektne mtržižču je Vojna škoda nekoliko popuščala in je bil zabeležen promet po 406 (v Beoeradu po 407.25—407.50). Zaključek je bil zabeležen še v 8% Blairovem posojilu po 95 (v Beogradu po 94.50).
Devize
LJubljana. Amsterdam 2398.16—2412.76, Berlin 1751.53—1765.41, Bruselj 734.95 do 740.01, Curih 996.45—1003.52, London 215.31—217.37, Newyork 4331.01—4367.32, Pariz 194.76—196.20, Praga 152.04—153.14 Trst 228.70—231.78.
Curih. Beograd 10, Pariz 19.5150, London 21.6275, Newyork 437.625, Bruselj 73.7250, iMlan 23.05, Amsterdam 240.6250, Berlin 175.85, Dunaj 81.70, Stockholm 111.50, Oslo 108.6750, Kobenhavn 96.55, Praga 15.26, Varšava 83. Budimpešta 86, Atene 3.90, Bukarešta 3.25.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 405—407, 4% agrarne 52—52.75, 4% severne agrarne 52.50 bi., 7% Blair 85.50 bi., 8«/, Blair 94—95; delnice: PAB 195 den.. Trboveljska 250—280, šečerana Osijek 160 do 200, Gutmann 65 bi., Osiječka ljevaonica 180—190, Isis 25—30, Ocean ia 250 den., Jadranska 400 den., Danica 42 bi.
Beograd. Vojna škoda 407—407.75 (407.25—407.50), za junij (406), 4% agrarne (53), 4»/» severne agrarne 51.75 do 52.50, 6% begluške 76.25—76.50 ( 76.50), 6% dalm. agrarne 74—74.50 ( 74.25), 7% Blair 85.75—86 (85.50), 8% Blair — (94.50), Narodna banka 7150—7200, PAB 197—198 (197.50—198.25).
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chicagn, tO. maja. Začetni tečaj!: pšenica: za maj 132.25. za Julij 122.25. za JudiJ 322.25, za sept. 120.50; koruza: za sept 109.125.
-f WJnnipeg, 20. maja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 136, 2a julij 133, za sept. 123.25.
4- Nomsadska blagovna borza (11 t., m.)
tendenca nespremenjena. — Pšenjca haška. sremska 173 — 175, glav. 172 — 174 banat-»ka 17g _ 174. baška. potiska 177 — 179. Ovea: baSkj. sremskj. slav. 102.50 — 105. Ri. baška 144 - 146 Koruza: haška 'r. sremska 92 — 94. banatska 90 — 92. Moka:
baška in banatska »Og« in »Oggc 252.50 _
262.50. »2« 23250 — 242.50. >5<r 212.50 — 222.50 »6« 182.50 _ 192.50. »7« 152 50 — 162.50. »8« 115 — 120. Otrobi: baški banat-ski 91—96.
BOMBAŽ
+ I>vorpo°l, 19. ma ja. Tendenca mirna. Zaključni tečaji:, za maj 7-06 (prejšnji dan 6.99), zra dec. 6.99 (6.92).
+ Newyork, 19. maja. Tendenca dobro vztrajajoča. 2^ključni tečaji: za jterij 12.72 (12.72), za okt. 12.67 (12.64), za doc. 12.65 (12.62).
Borze
20. maja
Na ljubljanski borzi so se danes v privatnem kliringu trgovali avstrijski šilingi po 8.06. medtem ko je bilo za angleške funte povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu Je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.0250, v grških bonih po 33 in v angleških funtih po 238. Nemški
Izmenjava medicincev
Beograd, 20. maja. AA. Minister za socialno politiko bo sporazumno z zdravstvenim svetom tudi letos izvršil izmenjavo me-diojncev z univerzami Behrije. Francije, in Nemčije. Poljske. Češkoslovaške jn Bolgarije. V načrtu je 100 mest za tuje meij-oince, prav finsko pa pojde naših medicincev na tuje fakultete.
Iz kmetijske službe
Beograd, 20. majja. AA Imenovani bo za uradniške pripravnike prj kmetijski vzorni in nadzornj postajj v Spl tu inž. Alojz Pre-zelj. i>ri banekij upravi v Ljubljani inž. Viljem Masten, pri kmetijski postaji v Oijeku inž. Aleksander Petrjk in Radot?lav Milet č, pri kmetijski postajj v Zagrebu inž. Ljudevit Kavčič, pri kmetijski postaji v Ljubljani inž. Gvidon Sajdik in Vojjn Dragovjč.
Upokojitve
Beograd, 20. maja. p. Upokojeni so inšpektor Fran Irgolič pri pošti Maribor 1, inšpektor Karel Doberšek pri pošti Ljubljana I, višji kontrolor Martin Mlakar pri posti Ljubljana II, višja kontrolorka Štefanija šibovec pri pošti v Ljubljani I in višji kontrolor Ignacij Pečar pri pošti v Rogaški Slatini.
Pisatelj Fr. Bevk v Zagrebu
Zagreb, 20. maja. o. Tu se že več dni mudi znani slovenski pisatelj iz Juliiske Krajine France Bevk, ki se je šele nedavno vrnil iz koncentracijskega taborišča, odkoder so ga izpustili na intervencijo Penklu-ba. Iz Zagreba bo odpotoval v Bolgarijo, kjer bo ostal dalje časa ,da se seznani z bolgarskimi književniki in s tamošnjimi razmerami.
Kupujte domače blago!
Pred pristaniščem v Spitheadu je zasidranih te dni nad 80 angleških vojiuh ladij, ki se bodo skupno z inozemskimi vojnimi brodi (vseh skupaj je okolu 160) udeležile
velike parade na čast kralju Juriju VL
Prepovedani vzori«.•
Potomec plemenitaške rodbine In navdušen nacionalist
Ozadje afere sovjetskega maršala Tuha-devskega, kj so ga nedavno odstavili kot vrhovnega poveljnika rdeče armade in ga premestil; v majhno, oddaljeno garnizijo. še vedno ni pojasnjeno. Diktature nimajo navade, da bi javnost obveščale o vzrokih osebnih sprememb na visokih državnih mestih. Le počasi prihaja resnica na dan.
0 Tuhačevskem pripoveduje Pierre Fer-vatcque, ki je bil z njim med svetovno vojno ujetnik v nemški trdnjavi Ingolstadtu, da je bil tedaj še mladi earsk; poročnik navdušen ruski nacionalist. Izvira iz stare plemenitaške rodbine in ee je navduševal za Petra Velikega. Katarino II. in Napoleona. Ni dvoma, da maršalova častihlepno«! z visokim vojaškim činom, fcj ga je dosegel
v boljševiSfcj armadi, še ni bila zadovoljna. Gotovo je hotel v Rusiji imetj še politično ulogo, posebno ker se med ostaljmj boljše-viškimj vojaškimi dostojanstveniki, ki so izšli skoraj samo jz »nižjih« slojev, nj mogel počutiti prav ugodno.
Po dragi stran; pa nj mogel igrati nobene politične uloge ker kot poklicna častnik in arjstokrat ni imel možnosti, da bi potegnil mase za seboj. Aretacija nekega njegovega adjutanta pod pretvezo, da ee je bil udeležil neke zarote proti sedanji vladi, je končno odločila. Odstranil; so Tuhačevskega ker so ga smatrali za nevarnega, a seveda razlagajo afero tudi tako, da obstoje v Sovjetski uniji slej kakor prej velike napetosti.
Goring v Benetkah
Generala Goringa so te dni fotografirali o priliki njegovega prihoda v Benetke, kjer se proti pričakovanju mednarodne javnosti ni sestal z nobenim odgovornim italijanskim državnikom
Prstan ministrove soproge
Na potovanju iz Varšave v Bukarešto je izgubila žena rumunskega zunanjega ministra Antonesca briljanten prstan v vrednosti 5000 zlotov. Med vožnjo se je sklonila skozi okno kupeja in prstan ji je padel iz vlaka. Ni že več upala, da se bo dragocenost še našla.
Toda našla se je in na prav nenavaden način. K nekemu starinarju v Grode-ku je prišel možakar in mu ponudil v nakup prstan, za katerega je zahteval poldrag zlot. Starinar je spoznal po policijskem opisu, da gre za prstan soproge rumunskega zunanjega ministra in je ukrenil vse potrebno, da pride lastnici v roke.
Balkon se je zrušil
V Erdbergu na Dunaju bi bila nenavadna nesreča kmalu zahtevala celo vrsto človeških življenj. Stanovanje nekega Lowe-necka je imelo balkon iz peščenca. Ko se je Loweneck z večjo družbo mudil na tem balkonu, je začel ta nenadno popuščati. Kakor blisk je šinila vsa družba v stanovanje. V naslednjem trenutku se je pomol z velikim truščem zrušil v globino. Gasilci, kj so jih pozvali, so morali porušjitj še ostanek, pri čemer se je izkazalo, da je bila železna konstrukcija vsa zarjavela. Nesreča je med številnimi ljudmi, ki so ob tem času stopali po ulici proti Pratru, zbudila največje razburjenje.
Sreča Mohamedove hčere v Afriki
Glavni dobitek francoske državne loterije je šel topot
v Alžir
Francija je te dni doživela dan velike napetosti. Šlo je za to. kdo bo zadel 3 milijone frankov, glavni dobitek velike loterije. Toda sreča tokrat Francozom ni bila naklonjena, glavni dobitek je šel v Alžir, kjer si ga je razdelilo deset srečndkov, ki so bili včeraj še revni lakotniki. Srečko št. 942.569, ki jc zadela glavni dobitek, je kupilo namreč deset Alžircev v enakih delih, in sicer dva gasilca, neki delavec, neki krojač, neki brezposelni, neki pristaniški delavec, neki konjeniški podčastnik in neki zclenjadar.
Ta zelenjadar, po imenu Hocine, je bil revež kakor ostali njegovi tovariši v sreči. S težavo se je rinil skozi življenje. Razen tega jc bil vdovec. Toda dolgo ni nameraval ostati več vdovec, kajti v soboto bi se bil moral poročiti z Miriamo, hčerko Mohamedovo. Kakor da ga je pregovarjala neka nevidna sila, je v zadnjem trenutku preložil poroko za teden dni. V ponedeljek je odšel kakor običajno v svojo malo trgovino z zelenjavo in je prodajal kakor vsak dan, ko je nenadno vstopil neki sel in mu sporočil njegovo srečo.
Smrt carskega poslanika
V Bukarešti je umrl v starosti 70 let zadnjj carski poslanik na rumunskem dvoru, grof Poklevski-Kozel. Pred vojno je v diplomaciji imel veliko vlogo.
preden je prišel kot poslanik v Bukarešto, ie bjl veleposlaniški svetnik v Londonu in je štel kralja Edvarda VII med svoje prijatelje. Bil je soustvarifelj angleškoru-ske pogodbe 1. 1907, zadnjega člena antant-ne zveze. po boliševiški revoluciji je ostal v ruskem poslaništvu in je bil še do leta 1935 akreditiran. Šele tedaj, ko je Rumun-6ka priznala Sovjetsko Rusijo, ie moral raz košno poslaniško zgradbo ostaviti.
Streljanje na moskovskem letališču
Pariškj listi poročajo o skrivnostnem dogodku na moskovskem letališču, kjer je neka straža dovolila vstopiti skupini letalcev, ne da bi zahtevala od nie gesla. Stražno osebje je takoj nato začelo streljati na letalce jn je ranjlo več oseb. Med ranjenci je tudi znani ruski skakalec e Dadaioro Siivan-fki, ki je že umri.
Hocine je takoj ostavil svojo solato in zelje in tudi svoje kupce ter je tekel in tekel, dokler ni dospel do Mohamedove hčere, da ji oznani svojo srečo. In takoj nato je stekel dalje, da bi dal natisniti vabila za svojo poroko, da bi se predstavil kadi-ju v ulogi bogatega moža, da bi svoji zaročenki nakupil daril in da bi naročil godbenike in plesalke za svojo poroko, ki se bo sedaj vršila z vsem starim orientalskim sijajem.
Beethoven je imel oto&klerozo
Zdravnik (k. Jožef Havae in Khifta n
Romunskem je posvetil petnajst let svoj« ga življenja, da bi dognal točne vwo4b Beethovnove gltrhosfci. 0 te« ^e objavil m daj posebno študijo. Objavili je ▼ njej med drugim prv|č protokol obdukcije, kj jo je izvršil dr. Wagner. in ugotavlja, da Beethoven n< postaj gluh zavoljo bolezni krvav-Ijenja, temveč zavoljo obolenja notranjega ušesa, k? je znano danes pod imenom »oto-skleroza«.
Žrtvovati se hočejo
General Wevgand ni samo kot. bjvSi vodja generalnega štaba eden najpomembnejših francoskih mož, temveč spada tudi kot član Akademije med vodilne francoske glave.
V Flammarjonov* zbirki je izdal podaj
drobno knjigo pod skromnim naslovom »Ka ko vzgajamo našo mladino?«, kj pa vzbuja veliko pozornost. V tej knjižici primerja general med seboj mladino vsega sveta in poroča med drugim o obisku nekega pedagoga v nekem nemškem domu »državne mladine«. Nekega mladca, ki je pravkar odrasel zve-zi te mladine in je izstopal, je vprašal pedagog: »Kaj hočete sedaj storiti?« Deček je odgovoril dobesedno: »Hočemo se žrtvovati.« _ »Čemu?« — »Tega še
ne vemo. toda žrtvovati se hočemo,« je pojasnil »državni mladin«. Med 06talim piše šef generalnega štaba tudi o velikem gfbanju nemških mladostnikov »Proč od staršev«, ki jma svoj višek v tem da ne sme nemški deček, »če je zunaj hiše, dati nobenega znaka, da pozna svoje starše«. Komentarji k taikšni »vzgoji« niso potrebni
Sprememba vlade v Španiji
Novo špansko vlado je sestavil socialist Negrin, po poklicu univerzitetni profesor
Žrtev notranjih nasprotstev
Rivalitete v španski ljudski fronti so omajale položaj Larga Caballera, da je moral odstopiti. Z njegovo osebo Izginja z evropske pozornice »španski Lenin«
Katera je najlepša?
Vojaki generala Mole jezdijo na mezgih v osvojeni Durango in Guernlco
Slon se je razkadi
Razburljiv dogodek v živalskem vrtu na Dunaju
Za binkoStne praznike »o imeli v schfln-brunnskem živalskem vrtu na Dunaju razburljiv dogodek.
Med živalmi uživa posebno priljubljenost 121etnj slon »Pepi« s Sumatre. Bilo je tik pred zaključkom dneva jn strežnik Leopold Schindler je hotel Pepjja spraviti iz kletke po hodniku v hlev. Sredi hodnika je žival nenadno obstala kakor da se hoče nadihati še malo svežega zraka. Strežnik, ki ga je
bil slon še kratko prej v šali objel s svo.fm rilcem, cra je rahlo udaril fn mu dejal; »Pojdi. Pepi!«
V istem trenutku ga je slon že zagrabit s svojim rjlcem in ga. z vso silo pritisnil protj nekemu železnemu drogu. Pritekli so takoj drugi strežniki jn posmali žival v hlev, Schindlerja pa so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovjlj pri njem težke poškodbe, posebno ja prsnem košu.
Poroka v Toursu: 5. junija
Vojvoda WindsorSki in njegova nevesta sta že uredila svoje premoženjske zadeve — Malo gostov na svatbi
Sedanii adjutant vojvode Windsorskega mr. Dudlay Forwood je bil 18. maja sprejet od angleškega kralja v Buckinghamski palači. Njegov obisk spravljajo v zvezo z bližnjo poroko vojvode VVindsorekega z pa Simpsoa-VVarfieldovo. Kralj Jurij VI. bo namreč v četrtek 27. maja objavil v uradni »London Gazette« datum bratove poroke. ki bo v četrtek, 3. junija na gradu Can-de. S tem bo odstranjana zadnja zapreka, ki je bila na potu zvezj odstopi vsega kralja Edvarda VIII. z dvakrat ločeno go War-fieldovo.
Kakor je izvedela Reuterjeva agencija, sta te dni v Toursu podpisala Windsorski vojvoda jn njegova nevesta pogodbo, ki ureja premoženjsko stanje bodočih zakoncev, in sicer ločeno. 3. junij je rojstni dan pokojnega očeta Windsorskega vojvode, prej šnjega kralja Jurija V. Iz komunikeja, ki ga je pripravil mr. Rogers za reporterje, izhaja, da ne bo prisostvoval poroki Wind-sorskega vojvode noben član kraljeve rodbine. (Se pred kratkim se je omenjalo, da pojde v Toure Kenteki vojvoda). Zdaj je bivši kralj odredil, da se imajo udeležiti njegove poroke samo njegovi ožji prijatelji, ki gojijo z njim stike od lanskega novembra dale.
V kombinaciji eo torej: mre. in mr. Rogers, lastnika vile v Niči, kjer je bivala ga. Simpsonova po 6vojean odhodu iz Anglije,
lepotic Iz Antibesa, ki m se zbrale v Juan-les-Pinsu zato, da bi *«tnfd "JHl komisija Izbrala kraljico lepote
Dediči francoskega pisatelja _
Francoska javnost čaka z zairlsi ian}wm, kako se bo končala toeaha protj dedičem por kojnega francoskega pisatelja Paula Bour-geta. ki Jih je tožil eden najbolj znanih pariških zdravnikov, prof. Chevaseu. Chevas-su je prijatelja zdravil, pa so nm __ dediči navzlic svojemu bogastvu ostali dolžni honorar, češ da njegovo zdravljenje Bourgc tu nj nič pomagala Zdravnik zahteva 100 tisoč frankov honorarja, razen tega pa toži dediče še za posebno odškodnina češ da so mu s poudarjanjem dejstva, da nj njegovo zdravljenje nič zalegla prizadeti veliko morajno škodo.
Morebitni vzroki nesreče ,Hindenburga'
Pretakovainl odbor, ld mu je dana naloga, da razčisti vzroke katastrofe nemškega zrakoplova »Hindenburga«, vrši ta čas preiskavo v štiri smeri. Ena izmed možnosti je ta, da je odletelo krilo nekega propelerja tal treščilo proti zrakoplovu in povzročilo eksplozija Odbor je pregledal ponovno razbitine ponesrečene zračne ladje in je našel med njimi dele propelerskega krila, Jd niso bili ožgani. Strokovnjaki sestavljajo sedaj te dele, da bi ugotovili, kateremu propelerju so pripadali Odbor pregleduje tudi obstoječe fotografije in filme o katastrofi, da bi dognal, ali so bili vsi propelerji tedaj, ko je zrakoplov udaril na tla, de nepoškodovani.
Poročnik Mey, ki je poveljeval pomožnemu moštvu za pristajanje, je izjavil, da je tedaj, ko je zrakoplov pristajal, nenadno začul kovinski zvok in zagledal, kako se je zadnji del med motornimi gondolami in repno plavuto odločil in padel na tla. Potem je nastal plamen, ki mu je sledil votel pok. O nadaljnjih treh možnih vzrokih katastrofe, ld jih preiskuje odbor, ni izdal ta še nobenega poročila
Ljubezenska pisma pod zrakoplovom
Ko so po strašni katastrofi, ki je bila zadela zrakoplov »Hindenburg«, stikali med njegovimi ostanki, so našli med drugim nekaj predmetov, ki jih ogenj ni uničil. Med temi predmeti so bile ročne torbice in majhni potni kovčegi.
Po čudnem naključju se je ohranil tudi z vrvico povezan šop pisem. Bila so ljubezenska pisma, ki jih je neki član moštva nosil s seboj. V bližini pisem so našli tudi sliko v okviru. Fotografija je kazala mater s tremi plavolasimi otroki pred nekim gradom v Nemčiji. Te dokumente so izročili
dalje mrs. in mr. Bedeaux, lastnika grašči* ne Cande v Toursu, mrs. Merriman ter baronica in baron Rotschild iz Enzesfelda prj Dunaju, kjer je živel VVindsorski vojvoda, ko je bil v Avstriji. Končno bosta povabljena na poroko angleški poslanik na Dunaju "VValford Selbv in njegova soproga. To bo menda vsa družba, ki bo videla 6vatbo Windsorskega vojvode.
Takoj po poroki bosta odpotovala ženin in nevesta iz Toursa. Cilj njunega poročnega .potovanja ni znan, verjetno pa je, da bosta novoporočenca preživela medene tedne v bližini dalmatinskih o'okov.
Smrt lorda Snowdena
V Londonu je te dni nenadoma preminul lord Snowden, bivši angleški finančni minister. Zadela ga je kap. Učakal je 72 le*
A N E K D O T A
Angleški zgodovinar Edward Gfbbon je bil majhen mož z okroglim obrazom, v katerem je mali nos skoraj izginil med deber timi licd- Na svojem potovanju v Pariz fi poeetij tudi 6lepo markizo Dudev+ntova ka tere salon je bil tedaj duševno središče Francije. Slepa markiza je imela navado, da je z rokami otipavala obraze slovitih oseb» ki eo prihajale k njej, da bi si lahko predstavila njih poteze. Na njeno prošnjo je bil Gabbon takoj pripravljen, da se ji da otipati. Markiza ie torej šla z roko narahlo preko velikega, okroglega obraza, pa ni čutila ipod prsti nič drugega nego ogromna lica. Zdrznila se je in zavpila: >To je vendar nesramna šala, kj si jo dovoljujete tu z menoj I<
VSAK DAN ENA
»Veste, sonce mu tal«) bJeščij. da si je zaradi tega nabavjU skakalno palico s senčnikom na vrhu...«
Mnltnrnl pregled
Na turški razstavi v Beogradu
Knjige, učbeniki, časopisi Kemalove republike
V	»Jutro« 13. t. m. sem nanizal nekaj
vtisov z ogleda, turške likovne razstave v muzeju kneza Pavla v Beogradu. Na razstavi pa so imeli poseben oddelek tudi iiaSopisi in knjige. Kot šolnika so me seveda zanimali šolski priročniki in mladinski listi.
V	primeru z našo mladinsko literaturo, tako sodim, smo ml pred Turki. Zlasti kar «e tiče zunanje opreme. Vsebinsko se seveda nisem mogel poglabljati, ker tur-ščine ne znam. Razstavljeni mladinski listi so tiskani na slaibšem papirju kakor pri nas in v revijaJni obliki. Očitno ni prevelikega kontakta med slikarji umetniki in izdajatelji mladinskih listov, ki se imenujejo: »Javratiirk«, »Gelincitz«, »Co-euk«, »Sosik sesi«. ilustracije so po večini preproste. Podobno mladinsko literaturo sem si nabavil potem tudi v neki beograjski prodajalnici. »Miki miš«, kakor se
:imenuje beograjski v cirilici pisani mladinska Ust, ki prinaša storije iz življenja po vsem svetu znane miške. Ravnokar so došli sveži izvodi iz tiskarne in je v tistem trenotku navalilo v knjigarno pol ducata otrok, vsak je kupil svoj izvod dinarskega žurnala. Vsebina je plehka in je kar prav, da je pri nas nimamo, ko imamo v »Našem rodu«, »Zvončku«, »Mladem Jutru«, »Vrtcu« in drugih listih dosti boljšega in razmerno cenejšega berila.
Kakor rečeno, snno glede naše mladinske literature na boljšem. Ostrmel sem pred šolskimi knjigami. Nehote sem se ;spomnil na razstavo češkoslovaške šolske .'knjige, ki smo jo gledali v začetku lanskega novembra v Ljubljani. In češkoslovaška šolska knjiga je na prvem mestu v Evropi! Seveda sem prelistal vse razstavljene šolske knjige. Mladi Turčki se uče v šoli samo la.tinico. Kemal Atatiirk je narodni junak in njegova oseba je mladini najsvetlejši vzor. Turški Abecednik, nazvan »Alfabe«, ustvarja že z naslovno sliko prijetno domače ozračje. Slika prikazuje Kemala, nanj pa se naslanja punčka in oba listata po skrivnostni knjigi pcvčkicv. »Alfabe« aačtenja, kakor nekatere slične knjige pri nas, z velikimi tiskanimi črkami. Vsa knjiga obdeluje le velike tiskanice, je sijajno opremljena in zgrajena na globalni metodi. Prva stran v knjigi je nadaljevanje slike na platnicah. Obravnava del besede »Atatiirk«. Podoba prikazuje konja, v turščini AT. Mladim turškim učenjakom je potem lahko slediti pri stvarnem pouku. Tudi nadaljnje štiri slike, krasne celostranske ilu* stiracije, ponazcrujiejo življenje konja v različnih prizorih: ko ga otroci pasejo, kako ga pri kovačji podkujejo, kako se mladi Kemalovci zabavajo, kadar pasejo kccije in poslednji prizor o konju, ko jim konjiček na paši uide in je seveda konec te učne enote. Ob vsakem prizoru dodajajo posamezne glasove.
Tudi ostali šolski priročniki se odlikujejo po izvrstni opremi, finem tisku in prvovrstnem papirju. V ta namen ima turška prosvetni minister g. Safet Ari-kan v svojem resoru poseben umetniški oddelek, ki skrbi za opremo šolskih knjig.
Turške tovariše sem zavidal za priroč-
nike, ki se jih poslužujejo pri nazornem pouku in pri domoznanstvu ter pri pouku praktičnih gospodarskih znanj in tudi pri ostalih predmetih. Imajo izveden delavni princip strnjenega pouka. Našim šolnikom manjka potrebnih učnih knjig. V turških ljudskih šolah se poslužujejo priročnika »Okuma KitaJbi«. Za vsak razred služi posebna knjiga. Iz knjig zveni nacionalna usmerjenost: država nad vse! Turški šo-larčki razpravljajo že v drugem razredu o vojaški paradi, o cvetličnih dnevih, materinskih prireditvah in o državnem praporu. Pouk je izveden po delovnih enotah. Za prvčke so prav posrečeni naslednji motivi, vzeti prav iz njihovega najbližjega okolja: »Kokoške na našem dvorišču«, »Kdor telovadi, bo zdrav, »Voda je najbolj zdrava pijača«, »Oblaki in dež«, »Požar«.
V višjih razredih obravnavajo ostale učne enote, seveda na način, ki najbolj pritegne šolarja. Ko začno pouk o solneu, navežejo na solnčnd mrk. Tudi slika v tekstu prikazuje razred, ki je pohitel s počrnjenimi stekli opazovat solnčni mrk. Vsi štirje deli »Okuma Kitabd« so bogato ilustrirani Umetniške, v pestrih barvah podane slike se menjavajo s fotografijami pokrajin in prizorov iz otroškega življenja. Našim turškim tovarišem je zato pouk močno olajšan, saj ima vsak šolarček na klopi knjigo z nazorili. Seveda pa je tudi domače delo mladih učenjakov močno olajšano, ker imajo pri ponavljanju doma pred seboj knjige in ilustracije, o katerih so razpravljali v šoli. v tem pogledu so Turki znatno pred nami!
Na razstavi so bile seveda tudi knjige za srednje in visoke šole. Precej jih je bilo tudi iz najrazličnejše strokovne literature.
Ostalo naj naštejem le v bežnem koraku. Geografske karte; posebno je bil zanimiv načrt Beograda iz XV. stoletja. Turki so izrazit vojaški narod in so njihovi zemljevidi prav dobri. Posebno privlačni so rokopisi in knjige iz starih dob. napisani s starimi turškimi in arabskimi pismenkami. V eni izmed dvoran so bili razstavljeni časopisi, znanstvene, poučne in zabavne knjige. Tiskane knjige so v primeri z našimi še zelo mlade. Prva je izšla leta 1728, dve leti kasneje pa prva ilustrirana knjiga.
Sobane so nudile res zanimiv pogled v kulturo prejšnjih stoletij in v sedanjo dobo, ki jo preživlja Turčija pod preporodi-teljem Kemalcm. Turki so se čutili dotlej kot verska sikupdna, K^imal jim je vcepil narodnostno idejo. In pot, ki si jo je izbral veliki junak svojega rodu? Vso pozornost je posvetil šoli in mlademu po-kolenju. Staro naj odmre, saj rase že naraščaj, ki se zbira pod zmagovito zastavo svojega voditelja. Preden sem zapustil prostore, kjer sem preživel nekaj nezab-nih trenutkov in poniknil v delo in življenje turškega naroda, sem vrgel pogled na sliko Kemala Ataturka. Njegove .energične oči strme v daljo, na licih pa ihti igra prijazen smehljaj. Saj dobro ve, kako je v njegovih močeh usoda naroda, njegov napredek in prosveta.
Jože Župančič.
Koncert „ Jadrana" v Mariboru
Izmed domačih pevskih zborov je priredi,] letos svoj koncert moški pevski zbor »Jadran« pod vodstvom svojega pevovodje g. Ubalda Vrabca dne 8. t. m. v unionski dvorani. Pevsko društvo »Jadran« si je že v svojem početku nadelo nalogo: gojiti in širiti jugosl. narodno in umetno pesetp v naših obmejnih krajih. Na zadnjem koncertu pa je zbor posegel že v najtežjo smer zborovske literature — v jugoslovansko mo" derno (Kogoj, Odak itd.)
Prvi del programa je obsegal: M. Ze-leznika »Kmetova molitev«, U. Vrabca »Prihod« (ki se nam ie topot predstavil tudi kot komponist), J. Gotovca »Na Vardaru« im V. Mirkovo >Molitva« (prva izvedba). Drugj del programa je bil posvečen jugosl. moderni in je obsegal M. Kogojev »Re-luieanc, skladbo, ki slavi na izvajalce velike zahteve in je po mojem mnenju najboljši slov. moški zbor, K. Odakovo kro-matično skladbo »Kovač«, mladega mariborskega skladatelja D. Cvetka »Oče naš« in M. Tajčeviča »Pjesme od kola«. Program je zaključilo osmero narodnih pesmi: 0. DevovL: >Sp]avarska« in »Pa tam douta jes pojdam«. V. Mirkovi: »Oj Jablane« in »Stiže pramalječe ter E. Adamičeve: »Zdrava bodi, draga moja«, »Tužna mladost moja«, »Bilo vavek veselo« in šaljdvko »Tu-ropoljci.«
Zbor je nastopil v dobri pripravljenosti,
občudovanja vredna je bila podjetnost zbora, da se je lotil skladbe, kakor je Kogo jev »Requiem.« Ta skladba je v naši zborovski Literaturi gotovo najtrši oreh in če se ne motim, jo je do sedaj izvaja] samo še ljublj. akademski zbor. Razumljivo je, da zato 6kladba ni mogla priti do onega popolnega izraza, k; ga slikala skladatelj in pesnik. Pač se je zbor v Odakovi težki ekladbj »Kovač« dobro uveljavil, zato upamo, da bo tudi v bodoče gojil moderno glasbo Ln premagal z intenzivnim delom v dogledmem času te težkoče. Jamstvo zato nam nudi tudi glasbesna osebnost g. Vrabca, ki je e svojil smotrnim glasbenim delom dvignil zbor do tako lepe umetniške višine.
Vsaka skladba izzveni v njegovi inteir pretaciji v celoti, brez hlastanja po znanih in odvratnih efektih. Do največje veljave ie prišel zbor v TajčevjCevih »Pjes-me od koia«, ki so tvorile zaključek težkim skladbam prvih dveh delov sporeda. Največje razumevanje in animiranost je vzbudili pni občinstvu zadnji del programa: narodne pesmi. Zbor je moral ponavljati polovico teh pesmi, zlasti radi solistov, ki 6ta svoje sole lepo podala.
Odziv s strani občinstva nj bj:] tak, kakor ga zaslužj to pevsko društvo; 6aj je skor raj ni narodne prireditve, na kateri ne bi ta zbor požrtvovalno sodeloval. Koncert 6e je vršil pod okriljen »Protituberkulozne lige«. Pomen in delovanje te humanitarne ustanove je ob zaključku koncerta orisal predsednik lige g. dr. J. Ipavic.
Prof. Karol Pahor
Zapiski
Velik uspeh naše koloraturke gdč. Zvo-njmire Župevčeva v Zagrebu. Ob priliki proslave 75 letnice g. Nikole pL Fallerja,
nestorja hrvaških glasbenikov, je pela naša odlična koloraturka gdč. Župevčeva partijo Lucije. »Novosti pišejo:«... Gdč. Župevčeva je ustvarila g svojo Lucijo poslušalcu blizek lik, v katerem se je iskreno in prepričevalno uživela. Pevsko nam je nudila kreacijo, ki zaslužj vse priznanje. Odlično je obvladala V6e vratolomne kolorature s katerimi je Donizetti pogosto okrasil to partijo, ler žela na odprti sceni v vsakem pogledu zasluženi, burni in dolgotrajni aplavz ... »Hrvatski Zagorac:«... Naslovno partijo je pela koloraturna primadona ljubljanske opere gdč. Župevčeva, ki obvlada z največjo lahkoto in kristalno čistim glasom najtežje pevske, tehnične okrase m je že s prvo arijo v g-duru žela na odprti sceni frenetičeu aplavz. Kulminacijo svojih igralskih vrlin pa je dosegla v ariji tretje-ga dejanja, ko je pokazala lik nesrečne blaznice v ekstatjčnem transu. V kadenei s piščalko je briljirala s svojo izredno tehniko in koloraturnim okrasom, a s svojo igro je pretresla do solz...«
Sokol
Sokol Slovenjgradec: Na praznik 6. maja je naše društvo priredilo »dan pripravljenosti«. Zbor je bil v velikji dvora nj Sokolskega doma. Pred okrašeno 6ljko našega prvega starešine Nj. Vel. kralja PetTa II. se je zbralo okrog' 100 članov in članic, poleg tega 60 naraščaja in dece. Po pozdravu državni zastavi je brat starosta pozdravil prvega starešino Nj. Vel. kralja Petra II.. nakar se je skupno zapela državna himna. Nato je br. prosvetar v kratkih in jedrnatih besedah obrazložil pomen »dneva pripravljenosti«. Za zaključek je sledila >r?ese;m »Hej Slovani«. Dan pripravljenost; je dokazal s polnoštevilno udeležbo 160 sokolskih pripadnikov, da se naš obmejni kraj zaveda velike važnosti sokolske ideje. Po oficielnem delu je sledilo predavanje o jetiki br. zdravstvenega referenta. ker je bil ravno proti tuberkulozni teden. Ža sklep js inrpozaaitno število 70 mlajših in starejših bratov utrdilo redovne vaje in s sokoisko pesmijo se je končal ta sokolski dan. ki je vli-1 ponovno voljo za idealno in nacionalno sokoisko delo. Naprej, do vedno večjih uspehov za narod državo jn kralja! Zdravo!
še enkrat šola aa Javoru
V svoji nedeljski številki je »Slovenec« pod naslovom »Kako je »Jutro« iskalo ja-vorskega morilca« med drugim objavil tudi nekaj netočnosti o vprašanju javorske šole, ki jih morava kot prizadeta pojasniti. »Z izpremenjenimi političnimi razmerami« piše »Slovenec« o župniku Jerneju Klin-cu in o Javorcih, »so mu začeli pri šoli nagajati, zato je 1. februarja 1933 odpovedal službo učitelja. Imenovan je bil tudi novi šolski odbor, ki je 1. junija 1933 prenesel šolo iz župnišča, kjer je bila vsem enako pri roki in za vse približno enako oddaljena, v hišo takratnega tajnika iri. blagajnika šolskega odbora. Njegovi, nasprotniki se sicer bahajo, da so mu šolo
b pa	* > mm posta««*
Podpisana izjavljava, da m šoia. ni preselila ne v hišo tajnika, ker je bil tajnik takrat župnik sam, ne v hišo blagajnika, pokojnega Ignaca Trampuža z Javora 13, pač pa v hišo posestnika Jerneja Jančarja na Javoru 39. Prejšnje čase župnik g. Jernej Klinec nikoli ni hotel priznati, da je šolo iz lastne volje zapustil in dovolil, da se šola iz župnišča preseli v drugo hišo, ki jo je izbrala uradna komisija. Govoril je, da so mu šolo njegovi nasprotniki s silo odvzeli, in je s tem med vaščanl sku-
članotn Šolskega odbora. Z njegovim priznanjem, da jo je pustil sam, pa je tudi izpričano, kako nesmiselna in neupravičena je trditev Slovenca«, da bi se bil kdo bahal, da je g. župniku šolo odvzeL Na Javoru, dne 19. maja 1937.
Alojzij Janežič L r, bivši predsednik krajevnega šolskega odbora Jernej Jančar L r, bivši član krajevnega šolskega odbora.
ŠPORT
Ljubljana pred odločilno preizkušnjo
Na zahtevo Ljubljane je vodstvo tekme poverjeno italijanskemu sodniku
Kdo bo izpadel iz lige, se sprašuje slovensko športno občinstvo in z nestrpnostjo pričakuje nedeljske velike borbe. Ogromen interes, ki vlada za nedeljsko tekmo v vseh športnih centrih naše države, je zvezan s strahom, ki ga občuti polovica liginih klubov, ker se zavedajo, da se v Ljubljani odločuje tudi o njihovi koži.
Concordia se je po zadnjih zaporednih zmagah temeljito pripravila in je odločena zmagati za vsako ceno. Trener Virag je dal moštvu izborno kondicijo, katero je pridružilo že itak odličnemu tehničnemu znanju. Concordia v postavi: Puhar, Beloševič I in II. Pospišil, Jazbec, Paviša, Vidmar, Valjarevič, Ajbel, Martinovič, Lo-lič je zmožna prirediti presenečenje vsakemu ligaškemu klubu, če malo primerjamo posamezne linije te enajstorice z našimi, vidimo, da obrambni trio na čelu z državnim reprezentativcem Beloševičem ne zaostaja za ljubljansko ožio obrambo. Srednja vrsta z Jazbecem v sredini, ki je trenutno najboljši srednji krilec v državi,
Športnik, kakršni so redki
.t ritz Gunst je po poklicu tennik. Star je 28 let. S treh olimpiad, ki se jih je udeležil kot nemški reprezentant, je prinesel zlato in dve srebrni olimpijski kolajni. Za nemške barve je reprezentativno nastopil 76 krat. S to številko ima nemški rekord.
Dolgo vrsto let je Nemčije vedno in povsod reprezentiralo kompletno, nepozabno moštvo kluba »Hellas-Magdeburg«. Le kot levi branilec je igral Hannoveranec Gunst. Po X. olimpiadi v Los Angelesu so se Magdeburžani umaknili mlajšim. Edini Gunst je ostal. Nasledil je na najkočljivej-šem in najodgovornejšem mestu srednjega krilca po vsem svetu slavnega Beneckeja
—	nasledil ga je vredno in mirno smemo reči: kakor je nekdaj držal pokonci nemško v/ater-polo moštvo Benecke, prav tako je danes njegova duša, njegova gonilna sila Gunst. Po svojem velikem predniku je bil Gunst dva dni pred odločilno tekmo z Madžarsko ranjen na očesu. Kot nebogljeno dete so ga negovali. Dva dni je s tribune ves povezan in povit bodril in navduševal svoje moštvo — tretji dan pa je čil in zdrav že zaigral proti večnemu nasprotniku, najnevarnejšemu napadalcu sveta, Madžaru Nčmčthu.
Fritz Gunst je v Nemčiji silno popularen
—	domovina ga visoko ceni. Pa ne samo v Nemčiji, povsod, kjer je nastopal, je simpatični, idealni, vedri mladenič splošno priljubljen.
Na Telovo bo v moštvu svojega kluba »Wasserfreunde - Hannover« igral v Ljubljani — prvič v Jugoslaviji, čeprav je menda že prepotoval polovico sveta.
ima majhen plus pred našim triom Slapar, Pupo, Boncelj. Vprašanje je samo, dali bo Ljubljani uspelo sestaviti napadalni kvintet, ki bo odločnejši od nasprotnikovega, v katerem dominirajo stari rutineri; V ar Ijarevič, Martinovič, Lolič.
če upoštevamo, da bo igrala Ljubljana na svojem terenu pred domačo publiko, ki v nedeljo gotovo ne bo pustila svojega re-prezentanta na cedilu, lahko trdimo, da imajo naši fantje večje šanse. Vodstvo Ljubljane se je zasiguralo pred morebitnimi posebnimi presenečenji, ter je zahtevalo italijanskega sodnika na svoje stroške. Treba je še reči, da so tudi naši fantje temeljito pripravljeni za to odločilno borbo.
Upamo, da bode prepričevalna nnaga slovenskega zastopnika prekrižala račune vsem onim, ki so hoteli pomagati svojim prijateljem. Mi se ne damo izriniti kar tako iz lige, v nedeljo pa bo naša enajsto-rica odgovorila na vsa nesportna početja iz tega poglavja.
(1:3). Zdi se, da tudi ta angleška enajsto-rica ne bo prinesla razodetij k nam!
Razpis
L mednarodnega damskega lahko-atletskega mitinga v Beogradu
Beograjski podsavez ženskih športov bo priredil pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije in s sodelovanjem SK Jugoslavije v dnevih 19. in 20. junija I. mednarodni lahkoatletski damski miting. Tekmovanje se bo vršilo po pravilih JLAS in z dovoljenjem JZ2S. Pravico na-a.opa bodo imele samo verificirane članii-ce onih kluibov, katerih savez je včlanjen v mednarodni federaciji ženskih športov. Prve tri plasirane tekmovalke v vsaki disciplini bodo dobile častne nagrade ali kolajne.
Prvi dan (19.6.) se začne spored ob
16.15 na igrišču Jugoslavije v Beogradu, drugi dan 20.6 pa ob 16. na igrišču PSK Pančeva v Pančevu.
Prijave je treba poslati na naslov: Deme-ter Si efanovič, Beograd, Poštni predal 98 (telefc-n 22-435).
V nekaj vrstah
Tržiška Svoboda je imela pred kratkim svoj redni občni zsbor, na katerem so bile spremenjene nekatere točke pravil, nato pa je bil izvoljen novi odbor, v katerem so: predsednik Padar Franc, tajnik Prešeren Rudolf, blagajnik Perko Fran in načelnik nogometne sekcije Štele Anton. Po sklepu tega občnega zbora se je klubovo ime spremenilo v SK Ljubelj. Vsi dopisi naj se naslavljajo na predsednika g. Padarja Franca Tržič,* Predilnjška ul. 2.
V Zagrebu je imel pred kratkem občini zbor zimeko-sportni podsavez, ki je pokazal velik napredek zimskega športa tudii v tej banovini. Kakor računajo poznavalci, je danes po 15?letnem delu na teritoriju ZZS* najmanj 20.000 smučarjev. Za prihodnje leto ima podsavez še bogatejši športni spored od letošnjega, ki je zelo trpel zaradi slabe zime, in hoče med drugim organizi- i ratj tudi medmestne tekme štirih mest: Reke, Tnsta, SušakasDelnic in Zagreba v štirih važnih disciplinah, in sicer olimpijski štafeti, smuku in slalomu ter alpski kombinaciji.
Naši beli mušketirji, ki fih čakajo v nadaljnjih tekmah za Daivisov pokal velike in trde borbe, so slednjič dobili svojega trenerja. Savez je zaman iskal dosedanje znance in je navsezadnje angažiral za tri tedne Avstrijca Fritza Weissa, ki je že prispel v Zagreb in vzel v roke najprej Purčeca in PalJado. Kaj>ti Kukuljevič in Mi« tič 6ta še zapoeljena na velikem mednarod« nem turnirju v Parizu. Weias je v tej funkciji dobro podkovan, saj Je že letos treniral enake Avstrijce, pred dvema letoma pa Italijane.
Angleški klub Chelsea, ki ga za sredo prihodnjega tedna z napetostjo in strahom pričakujejo kot prvega slavnega nasprotnika novega državnega prvaka Gradjan-skega, je v sredo igral proti reprezentanci štajerske v Gradcu in izgubil tekmo z 2:4
Zveza slovenskih lahkoatletskih klubov
(Iz 8. seje t o. in 7. seje u. o. 14. t. m.) Na pritožbo Primorja se do ureditve dolžnosti izreka zabrana nastopa černe Ivu, Stavbe Ivu in Milošu Marinčku (SK Celje). čita se s pravico takojšnjega nastopa za SK Svobodo Bergant Zvone (1921). V bodoče se bo verifikacija juniorjev izvajala naslednje: Klubi na teritoriju podrejenih organizacij (tudi zveze) imajo verifikacijski izkaznici priložiti krstni od-nosno rojstni list. Podrejena organizacija mora na prijavnici ugotoviti pravilnost podatkov o rojstvu juniorja in tako prijavnico odposlati savezu. Klubi izven sedeža podrejenih organizacij (zveze) morajo priložiti krstni odn. rojstni list juniorja v prepisu, overovljenemu po predsedniku in tajniku kluba, podrejene organizacije pa morajo nasproti savezu izvesti postopek kakor prej. Tajnik I.
Zveza slovenskih lahkoatletskih klubov. (Službeno). Seja t. o. bo drevi ob 20. v klubski sobi kavarne Union, ob 20.30 isto-tam seja upravnega odbora. Tajnik I.
Kolesarsa podzveza (Službeno). Redna seja u. o. bo drevi ob 20. v sejni sobi restavracije »Slamič«, Gosposvetska cesta. Opozarjajo se klubi, da se seje zaradi važnosti udeleže polnoštevilno. Ob pol 20. bo se stanek prireditvenega odbora za sprejem funkcionarjev saveza in vozačev L etapne vožnje okrog Hrvatske in Slovenije. Cilj I. etape bo 28. t. m. okrog 15. pred gostilno »Jelačin«, Dolenjska cesta, start n. etape 29. t. m. pred Narodnim domom. Podrobnosti bodo pravočasno objavljen«. Verificirajo se za: S. K. Vrhnika: Stirn Karol, Jesenovee Vinko, štirn Tomaž, Modrijan Jože in Jurač Vinko; kol. društvo Ljubljanica: Gartner Franc, Bricelj Franc, Anžič Franc in Bizilj Albin; 2SK Hermes: Kačič Julij, Trobec Ivan, Kelšin Branko, Polšak Drago in Kokalj Herman; kol. društvo Zarja: Bračun Franc,; kol. društvo Sava: Močnik Valentin. Pozivajo se vozači, da čimprej dvignejo pri tajništvu pod zveze verifikacije za 1. 1937., ker je vsak nastop brez verifikacije strogo zabranjen. Za medklubske dirke društva »Ljubljanica«, ki bodo v nedeljo 23., t. m. na progi Ljubljana - Trebnje in obratno s startom in ciljem pred restavracijo »Jelačin«, Dolenjska cesta, se določajo: za sodnika: gg. Schweitzer in Prešern Jože, za star-terja Pleško Stanko, za podzveznega delegata g. Maver. Kontrolo na progi in cilju preskrbi društvo samo. Tiskovino za poročilo o dirki je dvigniti pri tajništvu do 22. t. m.
Motosekeija ŽSK Hennesa- Važen nujni sestanek članstva in tehničnega odbora bo drevi ob 20. v »Slonu«. Dirka v Zagrebu, pregled propozicij dirke Ljubljana za 6. VL in kontrola članov izletnikcxv iz Trsta.
SK Svoboda. Poziva se članstvo, da se
polnoštevilno udeleži klubovega občnega zbora, ki bo drevi ob 20. v Delavski Zbornici. Ob 19.30 članski sestanek zaradi ne-deliskih tekem.
Železniške ugodnosti sa športni zbor. Po lovična vozna cena na državnih železnicah je dovoljena članom jugoslovanskega zim-skosportnega saveza, ki se udeleže letnega občnega zbora te zveze v Ljubljani 6. junija. Popust velja od 3. do 10. junija.
Maribor : Olimp. V nedeljo ob 16. se bo pričela na Olimpovem igrišču v Gaberju pri Celju zanimiva prijateljska nogometna tekma med ISSK Mariborom in SK Olimpom, ob 14.30 pa bo is to tam prvenstvena tekma med mladinama Olimpa in Atleti-
kov. Za nedeljo določene finalne tekme Olimp : Amater v Celju ne bo, ker ima Amater zabrano igre in dobi zaradi tega Olimp to tekmo 3:0 p. f.
Naše gledališče
Drama
Petek. 21.: ob 15. uri Matura. Dijagka predstava. Izven. Globoko znižane cene od 14 do 2 Din. Sobota, 22.: Rivala. A. Nedelja, 23.: Simfonija 1937. Izv. Znižano cene od 20 din navzdol. Dijaška predstava Fcdorjeve »Mafarec. Najboljši dokaz za učinkovitost in priljubljenost dela je visoko število rezriz, ki jih je ta predstava dosegla. Snov bo dijaštvo posebno zanimala, ker obravnava razmerje profesorjev do učencev.
G. Ivan Levar. član drame in bivS eper-
ni pevec bo praznoval 25 letnico svojega umetniškega dela v naslovni vlogi Rostan-dovega Cyrana de Bergeraca. Rostand šteje med največje pesnike in dramatike francoske literature, njegov Cyrano je umetnina, ki zrcalj romansko viteštvo esprit, poezijo, ter visoko kulturo izražanja v nesmrtnih verzih. Igro bo nanovo nastudiral režiser g. Ciril Debevec.
Opera
Petek, 21.: Zaprto. Sobota, 22.: Plamen. B.
Nedelja, 23.: Veseli studenček. Izven- Izredno znižane cene od 24 din navzdol.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
petek, 21.: Zaprto.
Sobota, 22.: Bela premiera. Premiera.
Radio
Petek 21. maja Ljubljana 11: Šolska ura: Pokrajinska oddaja iz Kamnika II. — izvaja narodna šola, vodi- A. Rupnikova. — 12; Naša pesem, naša glasba (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. —• 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Koncertni plesj (plošče). — 14: Vreme. borza. — 18; Zdravstvene in stanovanjske razmere na vasi (gdč. Krjstina Hafner). _ 18.20: Ksilofon ske solistične točke (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. Stane Le-ben). — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30; Nac. ura: Značaj glasbe za naš narod (Dragofcjn Cvetko — iz Ljubljane. — 19.50: Zanimivosti. — 20: Ura lahke glasbe; Slovenskj šraimelj — sodelujejo; gg. Martin Maks (violina), Vinko Šušter-šič (viola). L Stanič (kitara), Sanko Avgust (harmonika). — 21; Plošče. — 21.15: Maj-niški sprehod (Radio orkester). — 22: Cas, vreme, poročila. — 22.30; Angleške plošče.
Sobota, 22. maja Ljubljana 12; Pester program s plošč. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: p!ošče. — 14: Vremenska napoved. — 18: Za delopust igra Radio orkester. — 18l40: Gorske železnice (dr. Vinko Sarabon). — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Tisk in šport (g. dr. Kasapinovič iz Zagreba). — 19.50: Pregled sporeda. — 20: 0 zunanji politiki (dr A. Kuhar). — 20.30: Ti iprešmentani kebri. Pisan večer po za-misJ.j g. Marjana Tratarja. Sodelujejo kvintet Hmtadra, Fantje na vasi, in člani rad. igralske družine. — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Za Vesel konec tedna (Radio orkester).
Beograd 17.20: Rk vi reke skladbe. —-17.50: Plošče. — 18.15: Orkestralna glasba.
—	19.50: Petje. — 20.30: Srbski večer. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Zagreb 17.15: Koncert orkestra. — 20: Prenos opere iz Naor. gledališča. — Praga 19.15: Večer narodnih pesmi — 19.50: Prenos operete. — 22.20: Plošče. — 22.35: P-les. — Varšava 19.30: Orkestralen in pevskj koncert. — 21: Komorna glasba. — 21.35: Zborovsko petje. — 22.30: Ples. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 15.15: Orkester mandolin. — 16.50: Plošče. — 17.20: Pevska ura. — 18.15: Stare melodije. — 19il5: Spevoigra. — 21.45: Komorna glasba. — 22.20: Maiipiero »Strast« (iz Florence). — Berlin 18.45: pester glasbeni program. — 20.10: Prenos iz Munchena. — 24: Plesna muzika s plošč — Miinchen 18: Madžanska narodna glasba. — 19: Vedra glasba. — 19.40: Pesmi. — 20.10: Sobotni večer mora biti vesel! • — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Stuttgart 19: Zborovsko petje. — 20: Zabaven večer. — 22.30: Prenos iz Munchena.
—	24: Lortzingova opera »Divji lovec«.
Globoko potrti sporočamo, da je naša srčno ljubljena mama, dobra babica, gospa
KABAJ ADELE
vdova po nadučitelju
danes dne 20. maja 1937 v 81. letu starosti, previdena s tolažili sv. vere po mučnem trpljenju mirno v Gospodu r-a^nia
Dobro mamico spremimo na njeni zadnji poti v soboto, dne 22. maja 1937, ob pol 4. uri iz hiše žalosti, Korytkova ulica 25, na pokopališče .k Sv. Križu.
V LJUBLJANI, dne 20. maja 1937.
2alujoči otroci: VLADIMIR, LJUDEVIT, GUSTAV, MARA, ADA, EIA, ANICA — in ostalo sorodstvo.
POLTZER:
33
SHaminski napast
št /$
Prigode Patricije Holmove
»Hypnos je v grških bajkaih bog spanja; od svojega brata Thamata, boga smrti se razlikuje po tem, da mu je plamenica obrnjena navzgor,« je pojasnil nadizomik
Nove poizvedbe so obrodile še tisti dan senzacionalno odkritje. 2e prvi starin&r, ki se je narednik oglasil pri njem, je vedeti marsikaj povedati o kipu. Izviral je iz šestnajstega stoletja in je bil pred nekaj leti ukraden iz nekega muzeja v An-versi. Tatvina je Zbudila takrat silno pozornost, kajti ukradena plastika je bila edinstvena umetnina zelo velike vrednosti Od tistih dob ni bilo več glasu o nji, in domnevali so, da je po skrivnih potih odramala v Ameriko, kjer je dobila mesto v zbirki kakega novega milijarderja.
Komaj je nadfcornik zvedel, kako iin kaj, je ne_ ntegoana odšel k šefu. Sir William je osupel poslušal novico. On pa Whinstone in celo višji nadzornik Duffy, ki je bil zmerom v opoziciji, so eno. dušno prisili do spoznanja, da je bil lord Kingsley, zapeljan po zbiralski strasti, kupil kip, čeprav je vedel, odkod izvira. To je nedvomno izhajalo iz tega, da je bil kip v spisku inventarja naveden s
fcrlvim imenom. Kajti o zibiralca lorda K5ngsteyu si je bilo težlko misOSti, dia ne bi poznal razlike med Thanatom in Hj^pooro.
Kriminalisti so brez težave razpletali svojo domnevo dalje in dalje: lord Kingsley je bil kupil Hyp_ nov kip, čeprav je vedel, da izvira iz tatvine. Tisti, ki so mu ga bili prodali, so potem izsiljevali od lorda denar. V tem so imeli najibrže uspeh — lord Kingsley, per in znana osebnost, ni smel dopustiti, da bi nastal okoli njega škandal — dokler niso svojih terjatev prenapeli. Zdaj je lord sklenil uničiti nevarni kip. Morda je upal, da se tako otrese izsiljevalcev; zdaj je mogel namreč kratko in malo zanikati, da bi bil vobče kdaj imel tak kip.
Važen člen v verigi dokazov je še manjkal: neposredna zveza med ukradenim in pozneje sežganim kipom ter lordovim izginjenjem. Najti ta manjkajoči člen, se je zdelo nadzorniku Whinstonu najvažnejša naloga Tem bolj, ker je višji nadzor, nik Duffy še dalje trdil, da ni drugo z drugim v nobeni zvezi.
Narednik Forest, ki je po nalogu nadzornika Whinstoma nekaj dni opazoval hišo na Yorski terasi št. 74 b in njeno stanovalko, ni mogel javiti ničesar sumljivega.
Whinstone je torej ukazal Forestu, naj pusti opazovanje, hkratu mu je pa iznova zabičil, naj drži v tej stvari jezik za zobmi. Nadzorniku bi bilo mučno, če bi bal Duffy zvedel, da je dal njegovo
tajnico efertvaj cjieBonM. D& U tfi pa
nadzorniku odkril svoj sum, se tucfi ni mogel od. ločiti Za vsak Slučaj je Whinstooe sklenil paziti na gospodično Bradfordovo.
Komaj se je bala Alice Bradford prepričala, da nihče več ne vohuni za njo, je pohitela v podstrešno čumnmto na Upper H«rley Street. To je mogla storiti v zgodnjih, večernih urah. ne da bi zbudila pozornost, kajti v hiši so bili prostori majhne verske združbe, ki se je shajala po trikrat na teden.. Alice Bradford ni potrebovala niti hišnega ključa — vhod v hišo je bil zdaj odprt. Neopažena je smuknila po stopnicah v svojo podstrešno čum-nato.
Četrt ure nato je zapustal hišo vitek mlad gospod. Le malokatera ženska zna nositi moško obleko, ne da bi takoj zbodla opazovalca v oči. Alice Bradford je bila iz te manjšine. Niti najbdstrejši opazovalec ne bi bil v tem zalem gospodiču, ki je nosil pod temnim zimskih plaščem brezhibno ukrojen smoking, spoznal ženskega bitja. Se gentle. manova hoja — in to je bilo pač najtežje — je bila moška.
Čudni gostje »Old Man Cluba«
Alice Bradford je brez naglice krenila po Port-landskem trgu; šele na Langhamsfcem trgu je mignila taksiju. Pot je bila kratka; tudi nocoj je pri Piccadillyjskem cirkusu stopila iz voza.
Čez nekaj minut je Alice Bradford pritisnila na skrivno zvonilo »Old Man Cluba.« Tisti mah, ko so ji odprli vrata, se je ob strani mladega gentle.
mana zdajci pokazala sfcarejSa gospa nenavadno visoke rasti. Obraz jI je zakrivala temna kopresna, pod katero je bilo spoznati samo bele lase in močno poudarjen obradek. Mladi človek in stara gospa sta kratko, potuhnjeno premerila drug drugega. Ali je morda kateri izmed njiju uganil čudno dejstvo, da je bil mladi gospod prav za prav ženska, stara gospa pa — mož?
Alice Bradford, ki ni niti za trenutek pozabila, da je mlad mož, je spustila postamo gospo naprej. Nadzornik Whinsto<ne, zakaj on se je skrival v tej, tudi za detektiva nenavadni preobleki, ji je v zahvalo narahlo pokimal z glavo.
Velikan John Plane je dvojico nezaupno pogledal ; vkljub svojemu dobremu spominu za osebe se ni mogel spomniti, da bi ju bal kdaj videL
Zastrta beMasa gospa je brez besede fcrenfla mimo Johna; mladi gentleman, ki ji je sel za petami, je pa polglasno šepnil vratarju: »Treepence!«
To je bilo geslo. Velikan, meneč, da spada vkup, je spustil tudi zastrto gospo brez sitnosti naprej. Whinstotne se bal zanesel na to okolnost; kajti nocojšnjega gesla seveda ni poznal.
Gospodična Bradfordova ni opazila te zvijače belolase gospe. Nadzornik se je bil po dolgem premišljevanju odločil, da poizkusi priti v »Old Man. Club« kot starejša, senzacij željna Američanka, Molčečnosti Johna Plana ni bogvekaj zaupal in tudi drugače je imel dovolj vzrokov, da je hotel ostati nespoznam.
MALI
LASI
Službo dobi

Beeeda 1 Dta. ter«k 0 Dia. M Šifra Ul lajanj« oaaiova § Dta. NajmanjS caeeek t» Dta.
Zelezninar
perfek ten, zmoaeo samostojnega del«.. vojaščin« prost, mlajša moč, dobi takoj mesto. Naslov ▼ vseb poslovalnicah Jutra.
izm-i
Brivsko frizerski
pomočnik(ca)
•e takoj sprejme v ponudbi j« navesti plačilne zahteve. Zrimšek Rudolf, Litija.
13544-1
Hlapca
▼sjnrvfsra konj in poljskega dela sprejmem. Predstaviti se j« v Ljubljani,* Mi-šičeva eesta štev. 2 Smrkelj.	305404
Vezilje
aa strojno delo na doim iščemo za takoj. Vprašati Bleiweisova cesta 3/11. levo 12534-1
Dekle
staro 15 do 16 let za lahok hišni posel, k mali obite-Jji iščem, samo poštene in ki ljubijo deoo pridejo v poster. Nastop 4. junija. Pismene f*>nudbe molim slatS po možnost s fotografijo na An t.p Lončar Pregrada, (TTrv. Zagorje).
13515-1
čevljarski
pomočnik
zmožen fcodli finej§5!i del dobi takoj sta-lno zaposlitev. Josip Pogačnik, Ljiib-ih» d. Podnart.
1S02&-H
Šiviljsko
pomocnico
takoj sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13331-1
Vsaka	SO gar. to
rek 8 Din.	n Kfro «2 te
iemjs	I Dtn; na)
tnaniS	13 Dtn.
Mlinarski pomočnik
pošten, trtzen. delaven, vojaščine prost, prosi službe kjerkoli, eventueloo ta slugo kamorkoli. Ivan Hro-vat, Stranska vat 19. No-vomesto.	13447-2
Rupint
Beseda 1 Dta. torek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 3 Dia. NajmanjH znesek 3 Din.
šamotne odpadke
kupujem stalno, vzore« in
ceno na Ogenit Ljubljana, Kolodvorska 18.
10537-7
lisrmzf
Beeeda 1 Dta, davek S Din, za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Dta.
Bančno kom. zavod
Maribor
Aleksandrova «1 40.
Vam izvrši prodajo tli oafcnp
hranilnih knjižic
rseb denarnih »svodov
aajboljde ta najvestnejše. Samo pišite na n*t naslov ia ml Vam pošljemo goto vtao po pošti naprej. Za odgovor priložiti Din 8 znamk.
161-16
Hranilne knjižice
kupite aK prodaste potom moj« pisarne najboljše
RUDOLF ZORE.
Ljubljana, Gledališka 12, Telefon 38-10.
10488-16
Družabnika —
družabnico
za ra-zširjenj« podjetja z Din 40.000.— iščem. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Izbora o naloženo«.
13584-16
Beeeda l Din lave! 8 Difc za šifro ali lajanje aaslova
5	Din. Najmanjši znesek
17 Dta
Gumbi - plise
entel, ažur, predtisk, mono-grame, hitro izvrši Hatek
6	Mikeš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj.
»-30
Lokali
Beseda 1 Dta. lavek 8 Din. za Šifre tU dajanje naslov« 3 Dta. NajmanjS znese* 17 Dta
Mlekarno
oddam. Naslov vseh poslo-valmioa«h Jutra.
18523-10
Beseda 1 Dtn. *avek 8 Din. za šifre «13 dajanje naslova 5 Dta. Najmanjš* znesek 17 Dta
V Kranju
kupiim hišo, najraje v blazini gimnazij«. Ponudbe s točnim opiso-m in najnižjo ceno na ogl. o«id«l. Jutra pod »Gotovina Ljubljana« 16527-39
Lepe stavbne
parcele
v Celju naprodaj. Vpraša s« pri Faninger, Glavni trg 8. Celje.	16546-20
Trg. hiša
visoko donosna ugodno naprodaj, event. za knjižice Mestne hranilnice in Kmetske posojilnice. Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Hiša . Ljubljana«.
12179-20
Beeeda 1 Din. davek 8 Din. za šifro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši tneeek 17 Din.
Petsobno stanovanje
H. nadstropje, v centru mesta, oddamo boljši stranki. Naslov v vseb poslovalnicah Jutro.
10487-21
Stanovanje
šfcirisobno in eno dvosobno s kopalnico in pritiklinami oddam stalni stranki. Stre-liška ul 20.
121333-21
Sobo odda
Beeeda l Din. tavek 8 Din ca Šifro tli dajanje naslova 3 Din. NajmanjSl tneeek « Dul
Opremljeno sobo
lepo svetlo, oddam takoj ali z 1. junijem. Tavčarjeva ul. št. am. d«sro>.
13563--28

Ploščice m štedilnike
in za oblogo sten v kuhinjah, kopalnicah, lokalih prodaja in polaga najceneje
Material11
LJUBLJANA, Tyrševa c. 36 a
	
rnlSl	
Bt«eda 1 Dta, davek 8 Dta, t« šifro tii dajanje aaslova 8 Dta. Najmaniši tneeek 17 Dta.
Strojepisni pouk
Večerni tečaj za začetnike tn izvežbaace. Vpisovanje dnevno od 6 do po! 8. ure zvečer. — Učna ura 2 Din. Christofov nčni zavod. Domobranska cesta 15.
11816-4
Prodam
Beeeda 1 Dta, davek 8 Dia. za šifro «11 dajanje oaaiova S Dta. Najmanjši coeoek
17 Dta. Drobilec
% motorjem na plinski pogon 3 m» na uro 35 ks takoj proda Cerar Ivan, Dob prj Domžalah.
10338-6
Elektrolux
hladilnike
na električni plinsk". in petoolejski pogon, po ugod-nrh plačil nih pogojih prodamo. TE.HNA DRUŽBA, Ljubljana, Mestni trg 35. telefon 2580.	16538-6
REDNI OBČNI ZBOR
TISKOVNE ZADRUGE, r. z. z o. z. V LJUBLJANI se vrši v petek, dne 28. maja 1937, ob 6. uri zvečer v prostorih Tiskovne zadruge, Dalmatinova ulica 10.
s sledečim dnevnim redom:
1.	poročilo načelstva,
2.	poročilo o računskem zaključku,
3.	poročilo preglednikov,
4.	razdelitev prebitka,
5.	volitev načelstva in računskih preglednikov,
6.	slučajnosti.
Vabimo Vas, da se kot član zadruge občnega zbora zanesljivo udeležite.
Načelstvo Tiskovne zadruge v Ljubljani.
Nenadoma je poklical Bog k sebi dne 17. t m. našo ljubo nepozabno mater, staro mate- in teto, gospo
TEREZIJO POLLEY
roj. GMEINER
vdovo po revidentu in hišno posestnico
v starosti 74 let.
Truplo drage pokojnice se je provizorično pokopalo v Bukarešti do prevoza v domovino.
Radeče, Hrastnik, Maribor, Bukarest.
Gizela Pečnik — žalujoči ostali
Tužnih src naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da nam je naš predragi očka, brat in stric, gospod
ANTON KOMAR
posestnik in gostilničar
danes 20. maja, po kratki mučni bolezni, previden s tolažili svete vere,
mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bo v soboto 22. maja ob 9. uri dopoldne, iz hiše žalosti na
farno pokopališče v Št. Rupertu.
Sv. Bok pri Mokronogu, dne 20. maja 1937.
Žalujoče družine: Komar, Kržič, Klanjšek, Plaušteiner, Dernovšek
in ostalo sorodstvo.
Vdova
08 let stara želi starejšega gospoda na stanovanje. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Lepo stanovanje«.
12525-33
Stanovanja
Enosob. stanovanje
s kabinetom ali dvosobno, solnčno, ne predaleč od centruma, eventualno s kopalnico, ižče družina treh članov ze tasoj. Ponudbe i navebdo pogojev na: A. Kocjančič, Večna pot 7, pri Faturju.
13496-21a
Sobe išče
Dve prazni sobi
a telefonom. Učem 1. junija za pisarno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cen-trum mesta«
12514-33r.
Opremljene sobe
1 večjo z dvema posteljama in otomano in 1 manjšo, za mesec junij, julij in avgust v centru ali okolici mesta v bližini tramvaja. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra.
18542-23a
Vdovec
star 50 let, industrijalec, akademsko naobražen, soliden, brez otrok, išče, resno, inteligentno gospodično, lepe zunanjosti, iz boljše rodbine, staro do 35 let.
Samo resne, neanonimne obširne ponudbe z sliko, plati na ogl. oddel. Jutra pod »Srečna bod.očnost«. Diskrecija zajamčena.
12536-35
Beeeda 1 Dta. davek 8 Dta. za šifro tU lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dta.
Mnogo ceneje ln boljše si nabavite vse vrste oblek ln perila pri
Preskerju,
Sv. Petra e. 14.
K
Najboljši trboveljski
PREMOG
brez prahu, koks, suha drva
L Pogačnik
BOHORIČEVA 6, Telet. 20-59
Informacije
Dvignite dospele
ponudbe:
1 avgust 1977, Alve, Agilna
moč, Amerikansko knjigovodstvo, Akord, Agilna natakarica, Blizu centra. Blizu Vintgarja, Beograd, Boljša hiša na Gorenjskem, Dobro uveden in pošten, Drobilec, Drogerija, DeLi-katosa, Dobra nagradia, Dobra stranka. Družabnik, Družabnica sodelovalka. De lovna in poštena, Kesel, Dobra moč 30, Dober za-
služek, Harmonija, Hiša, In teligentna oseba. Inteligent na gospodinja, Junij avgust, Ivan, Kisa r na, Kreditna. Kočija, Kuharica 250 Korespondentka, Lepa prilika, Lepi maj, Lepa nagrada, Lepi prostori Ljubezniva, Lepo medsebojno zaupanje. Lovski izleti. Maj, Mlekarna 37, Miren, Na prometu. Nujno, Natakarica, Nekadilec, Ne začetnica, Omiljenje 98, Obroki, Poštenost in simpatija, Pošten fant, Po osebnem spoznanju, Poštenost, Pesem ljnbezni, PeTfcktno. Potovanje Pariš 1&37, Poceni, Posrednik, Prijeten doin S, Poštena in snažna, Plačam redno, Pomlad 37,
Prijetno presenečenje, sar, Res pridna in zanesljiva uradnica, Rentabilno, Silno, Sigurna naložba, Soliden in iskren, Srečna bodočnost, Sprejmem vse, Samostojen, Solidnost, SadovnjaJc, Sigurnost 100.000 Sem varčna, Soba takoj, Točna redna plačnica, Takoj, Točna zakonca, Uspeh zasiguran, Valjčni mlin, Varno in rentabilno, W. P. B., Vestna uradnica, Vse se veseli, Vešča, Varčna gospodinja, Zanesljiv fotograf, Zanesljiv mizar. Zeleni maj. Zanesljiva in dobra. Začetnica, Zelo ugodno 100.000, 200.000, loo08, 777, 3778.
Kupimo
razne rabljene, dobro ohranjene
stroje za obdelovanje kovin
(stružnice, stružne stroje, rezkalne stroje, revolverce, avtomatske stroje, vrtalne stroje itd. Ponudbe s točnim opisom in dimenzijami strojev poslati na VISTAD — Višegrad.
BOLEČINE V NOGAH ZBADANJE V ŽULJIH
n
V tej mlečni kopeli boste takoj našli olajšanje
Oksigen — veliki čudotvorec
Pest Saltrat Rodella enostavno raztopite v topli vodi. Pazite, kako spušča oblake majhnih mehurčkov oksigena. Najhujše bolečine v nogah in gležnjih prenehajo, ko pomočite v to mlečno kopel noge. Ce so noge vnete, rdeče ali če srbijo, vse to takoj preneha kakor z neko magijo. Ozebline in odrgnjena mesta zacelijo. Ta oksigenirana voda prodre do samih korenin tudi najtrdovratnejših žuljev. Kmalu jih boste lahko odstranili s prstom. Otekline Izginejo. Čevlji Vas ne tiščijo več, hoja Vam bo v veliko zadovoljstvo, — kakor da bi imeli peruti na nogah. Saltrat Rodell predpisujejo zdravniki. Prodajajo ga ln jamčijo zanj lekarnarjL
INSERIRA JTE V „JUTRU" •


yi> /> J!';:* ■ '
/>v»/ »,-t- ji?-\*>,-


Občina Ljubljana. Mestni pt^rebni zavod.
Naznanjamo žalostno vest, da je 19. t. m, dotrpel v sanatoriju v Grazu po dolgi teihi in mukepolni bolezni, previden s sv. zakramenti, gospod
Josip Eberle
juvelir
ZemsUi ostanki blagopokojntka se prepeljejo v Ljubljano in se vrši pogreb v soboto 22. U nu ob 5. uri popoldne iz mrtvašnice sv. Jožefa na Vidov danski cesti na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo brala v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja v ponedeljek 24. t. m. ob J. uri zjutraj.
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. Ljubljana, Graz, Wien, Volkermarkt, Split.
Urejuje Davorin Bavije* ~ Jzdaja za konzorcij »Jutra, Adolf Ribnikar, - Za Narodno tiskarno d. d, kot ttekarnarja Fran Jeran. - Za Inseratol de! je odgoypre* Mojz Novak - .Vsi * LJubljani.
e