$tev. 17. Poštnina v državi SHS pavšalirana. V Ljubljani, dne 28. aprila 1920. Leto XXX«I!. ' v > n rf I; Glasilo jugoslovanske Kmetske Zveze Izhaja Tinko * r e d o oo 3. uri zjutraj. — C*u |o 1 i K a« lato. — Za Nemčijo 18 K. — Za Ameriko !a drage taja država 30 K. — Poaamezne itavllk« aa prodajajo po M vinarja*. Spiai ln dopisi aa poiiljajoi Uradnlltro .Domoljuba', Ljub. ljina, Kopitarjeva ulic« — Naročnina, reklamacije ln Iniarati pa/ Upravaiitva .Domoljuba', Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Krvave žrtve komunističnih hujskačev. Komunisti. Slovenska socialna demokracija se je prelevila v stranko komunistov, ki pravijo, da hočejo potom nasilne in £e treba tudi krvave revolucije prekucniti ves sedanji družabni red, odpraviti zasebno lastnino, med drugimi tudi kmetsko zemljo in njene pridelke kmetom vzeti in jo podrža-viti (kmet bi bil potem le še poljski delavec na njivi) ter uvesti takozvano diktaturo proletariata (to sc pravi; vlado sme imeti v rokah samo komunističen delavec, vse druge stranke in vsi drugi stanovi ostanejo brez političnih pravic). Posebno pa jim je na poti vera, Cerkev in seveda potemtakem tudi duhovniki. Cerkve je treba izpremeniti v gledališke dvorane in ma-gacine, kot so to naredili na Ogrskem, duhovnike izgnati, nevarnejše pa pomoriti — tudi po odrskem vzorcu. Agitacija. Že pred več meseci so razvili komunisti najživahnejšo agitacijo posebno med delavstvom, da dosežejo svoje prevratne namene. Ravno med delavstvo sc rado vrine r.ajveč takih ljudi, ki so izgubili vero in vsako poštenje, in ki so pripravljeni izvršiti največje hudobije. In ti izgubljeni ljudje so poslali najžilavejši agitatorji komunistične misli. Ker pa delavstva, ki je v večini pošteno, niso mogli naravnost pridobiti za svoje temne načrte, so jih zvabili na ti način s seboj, da so jim lagal', da gre za skupen nastop delavstva za zvišana plač, za zboljšanje delavskih razmer, za »provizacijo itd. Vmes pa so zastrupljali polagoma njihovo mišljenje s komunističnimi rauki. Tudi kmetske množice hočejo pridobiti zase in delajo pod pretvezo, da hočejo ščititi slovenskega kmeta. V ta .a-men so zasnovali kmetsko delavsko zve-*o, katero razširjajo na deželi in pripravljajo kmetu past, v katero naj bi se sam ujel. Bližnja priprava na prevrat. Ko so komunisti mislili, da je delav-»Ivo dovolj zastrupljeno in da bi bilo mo- postaviti komunistično vlado, v kateri bi sedeli sami brezvestni komunistični hujskači, kl bi si po ogrskem vzorcu radi "»grabili oropanega premoženja, so začeli z bližnjimi pripravami. Najprvo je treba zanesti v državo velik nered. To se zgodi najboljše, če se ustavijo železnice in pre-mogokopi. Zato so nahujskali v štrajk vse železničarje, češ, da gre za zvišanje plač, dasi so izmed vseh stanov železničarji najboljše plačani. Železnice so obstale v celi državi. Nato se je začelo hujskanje z najzlob-nejšimi lažmi in obrekovanji, kakor zna le človek, ki je izgubil vse poštenje. Med temi so se posebno odlikovali neki Zorga, Perdan, Makuc, Golouh itd. Vodili so delavce od shoda do shoda ter hujskali na dejanski odpor in žugali smrt vsem onim, kateri sc ne pokore njihovemu nasilju. Lagali so: Delavcem hočejo odvzeti Burni delavnik (dasi bi bilo zelo potrebno, da bi se delalo po 10 itr na dan, saj kmetje delajo po 16), plačo jim bodo za veliko svoto znižali in še za nazaj jim bodo odtrgali, državnim delavcem bodo vzete penzije itd. Ljudje so pa že taki, da rajši verjamejo lumpu največjo budalost kot pa poštenemu človeku najpreprostejšo resnico. Po Ljubljani so kljub prepovedi prirejali shode, delavce, katere so hoteli na delo, so napadali in jih klofutali, na shodih so jim grozili, da jih ubijejo (»Smrt jim«, so vpili na shodu pod Rožnikom), in ko so bili pozvani na vojaško službo k železnici, se veliko število ni odzvalo, pač pa so začeli hujska-ti proti državi. Ker so ljudje splošno obsojali njihovo nasilje (saj se je radi štrajka takoj vse znatno podražilo) in so časopisi začeli proti njim, so sklenili, da bodo predvsem Jugoslovansko tiskarno razbili, urednika »Večernega lista« Kremžarja pa ubili. Isto so sklenili storiti dež. predsedniku dr. Brejcu in notranjemu poverjeniku Remcu. Našemu somišljeniku je komunistični voditelj sam izjavil: kri mora teči. Za soboto, dne 24. t. m, so pozvali vse delavstvo na tridnevni splošni štrajk. Delavstvo se je le deloma temu odzvalo. V Ljubljani sfe je že cel teden govorilo: V soboto bo »ta velita reč«. Ta dan so hoteli komunisti polastiti se oblasti in vladati a svojim nasiljem celo Slovenijo. Začetek. Kljub naredbi deželne vlade, da so vsa zborovanja pod vedrim nebom in vsi ob- hodi prepovedani, so pozvali komunisti svoje pristaše, da se zberejo na Zaloški cesti (od deželne bolnice proti Mostam) la odkorakajo od tam pred palačo deželne vlade. Agitatorji so razširili vest, da bodo vrgli deželno vlado, se polastili oblasti la proglasili sovjetsko vlado. Okrog osmih zjutral so se začeli zbirati stavkujoči, pri-, družila se jim je množica radovednežev, tako da se je zbralo krog 3000 ljudi, ki so se začeli pomikati po Zaloški cesti proti sre- dišču mesta. Ker je varnostna oblast ho- pr terimi so grozili komunisti, in se izogniti ie varnos bivalstvu izgrede, s ka- tela prihraniti prebi vsakim žrtvam, je dala po 20 orožnikih ia stražnikih zapreti cesto. Množica je mirno obstala, ljudje niso vedeli, kaj naj počnejo in treznejši «o govorili, naj se razide-jo po domovih. Hujskanje. Tedaj so začeli begati množico agitatorji, večinoma mlajši štrajkujoči: > Naprej! Česa se bojite ?l Ženske naprej, v nje ne bodo streljali!« Gruča nahujskanlh žensk je napolnila prazni prostor med množico to stražno zaporo in je pritisnila na orožnike. Tačas so polagoma prihajale nove gruče ljudi iz mesta, večina radovednežev, in so se ustavile za hrbtom stražnikov. Množica, stoječa pred stražniki proti Mostam, je udrla po stranski poti ob Ljubljanici proti mestu. Imela je prosto pot pred seboj, nihče je ni oviral, mogla bi iti v mesto. Komunistični agitatorji in zaupnilri so pa nahujskali množico, naj obkoli orožnlštvo, ga napade in razoroži. Zapeljani ljudje so šli od spredaj na Zaloško cesto in tako so stali stražniki obkoljeni od razkačenih ljudL Mirno je stala straža, puške ob nogi; ko« munisti so jim najprej prigovarjali, naj potegnejo z njimi, naj jim pomagajo vreči vlado ita. Potem so iih začeli psovati, jim pljuvati v obraz, poskušali so jim iztrgati orožje iz rok. Gneča je postajala vedno večja in grozila je nevarnost, da se vrsta stražnikov pretrga in da posamezni stražniki izginejo v toku množice, ki so jo komunisti podžigali, naj ubije stražo. Stražniki so ostali mirni. Se vedno je bil čas, da bi ljudje neovirano odšli proti mestu. Streli padejo. Takrat sta pa iz vrst komunistov padla dva strela iz revolverjev na stražo. Ko* mindant orožnikov je dobil kroglo v no« go, v hipu je imel poln erevelj krvi, drugi orožnik je omahnil v prah, zadet od krogle zločinske roke. Orožniki so oddali v samoobrambi več salv v zrak; ko so pa na-Juijskane vrste kljub temu pritiskale, so padli prvi streli v gnečo. Nastal je divji beg na vse strani, potem grobna tišina, katero so motili kriki ubogih ranjencev, ki so padli kot žrtve komunističnih hujska-ccv. Mrtvih je obležalo deset, devet mo-žkili in en otrok, ranjenih, večinoma lahko, je bilo enoindvajset oseb. Polagoma so Hjudjc prihajali nazaj na cesto, kjer so ležale žrtve v krvi. Iz Leonišča, garnizijske Jn deželne bolnice je prišla zdravniška po-jnoi in v naglici so prevezali zdravniki, strežniki in usmiljene sestre ranjence. A siti sedaj, ko je smrtna groza ležala nad .vsemi in so videli hujskači ležati sadove svojega dela na cesti, niso razdivjani komunisti odnehali. :Naprej! To jc ognjeni krst! Pred vlado!« so podžigali ljudi, vodili ženske k mrtvecem in razširjali klic po maščevanju. Napad na duhovnika in usmiljenkc. \'o so ležali ranjenci na tleh, je poleg iismiljenk prihilel tudi duhovni svetnik g. Janez Kalan s sv. oljem in je tam nekemu umirajočemu delil zadnjo tolažbo. Tedaj pa so sc navalile nanj komunistične ženske s kliccm: lUbijte farja« in ga do krvi preteple; rešil ga je zdravnik dr. Krajcc, ki i je dal takoj odnesti v Leonišče. Usmi-enkam, ki so prišle ranjence obvezovat In ki so vršile delo krščanske ljubezni, so podivjane komunistične ženske v obraz pljuvale in jih zmerjale s priimki, kateri gredo le cestnim vlačugam. Kje so morilci? Jakob Žorga, ki je med celo stavko najbolj hujskal delavstvo na odpor, je tako: po bitki izginil. Državna oblast ga išče. Treba pa bi bilo prijeti in strogo kaznovati tudi vse tiste komunistične voditelje, ki so mesece in mesece hujskali delavstvo proti državi, proti redu in proti ogromni večini prebivalstva. Kri je padla ua njihovo glavo, ta kri vpije po odporu vseh poštenih ljudi proti strastnim hujskačem. Upijanili so svoje agitatorje z žganjem in jih poslali pred množico; nahujska-li so stradajoče ženske in jih poslali pred bajonete. Štirje goreči agitatorji so bili »e popoldne tako pijani, da v neki tovarni pri izplačevanju mezde niso mogli prešteti denarja. Pravi krivci so se poskrili, niso šli pred bajonete. Voditelji so naročili iz Trbovelj skupino rudarjev, ki naj bi tvorila glavno napadalno četo. In izmed teh ubogih ljudi so padli kot žrtev skritih zločincev. Podivlana surovost. Kakor smo doznali, so se komunisti slasti zbesnele ženske) po poboju na Zaloški cesti, kjer so obležali ranjenci, navalili tudi na kateheta Bonača, ki je prihi-tel na kraj nesreče umirajočim delit svete zakramente. Niti duhovnik v najsvetejših dejanjih in za umirajočega najbolj potrebnih nima miru pred komunistično besnost-jo in razdivjanostjo. 2' Da bi takoj udarili po duhovnikih — zakaj tc je glavni in končni cilj vsake svobodomiselne stranke, so se komunisti takoj izmislili, da so iz Leonišča streljali — duhovniki. Celo videli so jihl In vendar v Leonišču stanuje samo g. svetnik Janez Kalan, kateremu v njegovi človekoljubnosti in poštenju najnedolžnejši komunist niti do gležnja nc seže in ki šc nikoli ni imel orožja v rokah in ga niti rabiti nc zna. Da, do, Žorga, ta komunistični hujskač, ki je množico hujskal, da naj se navali naprej in tako povzročil smrt svojih tovarišev. Žorga, ta ni kriv, kriv je — »far« Janez Kalan, največji človekoljub, kar jih pozna Slovenija, on jc pobijal ljudi. O grozna zaslepljenosti Naše ljudstvo pa iz tega lahko izpre-vidi, da jc tisto glavno kolo, ki goni vse svobodomiselne stranke in jim daje življenje: boj proii krščanstvu, boj proti Bo^u, Cerkvi in seveda predvsem proti tistim, ki so oznanjevalci in čuvarji krščanstva in božjih zapovedi, proti duhovnikom. Poleg tega sc morda bori za koristi tega ali onega stanu, a to je svobodomiselstvu vedno postranska stvar, pri kteri glavna stvar: boj proti Bogu, ne sme nikdar trpeti. Kaj komuniste briga, če jc padlo 10 žrtev, saj so jih sami oznanjali že cel mesec po Ljubljani, da bo »kri špricala dva metra visoko«, kaj jim tudi mar, če sc cela država zgrudi v zmedo in nered, v rop in klanje — saj to so ravno hoteli — da le po »far- {'u« udarijo, da le po Cerkvi morejo udri-lati, pa je njihov namen dosežen. In če bi končno mogli vse naše cerkvc i/.prcmeniti v magazine, dvorane in hleve, ko bi sc v naših krajih nič več nc oznanjala božja beseda, nič več darovala sv. maša, nič več delili zakramenti — potem bi bila nebesa na zemlji; kratko in malo: kakor nam je povedal te dni komunist »če bi Ic »farjev« nc bilo, pa bi bilo vse dobro.« Zakaj brez duhovnika bi vse katoliško življenje sumo-obsebi prenehalo. Vedno lepše reči. O komunističnih načrtih sc odkrivajo vedno bolj grde stvari. Voditelj komunistov Golouh (ki pa ni delavec) je proglasil v soboto po bitki na Zaloški cesti, da naj štrajk preneha, ker je žc došla brzojavka, da so se uvedla pogajanja v Belgradu. To brzojavko je dobil Golouh že v petek zvečer, kakor je uradno ugotovljeno, in vendar jc pustil, da so ščuvali njegovi ljudje drugi dan na naval v mesto, da sc razbije Jugoslovanska tiskarna, zasede vlada in pobesijo njim neljube osebe. In tako je prišlo do poboja na Zaloški cesti, kjer so komunisti z orožjem hoteli poraziti malo stražo in tako izvršiti svoje namene. Dalje so vedno bolj sumljive zveze slovenskih komunistov z laškimi in nemškimi komunisti. Kolovodje naših komunistov so se mudili zadnje mesece v Trstu in Milanu in tudi laški komunisti so hodili zadnji čas p0 Ljubljani. Na mejah Nemške Av strije so čakali nemški komunisti pripravljeni, da vdro na Maribor, kjer so jih težko pričakovali nemškularski biatci. Znano je, da imajo naši komunisti denarja da nc vedo kam z njim. Odkod? Sami. ne dajejo, ker kar sc samih sebe tiče, vj, soko spoštujejo zasebno last. Komunisti so nahujskali železničai je, da so stopili v stavko. Njihov namen je bil vreči vlado in s silo vpostaviti diktatuio prolelarijata (v državi sni« govorili samo komunistično delavstvo in nihče dmjji). Da bi pa železničarje lažje spravili v siav-ko, so jim rekli, da sc bore zviianje plač. Zahtevali so, da sc jim poviša plata za 200 procentov. Že parkrat smo po. a ja.li, da so železničarji v primeri z, drugani stanovi dobro plačani jn da so drugi stanovi veliko bolj potrebni, tla se jim zoolj-n stanje, ket pa so železničarji. Delo je «osemurno, čezure so šc posebej plačane, roleg tega imajo prosto vožn;q ozir, jlu-čajo zelo nc/.natno voznino in železničar« ske žene si lnhko na ta račin na kmetih nakupijo živil brez posebnih voznih stroškov. Kljub temu imajo železničarji najboljšo aprovizacijo. Železničarji so prijemali mesečno določeno jim količino moi.e to je najmanj 6 kg r.a osebo in mesce Čc je bilo več moke, so dobivr.li težaki tudi večjo množino. Kadar jc prišel sladkor iz Vojvodine, so vedno železničarji tnkoj prejeli gotovo kcličino, ki jc znašala v zaoel-ku po 1 kg, pozneje pa tričclrt kilograma na osebo. Pri vsaki delitvi moke in sladkorja ic vlada najpreje upoštevala železničarje in premogarje, ne j;Iede na ostalo prebivalstvo Slovenije, ki je bilo na ta način redno prikrajšano, tako pri množini kakor pri ceni, ker jc bilo in je navezano v glavnem lc na dražji inozemski sladkor. Ko bi l.onuinistcm hotel prometni minister dr. Korošcc ustreči, bi dobiva!' železničarji najsijajnejše redne plače, 'laku bi morali davčni biriči našim kmetom vse žepe preobrnili nc glede na lo, da bi di-u-ginja šc veliko hitreje zrastla. Kam pa pridemo? Komunisti naj svoje l,udi najpreje nauče, da je treba delati, pridno delni i.ct dela kmet in kmalu bo draginje koncc. Naše kmete pa opozarjamo na to, da komunisti tudi po kmetih rujejo in hr.sks jo posebno poljske delavcc proti kmetom. Ali naj sc tudi na polju uvede osemuru<'> delo? ^Kmetskodelavska zveza«, ki jo skušajo ugnczclili komunisti po deželi, ima ravno namen, kmeta vpreči v komunističen voz, da bi tako kmel sam sebi kopa' jamo. Zato pa, kadar napovedo li največji škodljivci našega kmetskega ljudstva shod, povejte jim odiočno, da pri vas nimajo ničesar iskati. Ne ostanite malobrižni pri lakih stvareh, gre za vašo kožo, za vaše njive, za vašo last, ki vam jo hočejo vzeti m jo podržaviti. Vsaka hiša, v kateri je kak član Kmetske zveze, mora imeti „DomoHubakmetsko glasilo. Varčnost. Pred vojno 'e bila med našim l;ud-; Ivo in zelo razširjena varčnost. Odvicn denar se ni pridrževal doma, temveč nosili so ga v hranilnice, da sa plodonosno naloži in obrestuje. Milijoni denarja so na ta način dotekali v denarne zavode, ki 30 ga zopet na umen način uporabljali za si. gurr.a posojila, tako da je na vse strani dobrodelno vplival. Med vojno je ta hvalevredna navada ponehala. Ljudstvo ima bankovce shranjene v predalih, skrinjah in drugih skrivališčih in ne prejema zato nobenih obresti. Vzrok temu pojavu je neka negotova bojazen, da bi sc utegnil Jenar izgubiti, če se nese od doma. Za-irževanjc denarja pa ne hasne niti posamezniku, niti ni v splošno korist. Doma denar lahko ukrade bodisi po otrokih, ki ga raztrgajo, bodisi po ognju, bodisi na kak drug način uniči. Cc ima kmet di:nar pri roki, se tudi prej odloči za izdatke, ki bi jih morebiti opustil, če bi ga imel shranjenega v hranilnici. Se slabše so posledice brezumnega zadrževanja denarja za splošnost. Ker manjka denarja v prometu, /e država primorana vedno nove novce izdajati. Število novcev na ta način vsak dan bolj narašča, to pa zopet povzroča ra. raščanje draginje, ker uči stara izkušnja, da je draginja tem večja, čim večja je množina krožečih bankovcev. Zato je ludi vsak posameznik prizadet, če se množli.a papirnatega denarja — in drugega sedaj ni — brez piavega povoda še povišuje s leat, da ga ljudje skrivajo doma. Vže, ko so se koli/kovali bankovci, so bili tisti, ki so imeli več denarja pri sebi, prizadeti, kci se jiir. je zadržalo 20 odstotkov, med tem, ko se vlagateljem hrauilnic ni 1 ič odtegnilo. Vsi li razlogi bi morali ljudstvo končno napotiti, da se zopet navadi var-čvvati in odvišcn denar nalagali v člen r-mh zavodih. Takih je obilo na razpolago. Ce pa že kdo iz katerihkoli vzrokov no.e vlagati svojih prihrankov pri bližnji o-mači posojilnici, jih lahko nese ali pošlje po po'ožnici — torej brez stroškov — v vcč,e hranilnice v giavnih mestih, katerim inorc brez skrbi zaupati prihranke. Tudi pri premoženjskih stvareh je čas, da se vrnemo k razmeram, kakor smo jih imeli pred vojsko! Posvetovanje o pospeševanju živinoreje v Sloveniji. Dne 23. marca t. 1. se je pri poverjeništvu za kmetijstvo v Ljubljani vršilo posvetovanje o pospeševanju živinoreje v Sloveniji, Navzoči so bili zastopniki tega poverjeništva, Kmetijske družbe, Vnovče-valnica za živino, glavnega pover-eništva za agratno reformo živinozdravnikov, živinorejskih strokovnjakov in živinorejcev ri-znani svinjerejci za vzrejo merjaščkov. Dobrih plemenskih ovnev dobimo lahko v zadostni množini iz Solčave in Jezerskega, nekaj čistokrvnih petelinov sulmodolske pasme pa je iz Murskega polja. Za nakup čistokrvnih bikov se bodo v slučaj'u dokazane polrebc iz državnih sredstev potom Kmetijske družbe dovoljevale subvencije do ene tretjine nakupne ccnc. Če prosilec vloži predpisani vadij in se z zaveznim pismom zaveže, da fco bika rabil dve leti za pleme. Razventcga se bodo ob priliki licencovanja delile dobrim oskrbovalcem bikov nagrade kot nekak letni vzdrževalni prispevek, ki se bodo stopnjevale po starosti in dobroti pleme-njaka. Namen teh nagrad bo ohraniti dobre plemeniake, ki se glede koristnih lastnosti odlikuiejo z močno individualno potenco pri podedovanju čim dalj časa za pleme. Za nakup dobrih plemenskih merjaščkov se določa subvencija v znesku polovične nakupnine, če se prosilec zave/.e držati merjasca 2 leti v plemensko svrho v javno uporabo. Isto velja za ovne. Za razširjenje in utrjenje priznane salmodolske perutnine potom čistokrvnih petelinov se namerava razdeliti v priznanih kurjerejskih okoliših nekaj petelinov. 2. Licencovanje bikov se naj izvede v pomladnem roku, najpozneje do konca majnika na podstavi starih deželnih zakonov za fcivse kron., rine, vendar oa veljajo za vse okraje nasledna skupna določila. a) Ob priliki licencovanja se bo vršilo premovanje bikov in se bodo delile nagrade za dobre bike; morebitna dokazila o gospodarski dobroti bika kakor izvleček iz rodovnika zapisnik poskusne molže bikove matere naj bikorejci prinesejo seboj. b) Pokritje potnih stroškov za licen-covalno komisijo se uravna za vse ok*«ie I na enoten način (živinozdravnik in zastopnik živinorejcev za okrajno glavarstvo ia državnega fonda). c) Najpotrebnejše tiskovine (seznam in pregled plemenskih bikov) se za vse okraje zjednačijo. d) Ob priliki licencovanja naj se vrši pcučno predavanje o dosedanjem uspehu i« ciljih živinoreje v okraju. Ostale potrebne označbe naj sledijo potem, ko stopi v veljavo enoten živinorejski zakon za celo državo; zakona ni pie-hitevati z naredbami. Sprožila se je misel, da naj bi se bikj ob priliki licencovanja tuberkuliniziralij •jrlevni predlog se sprejme za prihodnjosi ^Kateri udeleženci zahtevajo poostritve dosedanjih določil v tem smislu, da je vsak biltorejec prisiljen prignati vsako leto vsa bike in bičke k pregledovanju in da se nesposobni in vsled tega nelicencovanl plemenjaki morajo brezpogojno skopiti. Po-verjeništvo pa upa, da bodo bikorejci iz lastne prevdarnosti radevolje sledili nasvetu in vabilu licencovalne komisije, ki bo skušala s primernim poukom in smo-treno razdelitvijo nagrad pojasnjevalno vplivati. Drugo leto nam bo pa novi zakon podobna določila itak prinesel, Zajedno z licencovanjem plemenskih bikov se bo vršilo letos pregledovanje bičkov od šestega meseca naprej in se bodo za lepe bičke delile vzrcjevalne nagrade, pod pogojem, da jih bo posestnik redil za pleme ali pa ponudil v nakup državi v plemenske svrhe. 3. V Sloveniji imamo 4 glavne pasme in sicer: belo marijadvorsko, pšenično, oziroma sivkasto pomursko-muriško, rdeče cikasto pinegavsko in rumeno cikasto (lisasto) simendolsko pasmo, Razvcn tega sc jc zadnja leta na Dolenjsko sistematično uvažala raontafonska pasma v svrho zboljšanja oblik in užitka prvotne sive pasme, kakor se sliši s po-voljnim uspehom, posebno če so pašniki na razpolago. Za malo Slovenijo je število pasem gotovo zadostno visoko, za to je opustiti vsako nadaljno neplodno poskuševanje z novimi pasmami. Dosedanji pasemški okoliši naj ostanejo neizpremnjeni. Prišel je čas podrobnega dela v živinoreji, ki se mora vršiti v znamenju zboljševanja pasme same iz sebe potoni prevdarnega odbiranja za pleme, ustanavljanja rejskih središč in priprave za mlečna kontrolna društva. Ustvarimo več in boljšo krmo, to bo napravilo boljšo živino, ne pa nove pasme. Med živinorejci naj se širi misel samozavesti in samopomoči! 4. Živinske razstave so jako važne za napredek živinoreje; naj se prirejajo tako, da se vzbuja zanimanje za rejsko delo in stremljenje živinorejcev v širših krogih v prvi vrsti pa naj bodo razstave sredstvo pouka in zato zmirom zvezane s praktičnim poukom in predavanjem o dosedanjem uspehu in prihodnjem delu o živinoreji. Odlične živali naj se nagradijo s. primerno visoko premijo. Večjo važnost bo polagati na mlečnost pri kravah. V Sloveniji se bo letno vršilo v jesenskem roka več živinskih razstav s premovanjem, v Solčavi in na Jezerskem tudi za ovce. V obdarovalne namene naj krajevni faktorji, 3' »krajni zastopi, občine, denarni zavodi, prispevajo po svojih močeh, naj tekmujejo V tem, da spravijo vsoto skupaj, ki je enaka državnemu prispevku. Izrekla se je lelja, da se delijo diplomi m vidni znaki, »beski, premiranim živalim; tej želji bo pkuialo poverjeništvo ustreči, kakor hitro todo razmere dopuščale. 5. Kot sredstvo za zboljšanje vzreje prihajajo v prvi vrsti v poštev pašniki, »lasfi planinski. Gorski in planinski kraji io in bodo ostali \edno vir zdrave živine, Jz katerega črpajo dolinski kraji. Zato je {ospodarsko največje važnosti, da se vpra-snje planinskih pašnikov pri izvedbi agrarne reforme reši povoljno. Zahteve živinorejcev iz Bohinja, Gorenjske, Koro-Ikc in Solčave soglašajo v sledečem: Pla-jnine, ki služijo živinorejski produkciji, naj se isti ohranijo, ona zemljišča, ki so služila ■edaj temu smotru, pa so se tekom let ivsled pospeševanja drugih panog živinoreji odvzeli, naj se vrnejo prvotnemu namenu. Vsled enostranske regulacije in pogozdovanja planinskega sveta jc število iivine v gorskih krajih filno padlo. Zahteve posvetovalcev so izvenete v sledeče predloge: a) Naj se izvede strokovni pregled legulucijc planinskih pravic; nekdanje fcmetske pravice naj pridejo zopet v ve* Ijavo. b) Planšarst\o naj spada v okvir živinorejskega nadzorništva in jc nastaviti živinorejsko naobraženega strokovnjaka kot planšarskega nadzornika. Kmetijsko poverjeništvo hoče posvečati planšarstvu vso mogočo pozornost, bo •topilo v stik z vsemi zadevnimi činitelji In skušalo priboriti živinoreji starih pra-flric, Kjer gre za zemljišča, ki spadajo pod »grarno reformo, naj živinorejci skrbijo, da izvolijo v občinske agrarne odbore cner- Sične zastopnike in se naj organizirajo v rušiva in skupine, kajti posameznim kmetovalcem se bodo oddajali v zakup ali v končno last le takšni pašniki, ki bi ne |)ili primerni za skupno izkoriščanje. V krajih, ki niso primerni za razvoj pašništva, naj skrčijo živinorejci, da bo Imela mlada živina v bližini hleva tekali-ftča in torišča na razpolago, kjer se lahko Radostno giblje. Za napravo in popravo hlevov, gno-in gnojničnih jam se v bodoče ne bodo »jale denarne podpore, pač pa živinorejci shko dobijo brezplačne načrte in strokovno navodilo, ako zaprosijo zato pri po-perjeništvu za kmetijstvo v Ljubljani. 6. Plemenski sejmi se bodo vršili v Hemensko najbolj razvitih krajih obenem f živinskimi rastavami. 7. Zboljšanje užitkov pri živini se mora smotreno pričeti, Na vseh kmetij-fckih šolah in bodočih rejskih središčih naj •e tivede kontrola mlečnosti po načinu kontrohuh društev. Kot predpriprava za kontrolna društva se vršijo letos po deželi fciolzni tečaji, pri katerih se teoretično in praktično razpravlja o glavnih činiteljih mlečnosti, ki so: odbira plemenskih živali, pravilna vzreja telic, molže, krmljenje, anaga, zrak in svetloba. Kraji, kjer se smatrajo taki tečaji potrebni, naj sc pridno priglašajo pri poverjeništvu za kmetijstvo. 8. Živinorejske organizacije (bikorej-ske bi živinorejske zadruge) se v Sloveniji z malimi častnimi izjemami niso mogle povoljno razvili, ker so se preveč postavljale na stališče državne podpore in zahtevale od članov premalenkostnih deležev. Od že obstoječih zadrug se bodo zbirali podatki o njili delovanju; nadaljnega ustanavljanja sc pa začasno ne more priporočati. Živinorejska organizacija se bo izvedla po občinah na ta način, da si občinski odbor iz svoje sredine izbere »živinorejski odsek«, kateremu je naložena skrb za povzdigo živinoreje v občini, "laki živinorejski odseki so bodo osnovali na podlagi začasne naredbe, ki bo v kratkem izšla. , ... Končno sc je kot naloga najbližje prihodnosti pripoznalo sledeče: ustanovitev živinorejskih odsekov po občinah, priklo-pitev pianšarslva živinoreji in ustanavljanje rejskih središč. živinorejci! V kratkih potezah smo vas seznanili z načrtom za povzdigo živinoreje; podane so splošne smernice, na podlagi katerih najde vsak svoj določen delokrog. Zdaj pa s polno paro na delo, da v kratkem nadomestimo to, kar nam je vojna uničila. Krava v šoli. (Anton Pevc.) (Dalje.) Za gospodarstvo je pri živini najvažnejše obrestonosnost krmljenja. Dobro krmiti je lahko, če pridelaš dobro krmo doma ali čc razpolagaš z denarjem, da si jo nakupiš. Vprašanje je, ali se pri odrasli živini tako krmljenje izplača. Pri mladi, rastoči živini se dobro krmljenje vedno izplača, pri odrasli živini pa to ni vedno primer, — kakor so to jasno dokazala danska kontrolna društva. Švicarji so kontrolna društva vnaprej zavrgli, ker z njimi bi izginil ali vsaj močno otemncl sloves njihove živinoreje; Slovenci bomo našli v njih naš spas pri ostvarbi bodoče, gospodarsko visoko dobičkanosne slovenske živine. Krmljenje krave je le tedaj obresto-nosno, če zna žival vsako mrvico krme pretvoriti v veliko mleka To smo jo deloma naučili mi s krepkim krmljenjem v 1. in 2, razredu ter z molžo v 3. in 4, razredu, — deloma pa jc osebna lastnost vsake posamezne živali, ki se bolj ali manj izrazito prenaša na potomstvo. Živinorejec mora zato odbirati za pleme živali, ki znajo krmo gospodarsko najboljše izkoriščati. Pri kravah mu služi kot merilo za to množina in tolščobnost mleka, ker drugega bolj enostavnega sredstva nima za presojanje njih izkoriščcvalne zmožnosti. Kontrolna društva pojasnijo v suhih številkah dobičkanosno razmerje med mlekom, mesom in krmo, kar je posebno važno znati pri živalih, ki jih odberemo za pleme kot stebre naše črede. Pri presojanju obrestonosnosti krmljenja padajo na tehtnico vrhu razumnosti živinorejca tudi kakovost doma pridelane ln cena nakupljene krme ter telesna teža zivah Teoretično potrebuje 600 kg težka krava, ki daje 5—10 kg mleka na dan, 660 gramov prebavljive beljakovine na dan; 400 kg težka krava je potrebuje |e 44« Švicar pokrmi n, pr. svoji 600 kg težkih' mentalski kravi na dan 12 kg izbonie^ sena (s 5 °/o prebavljive beljakovine) 1 kg finih pšeničnih otrobov (z 11 % p^j? beljakovine), skupaj 710 g preb. bclja^ vine na dan in dobi za to od krave 8 J mleka; pri proizvajalni (lastni pridelek) ceni sena 5 K za 100 kg in za otrobe 13)( za 100 kg ga stane 1 1 mleka: 12 X 5 -60 -1- 13 = 73 : 8 X 9-1 vinarjev. Slovel nec redi istotako 600 kg težko simentalkd in ji poklada na dan 12 kg slabega sena (s 2-5 "/c preb. beljakovine) in 3:ii kg [inij, pšeničnih otrobov (ker mora nadomestiti beljakovino, ki v senu primanjkuje), sku. paj 708 g preb. beljakovine, ter dobi istotako 8 1 mleka; pri enakih cenah kot zgo. raj ga stane 1 liter mleka 12 X 5 00 -t (3-75 X 13 =) 48-75 =-- 108 75 : 8 = 13 6 vi narjev. Razloček 4'5 vinarja pri litru zne. sc pri 3000 1 na leto K 135, v 8 letih, kolikor se navadno obdrži dobra krava 1 hlevu, K 1080 in pri 4 kravah K 4320, ki jih pri enaki živini in zunanje enaki krmi (le da je seno Slovenca vsled malo rodovitne zemlje šc enkrat slabše) Švicar zasluži več kakor Slovenec. — Drut! Slovenec, ki ne mara za težke simentalkc, drži 400 kg težko domačo kravo, kateri krmi istotako 12 kg slabega sena in IU kg tonih otrobov, skupaj 465 g preb. beljakovine in dobi istotako 8 1 mleka oa din. Njega stane 1 1 mleka 12 ,< 5 = 6-1 ■ (15 X 13 = ) 19-5= 79-5 : 8 = 9 9 vinarjev. Razloček napram gornji slovenski simentaikl znaša pri litru 3 7 vinarja, pri 3000 I na leto K 111, v 8 letih 888 K in pri 4 kravab K 3552, ki jih Slovenec z donačimi lahkimi kravami več zasluži ko: Slovenec « težkimi simentalkami. Da se težje simetr talsko tele ne tvori iz nič, marveč iz toliko večje množine krme je samoodseb« umljivo in da se tudi Švicar ne z.\naša na plememko vrednost živali, jc iz omenjenega razvidno; K 4320 predstavljajo gospodarsko in ne plemensko vrednost. Iz teh izvajanj sledi, da *e mora živinoreja umerjati po splošnih kmetijskih razmerah in rodovitnosti zemlje v različnih pokrajinah, čc naj bo dobičkanosna. Iz »la* be krme ni mesa in ni mleka, računaj teoretično ali računaj praktično. Kupovati krmo se izplača le tedaj, če mi živina stroške z zadostnim dobičkom povrne; drugače je boljše gospodariti le s ceno, d""18 pridelano krmo. Držati dobro rcicno kravo radi lepšega slovesa 8 let v hlevu, i« nespametno, ker lc žre, ne da bi plača'3 krmo; pitana bodi le taka žival, ki gre * klavnico. Naloga živinorejca je naučili svojo živino, da zna krmo najpopolnejše za pravi namen izrabljati, torej krava « mleko. Po gospodarski vrednosti jc Pre" sojati plemensko vrednost živali. Razgled po svetu. Jugoslavija. j Osrednja vlada v Belgradu se bo pr«' osnovala v toliko, da bodo stopile vaujO vse stranke razen komunistov, ki jhn I predvsem za rovarjenje proti vsemu, «a jim ni všeč. j Železničarska stavka je tudi drugod *koro popolnoma prenehala. j Priznanje naši vladi. Zveza prekmurskih županov je na zborovanju, ki se ga je udeležilo nad 800 zastopnikov občin, soglasno sklenila, poslati sedanji vladi pozdrav in zahvalo za njeno skrb za Prek-murje, proseč jo, naj tudi nadalje pomaga dolgo časa zasužnjenemu prekmurskemu rodu. Na zborovanju se je sprejela posebna »pomenica, ki se pošlje deželni vladi za Slovenijo, j Bodoča ureditev naše države. Iz Bel-frada poročajo, da je dovršen ustavni načrt, po katerem se uredi naša država. Država se razdeli nn okrožja (županije), okraje ln občine. Pokrajinskih enot bo devetero, 1. Slovenija s Prekmurjem; 2. Hrvatska in Slavonija z Medjimurjem in Reko; 3. Srem in Bačka; 4. Banat; 5. Bosna; 6. Črna gora, Hercegovina in Kolor z okolico; 7. Dalmacija; 8. Srbija; 9. Stara Srbija z Makedonijo, j Revolucija v Subotici. Mažari v Subotici so s sodelovanjem ogrske vlade napravili v Subotici upor, napadli ponoči me-ttno policijo, ter dva ubili in pet težko ranili, Upor je bil zadušen v kali. Preiskava je dokazala, da je bila pripravljena cela revolucija, ki bi omogočila mažarskim vojakom, ki so čakali ob meji pripravljeni vdreti v naše ozemlje in priklopiti nekdanje ogrsko ozemlje zopet Mažarski, j Uporni župan. Vlada ni potrdila izvolitve zagrebškega župana komunista Dell-ča, kakor smo že zadnjič poročali. Delič je kljub temu sklical sejo, ker misli, da komunistu ni treba nikogar ubogati. Policija pa je sejo razgcala ter naučila Deliča, da državna oblast tudi za komuniste velja. j Napad na predsednika bosanske vlade. Ko se je predsednik bosanske vlade dr. Srskič vračal v avtomobilu iz Belgrada v Sarajevo, je hotel prenočiti v Zavidoviču. Tam je neki moški skušal izvršiti nanj napad z bodalom, ko je avtomobil stal pred neko hišo. Napadalec je najprvo tajil svoje dejanje, pozneje pa je priznal. j Kaj na Dunaja vse verjamejo? Dunajski listi prinašajo vesti, da se je regent Aleksander odpovedal, da je nastala v Jugoslaviji revolucija in da je proglašena republika. f- ' ■ Tedenske novice. Politične. p Zveza viničarjev se je ustanovila dne 18. aprila v Mariboru. Zveza temelji na krščanskih načelih, p Ajdovec. Na cvetno nedeljo je bil shod SLS. Poročala sta gg. Gostinčar in žužek. Shod je bil dobro obiskan in ljudstvo je pazljivo poslušalo in pritrjevalo, p Železničarska stavka je žc popolnoma prenehala, ker so komunisti uvideli, da se s silo nič ne opravi. Minister dr, Korošec se je namreč vztrajno držal stališča, da se preje ne spusti v nikakšna pogajanja, dokler sc nc prične zopet redno delo, p Zaprti komunisti. Komunistične hujskače, takozvanj stavkovni odbor, ki nosi na vesti umor desetih delavcev, je oblast zaprla, ker so hujskali proti državi Tako fe pravi Boljše, da je par hujskačev pod ključem kakor pa, da bi cela Slovenija umirala v neredu in zmedi in bi Italijani izsesavali naše ljudstvo. p Shodi po celi Sloveniji so prepovedani. p Za smeh in kratek čas. Kmetijski list št, 22. poroča, da je Mermoija govoril na shodu v Brežicah, da so »klerikalci pomagali brezverskemu Turku, da Sveta dežela ne bi prišla kristjanom v roke«. Kakor se iz lega vidi, so vsi klerikalci že prestopili v turško vero, bi kdor noče izgubiti svoje vere, naj brž pristopi k liberalni kmetski stranki, p Nadaljevanje. Zadnja številka Kmetijskega lista je zopet polna napadov na duhovnike. S tem je kmetsko vprašanje rešeno in draginje bo konec. p Kdor plača članarino za našo stranko, dobi moko, tako vpijejo agitatorji samoslojneži po deželi. Z moko in žitom delajo lov in hočejo kupovati duše. Izrabljajo bedo in pomanjkanje ljudstva v svoje strankarsko umazane namene. Obenem hočejo s tem tudi vsiliti ljudstvu svoj list. Od tega namreč zavisi, da dajo tudi slradajočim in potrebnim kako kilo žita. Dosti tako ne morejo dati, njihovo delo je le bolj v obljubah. Pribiti pa moramo to naravnost nečuveno in zlobno umazano agitacijo. To je pač samo pri nas mogoče. Povsod drugod je stranka, ki dela s tako umazanimi in ničvrednimi sredstvi, v političnem življenju nemogoča. Mi pa menimo, da državna oblast ni zato tukaj, da bi naravnost podpirala strankar-stvo, posebno še tako stranko kakor jc ta. Mi vemo, kako so samostojneži z nakaznicami za blago pri državni oblačilnici ljudi lovili za svojo stranko. Pomanjkanje blaga so izrabljali, izrabljali so državno ustanovo, da jim je ljudi gonila v njihovo stranko. Ljudstvo je potrebovalo oblačilnega blaga, in dolžnost državne oblačil-nice je bila, da ga potrebnim preskrbi. Državna oblačilnica je za vse, ne pa za gotovo stranko ali stranke. In sedaj počenjajo isto z moko in žitom. Moka in žito, ki ga dobavljajo z državno pomočjo, je za tiste, ki moke in žita potrebujejo, nikakor pa ni agitacijsko sredstvo v politične namene. Mi poživljamo vlado, da pogleda tem ljudem na prste. Se tega je treba, da gre državna oblast na roko ljudem, ki izrabljajo ljudsko bedo na najgrši način. Vsaka stvar ima svoje meje. Domače novice. d Pozor, posestniki dolarjev. Ministrstvo financ je izdalo naredbo, da se uredi poslovanje državnih menjalnic v obmejnih krajih, preko katerih prihajajo naši izseljenci, ki se vračajo iz Amerike. Državne menjalnice bodo zamenjavale dolarje za naše dinarje po najugodnejšem borznem kurzu, tako da se bodo naši izseljenci obvarovali ropanja, ki se sedaj vrši z njimi, pa tudi da na ta način pride država do dolarjev za svoja plačila v Ameriki, Dosedaj se bodo organizirale take menjalnice v Katoru, Dubrovniku, Metkoviču, Splitu, Sarajevu, Ljubljani in Mariboru. Zamenjava n? bo obvezna, d Prvi rof. Na svetega Jurija dan, dn« 24. aprila je bil prvi roj pri čebelarju in posestniku Mihaelu Zmrzlikar v Kosezah p, Vodice pri Kamniku. Ali ni to nekaj po« sebnega v tem času? — Zgodnja košnja. Jeklin v Gore« njah, občina Sp. Koseze pri Moravčah, je že v ponedeljek pred sv. Ju« rijem pokosil prvič svoj v dolinici pod močnim studencom ležeči travnik in mrvo posušil v kozolcu. Dejal je, ko bi So en teden čakal, bi bila pa trava žo poležena. Tam kosi navadno po šestkrat na leto. Tako visoke travo o sv. Juriju že stari ljudje malokdaj i pomnijo. Sploh vsa letina prav lepot! kaže. Po starem kmečkem pregovoru ima biti o sv. Juriju žito tako veliko, da so vrana v njem skrije. Letos bi se pa žo koza skrila v žitu. Rž žo klasi tudi po hribih. Sadje pa cvete, kakoB včasih majnika. Letos vse cvete. Vtaknil sem odrezano jabolčno vejico v zemljo na vrtu, pa se jo razcvetela« Ako nas Bog obvaruje slane še ob Tr* jacih, potem upajmo na dobro letino I Samo, da bi znali dobro gospodariti a pridelki. Včasih pa toča že v kaščl spravljeno žetev potolče. Ta toča so. papirnate izvoznice, ki so uničilo lanfi vso žetev v Jugoslaviji. d Umrl ie dne 13. t. m, pri sv, Fran-i Čišku v Savinjski dolini Anton Časi v 85< letu starosti. Vzorni mož —■ oče župnikar v Trbovljah. . d Božji rop. V noči na 23, aprila vlomili so zlobneži v tabernakelj podružne cerkve na Primskovem pri Kranju, ter uro-pali monštranco in ciborij. Sv, hostije sd bile raztresene po tabernaklju in oltarju,' Drugo je zlobnež pustil vse nedotaknjeno* Pustil je tudi plašček od ciborija in lunica od monštrance, d Oskrunba križev. Ljubitelj Rožnika poroča: Z žalostjo sem zapazil, da so zločinci podrli tisti starodavni križ, kateri je stal na Zgornjem Rožniku tam, kjer pri- Eelje stranski pot od Drenika. Z drugega' riža, kateri stoji pri letalnem vežbališčti na Rožniku, so pa zločinci odstranili soho Križanega. d Velik požar. Dne 16, aprila je iz-< bruhnil velik požar v Migojnicah pri GrL žah v celjskem okraju, ki je vpepelil 16 poslopij, in sicer 12 gospodarskih pošlo- Sij in 4 hiše. Zgorelo je tudi veliko živire. kode je več milijonov kron. Ogenj je nastal vsled isker iz lokomotive na ozkotirni rudniški železnici iz Zabukovce * Žalec. d Strašna nesreča, V ponedeljek 19« t. m. so v Svetem pri Komnu odnašali mu« nicijo, ki je bila tam nakupičena. Pri teirt opravilu so bili zaposleni neki 20letni Angeli Bandel iz Pliskovice, Leopold Furlani iste starosti, U Svetega, in 141etni (12-) Alojzij Kermol iz Svetega, Nenadno je eksplodiral zaboj municije, vžgal še dva druga« Vsi trije imenovani so dobili pri tem težk« rane in istotako tudi vojaška straža, ki je delavce stražila. Leopold Furlani je že po^ noči umrl v tržaški bolnišnici. d Žena ubila moža. 25, t, m. zj. okrog štirih je žena železničarja Kastelica v Bohoričevi ulici e sekiro preklala svojemu možu glavo, ko jc ta odhajal v službo. Mož jc umrl v bolnici. Ženo, ki jc bila ze enkrat v umobolnici, so oddali na opazovalnico. — Tatovi so pokradli pri škafarju Zaboršlanu, občina Prevoje pri Luko-vici za 10.000 K vrednosti. Tatovom so že na slodu. i .'Kiiicti.irstea obvestila. jj Vrednost niklastega drobiža. Avstro-ogrski niklasti drobiž po 10 in 20 vinarjev se pri javnih blagajnah in v privatnem prometu sprejema kot novec po 10 in 20 par, torej po 40 oziroma 80 vinarjev. Tako določa finančni minister, g Valuta dne 22. aprila na zagrebški oorzi: Dolarji (100) 14.600 K; avstrijske krone (100) 68 K; bolg. žigosani levi (100) 200 K; carski rublji (100) 200 K; francoski franki (100) 1110 K; napoleondorji (1) 575 K; nemške marke (!00) 265 K; rum. leji (100) 280 Kj švicarski franki (100) 3000 K; italijanske lire (100) 710 K. g Prvovrs en semenski krompir po <3 K 50 v. zn kg oddaja Slovenska kmetijska družba tudi neudojn v skladišču Turjaški trg št. 3. g 4C0 tclci za Ljubljano poginilo radi člavke. Ko so komunisti proglasili železni-čarski štrajk, so pusiili vlake k.ir na prodih. Tako jc vlak vozil za Ljubljano 400 iclct. Komunist jc vseli 400 telet pustil z i lakom na progi ,kjer so medtem vsa poginila. To je seveda vse za delavski blagor! g Kmetijski tečaji. Kmetijska šola na Crmu priredi mcscca maja sledeče dvodnevne tečaje: I. Pcrutninarski tečaj; 7. in S. maja. II. Živinorejski in mlekarski t:čaj; 1-1. in 15. maja. lil. Sadjarski tečaj; 17. in 13. majp. IV. Tečaj za pridelovanje krme; 20. in 21. maja. Pouk, kateri se začenja vsakokrat ob 9. uri dopoldne, bo pri vseh navedenih tečajih združen s prak. ličnim razkazovanjem na šolskem gospodarstvu. Kdor se želi udeležiti enega teh tečajev, naj se priglasi po dopisnici pri ravnateljstvu državne kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu, in siccr za perut-r.inarski tečaj do i. maja, za živinorejski tečaj do 8 maja, za sadjarski tečaj do 8. maja, za tečaj za pridelovanje krme do 12. ma,a. Revnejšim udeležencem tečajev da ravnateljstvo v omejenem številu prenočišča na razpolago. g Predavanja o vinogradništvu. Tekom prihodnjega predletnega časa prodava višji vinarski nadzornik P. Skalicky v sledečih krajih o poletnem zatiranju trtnih .škodljivcev; V nedeljo, dno 25. aprila ob 4. popoldno v Stopičah; v nedeljo, dne 2. majnika ob 8. uri zjutraj v Brusnicah; v nedeljo, dno 9. majnika ob 4 uri popoldne v Prečni; v praznik, dno 13. majnika ..b L uri popoldne v Semiču; v nedeljo, dno IG. majnika ob 8. uri zjutraj v Smihelu; na praznik, dne 24. majnika ob 4. popoldne v St. Janžu; v nedeljo, dne 30 majnika ob 8. zjutraj v Boštanju, dne f, junija ob 8. zjutraj v Mirni peči, vse po novem letnem času. V interesu vinogradnikov jo želeti, da sc trli predavanj v obilnem številu udeležujejo. g Cene pšenice. V več okrajih Srbije je bi a uveljavljena odredba, ki določa najvišjo ceno pšcnice za meterski stot na 110 dinarjev, oziroma 440 kron. V Banatu prodajajo produccnti pšenico po 800 1000 K za meterski stot. Od 1. t. m. je cena v celi Rumuniji zrastla na 300 kron za 100 kg. Na Ogrskem so po žigosanju bankovcev tudi zrastlc cene nad 300 K za 100 kg. V Osjeku in okolici zahtevajo pa že 1100 K za 100 kg. g Hrvatska deželna vladn prepovedala izvoz živine. Deželna vlada v Zagrebu je vsled težkih prehranjevalnih razmer prepovedala izvoz živine v inozemstvo. Na prošnjo deželne vlade v Zagrebu je pred-sedništvo deželne vlade za Slovenijo obvestilo vse policijske oblasti, železnice in odsek za prehrano, da se živina, pripeljana iz Hrvatske, Slavonije in Medžimurja v Sio-venio, ne sme izvažati v inozemstvo. Odslej sc iz navedenih pokrajin sme v Slovenijo uvažati samo živina, ki jc potrebna zu prehrano prebivalstva v Sloveniji g Cena v Ameriki, Cena pšcnici v \meriki jc v naši sedanji valuti po 780 K za 100 kg, moka pa po 1800 K za 100 kg. Vožnja do So'iina stane 30 dolarjev za euo tono, torej 450 K za 100 kg. Amerikanska moka bi nas torej prišla sedaj stati vsaj po 21 do 25 K I kg. Draga je v Ameriki mast, ki je po 46 dolarjev 100, z vožnjo 49 dolarjev, torej bi prišla pri nas približno l>o 75 K 1 kilogram. Amerikanski sladkor v kockah bi prišel pri pas okrog 63 K 1 kg. Kakor se vidi, se noše cene bližajo svetovnim ccuam, !c moka je pri nas cenejša kot v Ameriki. g Petrolej v Črnigori. Vedno se je reklo in pisalo, da naša držav nima petroleja. Zadnje mesece pa je neka holandska družba ustanoviia družbo za izkoriščanje petroVjskih vrelcev v Črnigori, Dopisi. DOL PRI LJUBLJANI. Stojimo na stališču, da imajo časniki važnejšo nalogo, kakor dogodli.ee lokalnega pomena vlačili v javnost; ampak zaradi potrebne jasnosti tu malo odgovora na zadnji dop-s v »Domovini« iz Dola. — 1, Domovinski modrijan si lajša svojo kosmato vest na prav pri-piojt način, češ, župnik in kap',an še nista katoliška Cerkev, torej se njima lehko uasr-ro-iujc, ne da bi moral človek zato biti že slab katoličan. — Jc že res, da dva duhovnika še nis-ta cela katoHtka Cerkevj ampak to je tudi res, da sta oficijelna zastopnika Cerkve povsod v župnijah ravno ta dva in nihče drugi, najmanj pa kak domišljav in piiači vdan učitelj ali kak pobožen trgovec. Pa bi biia res iopu, če bi načelo »Domovine« splošno obveljalo. Koga pa naj krščansko ljudstvo poruša, čc nc svojih dušnih pastirjev, da se ohrani na pravi poti? Nekdo v Dolu se rad sklicuje na evangelij, kadar mu kaže. Ali ni v evauge. iu zapisano: »udaril bom pastirja, in razkropile se bodo ovce«? — 2. Zgodbica glede bere je pa že precej zastarana reč. Najl rž tudi sedaj ne bi bila prišla v časnikarske predale, da ni došel v Doi goreč pismouk. Ker pa je slorja v »Domovini« nepopolna, naj se iu izpopolni. Ncodrajtana pšenična bera se je od treh izterjala potom oVastva cdinole zato, f r so se bahato ustavljali: »ne damo nič«, : ol n m rekcls »ne morem«. Se v dopisu na Glavarstvo ie bilo izrecno omenjeno, da se vsem bera za tisto leto odpusti, čc se osebno v župnišču zglasijo ter povedo, da io težko odrajtajo. A ker se ni aginsil noben, tudii »mama s kopico otrok« ne, so pa '»lačali m tiste krone so potem romale v blagajno Rdečega križa Ko bi bil dopisnik ».Domovine« vse to prej vedel, morda ne bi bil te reči vlačil na dan, ker ic s tem dosegel ravno nasprotno, kar jo nameravat — Vredno bi bilo še omeniti, kako se je iprožila in obravnavala deva razširjenja šole v Dolu, ampak t0 i, or£ ob drugi priliki. Naj Se le do dobra razkrinkan ljudski prijatelji, da bodo slednjič tudi s!e j lahko izprcgledali, ko bodo jiorali globoko seči v žep zaradi kapric enega človeka ki r« bo dolgo v Dolu. r® GORICE. Nsši fantje so pred tednom uprizori i ig«, »Deseti brat«, ki je bila zelo dobro igran« Ve iiko ljudstva "je bilo navzočega, tudi prtcei iižičonov nas ie počastilo. — V z-J^iem času so začeli razni verižniki iskati i:c £ čajočimi se Amorikanci dolarje. Plačujejo fii manj uego so vredni, s tem prikrivajo stoje v vojni silno naraslo premoženje, da bi |'e bilo treba plačati vojnih dobičkov. Dolcri* kupujejo tovarnar Mally in trgovec l.avj y Tržiču. Podite oprezni Amerikanci t red ta. kimi nakupovalci. TRŽIČ. Od 11. do 18. smo obhajali sveli misiion, ki so ga vodili jezuiti žužek, Tome ia Duko-vi£. Jutranji in večerni govori so jJi i.aj dobio obiskaui. Imeli smo 5100 obhaianiev, Proč«-sija z Najsvetejšim je bila ob_ sklepu inislj« r^ jako ve.ičasliia. Vse hiše so bile lepo raz-,v, t-ljenc, le socialni demokratje niso prii ...; T svoji hiši nit: cnc luči in s leni poka:.:ili o^itao, da nimajo vere v najsvetejši Zakrament. Ljudstvo, ki sc jc udeležilo procesija je irideo, da je socialistična strr.nka res brez vrisk« ia da ji veren človek ne more z mirno vestjo pristopiti. IZ STAREGA TRGA PRI LOŽU. Na belo ucdclja jc priredila naša -D«, kliška zvtr.a* v dvorani »Konzuci društva - predstavo »Dve materi«, ki jc šc precej dobro izpadla. Nastopil je tudi jirvič tam-bmatki zbor 'Dekliške zveze« s par Udarni v popolno zadovoljnost gled:Jcev. Tako torej tudi deklela počasi napredujemo in ti prireditev je pokazala dovolj jasn . d.i je trdi ktnclska dekle sposobna šc za kaj druge4» krt za grablje in moliko, dasi ir.nogi lega nočejo uvideti ter si na vse kriplje prizuJcvaio nase kmetsko ženstvo ic boli zasužnjiti 'jt pspelnoma odtegniti V3emti javnemu vivlje-nju, a cnc .' .iu zabrdno piepričane, da tudi n'.n enkrat zas: e rolnee svebede in prpvice in takrat borni z obrestmi poplačale te svoje prijatelje. A rdaj pa dekleta, le pognmni naprti po začrtani poti, ne ustrašimo sc tc/.sr io boja in glejmo, da bo naša »Zveza« res p:o* cvitala in napredovala v našo splošno k .rist. Članica. SV. TROJICA PRI MORAVČAH. Tudi pri nas se zelo pozna, dn jc bil« vojna, veliko mož in fantov je padlo, tako, d« je sedaj tudi pri nas pomanjkanje dobrih gospodarjev. Sedaj smo se tudi tukaj pričeli dramiti iz ziteskega r,panja. V nedeljo 2. maji prirede domači fantje in dekleta nrav mično igro, Inntje šaloigro: > Laži-zdravnlk dr. Vsej znal«, dekleta pa: >-floi za doto«. Kdor si žch dobre in vesele zabave nai nc zamudi priti pogledat, čisti dobiček je namenjen za nov« zvonove pri Sv. TrojicL Najboljša in najsigurnejsd prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 3l,/o brez kakega odbitka. ure od 8. Mni 601.1 Gle) laser a« I 1*1 Listek wm ]tmak?njja iz Šlafra, Povest. Prevaja'"* (Dalje.) ».Vcličanstvol Kaznujte mc, ic hočele, /ato, ker sem državo rešil šibe božje. Tu ie moja glava, vzame naj jo, kdor bolj ljubi Avstrijo kakor jaz,* je ognjevito rekel Hendel. Zopet je vse tiho po dvorani. Cesar jc odbijaje živalino zmajal z glavo. Klezel je že vedel, pri čem da is: katoličani so izgubili igro. rNe tako, ne tako, ljubi Hendel,« je Jinjcn rekel cesar. Ne pridu nam na misel, n bi jemali življenje, možu, ki ie naši deželi -zkazal toliko dobrot; predragoceno jc njegovo življenie, da Li mu je vzeli, saj bi sicer g;iijii sebe vrezali v lastno meso. Res, sramota Hi bila, jemati življenje možu, ki je rešil toliko življenj. Celo, če bi bili ravnali zoper moje odloke,« ie nadaljeval cesar, pa vendar, kar ste storili dobrela, prekaša, kar ste liudcia storili. Kajne, ljubi Klezel,' rc je obrnil proti pobitemu kancclarju, ki -e ravnokar odmaknil svojo roko od križa na prsih in se ie porogljivo smehljal. Cesar Matija se ie zopet okrenil proti Ilmdclnu in nm je nadalje rekel: »Torej hvala Vam, Hendel. za Vašo zvestobo napram nam, pa za skrb. ki ste jo v Času velike nevarnosti izkazovali našemu mestu Štajer. Jasno nam je, da je vse, kar se nam je zd»lo trdobn in samovoljnost, narekovala samo sila časa, ki je rodila te izjemne postave. — Sicer pa nam je žal za < ne štiri obsojence, Hendel: morali ni poslali ohiorliio nam v potrditev! Toda, zaradi velike sile, v kalcri se je nahajalo mesto, naj bo pozabljeno tudi to. Ker vam torej jaz, Vaš katoliški cesar, izkazujem tako milost, pričakujem, da boste zanaprej tudi vi nasproti Štajercem milostni sodnik, tem bolje, ker je že minula kužna nevarnost.« Cesar je obmolknil. Mirno, s prekriža-nimi rokami je Hendel poslušal njegove besede. »Kes, veličanstvo, toda vedno šc obstoji nevarnost upora Cesar je visoko nninišil obrvi. »Potem pa pri regimentu ni vse vredu.« Hendel je smehljaje sc zamajal z rameni. »Kaj še! Pri katoličanih ni vse v redu. To ie t!ar kvas, to katoliško ljudstvo, nobene modre Dostave, nobene kreke roke ne prenese. Posluša samo duhovnike, na za živo glavo ne pametnih, temveč samo toke, ki so ennko neumni aH pa ga 5e prekašajo v neumnosti.« »To ne spada sem < ga ji' prekinil cesar. Kancilar Klezel jc stisnil svoitf velo roko v pest... Sedaj pa imaš, vsličanrtvo. CcBar pa jc na videz prijazno rekel Hcndelnu: Sicer na, gosnod Hendel, kaj sem hotel vprašati.'. .Jc-H Vi:š sin prijel z Vami na Dunaj? Prav v dobrem spominu imam in hi prav radi videli; je-li zunat v čakalnici? K;id bi se nekaj pomeni! ž niim. Pokličite ga nam gori!« je naročil dvorniku. Kmalu jc rridonel v dvorano gl.is mladega stotnika, ki je spodaj poveljeval: »Sto-p~j!« potem ra ponovno žvenket^nje konjskih kopit, ki so se pogrezala v škripajoči pesek. Dvorniki so iztegovall svoje vratove Proti oknom, videli so spodaj perjaste klobuke ponosnih jezdecev, ki so stali okoli vihrajoče zastave. Sedaj se razmaknejo zasEori in stotnik Hendel je v spremstvu štirih strelcev stopil V sprejemno dvorano. Napeto je cesar zrl nanj in se je — začudil. V spominu mu je zal, pa domišljav pobič iz Štajra, sedaj pa stoji pred njim cel mož, ki ga mirni ln ponosni nastop, zamišljeno ter resno obličie dela starejšega, kakor je v resnici. V dveh letih sc je tako izpremenil! Je-li moral knj hudega pretrpeti, ali po se mu je medtem naselila v sree ljubeicn, ki čudovito hitro zori mlade ljudi. »Zelo mc veseli, stotnik Hendel, da vas vidim tu,« je rekel cesar Matija ter je podol desnico junaku, ki jc stopil na levo stran svojega očeta in je v poklonitev povesil meč. »Vaš oče mi jc povedal, daste pripeljali seboj precei vojaštva, Iri kompanije, skupaj 500 mož; so-li pota iz Štajra gori tako nevarna, da ne zadostuje nekaj služabnikov in majhna straža, kakor navadno potujejo zasebniki?« »Ceste, veličanstvo, so sedal varnejše kakor le kdaj; moj oče bi, kar sc tiče njega, žel magari sam skozi gozd, poln roparjev in potepuhov. Veliko več smo hoteli Dunajča-nom pokazati, kakšno je štajersko vojaštvo in smo se hoteli nekoliko postaviti pred visoko gospodo, i Cesar se prijazno smeje. »Lepo, da vain je vojaška dolžnost vse, tudi se vam je posrečil vaš namen na Dunaju, res se pošteno postavite,-, je počasi rekel cesar, »toda ljubi stotnik, povejte nam, kako ste vršili zadnje mesece svojo dolžnost v službi Vašega očeta?« Cesnr je z velo, drobno roko dejal male kroge in je iz nanol odprtih oči skrivaj zrl na mladega stotnika. »Prišle so nam zadnji čas na uho razne novice, kakor da takrat, ko je vaš oče neizprosno nastopal proti katoličanom, niste stali vselej n;i strani svojega očeta, marveč ste držali s katoličani... da nekaterih povelj svojega očeta niste niti izvršili, druge pa da ste emi-liLi... večkrat da ste sc s priprošnjo in posredovanjem zavzeli za katoličane... Pa me morate prav razumeti: ne grajam vas radi tega, mirveč bi rad izvedel iz vaših ust samih, jc-li so resnične le govorice. Ste-li torej, gospod stotnik Hendel, za časa kužne nevarnosti res nastopili nasproti svojemu očetu, je-li res niste nriznali njegovih postav? Se vam zdi, da so bile njegove postave krivične? Tu vpričo svojega očeta mi povejte resnico, naj si bo kakršnakoli. Veliko mi |e na tem, da poveste čisto resnico, ker mi s tem olaj-š.ite odločitev, ki jo moram ukreniti v štajerskih zadevah.« Tako je govoril cesar, in Henrik je vedel, da mu jc cesar položil v roko nevidni meč, čcg.ir ojstrin^ jc bila obrnjena proti nje-rovemu očetu. Niti za hip ni bil v dvomu, kaj mu je storiti. Proti očetu da bi pričal — nikdar! Proti očetu, Iri je velik in plemenit, nir.žnt in častit — in če se jc pregrešil proti najslajši deklici, ni storil tega iz hudobije, marveč iz dušne zaslepljenosti — ne, nikdar ne bo pričal zoper njega, četudi mu je že prizadel krvavo tridkest. Hendel, sodnik, jc mrko zrl predse, Res, kljuboval mu je fani, to je desetkrat res, in ori ga je zato udaril z bičem svoje strogosti; sc bo li Henrik sedaj maščeval? Se bo li Conašal s tem, da je milo ravnal s črvadjo, i jo je njegov oče teptal z nogami, da ga poln ali cesar in njegov far, očeti pa prekolne? — Nc. ne, to bi ne bil Henrik Hendel! Ha, sedaj govori... Groznemu možu so zastale zmedene misli, ko jc Henrik z jasnim, odločnim glasom odgovarjal cesarju: 'Odkar nosim to orožje, sem vedno stal na strani stojega očeta, in sem vedno branil njegovo postavo, razen enkrat: procesijo, ki je romala v Veng, sem zajel, ti-Ie možje —« z t oko je pokazal na strelce — »so bili zraven. Štiri katoliške meščane sem peljal na vislice, tudi meniha Alberta sem izročil sodišču, Če hoče veličanstvo zaradi te strogosti kaznovati moiega očeta, naj najpreje kaznuje mene, ki sem bil njegova roka, njegov meč.« Štajerski sodnik je uprl na sina pogled, poln najgorečnejše ljubezni. Henrik, ti moj edini, ti si zares moj pravi sin. Cesar je pazljivo poslušal stotnikovo izpoved, naposled mu je lahen smehljaj splaval na ustne, »Če sem vas prav razumel,« je rekel, »ste bili vselej svojemu očetu poslušni, samo enkrat ga niste ubogali; mi bi pa sedaj radi vedeli, za kaj je takrat šlo, povejte ia ničesai nc prikrijte.« Sodnik je začel grdo in mrko gledati liki razjarjeni bik. Enkrat — šlo je za vlačugo. Ha. In lo vprašuje ta mož, ki je danes tako sladek in hinavski. Na vsak način hoče sina, mščuvati zoper očeta, Oj Henrik, drži se! Henriku je vroča kri udarila v lica. Res, Stefano, sladko deklico, je rešil in ni ga sram, marveč ponosen je na ta čin. Povedal bo resnico, ue očetu v sramoto, temveč na ljubo Štefani. Ni se nič obotavljal, glasno in odločno je rekel: Deklico, ki je bila obsojena za časa ku-ge, sem rešil kazni. Samo takrat sem ravnal zoper postavo svojega očeta.« Sedaj se jc sodnik Hendel besno razdražen zadri na sina: »Res je, žal, da je res. Sicer, sem ti pa že rekel, naj bo pozabljeno, ti paše vedno vse veš. Jaz bi si rajši odgriznil jezik, kakor bi kai takega izpovedal o sebi.« »Gospod Hendel,« ga je prekinil cesar 7. žugajofim glasom, »vprašal sem vašega sinal Stoinik Hendel, govorite naprej! Kako je bilo, je-li bila deklica po pravici obsojena7, Kakšna kazen jo je zadela? Kaj je storila?-ii Deklica je bila nedolžna, sodnik pa tega' ni vedel,« jc rekel Henrik, »jaz pa sem vedel to, zato sem jo oprostil.« * Nedolžna? To ni res!« se je sirovo vmešal oče v pogovor. Puhal je z nozdrvmi liki razjarjena zver, krčevito se je zagrabil za orožni pas, zverinska besnost mu ie plapolala iz oči. Že zopet, zopet, zopet. Doseni-kaj — do cesarjeve dvorane ga preganja in mu odtujuje sina .Ha, kako se reži ta nesramni Klezel ob cesarjevi stranil V slepi besnosti mu je ušla z usten grda psovka: »La-žeš! Bila je kriva!« Njegov sin ga je osorno pogledal ln je', odločno rekel: »Jaz pa še enkrat pravim, da je bita nedolžna. Vi oa ste se motili in ste mislili e' drugimi in menoj vred, da je iz zgoli hudo-j bije ščuvala zoper vas. Toda potem, ko sem jo videl na sramotnem odru, sem spoznal, da' ni kljubovala vam, marveč v svoji preprostosti ie hotela Štajer rešiti. Pot ni bila prava, toda njena volja je bila dobra in prava." »Ha, njena volja je bila dobra In prava,il se je Hendel hripavo zakrohotal, »zato je pa' bila moja napačna in moja sodba kriva. Ti! boš ličil mene spoznavati svet? Beži, beži.'*. Henrik je rekel: »Tudi naivečji sodnik se lahko moti, gospod!.« — Nato je obmolknil in krčevito' dihal. Cesar je rekel napol glasno: »To je res* in sodnika ni treba biti sram, da le da resnici čast, še manj pa sc je sramovati onemu, ki ni izvršil prenagljene sodbel« Sodnik Hendel je stopil tik pred cesarja, ter je s svojo širokoplečato postavo, ki jo je ogrinjal patricijski plašč, ločil Henrika od prestola; cesir naj ne bere iz teh oči, teh čudovitih zvezd in naj ne bo milostliiv nesramnim papežnikom, ki so mu zmešali sina. t (Dalje.) Vsak neorganiziran kmet škoduje moči kmetskega stanu. Zato vsi v Kmetske zveze! Muči Vas glavobol? Zobobol? Trganje v udih? Malo Feilerievega pravega Elza fluida in odpravljene so bolečine I 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijalni steklenici 36 K. Fellerjev Elza mentolni črtnik en komad 4 K. Želodec Vam nI v redu? Nekaj pravili Fellerjevih Elza-krogljicl Te so dobre! 6 škat-liic 18 K, Pravi balzam 12 steklenic 36 K, Prava švedska tinktura 1 velika steklenica 15 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje« Eugen V. Feller, Stubica donja, Elza trg št 16, Hrvatska. C. Volil/n nncoelun 1 gospodarskim inventarjem ICIIIIU [jlOtjJlVU in poslopjem, pol ure od železniške postaie Veliko J.ašče. se odda za dobo pet let v najem. Vpraša se uri lastniku Alojzij Tomažin, Čatež št. 2, p, Turjak *ajstarej*a hranilni« n« Slovem Kranjska hranilnica v Ljubljani — iuHnovl)ena 1. 182« cbrostuje hranilne vloge b 3%. Kranjska hranilnica je pupllamo varea zavod in jo nadzoruje deželna vlada. Za plačila zavodu se dajo na razpolago poMno j>olo*nlce. <":i9ti dohodek Krauiske hranilnice jo — ne gledo na to, kar se odkafte rezervnim za-klndora — po pravilih določen v pospeSevanjo obfeKoristmh naprav in podjetij na Kraniskem. — skupna avota doslej v te svrho odraenjonih ineskov znaSa K 8,781.11S-37. Kesu o Ma ponudila. misleči samski obrtnik irednje starosti, v mestu t večjim obratom in dobrim dohodkom teli znanja v svrho ženitve. — Prednost imajo lepa de-kletabrez (•remoženjado M let starosti. Ponudbe pod »Mirna bodočnost 1599« Kuverte s firmo, pisma, račune Itd. Izvršuje natančno po naročilu Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Semenska Mm deti, tam, M se dobi v poljubni maoiiol pri Fran Pogačnik, LJnbliaaa, Duna ska cesta 36, imate bolečina? V lisa? V celem telesa? Vas muti glavobol? Ttgania po a-dih? Trp.te na reumatuma ia gihto? Sta sa prab.ad -I*r Ne moreta spa I? Niti delali? Sle nervozni la preveč oučullilv za mriU zrak? Poizkusite vendar Feller-jev pravi Elr.afluld! Čudili se bodete'. Občutiti bodete čuvstvo zadovoljnostlt Rečeni ste bolečin in hva ite Fetlerjov F.lzatiutd kot dobrega prtjatelia v hudih dneli. 6 dvojnatih nli i! veliki specijalni steklenici 33 K. Zagorski sok |iroti kaSlju in prsnim bolečinam, 1 steklenica 6 K. Vaš ie odee n1 v redu? Trplie na počasni prebavi? 8 abem apeltta? rabite ml o, za. nesl|lvo od va a joče sredstvo? Oj, kalo bodete zadovol ni, ako samo nolz-husite Fellerjeve i rave K.lza-kroctjice! Te ao res dobrel b Skaltjc 18 K. Želodec nkrej.ču-l?cS 4ve(iska tinktura, t velina steklenica lo K. Pravi balsam, 12 malih steklenic 36 K. Lahko še naročila) Fellerjev Etza-mrčeanl pra-' ček. 1 vel Skat-Ija B K. Zobne kapljice, ste-kie'ilca4K —v. Očesne kapljice 4 K — v. Za-nesljivo mazilo zoper srbečlno in srbečico, lonček 10 K. Močna franeovka v steklenicah po 8 K in 22 K. Omot In i ošt ,lna posebej, a najceneje I Eaqen V. Feller, lekarnar, Staniča donja Eizatrrj SI. ie Ur v a ska. Primešaj krmi Mastin enkrat na teden eno post. Ob pomanjkanju krme k« se uporabljajo nadomestilu« sredstva za krmila pa so prlme.'a dvakrat na toden. Prašek Mastin, dletotično sredstvo, za ?.ivino, je dobil na viSJe kolajne na razstavah v l.ondt uu, a Parizu, v Rimu in na Duna u. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko ga enkrat poizkusijo, in ga ponovno inbijo. 5 zavojov praska Mastin zadostuje za 6 mo.oecev za ene?a praSičkn ali vola Ako so Martin pri vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potom ga naročite po pošti. 5 zavojev Mastina 2000 poštnine prosto na dom. Mazilo zoper garje (nattomaziloi uniči pri ljudeh in živini, garjo, llSaj, ari S*lco, kožne bolezni, iz|>ušfaje, Ne smrdi, nemate perilo. 1 lonček 8 kron. Po poŠti 10 kron r>0 v. Lekarna Trnkoczy Ljubljana Kranjsko Zraven rplovža. odna la manulakturna trgovina Ivanka Praprotnik, Sv. Petra cesta 29, Ljubljana nazrnnja si. občinstvu. da Je ravnokar doSlo lino volneno blago za -/enake obleke v črni, modri, zelool In rujavi barvi, 2atnet, sukno, nlačavina, kontenina, platno za rjuhe, cvlllh, raznobarvno »at oaste c dojo 1.1, d. Kdor hoče dobro blago in po ceni kupiti nai se obrne na to domačo tvrdko. Vzorci in ceniki se na racnoMItajo. deske, trame, kostanjev les, gozdove in oglje iz mehkega in trdega lesa kupi po najvišji ceni vsako množino družba IM-PEX v Ljubljani, Krekov trg 10. pr Zopet ogromno po5i|jft(„ manufakture narav" nost iz inozomstva u prejela tvrdka R Stermeekl v Celju Bicer volne, celin«, tlskanine, etamlns batistu za tonske obleko, sukna kuni. garna in hlače vin, za moško obleke belega in pieunejj« platna za perilo, klo. ta, cvllha, robcev svile ia fie mnogi raznega druzoga li|». ga, katero so proclaii zaradi nakupa v vs. Ilkanskih množinah po čudovito nizkih cenah, ltazontega vedno velika zaloga lastnega Izdelka srajc, predpasnikov, bluz, kril, ženskih miSkih in fantovskih oblek, po zelo nizkih cenah. Čevlji, ženski, moSKl in otročji vedno v velikanski it. biri, pristno ročno delo od lastnih čevliarjer, Iiustr.cenik zastonj! Na debelo samo v I. nadstr. Veletrgovina D Clnrmnrbi c*"* M,v- J®»-razpoSiljalna IU Jtbl tliCbll, Sloveulja. jfl®** misi - podgane stenice - ščurki la vsa golazen mora poginiti ako porabljate mo'» najbolje preizkui. in sptoino hvaljena sredstva kot proti poliskim milim 8 K, za podgane in miti H K, za Ščurke 10 K, posebno močna tinktura za stenice 7 K, uničevalec moljev 6 K, praiek proU mrčesom 6 K, mazilo proti ulem pri ljudeh S in 10 K, mazila za uii pri živini S in tO K, praiek za uli v obleki ia fterilu 6 K, tinktura proti mrčesu na sadju in na te-enjadi (unič. rasti.) 6 K, praiek proti mravljam 6 K, mazilo proti garjam 10 K. Poiilja po povzetju Zavod za eksport! M. JONKER, Petrinjska ul. 3, ZAGREB I. Razširjate »DOMOLJUBA"! Agitirajte za .Domoljuba* \mn\n strešna opeka najbolj trpežne vrat« ve dobi pri tvrdkl Ivan JelaCIn, Ljubljana Emonska cesta 2. 4791 LJUDSKA P050JILNM v Ljubljani, v lastnem doma MikloSičeva cesta M. 6 obrestuje hranilne vloge po čistih en 3°!. Ljudska, posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlop in nad 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov. Ljudska posojilnica stoji ped neposrednim državnim nadzorstvom. Izdaja konzorcij »Domoljuba«. 1' Odgovorni urednik Anton StUnlk v LjubljanL TUka Jugoslovanska tUkaros.