Leto XXm., št. 255 UpravoiSreo. Liubtiana. Pncamien alica 3. Teletot) H 31-22 31-23. 31-24 io^eratai oddelek: Ljudi laaa. Puccmiiera nlJ- ca 5 — Teletor ta 31- ** dc Podružnica Nove mesto: L tubi lanska cesta 42 Računi - a LiuBlianskc pokrannc on pojmo-čekovnem ta vodu ta. 17.749. za ostale kraje Italiif Servizio Conti. Con Posl No 11-3118 Ljubljana, petek It. novembra Frds — Gena t- L Iskal« vsak dto tazeo ponedeljka Niroteiia aafa oeitta« Lu IS.—, rklnrfao • »Pooedeliskini Foto 56.50 Ultdoitlfo: PiKunuera oNa tae*. 5. telefoo fce». 51-22 51-23. 31-24. Rol : I O. Sdiwe?e Abwehrkampfe im Gebiet von Kiew Sowjetiscbe Durchbruchsversuche nordwestlih Tschernigow — Im Abschnitt eines Korps 186 Sowjctpanzcr vernichtet, 31 weitere bewegungsunfa hig geschossen Aus dem FiihrerhJMiptajuartier, 11. Nov. DNB. Das Obcrkommando der Wehrmacht glbt bekannt: Erneute AngTiffe der Sovvjets nordwest-Rrh Kertsch tvurden bis auf einen ortli-chen Einbnich abgeschlagen. Bei Perekop und nordlich Krivvoj Rog griffori die Sovvjets mehrere Male erfolg-k-s an. Von der iibrigen siidlichen Ostfront vverden keine grosseren Kampfhand-liin?en gemeldet. Im Kampfgebiet von Kievv setzten die Bolschewisten ihre Angriffe mit weit ii^erlegenen Rraften fort. VVahrend vvest-lich der Stadt unsere Truppen in schvveren Abvvehrkampfen mit dem iveeter vor-stessenden Feiri«? stehen, braohon im Raum 8i'dwest3ich Kiew die Angriffe unter be-somlers schvveren Verluste« zusammen. Eigcne Gegenan^riffe gevvannen hier trotz heftigen Widerstandes der Sovvjets und sch!echter Wegev erhaltnasse an Boden. Nordvvestlich Tschernigovv versuehte der F< invoje samoobrambe udeležiti vsi vzhodnoazijski narodi. Vodilni možje na konferenci zastopanih narodov so spoznali, da je japonska velikovzhod-noazijska politika odkrita ter da prihaja iz srca japonskega naroda. Naibolje označimo sedanjo vojno z besedami: Ta vojna je boj za osvobo-altev Azije, hoj za neodvisnost azijskih naitr dov. Čc bi 'zgubili to vojno, ne bi izgubili le svoje neodvisnosti, temveč vse, kar imamo. Nank-ing, 11. nov DNB Pc, pcA-ratku državnega predsednika Vangčingveja iz Tokija objavljajo tukaj, da se je velikovzhodnoazijska konferenca bistveno razlikovala od vseh drugih konferenc Dočim sta n. pr. dunajski kongres in Versaillcs temeljila na militarizmu moč nih držav v &odo slabejš h je temeljila vzhodnoazijska konferenca na izenačujoči pravičnosti. Monroejeva doktr'na izraža rasno prednost Američanov, dočim vrača Japonska Vzhoono Azijo Vzhodnoazijcem, da bi sanv odprl; svetu vire svojih surovin. Anglija in Zedinjene države imajo še vedno konference pr katerih je glavni predmet zat:ranje in izkoriščevan ie domačinov, dočim je delala tokijska konferen ca za ohranitev življenjske podlage in za dosego neodvisnosti vzhodne Azije. Nadaljevanje preiskave o bombardiranju Vatikana Rim, 10. nov. DNB. Potem ko je vodja tehnične službe Vatikanske države končal preiskavo drobcev bomb, odvrženih 5. novembra na področje Vatikana, iz katerih se je razvidelo, da so to bile angleške bombe majhnega kalibra, je bila sedaj pooblaščena pod predsedstvom kardinala Canalija komisija, sestoječa iz več osebnosti, da nadaljuje preiskavo o poreklu bomb. Komisija je že pričela zasliševanje neposrednih prič terorističnega napala. Rim, 10. nov. DNB. Beneški patri jarh kardinal Giovanni Piazza se je na zborovanju v Benetkah izrazil o terorističnem napadu ainglo-ameriškega letalstva na Vatikan. Kardinal je izjavil, da ao sovražniki poizkušali uničiti enega izmed najdragocenejših kulturnih spomenikov. Nikoli še ni bil, je poudaril kardinad, izveden kak bolj zločinski napad. Nikoli tudi še ni bil papež tako sramotno razžaljen. ženeva, 11. nov. DNB. Po zaporednih londonskih dementijih bombnega napada, na Vatikan ga sedaj zanika tudi severoame-riški podtajnik Stettinius, Istočasno pa objavlja, da je Eiserahovver poročal, da je v zadevni noči operiralo »v bližini Rima« sedem lahkih bombnikov tipa »Boston« in dve letali »Mosqito«f ki pa so imela svoje cilje točno določene. Peta obletnica smrti Ataturka Ankara, 11. nov. DNB. Turško >avnost je obvladovala v četrtek peta obletnica smrti Attatairka. Zastave so visele na pol droga, dijaki, učenci, člani stranke ter vojaška poslanstva pa so se s cvetjem in venci okrasili vse Attatiirkove spomenike. V celi deželi so bila prirejena žalna zborovanja, ob smrtni uri pa je vladal 5 minutni molk. Začasni grob Attatiirka, čigar mavzolej bo zgrajen šele prihodnje leto, je bil tega dne izjemoma vsakomur dostopen. Vsi uvodniki v listih so bili posvečeni velikemu turškemu voditelju, čigar nesmrtne zasluge so dostojno proslavili. Nemški poslanik von Papen je ▼ imenu šefa misije združenih narodov položil venec na AttatUrkov grob. Iran — ameriški ttpretektorat" ženeva, 9. nov. DNB. V obzorniku >Ame-rican Mercury« opisuje pisatelj Oswald Canison Villard s kakšno temeljitostjo se je polastila Amerika uprave Irana, ze davno pred Pearl Harbourjem je bila poslala tjakaj ameriška vlada »na tisoče civilistov in velike množine gradiva«, tem pa je sledila cela armada tehničnih delavcev, ki je nosila ime »Persian Gulf Service Command«. Medtem ko so Angleži ln boljševiki tolkli po majhni iranski armadi, so se Zedinjene države pogajale z iransko vi a. do in prevzele nad deželo »protektorat«. Amerika ne obvlada zgolj prometa v lukah na iraških cestah in železnicah, temveč nadzoruje tudi finance. Dr. Arthur Mills-paugh je ameriški nadzornik celotnega iranskega finančništva Le on določa iranski proračun in zamore reorganizirati sleherni oddelek finančnih oblasti. Nič se ne sme dogoditi brez njegove privolitve. Drugi Američani pa vodijo ostale stroke iranske uprave. Policija in orožništvo sta pod poveljstvom židovskega polkovnika Schwara-kopfa. „Pred Grčijo se odpira prepad" Solun, 9. nov. DNB »Nea Evropi« piše ponovno o sovjetskih zahtevah po oporiščih na Egejskem morju m našteva posledice, ki bi jih imela izpolnitev teh zahtev za Grčijo. »Grčija«, piše list. se bo znašla na severu nasproti vdirajočim sovjetskim četam, na jugu Ln vzhodu pa nasproti boljševiškim topovom in otoškim utrdbam na Egejskem morju in bo razen tega na tem morju zaradi posega sovjetske Rusije ločena od rodoljubne Turčije. Tako izolirana bo postala Grčija v prav kratkem času naravni plen Moskve. Kritični trenutek, v katerem se nahaja Grčija zaradi sovjetskih zahtev, bi moral vsem Grkom naložiti dolžnost, da se zedinijo za obrambo domovine. Pred Grčijo se je odprl prepad, pred čigar nevarno globino bi morale umolkniti vse razlike in vse napetosti med grškim narodom. Bekaimtmachung des Obersten Kommissar in der Operationszone ,Adriatisches Kustenland4 In der Operationsasone »Adriatiscbes Kustenland, d. L also in den Provinzea Laibach, Triest, Friaul, Gorz, Istrien, Quarnero, diirfen Einrtickungen zur italienisehen Wehr» macht, gleichgiiltig cb es sich um OfSiziere, Unteroffiziere oder Mannschaften handelt, nur auf Grtmd £reiwilfiger Meldnngen erfolgen« Der Oberste Kommissar RAINER Gauleiter und Reichsstatthalter Razglas des Obersten Kommissar in der Operationszone »Adriatisches Kllstenland« Na operacijskem področju ^Jadransko primorje", to je v pokrajinah Ljubljana, Trst, Furlansko, Gorica, Istra, Kvarner je dopusten pristop k italijanski oboroženi sili, bodisi častnikom, podčastnikom aii moštvu, samo na temelju prostovoljne prijave. Der Oberste Komanissar RAINER Gauleiter und Reichsstatthalter Dokazi za evropsko zmago Pomembna izjava srbskega ministrskega predsednika srbskih kmetov, ki so se vrnili iz Nemčije in ki ne morejo najti besed, s katerimi bi pohvalili duha, ki preveva v Nemčiji bojišče in domovino. »Ce primerjamo položaj Nemčije,« nadaljuje Nedič, »s položajem onih, ki toJko kriče in operirajo z najrazličnejšimi triki, nam postane jasno, da dela danes 0:13 za Nemčijo ln da bo strmoglavil izrabljene in omajane imperije.« BeogTad, 11. nov. DNB. List »Novo vreme« prinaša pod naslovom »Dokazi zi evropsko zmago« članek izpod peresa srbskega ministrskega predsednika generala Ne_ diča, ki piše med drugim: »Vemo, da Nemčija ob koncu te vojne ne bo nihče premagal. Da bo tako. nam dokazuje herojski boj, ki ga bije nemška vojska že štiri mesece v idinstveni bitki na vzhodnem bojišču z množicami, ki od Ta-merlanovih časov niso več v padle v Evropo. Dokaz za to je tudi uspešna obramba nekaterih nemških divizij pred angloamerisk.mi invazijskimi armadami v Italiji. Tretji dokaz pa je mirni, sigurni in suvereni govor, ki ga je imel Adolf Hitler prel svojimi starimi strankinimi tovariši v Mcnakovu. Iz njega je govorila ena sama misel in ena sama volja: Zmaga.« General Nedič je nadalje izjavil, da obstoja zanj še dokaz, namreč izjave mladih General Nedič skrbskim kmetom Be°grad, 11. nov. DNB. Ministrski predsednik Nedič je sprejel skupino mladih srbskih kmetov, ki se je šolala 6 mesece-/ v Nemčiji, ter jo je pozval, naj si jemlje popolno državno ureditev Nemčije, ki jo je sedaj spoznala, kot zgled za ureditev srbske države. Utemeljeno prepričanje o končni zmagi Praški glasovi o Hitlerjevem govoru Praga, 11. nov. DNB. »A-Zet« piše v svojem komentarju o Fiihrerjevem govoru, da ne smemo nikdar pozabiti, da govori Hitler vedno v imenu vsega svojega naroia, da čuti razpoloženje vseh Nemcev in ga tudi izraža. S tega stališča postane njegova fanatična vera v pravičnost nemškega naroda, njegova nedeljiva volje, za uporabo vsega tega, kar Nemčija poseduje, ter iz tega Izvirajoče prepričanje o končni zmagi nemških množic, najmočnejša ideja, ki je kdajkoli vodila kak narod proti njegovim sovražnikom. Nemško prepričanje o končni zmagi pa ni zasidrano samo v ustvarjalnem fanatizmu. Fiihrer je namreč pokazal svetu, kolikor so mu to seveda dopuščali vojni ozirl, dokaze, kl so skupno z dejstvom, da poteka bojišče skoraj 1000 km daleč od nemških mej, potrdili prepričanje o končni zmagi, »Narodna politika« poudarja, da bosta obstoj in odporna sila nemških front prinesla zmago Velikemu nemškemu Reichu ter maščevanje za barbarstvo sovražnikov. Članek se konča s Hitlerjevo izjavo, da je nemški naroi Lahko pomirjen. Karkoli bo prišlo, vse bo obvladano in na koncu bo stala zmaga. »Lidove Msty« pišejo, da bodo Nemci z Istim fanatizmom, s katerim so narodni socializem sprejeli, izvojevali tudi njegovo končno zmago. To je najvažnejše J*poznsnje, ki ga dobi bralec Fiihrerjevega govora. Finsld tisk o Hitlerjevem govoru Helsinki, 11. nov. DNB. Tudi finski pokrajinski listi z največjim zanimanjem prinašajo Hitlerjev govor. Skoraj vsi vodilni listi ugotavljajo v uvodnikih, da so Fiihrer jeve izjave o boju proti vzhodu skladne s finskim stališčem. V Tamperu izhajajoči veliki list »Am Olehti« izjavlja, da je za Finsko vzpodbudno zlasti mnenje Fiihrerja o končnem izidu te borbe. Tudi Finska je mnenja, da bi doživela strahotno usodo, če je ne bi 1. 1941 podprla Nemčija. Finci so dobro vedeli, da je Nemčija edina država, ki se lahko uspešno upre boljševiški nevarnosti in pri tem zaščiti pred propadom poleg sebe tudi vso Evropo. »Mi Finci smo istega mnenja s Hitlerjem tudi o tem,« nadaljuje list, »da se žrtve sedanjega boja na vzhodu nikakor ne bi mogle primerjati z žrtvami, ki bi nastale, ako bi Nemčija v vojni podlegla«. Zato daje ta mise! tudi Finski moč za nadaljevanje vojne in zavest, da bi poraz pomenil njen pogin. — Končno je Fiihrer jeva volja zmagati tudi za Finsko najboljši dokaz, da je poraz Nemčije prav tako daleč, kakor je daleč vzhod od zapada Trumanov odbor proti prevalitvi vojnih stroškov na Ameriko Z^eva, 10. nov. DNB. Ameriški dopisnik »Daily Maila« poroča da je zbudila objava poročila odbora ameriškega senata, ki mu načeluje senator Truman, o naknadni kontroli vodstva vojne in vprašanju zakona o posojilu in najemu, v ameriški javnosti veliko presenečenje. Poročilo so objavili vsi ameriški listi na prvi strani. V njem zahteva odbor, da morajo zavezniki dobavljati Zedinjenim državam kot protivrednost za pošiljke orožja po zakonu in posojilu in najemu več blaga kakor doslej in da morajo, preden prosijo Američane za pomoč, izkoristiti svoje lastne vire. »Zakon o posojilu in najemu«, pravi poročilo dobesedno, »ni bil sprejet le zato da bi se vsi stroški te vojne prevalili na rame Zedinjenih držav« V podrobnostih zahteva poročilo, naj Zedinjene države takoj določijo povojni načrt za izkoriščanje kavčuga, da ne bodo sedaj zopet, enako kakor v prvi svetovni vojni postale žrtev brit. izžemanja in morale plačevati za uvoženi kavčug vrtoglave cene, dočim pa jih bodo Angleži zmerjali še s »Shylocki«, če bodo zahtevale vračilo vojnih dolgov. Zedinjene države naj ugo-tove. čemu ne plačujejo Angleži ničesar za ameriški rw™lei. med tem ko bi vendar lahko odstopili Američanom ustrezajoči del svojih delnic pri tujih petrolejskih družbah. Zedinjene države se naj potrudijo. da si bodo nHdnbile lastnino britanskih izven Anglije se nahajajočih rudnikov niklja, bakra, kositra in železa, od Sovjetske zveze pa naj skušajo dobiti po vojni kot protidajatev za svoje pošiljke orožja večje količine manganove rude. Vsa pooblastila za žšda Barucha ženeva. 10. nov. DNB. K imenovanju Žida Bernharda Barucha, kateremu je pred nekaj tedni uspelo vtihotapiti se po dolgih intrigah kot »uradni svetovalec« v najvažnejšo vojaško oblast Zedinjenih dižav —-v najvišje vodstvo celokupne oborožitve —, priobčujejo sedaj angleški in ameriški listi podrobnosti. Iz teh posnemamo, da je Ba-ruchu uspelo dobiti največja poblastila^ ta jih Zedinjene države sploh Lahko dajo. Njemu je dovoljeno vsa vojna naročila pregledati, izpreminjati ali pa sploh razveljaviti. Boisson in Bergeret prideta pred vojno sodišče Pariz. 11, nov. DNB Iz Alžira poročajo, da zahteva komisar alžirskega komiteja Philip, da mOTata generala Boisson 'n Bergeret čim prej priti pred vojno sodišče Izjavil je. da bo * cdstran tvijo Girauda dosežena premoč civilnih oblasti nad vojaškimi pospešila »čistilno akcijo«. Agnes Bhun umrla Berlin, 10. nov. DNB. V torek je umrla v 82. letu starosti zdravnica in raziskovalka Agnes Blum Za njena uspešna raziskovanja na rasnem in socilno-higijen-skem področju jo je Fiihrer kot prvo nemško ženo odlikoval s podelitvijo Goethe j eve svetinje za umetnost in znanstvo. Ameriški poraz pri Bougainviilu Tokio. 11. nov. DNB Naslovne strani tukajšnjih listov izpolnjujejo obširna poročila o »drugi letalski bitki pri Bougainv l!u« Vsi listi poudarjajo, da pomen' ta zmaga preokret vojne na južnem Pacifiku »Nippon T'mts« p;še. da so se skupno z ladjami, k- so j h Amerčani 7. muko zgradili. ez;ro'ma popravil' po katastrofi v Pearl Harbouru. potopili v valovih tud: vsi ameriški ofenzivni načrt' na južnem Pacifiku Tokio, 11 nov DNB Kakor se v »prvi le-tabki bitki pr< Bougainvllu« ni vrnil na svoje oporišče poročnik bojne ladie Natomi. tako po grešajo tudi v sedanji drugi bitki poveljnika japonskih mornariških letal poročnika bojne ladje Kiyomiya Lizbona, 11 nov DNB V VVashmgtonu nič ne vedo o novi katastrofi ameriške mornarice pri Bouga nvillu Knox je celo izjavil na konferenci tiska z njemu lastno preclrznt»tjo, da so japonske vesti »popolnoma neresn čne«. Roosevelt prikriva poraz pri B&i^iviSlu Tokio, 11. nov (Vzhodoazij služba DNB.) Japonski mornariški strokovnjaki cenijo število amerišk h mornarjev, k; so se potopili skupno s gvojnv ladjami pri Bougainvi!'u. na najmanj 10.000 mož. V zvezi n tem zanima janon ske javnost usoda bah;iškeoa poveljnika iužno-pacifiške mornarice admirala Halseva ter bi rada zvedela, ali n> v tej bitki deli! usede svoje pc topljene bojne ladje Američani še vedno popolnoma molče, čeprav je preteklo od bitke že nad 70 ur Vest o velikih uspeh h pr; Bougainv;llu so japonske kratkovalovne postaje takoj oznanile po vsem svetu. Nato je ameriški kor vet ni kap;tan Sever-sky dne 10. novembra po radiju San Franesco opozoril ameriško prebivalstvo, naj se ne pusti vplivat; od japonskih radijskih oddaj Najbrže Usoda Izdajalcev Sžockholm, 10. nov. DNB, Kakor javlja Reuter, je objavil v sredo državni minister R. Lavv v angleški spodnji zbornici, da so »naprosili« Badoglijevo vlado, naj odstavi »šefa generalnega štaba« generala Roatto. Roatti, ki predstavlja eno izmed najbolj zoprnih figur Bacogiijeve klike, ni torej prav nič pomagalo, da je še pred nekaj tedni brez sramu izjavil, da »kar gori od želje boriti se proti Nemcem«. Tudi ta poizkus, da bi se priljubil Anglo-američsnom, ni mogel preprečiti, da bi ga ne postavili pred vrata, čim je storil svojo dolžnost kot izdajalec nad italijanskim narodom in nad nemškim zaveznikom. * Izdajalec Roatta. ki je s svojimi četami tisk oči i v anglcameriški tabor, je dobil zasluženo plačilo po pravilu: Ljubimo izdajo. toda zoper ni so nam izdajalci. Zločinec Roatta je svoje brezvestno in podlo uničevanje našega življa dopolnil z izdajstvom nemškega zaveznika. Padel je tako globoko, da se ga sramuje sedaj celo ba-doljevska sodrga, Angleži pa so ga brezobzirno zavrgli kakor izžeto citreno. 223 Italijanov za Ameriko Ženeva, 10. nov. DNB. »New York Herald Tribune« poroča, da bo poslanih iz južne Italije v Zedinjene države milijon Italijanov. Italijanski delavci bodo vkrcani na tovorne pomike in izkrcani v raznih lukah ameriške vzhodne obale. Stanovanje, hrana in plača delavcev bo urejena po načelih o postopanju z vojnimi ujetniki. Ta objava je izzvala naravno med južno italijanskim prebivalstvom veliko razburjenje. Delavci se posebno razburjajo zaradi prevoza po morju, ker bodo izpostavljeni napadom nemških podmornic in bojnih letal. Spopad ssrsrožice z ameriško vefaško policijo Madrid, 11. nov. DNB V Navi na železniški progi Salerno—Neapelj, je prišlo do težkih spopadov z ameriško vojaško policijo, ko je hotela večstoglava lačna množica izropali vlak. natovorjen z živili. Veflsio nsve stsvke v Angliji Stoekholm, 11. nov. DNB. V Angliji še večino sledi stavka stavki. Sedaj n. pr. poroča »Times«, da se je 2400 delavcev letalske tovarne v Clvdu, ki so pred 9 dnevi pričeli stavkati, sicer vrnilo na delo, do pa bo na mestu njih pričelo stavkati tisoč delavcev v ladjedelnicah, če ne bodo zvišali njihovih mezi do četrtka. Gre za približno 1.400 delavcev. Pripravljajo se tudi nekatere nove stavke ladjedelniških delavcev, oziroma so že izbruhnile stavke, kakor na pr. v premogovnikih v grofiji Wotting-hamshire in drugod. Rudniki v Mansfieldu popolnoma mirujejo. Dva milijona ljudi pomrlo v Smilil zaradi lakote Madrid, 11. nov. DNB. Dopisnik '»Man-ch<;ster Guardiana« javlja, da neuradno cenijo število žrtev lakote od pričetka prehranjevalne krize v Bengaliji na 2 milijona ljudi. V vznemirjujoči meri narašča tudi število samomorov, kakor poroča kalkutski list ^Statesman«. V več sto okrajih divja tiKh kolera. Samo v Maldi so našteli v enem tednu 516 mrtvecev, ki so podlegli tej strašni bolezni. Zatiranje epidemij je zato zelo težko, ker primanjkuje zdravnikom zdravil, da ne govorimo o pomanjkanju serumov za množično cepljenje. Dopisnik »Daily Telegrapha« poroča o naraščanju ropanja in tatvin v vzhodni Indiji. Od pričetka lakote se vedno bolj mneže zločin-etva raznih tolp. Prevozi žavljenskih potrebščin, predvsem v Vzhodno BengaJijo, ki se vrše večinoma po vodi, so v stalni nevarnosti pre:l roparji. Za boljšo obrambo pred njimi so morali združiti posamezne čoLne v pravcate rečne spremljave. štirikratna morilka Bukarešta, 8. nov. DNB. Pretekli teden po soprogo nekega rumunskega stotnika nenadoma popadli krči in je izdihnila med groznimi bolečinami, ne da bi ji megli zdravniki pomagati. Neki zdravnik pa je postal pozoren na obraz služkinje, ki jo je videl že pri nekem sličnem primeru zastrup. ljenja. Takoj je bila uvedena preiskava, med katero je dekle, ki se piše Ana Mor-ton, priznalo še tri slične umore. Morilka se je v trenutku, ko je niso nadzorovali, oprostila svojih vezi in se z njimi obesila V zapuščini morilke so našli pismo, ki izpričuje, da le morilka Imela nekega sokrivca ln da je sprejela posamezne službe le za to, da je lahko zadostila svoji morilski Bti asti. Tako je delala najmanj v štirih ru-munskih mestih. namerava Roosevelt slično kakor no Pearl Har-bcurju tudi tu zopet leto dnj čakati s svoj:m priznanjem. Stoekholm, 11. nov. DNB. Reuter javlja iz New Yorka, da je severnoameriški mornariški mirvster Knox pred nekaj dnevi dejal v govoru v newyorškem atletskem klubu: »Naša mornarica je na Pacifiku tako močna, da si je Japonci že dva meseca ne upajo napasti.« »90 dnevni zmagovalec« Japonske, Mr, Knox ima res smolo. Ali se ne bi mogel ta neumni atletski klub sestati nekaj dni kasneje? Le zakaj se je to zgodilo tik pred uničujočo pomorsko bitko pri Bougainvil-lu? Toda Knox se lahko pomiri: njegovega renomeja mu namreč nihče več ne more pokvariti. V očeh Evrope je že dolgo smešen c!own in celo njegovi rojaki ga nazivljejo »nesrečni prerok te vojne«. Zahvala japonskega cesarja letalcem Tokio, 11. nov. (Vzhodnoazijska služba DNB). Po poročilih glavnega stana je sprejel japonski cesar v četrtek načelnika štaba japonske mornarice v posebni av-dijenci ter mu je izročil poslanico za vrhovnega poveljnika združene japonske mornarice admirala Kogo, v kateri izraža svoje priznanje zaradi sijajnih uspehov mornariškega letalstva v vodovju pri Sa-lomonskih otokih. Povratek Vančingveja iz Tckaja Nanking, 11. nov. DNB. Državni predsednik Vančigvej se je v letalu vrnil s svojim spremstvom iz Tokija nazaj v Nanking. Kratke vesti iz vsega sveta Berlin, 11. nov. DNB. Zaradi zajezitve za vojno nepotrebnega potniškega prometa bodo od 18. novembra dalje v Nemčiji izdajali okrožne ali okrajne vozne listke le ša na podlagi posebnega potrdila obla-stev aH poklicnih organizacij. Mesečne in tedenske voznovnice za razdalje nad 100 kom se od decembra ne bodo več izdajale. Sanghai, 11. nov. DNB. Italijanski polagalec min »Lepanto« je bil. kakor uradno javljajo, dvignjen iz reke. Polagalca min je dne 8. septembra potopila njegova lastna posadka v reki Huangpu. Bangk°k, 8. nov. DNB. Včerajšnje seje članov indijskega kongresa v indijski ' srednji skuščini, ki je bila v New Delhiju, se je lahko uieležilo le 14 članov. Izmed nekdanjih 44 članov kongresi, v osrednji zbornici jih je 30 v zaporu. Stoekholm, 8. nov. DNB. »Stockholms Tidningen« poroča iz Londona, ('a tamkaj pričakujejo, da sa bo sovjetski zunanji minister Molotov udeležil svečane ustanovitve londonske komisije treh zavezniških velesil. Stoekholm, 8. nov. DNB. V Londcnu so zelo pozorni na neko poročilo iz Ze:linjenlh držav, ki pravi, da bo Roosevelt odklonil kandidaturo za četrte predsedniško volitve, ker je določen -za neko višje mesto v bcdoSl svetovni ureditvi.« Najbrže bi rad postal prelselnik kake nove ženevske lige narodov. Stoekholm, 8. nov. DNB. Reuter javlja: Višji londonski župan, Žid sir Samuel Jo-seph, je v soboto otvoril začasno zgradbo. Id naj nadomestuje od sovražnika uničeno veliko londonsko sinagogo. Pridigo je imel višji rabin Hertz. Bangkok, 8. nov. DNB. V ponedeljek se je pričelo novo zasedanje indijskega osrel-njega parlamenta v Delhiju. Lizbona, 8. nov. DNB. Portugalski listi poročajo, da so te dni dogradili v portugalski Angoli most preko reke Loge, ki je največji, kar so jih doslej tamkaj zgradili. Otvorjena sta bila še dva važna mo-teva in sicer preko reke Luex v Ambrizeti ter Lujice v Noquciju. Sofija, 7. nov. DNB. List »Harretz« javlja iz Tel Aviva, da so krstili dve židovski koloniji v Palestini po Stalinu in Majskemu. Madrid, 7. nov. DNB. Prosluli sovjetski agitator Teledana je ustanovil v Kostariki levičarsko ekstremno delavsko zvezo. Madrid, 7. nov. DNB. Volitve v južnoafriški zvezi so pokrajinske volitve potrdile zmago vladne stranke. Izmed 170 poslancev je dobila vladna stranka 122 poslancev. V svobodni državi Oranija je zmagala opozicijska stranka, medtem ko je v dveh drugih pokrajinah dobila vladna stranka le malenkostno večino. Madrid, 7. nov. DNB. Španski vojni minister general Andensio je v govoru pred oficirji najostreje demantiral vse vesti o dozdevnih nesporazumih med generalom Francom in njegovimi generali, ki jih širijo sovražniki Španije. Potrošnikom kuriva Po uspešnem prizadevanju oblasti so začeli trboveljski premog zopet uvažati v Ljubljano. Zaradi dosedanjega zastoja v dobavi in izpada kočevskega ter šentjan-škega premoga sploh, pa trgovcem s kurivom zaenkrat še ne bo mogoče poatreči potrošnikom z vsemi pripalajočimi jim količinami, ampak ostane oblastvena omejitev oddaje premoga na posamezne mesečne odrezke do nadaljnjega v veljavi. S tem je dana možnost dobave premoga vsem upravičencem, ki bodo zaradi zaostalih naročil prišli pri razdelitvi postopoma na vrsto, predvsem tisti, ki še niso mogli Izčrpati odrezkov od vštetega tekočega meseca. Apeliramo na uvidevnost onih, ki Imajo še kaj zaloge, da to vpeštevajo. zla3tl ker je po dosedanjem stanju razmer predviden reden in za sproti zadosten dovoz premoga. Zato je vsak naval s strani potrošnikov nepotreben ln le ovira trgovca pri razdelitvi, s katero ima itak dosti dela. Tudi glede preskrbe drv se oblasti vsestransko trudijo in bodo potrošniki v časopisju obveščeni, kdaj in kako se bodo zopet delila tudi drva. Sindikat trgovcev s kurivom. Libanonski min. predsednik aretiran in odveden Madrid. 11. nov. DNB Tu so v četrtek izvedeli iz Reuterjeve vesti, da je bil libanonski ministrski predsednik skupno z dvema ostalima libanonsk ma ministroma zaprt in odveden r.eznanokam. Naredba o začasni ustavitvi predavanj na univerzi v Ljubljani Na podstavi danih pooblastil in glede na to, da se je veliko število slušateljev prijavilo za sprejem v slovensko domobran-stvo, kakor tudi na prostovoljno delo za obnovo dežele ter pomoč ljudstvu, in bi bili le-ti zaradi nemožnosti obiskovanja predavanj na univerzi sicer napram drugim oškodovani, odrejam: O. 1. Predavanja na univerzi v Ljubljani se do nadaljnje odredbe ustavijo. ČL 2. Ta naredba stopi v veljavo in se objavi v »Službenem listu šefa Pokrajinske uprave«. Ljubljana, 11. novembra 1943. Sef pokrajinske uprave: predsednik gen. Rupnik, 1. r. Otvoritev sedmega semestra ljubljanske medicinske fakultete Na pod'agi člena 1. naredbe o upravljanju Ljubljanske pokrajine z dne 20. septembra 1343, št. i, Službeni Ust št. 273-8S iz 1913. v zvez! z naredbo visokega kom -s?rja za Ljubljansko p:krajino z dne 30. novembra 1941, št. 169, Službeni list štev. 54 5 98 iz 1941, ki ;e za nedoločen čas odlo. žila izvedbo pravilnika prosvetnega ministrstva kraljevine Jugoslavije z dne 19. julija 1910. I. št. 21.413 o postopnem otvar-janju semestrov na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani, odrejam: Počerši s šolskim »etom 1943-41 se odpre sedmi semester m medicinski fakulteti univerze v Ljubljani. Ljubljaaa, dne 2S. oktobra 1943. šef pokrajinske uprave: predsednik gen. Rupnik. © II Danes, v petek, bodo ob 8. zjutraj v vseh župnih cerkvah v Ljubljani in tudi po deželi maše zadušnice za vse žrtve komunističnega terorja med Slovenci. Danes se spominjamo Slovenci svojih padlih. Tistih, ki so se zgrudili v svojem mladostnem zaletu, tistih, ki so jih izkoreninjene; vzeli materam b. naročja, tistih, ki so se opirali že na pilico zaradi svoje stares{i. Spominjamo se tistih, ki so jih brezvestneži pogubi]i z hrbtnim strelom na mcatnih ulicah, tistih, ki so jih umorili v gozdu, in t L1 tih, ki so jih mučiti na prajju njihove lastne hiše. Ko so žrtve padle, so jih ubijalci blatili z jeziki i:i s tiskom med sorojaki kot narodne izdajalce. In vendar so nesrečneži zakrivili le to, da so so upali misliti, kakor so jih navadile lastne matere. Padali so novi rojaJii, vseh vrst svetovnih nazorov, edini v enem, da je narod začetek in konec vsega. Krimska jama z okostnjaki in s prestreljenimi tilniki nam Slovencem zadostuje. Ni treba iskati dokazov iz Kalina, imamo jih dovolj v lastni domovini. Turjak, bo ostal prav tako za vedno v slovenski zgodovini. Zanamski rodovi se bodo spominjali žrtev in herojev, k; so padli za slovensko zemljo, za nje srečo, za naš blagor in za slovensko ča^t. Spominjamo se Grčaric. Naši ljudje so morali umreti, ker so bi?i izigrani, ker so, sami poštenjaki in nepokvarjeni, verjeli v rdečo čast. In Veliki Osolnik! Iz vasi se je vila žalostna procesija naših ujetih legijonarjev. štiriindvajset jih je padlo od strela v tilnik. Zopet isti zverinski način, ki se upira nepokvarjenemu človeku. In so še točke na zemljevidu, katere bodo spominjale Slovcnee na lastno tragedijo. Spominjale jih bodo na podio izdajstvo lastnih ljudi, ki so pahniii v nesrečo tisoče in tisoče rojakov. Tc točke so: Rab, Gonars, Renicci, Treviso, Padova in še marsikateri kraj v Italiji. Ti ista izdajalci so z izzivanjem zakrivil: smrt na stotine nedolžnih ljudi. Zakrivili so razdejanje neštetih naših kmečkih domov ter napraviti iz trdnih gospodarjev, ki so temelj naroda, brezdomce in berače, ki so narodu v breme. Ni naša krivda, če svojih mučenikov, herojev in borcev za naš narodni obstoj ne moremo pozabiti. Beg nam b«i odpustil maščevanje! Angfo-AmericaEzI tiskajo ponarejene Sirske bankovce Anglo - Američani so z letali prepeljali na zasedeno južno italijansko ozemlje večjo pošiljko italijanskih bankovcev, ki so b;li tiskani v Ze iinjenJi državah. V južnoitalijanskih gospodarskih krogih so bojijo, da bo z uvozom teh ponarejen h lir-skih bankovcev še bolj omajan že itak skrajno zmedeni gospodarski položaj. (DNB) Ušive barake brez m"z m stolov Opazke o angleški nezmožnosti načrtne organizacije najdemo v neč-tevilnih poročilih izmenjanih nemških vojnih ujetnikov o prevoznih in taboriščnih razmerah, v Angliji. Celo težko ranjeni nemški vojaki pogosto poročajo o mrzlih šotorih ali primitivnih bar al? ah, v katerih ni nič maij stenic Ln uši kot v sovjetskih vaseh, o p manjkanju miz in stolov, o hl3dnih j?'.niških celicah z ledenomrzlimi kamnitnln.l tli in o pomankljivi prehrani. (DNB). j sprejemajo samo stranke, ki že imajo številke na listkih. V popoldanskih urah od 14 do 17 pa se bodo sprejemali interesenti za potniška dovoljenja, ki nimajo nobenih čakalnih listkov. Mladcničeva us°dna nesreča. 191etni Pavel Jerič iz Komna na Krasu je pošto! žrtev težke nesreče. V bližini svoje domačije je našel ročno bombo. Ko £i jo j3 ogle-ovai, je bomba nenadoma eksplo^ir-la. Nesrečni mladenič jo obležal z rosnimi poškodbami na glavi, vratu, rokah in des.«em očesu. Jeriča so prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer so mu morali amputirati obe rola. Povožena učiteljica. V bližini Miramara je povozil neki avto 46!etn > učiteljico Julijo Marsic, stanujočo v Trstu v ulici Fauliana. Ponesrečenko so našli na tleh, imeli jo prebito lobanjo in poškodovano d:sm podlakt-nico. Prepeljali si jo v tržaško bolnišnico, kjer dolgo ni mogla spregovoriti. Iz Gorica Ureditev vpeljevanja. Na podlagi sporazuma med predstavniki nemškega mestnega poveljstva ter prefekturo v Gorici je bilo odrejeno, na se v b< doče izdajajo vse-litvena dovoljenja za občine Gorico, Gra-dižko ob Soči, Krmin, Koprivo, Faro ob Soči, Sagrado, Romaš ob S"či ter Mariano v Furlaniji izključno v pristojnih selitvenih občinah. Zadevna dovoljenja 30 doslej izdajali različni uradi. Na podlagi navodil, ki se nanašajo na ta dovoljenja, jih bodo lahko prejele samo osebe, ki imajo v občini svoje sorodnike :lo drugega kolera, nodrdje osebe, ki imajo tam nepremičn "ne, stalno zaposlitev ali pa poklicno gospodarske posle. Vsi drugi primeri so izključeni. Nesreča dečka. 121etnl Konstanc Moran. dini iz Kromberga pri Gorici je našel neko bombo, ki je eksplodirala. Doček ima številne poškodbe po vsem telesu. Posebno hude rane ima na levici. Njegovo rtanje je precej resno. Zdravi se v goriški. bolniš-nici. Udeležba šolske mladine pri žalnih mašah G. predsednik pokrajinske uprave je odobril, da se učenci vseh šol smejo udeležiti danes 12. t m. ob 8. uri žalnih maš, ki se bodo brale v vseh ccrkvah za žrtve komunističnega nasilja. Po maši bo reden pouk. Dopolnitev predpisov za prodajo tekstilnih in oblačilnih predmetov Na podlagi čl. 1. naredbe o upravljanju Ljubljanske pokrajine z dne 20. septembra 1043 in v zvezi s čl. 1. uredbe o p^obia-Jti-tvi za izdajanje uredb o ured tvi notranjega promet?., i \z k- vrst blaga z dne 12. marca 1941, je šef pokrajinske uprave, dopolnjujoč nare:Zeta*. v vrednosti okoli 30.000 lir. Po krajšem posvetovanju so sodniki obsodili glavnega obtoženca na 7 mesecev strogega zapora in eno leto izgube častnih pravic, njegovega pomočnika v razproda-janju tcfcaka pa na tri mesece strogega zapora in 3 00 lir denarne kazni. Drugi obtoženec. delavec tobačne tovarne, jc bil zarodi pomanjkanja dokazov oproščen. V razlogih sodbe &j sodniki izjavili, da se niso mogli prepričati, kdo so pravi storilci. Ker ga obremenjuje glavni obtoženec, je v znatni meri osumljen oproščeni dclavcc. Proti njemu pa ni nobenega drugega dokaza. Možno je, da ga glavnj obtoženec . breme-njv.je zato, da bi kril koga drugega. V dvomu so ga morali oprostiti. Vsi obtoženci so sc s sodbo zaiovoljilL Obvestila K^eesga križa Zahvala. Slovenskemu Rdečmu križu so poklonili: g. ravn. Nemez Viljem v počastitev spomina pok. gdč. Helene Florj3nč;č 500 lir; g. Arnič Slavko v .počastitev spomina svojega pok. učrega mojstra g. Šimenca H nka 100 lir; uradništvo zavarov. banke * Slavije < namesto vcnca na grob gospoda Josipa Marinka 760 lir; uradništvo Hipotekam«; banke namesto venca na grob blagopek. predsednika g. Drogotina Hribarja 300 lir; g. Klinar Peter namesto venca na rodbinski grob 300 lir; Ljubljanska kreditna banka v počastitev spomina pok. gospoda Eisbachcrja Konrada, dolgoletnega člana predstavništva podružnice v Celju 500 lir; Občekori.otna zadruga za stavbe in stanovan'a namesto venca na grob g. Sku-ška Ivana 205 lir; tvrdka Raška-Stare 1000 lir; g. Maurin Štefka 100 lir; tvrdka Skaberne 1300 lir; tvrdka Brna« 5000 lir; tvrdka »Mela« d. z o. z. 300 lir; g. Rebolj Vinko 150 lir; g. dr. Ferlan Vladimir in soproga ga. Ana 200 lir; g. Levanifi Josip, trg. 300 lir; tvrdka Perles 1000 lir; g. inž. Mačkovšek v spomin g. Miloša Lokarja 200 lir. — Vsem darovalcem prisrčna hvala! Poziv. Pri oddelku za podpiranje povratnikov, Gosposvetska cesta št. 2, naj sc javi g. Tcmazin Alojz. rvava noc ¥ Kc®f!Rj£ti s® v 12. na 13. ©ktefoer In teden dm Stzsseje pcatavili- pri Koševjv okrog sts svojili asfetnikov V teku energične očiščevalne akcije, ki jo izvaja nemška oborožena sila proti komunističnim tolpam na Dolenjskem, se množi število prisilnih mobilizirancev in ujetnikov, ki so rešeni iz komunističnega pekla. Mnogi od njih so prispeli že v Ljubljano. Prinašajo veselje in srečo v svoje družine. k pouku v ponedeljek 15. novembra, učenke IV. r. v torek 16. nov. in učenke V. razr. v sredo 16. novembra, vsakokrat ob li. u.i. u— Naknadno vpisovanje v trgovsko učiiišče »Christofov učni zavodi, Ljubljana, Domobranska 15, za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti in za Višji trgovski tečaj ter vse ostale tečaje se vrši dnevno. Informacije in nove prospekte daje ravnateljstvo. u— 1'čite se utrojepisja; Novi eno-, dv<>-in trim»'S«'čui tečaji — dnevni in večerni — prično 15. novembra. Specialna strojepisna šola: največja mooema s t roje p anica. Desetprstna metoda. Učn na nizka. Specialni tečaji tudi za stenografijo, knjigovodstvo jezike itd. Informacije in prospekte da e: Trgovsko učilišče »Christofov učni tečaj«, Domobranska 15. u— Vsakovrstni pprganunfr.l senčniki se izvršujejo pri M. Tičar, Ljubljana. u— Nalivna peresa, boljša, dobro ohranjena. kupuje po najvišji dnevni ceni tvrdka Evciest, Prešernova 44. u— Angleški učbenik prof. dr. J. Kotnika je pravkar izšel in se dobi v knjigarni Tifkovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova 3. u— Zapomnite si dobro, d3 boste dosegli za vaš p salni stroj, ki ga nameravate prodati, najvišjo dnevno ceno pri tvrdki EVEREST. Prešernova 41 u— NajMMjšI |»ouk z» dijake srednjih, meščanskih ln ljudskih Sol sc vrši v prvem Učnem zavodu Korepetitorij, Mestni trg št. 17/1. Pogoji najugodnejši, posebno za privatlstc in one ki nimajo redno šolskega pouka! Vpisovanje dnevno od 8—12 in 14—16. u— če želite prodJtj val radio aparat, obrnite se najprej na tvrdko EVEREST. Prešernova ul. 44 kjer beste prodali aparat hitro in po najviš i dnevni ceni ter pro. ti takojšnjemu plačilu. u— V Knjigarni Tokovne zadruge v Ljubljani je pravkar izšla Druga knj ga o Džungli Rudyarda Kiplinga v prevodu Jan Baukarta. S Gorenjskega Sprejem članov v koroško domovinsko zvezo. Pred kratkim je bilo v ftrankinem domu v Kranju sprejetih okoli 100 članov v koroško domovinsko zvezo. Organizacijski vodja Friedrich Moisl jih je opozoril na sprejete obveznosti in jih pozval k izpolnjevanju nalog v borbi proti boljševizmu. Nato je govoril o povezanosti Gorenjske z nemškim Reichom krajevni skupinski vodja Jungschaffer. Napredovanje v veditofjsUem rboru Hitlerjeve mladine. Na predvečer spominskega dne junakov je bilo v Celovcu svečano napredovanje mnogih članov učiteljskega zb: ra Hitlerjeve mladine, nekatere pa so poklicali v zbor. Med drugimi so bili povišani za Oberbannfflhrerje Enst Moschar, dr. Franc Napotnik in Hans Taupe. Imenovanje občinskega sosveta v Naklem. Pied dnevi so bili umeščeni v občinski svet v Naklem zastopniki obrtnikov, kmetov in delavcev. Nagovoril jih je krajevni skupinski vodja Sešarek in jim izročil listine o imenovanju. Nova grobova. V Celovcu sta umrla 75-letna vdova prokuilsta Uršula MurKova in višji crožniški stražmojster Franc Spi-tzer, star 40 let. V Velikovcu jn bila pred kratkim razdelitev odlikovanj ženam. Svečanost je spremljalo petje pesmi, godbene tečke in deklamacije. Okrožni vedja je govoril o sodelovanju žene pri političnem delu. Gledališki vočer pri Gospe Sveti. V soboto bo organizacija Kraft dureh Freude pri Karlbaueriu imela gledališki večer. Igralci iz Celovca bedo uprizorili »Otroka iz zadrege«. Tečaj m fi!mske operaterje na Bledu. Na pobudo vodstva splošne filmske družbe na Bledu ?e je vršil prvi filmski opora-terski tečaj na Gorenjskem. Vodili so ga Gottfricd Hauptmann, ravnatelj Schluter in tehnik Anton Stanko. Pred komisijo v Celovcu je vseh 20 tečajnikov z uspehom napravilo izpit. Huda kazen 7A poslušanje tujega radija. 32 letna soproga pekovskega mojstra Adela Pachnerjeva iz Millstatta je letos poleti večkrat poslušala angleške oddaje v radiu, čeprav je vedela, da je to prepovedano in hudo kaznivo. Obtoženka je vesti, s katerimi skuša sovražna propaganda soedkopati nemško moralo, širila še naprej. Posebno sodišče v Celovcu jo je obsodilo na 18 mesecev ječe. iz Hrvatske Upokojil Urvatokega ministra. Jz Zagreba poročrjo, da je Poglavjuk upokojil ministra dr. /.lilovana žaniča. Poi r »olj na Hrvatskem je racionirana. Do nadaljnjega prejme vsaka oseba po pol kilograma soli za nedoločen čas. Nora knjir-araa v Zagrebu. V navzočnosti prosvelnega ministra dr. Makanca i so pred krut' ;m odprli v Zagrebu knjigarno »Evropo«. Podjetje bo predvsem skrbelo za kulturne stike Hrvatske z inozemstvom. zlasti med Nemčijo in Hrvatsko. Beteinica KOLEDAR Petek, 12. novembra: Martin, papež. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Pri belem konjičku. Kino Sloga: Zaupam T, svojo ženo. Kino Union: ženske niso angelčki. Kino Moste: Veliki kralj. Kino KodeljevO; Vabimo na ples. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5; Deu-Kianjšček Dia, Cesta Ariele Rei 4; Bohince ded., Cesta 29. oktobra 31. ZATEMNITEV je strego obvezna od 18. do 6. ure! NE POZABITE! Ce se še niste prijavili čevljarju, kateremu daiste ali hočete dajati svoje čevlje popravljat, storite to nemudoma. Zadnji rok je v soboto. 13. t. m. Kdor ne bo pri njem prijavljen, mu čevljar ne br> smel popravljati obutve. Vzemite seboj oblačilno izkaznico, da Vam bo čevljar na njej potrdil prijavo. DRŽAVNO -GLEDALIŠČE D R A M A Petek, 12. nov., ob 16.30: Potopljeni svet. Izven. jCene od 18 lir navzdol. Sobota, 13. nov., ob 10.30: Kavamip* Izven. Cene od 20 lir navzdol. Nedelja, 14. nov., ob 15.: Kovarstvo in ljubezen. Izven. Cer.e od 22 lir navzdol. Ponedeljek. 15. nov.: Zaprto. * S. Ca nikar: »Potopljeni svet«. Drama v štirih dejanjih. Konflikt duhovnika, ki je izgubil duševno ravnotežje, disharmonija med srcem in dolžnostjo, odločilni trenot-ki na življenjskem razpotju, očiščenje in povratek k večnim zakonom: k zvestobi človeka do naloženega mu deia. Osebe: dr. Velnar — Gregorin, Lilijana — Sever-jeva. mensignor Ciril — J. Kovič. Vi v ina — Pueljeva, Klara — Bel ter - U km a rje-va, delavce — Blaž. Režiser: E Gregorin. OPERA Petek, 12. nov.: Zaprto. Sobota, 13. nov., ob 16: Orfej in Evridika. Red Sobota. Nedelja, 14. nov., ob 16.: Madame Butter-fly. Izven. Cene od 32 lir navaiol. ponedeljeK, 15. nov.: Zaprto. * Ch. W. Ghiok: * Orfej In Evridika«. Opera v petih slikah. Osebe: Orfej — Golobova, Evridika — Vidalijeva, Amor — Ribičeva. Dirigent: D. žebre, režiser: C. Debevec, koreograf: P. Golovin. Premiera »Sneguročke« bo prihodnji t«-den. V tej operi Rimski-Korsakova predstavlja Sneguročka hčerko deda Mraza in vile Pcmladi, simbol nadzemske ljubezni, ki gine, če. pride v dotiko s človeškimi strastmi. V operi so simbolno nakazani večni zakoni, ki vladajo v naravi in s katerimi so povezani ljudje v snovanje pri-rode: minljivost cveta, k! mu je cilj. da rodi »ad. V operi je poveličana magična si^a pomladi, ki jo ima na človeštvo. Delo je spev odrešilni moč! sonca. RADIO LJUBLJANA PETEK, 12. NOVEMBRA 8.30—9.00: Jutranji koncert. 9.00—9.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.20— 12.30: Glasbeni uvod. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45—14-00: Koncert glasbe 231 razvedrilo. 14.00—14.15: Poročila v nemščini. 14.15—15.00: Popoil-danska glasba. 17.00—17.15: Poročala v nemščini in slovenščini. 17.15—17.45: Virtu-ozna glasba. 17.45—18.00: Iz pesniškega sveta. 19.00—19.30; Komorna gla±t>a: izvajata L. M. škerjar.c - klavir in Pfeifer _ violina. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. Poročilo narodnega vrhovnega poveljstva' v itailčj&iščim. Napoved sporeda za naslednji Jan. 19.45—20.00: Mala medigra. 20.00 do 20.10: Poročila v nemščini. 20.10—21.30: Piaan večer. Prireja ljubljanska radijska postaja. Sodelujejo: orkester, zbor, balet Državne opere, voli dirigent Samo Hubad; solisti; Manja Mlejnikova (sopran). Drago čuden (tc-nor), Gizela Bravničar (balet), ritmični orkester, kvartet »Fantje na vasi' in mnogo di-ugih. 21.30—21.40: intermezzi. 21.40—22: Prenos beograjske vojaške oddajne postaje. 22—22.10: Poročila v nemščini. 22.10—22.30: dvsjset minut tanga. Moderen jezikovni učbenik Učenje modernih jezikov ni dandanes eamo velika moda, marveč zlasti pri malih narodih vprav potreba njihovega kulturnega izpopolnjevanja. Pri tem je nastopila neke vrste specializacija. Da je na splošno koristno in potrebno spoznati ježke sosedov, je seveda izven diskusije, vendar obstoje povsod večji ali manjši krogi specialistov za posamezne moderne jerike. S tom n'so mišljeni samo strokovnjaki v cžjem pomenu besede, t. j. jezikoslovci, marveč tudi širši krog, ki vsaj pasivno pozna tak jezik in se preko njega zanima za tujo kulturo. V zadnjih letih se je slovenska literatura o tujih jezikih izpopolnila z nekaterimi novimi jezikovnimi učbeniki. Med te-m= ni bilo priročnikov za angleščino. J. M. -^Angleški učbenik« je sicer še vedno na knjižnem trgu. nedavno se je pojavila J. Pajmanov« angleška slovnica za Slovence, spisana v angleščini in očitno namenjena tistim, ki imajo že zadostno osnovno znanje tega jezika. Prvi del dr. K 0 t n i k o v e g a »Učbenika angleškega jezika«, ki je pravkar izšel v založbi Knjigarne Tiskovne zadruge, pomeni tehtno izpopolnitev slovenskega slovstva o mo- dernih jezikih. Ker izide v kratkem drugi del, ki bo obsegal slovnico, bo ta izdaja polnovredno nadomestila drugojezične angleške učbenike tistim Slovencem, ki se bodo hoteli učiti tega jezika. »Učbenik angleškega jezika« je spisal profesor za moderne jezike dr. Janko Kotnik, čigar široka lingvistična izobrazba in bogata metodična izkušenost dajeta trdno jamstvo, da je učbenik zasnovan po najboljših načelih sodobne jezikovna pedagogike, zanesljiv in praktično ustrezen. Prvi del, ki leži pred nami v obliki solidno natisnjene in opremljene knjige na 224 straneh, ima značaj vadnice in je razdeljen v tri dele. Prvi del je vadnica v pravem pomenu besede, drugi del čitanka z majhnim izborom angleških in ameriških literarnih tekstov, tretji del pa zavzemata angleško-slov. in slov.-angleški slovarček. Vadnica obsega predvsem obsežen uvod v izgovorjavo angleškega jezika. Pravila so povsod opremljena s primeri, izgovorjava označena s fonetično transkripcijo, ki nas tudi v slovarčku ne pusti na cedilu. Izgovorjava zavzema str. 7—31. Slede ji najvažnejša pravopisna pravila. Potem se vrste posamezne lekcije, ki jih je v vsej vadnici 40 in obravnavajo vso poglavitno slovnično gradivo, vendar razlaga posameznih pravil ni že v vadnici, marveč i>-ide v slovnici. Pri lekcijah v vadnici pre- haja pisec od najpreprostejšega besedišča k Čedalje bolj zahtevnemu in tako smotrno razširja učenčevo znanje tud} v leksikalnem oziru. Čitanka obsega Izbor lažje poezije in proze od Shakespearea in Defoea do W. Whitmana in sodobnih imen; med njimi -ie tudi sestavek F. S. Copelanaove »Father Triglav«. V slovarčkih so upoštevane samo besede iz vadnice in čitanko odnosno besedišče za prevodne vaje. Avtor nam jc isiavll o metodi svojega učbenika tole: Vadnico sem si zamislil v taljo, da bi bila knjiga nekaka srednja pot med raznimi interesi in potrebami, saj si Slovenci ne moremo privoščiti posebnih učbenikov za trgovce m druge stanove; moja Vadnica naj bi kar moči slu$l-lq §'r5im alo-fen. Kni' pozneje je priSel v Ljubljano na mestno šolo, vendar je bil tu le kratek čas. Odšel je na Dunaj na višjo pedagcako šolo, ki jo je dovršil s prav dobrim uspehom. Po študijah na Dunaju je služboval oi L 1901. do 1903. v pripravljalnem razredu idrijske mestne reaike. ki je bila pozneje podržavljena V Idriji je ostal polnih 13 let tn je tam zapustil najlepše spomine. že v zgodnji mladosti se je g. Gangl bavil s književnim in pubiic cističnim delom. »Učiteljskemu Tovarišu« je bil 16 let glaiv-ni uredn-ik. Leta 1897. je izdal svojo prvo pejiniško zbirk-u »Iz luči in teme«. Leta 1900. je ustanovil mi al Laski list »Zvonček«, ki mu je bil urednik skoro četrt stoletja. Splt šno znana so njegova pesniška dela »Moje obzorje« in »Pisiinice«, pa tudi dramska ueia, med katerimi je bila največ uprizorjena na našli odrih njegova drama. »Sin«. Krepko se je udejstovaJ tudi v : Ljubljanskem Zvonu« in drugih, literarnih revijah. Ob svoji 601etnici je jzJal krasno zbirko 10 luijig »Moja po-u. Zlasti ploden je bil n iš jubilant v mladinski književnosti in je i šlo 7 njegovih knjg -Zbrani spisi zu mladino«. V svojem uč-teljskem poklicu je oosegel Gangl enako najlepše uspehe in ga smemo upravičeno prištevati med prve in najboljše Cffganiaatorje slovenskega učiteljstva. Njegova zamisel je bila ustanovitev Uč.telj-ske tiskarne in knjigarne, sodeloval je pri ustanovitvi Učiteljske hranilnice in posojilnice in Druži-va aa zgradbo učiteljskega konvikta. Zaradi svojih zaslug na prosvetnem pok-- >cju je bil po prvi svetovni vojni imenovan za pokrajinskega šolskega nadzornika. Svojo o 1 govorno nalogo je opravljal vzorno in nepristransko do leta 1927.. ko je bil po polili službeni dobi upokojen. Učiteljstvu je bil vedno iskren in požrtvovalen svetovalec in sobojevnik, za čast in dostojanstvo vzgojiteljskega stanu. V bivši Avsriji je bil g. Gangl več let kranjski deželni poslanec, ki pa ni nikdar pozabil, da je učitelj. Z vso njemu dano odločnost o in s sv-jim bogatim govorniškim larom je branil interese učiteljskega stanu. Nevenljivih zaslug si je ; ridobil tudi pri telesnovzgojnem delu, v katerem je dolga leta zavzemal najvidnejša mesta. Ob njegovem življenjskem jutileju se ga spominja s toplimi čestitkami ves razsežhi krog njegovih prijateljev in znancev. Trst, novembra. Tržačani dobro poznajo zgodbo o svojem patronu sv. Justu. V rimski dobi je živel v Trstu kreposten mladenič, po imenu Just. Bil je iz imenitne rodbine in postal kristjan. Rimski poglavar Menacij je izvedel za to. Zahteval je od Justa. da se odpove krščanstvu. Toda vsi Menaeijevi poskusi so bili zaman. Just je bil obsojen na smrt. Zvezali so mu roke in noge, obesili nanj težak s,inec, ga položili v čoln tn ga vrgli v morske valove. T.žaškemu škofu Boštjanu se je v sanjah prikazal Just, Id je škofu velel, naj poišče njegovo truplo v pesku na morskem obrežju. Boštjan je Justovo naročilo izpolnil, mučesnikovo truplo so zavili v bele tančice in ga pokopali. To se je zgolilo 2. novembra 1.2B0. Dvesto let kasneje so sezidali na. hribu cerkev na čast tržaškemu mučeniku sv. Justu. To je staro-slavna katedrala sv. Justa, ki hrani umetniško. sliko, prikazujočo mučeništvo in smrt sv. Justa. Postal je patron in zaiščit- nik Trsta, znamenita Justova katedrala pa zgodovinski tržaški simbol. Kakor vsako leto, tako je tudi letos Trst dne 2. novemdbra na Vernih duš dan svečano proslavil god svojega patrona. Ob 10. dopollan je bila v katedrali sv. Juatx pomti-filialna služba božja, ki jo je opravil tržaški škof mons. A. Santin. Ob sklepu je podelil škof navzočim vernikom papežev blagoslov. Popoldan ob 17 so bile slovesne večerni ce z evharističnim blagoslovom ter s procesijo, v kateri so nosili relikvije sv. Justa. Cerkvenim proščenjskim slovesno stlm so polnoštevilno prisostvovali člani tržaškega stolnega kapitlja, vsi častni kanoniki, številni svetni' ter cerkveni dostojanstveniki. polnoštevilno zbrana tržaška duhovščina ter številni verniki, ki so napolnili katedralo. Dopoldanski svečani službi božji je prisostvoval tudi novi tržaški župan Cesare Pagnoni, ki je bil v svojstvu pokrovitelja bazilike sv. Justa sprejet ob svojem prihodu pred cerkev po škofu A. Santinu ter številnem škofovem spremstvu. m dveh vreč drv v vrednosti 120 lir. Pri prevozu jima je pomagal neki znanec, ki se je zato tudi moral zagovarjati. Drugo obtoženko je državni tožilec dolžll še dveh tatvin. Vsi trije so večino dejanj zanikali. Priče pa so za vse izpovedale zelo obremenilno. Pod vtisom njihovih izpovedi je druga obtožeVika, ki je ves čas tajila, da bi bila ukradla v nekem stanovanju 500 lir, tik pred izrekom stdbe dejanje priznala. Obsojeni so bili: prva obtoženka na en in pol meseca zapora, druga na 4 mesece strogega zapora in tretji obtoženec zaradi pomoči pri tatvini na en mesec zapora. Š sodbo se je zadovoljila samo druga eto-toženka druga dva obtoženca pa sta prijavila priziv in revizijo. ALI OGLAS! Tri razprave s ssdlšča Vrt v m Poleg oktobra je november najpriklad-nejši mesec za saditev sadnega drevja in jagodjčja. Presajati pa smemo to drevje samo tedaj, če zemlja ne zmrzuje. Breskve in marelice presajamo samo spomladi. V težki ;n mrzli zemlji dosežemo, s presajanjem sploh najboljši uspeh, če presajamo sadno drevje v spemladnih mesecih. Na novo presajena drevesa moramo seveda primerno pognojiti. V kolobarju moramo okrog njih p otresti prepereli gnoj, takoj ko listje odpade pa smemo pričeti tudi z obrezovanjem in zimskim škropljenjem sadnega drevja. Z ročno žogo odžagamo v jeseni vse suhe, polomljene in odvisne veje tik pri deblu. štorov in štreljev ne puščajmo, ker se navadno zasušijo in so drevesu v kvar in napotje. Rane zagladimo po možnosti z ostrim nožem, večje pa namažemo še s cepil no smolo. Dobro je če odžagamo tudj veje, ki se med seboj križajo in drgnejo. Poleg tega opravimo koristno delo, če odstranimo vse vodne poganjke na deblu in ob vznožju vej. Ostarela drevesa, ki so se deloma izrodila, pomladimo. V ta namen odžagamo na kratko vse veje in pustimo same rogo- LjfcbJjana, 8. novembra. V soboto je sod 1 v razpravni dvorani okrožnega sodišča sodnik poedinec dr. Alojzij Rant, ki je razpisal tri razprave. Obtožnico je v vseh primerih zastopal državni tožilec Branko Goslar. Nepošteni mkasant 30 letni Bruno Nalli, po rodu iz San Sti-na di Livenza blizu Benetk, je dolgo časa živel v Trstu in se preživljal kot pek. Ko je izgub-l delo, je prišel v Ljubljano, kjer ga je zaposlila neka knjigarna. Poverila mu je razna dela, med drugim tudi inka-siranje zneskov za prodane časopise po ljubljanskih trafikah. Nalli pa svoje dolžnosti ni opravljal pošteno. Priložnost ga je zapeljala. V septembru je v šestih trafikah kasiral 3661.50 lire. Zneska ni izročil svojemu delodajalcu, temveč ga je porabil zase. Pred sodnikom je svoje dejanje brez ovinkov priznal. Zagovarjal se je, da je težko živel, ker je imel prenizko plačo. Razprava je trajala le dobre četrt ure. Nalli je bil obsojen na 4 mesece strogega zapora jn eno leto izgube častnih pravic. Oškodovani tvrdki mora povrniti vso šVodo. Lahkoverna knhanca in prebrisana ciganka živahna tn zanimiva je bila razprava proti kuharici Anton® ji in ciganki Amaliji, ki sta imeli vsaka svojega zagovornika. Kuharico Antonijo je zagovar'a'a dr. Ljuba Prennerieva, ciganilco Amalijo pa dr. Albin Kandare. Razprava je odkrila tolikšno lahkovernost kuharice Antonije, da je njena naivnost presenečala prav vse, ki so prisostvovali njenemu zaslišanju. Končala se je z obsodbo obeh cbtoženk. Obtožnica je dol-žila kuharico Antonijo, da je ukradla v aprilu svoj1 gospodinji par zlatih uhanov z briljanti ki so" bili vredni 6000 lir, :n da ii je v juniju al' juliju vzela rožasto oluzo in jopičov vrednosti 250 lir. Svojemu gospodarju pa je izmaknila meter moSkega blaga, vrednega 150 lir. Ciganka Amalija je bila obtožena, da je Antonijo nagovorila, naj zgoraj navedene predmete ukrade svojemu delodajalcu ter jih izroči njej. Le tako bo namreč gotovo srečna s svojim fantom. Kuharica Antonija, ki .fe svojo krivdo priznala, zanikala je le tatvino uhanov, dasi jo je na policiji priznp.la, je bila lani in letos popolnoma pod vplivom prebrisane ciganke. Verjela ji je, da bo pomagala njenemu fpntu, za kateresra ni vedela, kje je. Pomagati pa mu je hotela posebno zato, ker ji je ciganka zatrjevala, da je njen fant nesrečen in da bo šla zanj na božjo pot. Ciganka io je nagovorila, da je okradla svoie delodajalce, zatrjujoč ji. da bodo ukradeni predmeti imeli večjo moč. Kuharica Antonija ie priznala, da je izročila ciganki za njeno »pomoč« in hojo na božič- pot eno ionico, rožasto bluzo, meter blaga celo obleko, tri metre drugega blaea, eno bluzo in še 150 Hr v denarju. Ciganka pred sodnikom ni hotela o vsem tem nič vedeti. Priznala je le, da je ' Antonijo enkrat obiskala in ji vedeževala iz roke. Antonija ji je v plačilo dala rožasto bluzo, ki jo je tudi takoj nosila Nekoč je ciganko zasačila v tramvaju, ko je imela na sebi podarjeno bluzo, gospodinja kuharice Antonije in ji bluzo vzela. Tako so bile tatvine odkrite in ugotovljen storilec. Le za uhani ni bilo sledu. Do konca razprave sta obe obtoženkl odločno zanikali, da bi jih ukradli. Sodnik je obe obtoženki spoznal za krivi. Obsodil je kuharico Antonijo na štiri mesece zapora, ciganko« Amalijo pa na 7 mesecev strogega zapora in eno leto izgube častnih pravic. Ciganka je prijavila priziv. Tatvine v cvetličarni Zadnji sta v soboto prišli na vrsto dve uslužbenki neke cvetličarne, ki ju je obtožnica dolžila, da sta ukradli svojemu delodajalcu v maju in juniju večjo mn ži-no nagljev v skupni vrednosti okoli 490 lir. Polastili sta se tudi 4 vreč premoga DEKLE >eli službo pri manj? družini. Zmožru -iomače meščanske ia ita'jansk kuhe ter vs<* hišnih d-rememo za dnevno pomoč. I'redct.Tv'ti se tako® fhristof. 1'ovšetova ul 83a 'KMIievo). 50037-la POSTREŽNICO p-idno in poštero sprejmem za dop. ure Naslov v vseh poel. Jutra wv*44-1« DOBER ZASLUŽEK ptidim moškim n ženskam « prodajo sezonske^« predme-a I"im Tno ta penriionisM. rev re lijake, brezposelne ®td. Naslov v v*eb oosl. Jutra 1939«-:! NTMfičTNO ['?uiu®em o«: osnov do kon-TfT7*ei®e: odrasle in ?olsko ckidino. Dopise prosim na orl. "dd. Jutra pod »TzVh»»th« nStrtjfca*. 30W-3 RADIO cevni, v kovfegu. na tok. [•-odam. Naslov v vseh po*i. Jutra. 23035^ PEčZIJANER PLASC . p. ugolno proiam. Ozled pri krtnarstvu Rot, Mestni trz. MRČES. t uši, stenice, bolhe, itd.) fanesliivo uničite s »To-xin«i praSkom. Drogema KANC. Židovska ul 1. 19896-6 ŠIVALNI STROJI p>grezljivi. šivajo uaprij in nazaj, krpajo, vezejo, usodno naprodaj pri »Triglav«. Re^I e. va c. lfi. 19388-6 M!ROFLEX kovinski povečalni nastavek z kvalitetno Ze:8?-rkon kamva 29. 199-30-5 MOŠKO KOLO novo, nupr<> a . i lir. Preprod«'aIe: Na- slov v vseh nosi Jutri. :99 IM HARMONIKE za otroke, klavirske Kroma-tifne :n iiatcr'.*ne vseh velikosti. ku|')j- pr nejvi^jili inevnih eenah a! pre\-zam-v k"tris;jsk • pr >ia;-j tv-dk : Everest. Pn^ernovi 44. 19-306-0 BREZOVE METI E držaje ta lonate. omela. itd.. dobite pr® Gospodarski zvezi. Ble w -isova 29 in Maistrova 10 '9931 C OREHOVA SPALNICA lepa, moderna, mal^ rabljena, nafrodaj po ngodni ceni. Naslov v vseb posl. Jntra. 20030-C DIE GALFRIE kn ige: MonatsblStter der In-^'rriationali-n Kun-tplio:ogra-phie-VVien, kompletne revije kiinim. Kova^iS T van, kemigraf Oe.rbiiVva 10. MOŠKO SUKNJO čmo, 7A sreinjo postavo, prodam. Podjunska nI 13. pr: Rozman. '?0009-6 GASPARIJEVO SLIKO ngodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jntra pod »Ofiari«. 20004-6 SIVAT.NT STROJ nov. pogrezljiv, »Nechl«. pro-'cm Naelov v vseh posl. Jatra. 20iy*>-6 JETRNE INJEKCIJE Procjrtol in Perhepar. pro-"-m. Naslov v vs-h pevd. ,Tu-tra. 80006-6 KUNI dobro ohranjeni, prodam ali ze_men®am. Naslov v vseh posloval. Jutm. 30007-6 P.JAVE ČEVLJE otroške, visoke, št. .'Si prodom. Tovarniška nI. 4-T. 19997-6 SNEZKR nove. visoke, it. prodom. — Drsalke za tevlje št. 40. zamer am za it 35. G'»=tav Pue. Tr&iškii e 9. !999">-6 PREGRINJALA posteljno, niaj komadov — nekaj zave, ter razne drnge sobne malenkosti, nrodam. — Posteljno pregrinjalo je, fino ročno delo. enako tud® zavese. Og'pd od 9. do 12- nrj n«. Domr.bmnski eeptl 2S — vis. pritličje. 19S9M! MOŠKO KOLO ukora® novo. p-o^am. Naf lov v vseh posl. Jntro. 20016-6 ŠIVALNI STROT -^ins^r«. luksuzni, kabinet, z okroglim čolničkom. prodam. Podnrlščakova 25. Be^itrrul. 20013-6 PISALNI STROJ prvovrstne znamke, v na®bolj-5fm stanjn pc ugodni ceni napadaj. Mrrr<*dIuži tud® kot pofelfea. prodam. Marmontov« 37. vis. priti., levo. 2fV»2-6 ZELJNATE GLAVE m repo za ribanje. Kupoje Gospodarska zvez* Bleix-Bova 29. 199S3-7 ČEVLJE in PLAŠČ za 6—fc-1 jtnega dečka, prodam. Ogled od 2. do 3. ura. Naslov v vseh posl. Jutra. 30023-0 »TRIX« ELEKTRIČNO ŽELEZNICO v najboljšem s*anjo, ugodno prodam Naslov v »Servis biro«. Selenburgova 4. 20038-6 DAMSKO KOLO in veliko damsko ročno tor-bco. vse dobro ohranjeno — nrodam. Skraha. čevl:«r. Breg 16 eoor.-o POSODO ZA K1SANJE rrjie. dobite pri Gospodatsk® zvezi. BIeiwe:sov« 29 1993C-C IV-t* GRAMOFON. PTOSČE s slovenskimi narodnimi in božičnimi napevi — kupute po naivilji dnevni ceni tvrdka Everest. Preš-mova 44 19804-7 NALIVNA PERESA. hol'ša. dobro oh ran ena ku-puje po najvišji inevni eeni •vt>ikii Ev Test Prej^rnnv« 44 194:7 7 ŠKORNJE ST. 40 tn pisalni etroj knnim. Naslov v vseb posl. Jutra. "*»**>. 7 PISALNI STROJ^FK mnihen. v kovčeffu. n^v alt dohrn ohranjen, kurim al® rx-tventam. Ponudb. «v> os!, o^d. •Tiit—i -yvj »m--Vt LEPO PARCELO ob BIeiw_':sovi cesti, prodam za 350.000 lir. Ponudbe na. ogl. odd. J j tra pod »Takoi napro-laj«. 20)C7-2«.i PARCELO kjer koli pred blokom in hišo. po možnost z lokalom, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jut-a pod »Lokal« 59993-20 DVE STANOVANJI zanje vem! 1'ouudbe na ogi. odi. Jutra pod »LH-a stanovanja«. 390y8-21 MANSARDNO SOBICO in kuiiin.' čisto, poceni oddam ž os/biinn. — Bt-g-ancc vpokojenec ima nr.-dnost. Ponudbe nu ogl. odd. Jutra, [»d »Ptr:f jrija«. - OPREMLJENO SOBO g pi^itjnim vlioJoa., biiiu tramvajske posiaje oddam. — Sp. Siska. Cernetova 31-1. 20U1&-33 OPREMLJENO SOBO lepo, eiiiaruaiio. s soup.nabo kcpaJuice. o.dom. Oglel od lž. do 18. ure. Na.-"lov v vseb pos!. Jutra.. OPREMLJENO SOBO s t^cun m vhonom. v središču mesta, ' .dani tako ' J K. lUJf" VTČJE SKI.ADTSČF 'n šur"9-"7 NAPRODAJ: Industrijsko podjetje, pripravno za vsako stroko, z velikim zemliiSčem Hiša enonadstropna. trgovska z večiim vrtom na niipromet-neiši ob tramvajski prosi. Z.i7idliive ploskve 200 m:. Hiša dvonadstropna, nova z 7 stanovanji po 2 sobi in kibinet. Tra\nik v izmeri se zahvaljuje tem p šaui, da m; jo jiinase v Dramo al® lia d m. L<;>bi nugrajo. Piiberšek. Kož dol tts VU-8. 30(131-37 DRUŽINA ZAGOr.;;LV/ 10.000 m'. Gramozni teren, znotrat bloka. Parcele v Šiški n na vzhodni strani od 4<.000 lir dalje. — Zaicc Andrej, realitetna pisarna, Tavčarjeva ul. št. 10 19^74-20 MILIJONSKO POSEST er.ona Istn-pna hiša. stanovanjski prizidki, 9000 kv. m zeni-Pšča vrt. ki tvorijo samostojne pa-rele. prodam. Posest se, nohn'a skorai v neposredni bl:žini središča mesta. Ponudb- na ogi. odd. poi -.Hitro prodam h-ez posredovalca«. 20029-M orriomogli ROKAVICO iz .elenje kož- sem izgubil. Nudtm 10G lir nagrade za vrnitev iste. Gustav i'je. Tržaška c. 9. 1999G-37 KOMPLETNO POS1 KUO in posteljno omarico posodim ;iro*i mesečn odškodnini. Naslov v vseh pc«l. Jutra. C >15-87 USNJENA ROKAVICA rjava, ženska, s- *jt izgniiila od Evrope do Bonnča Pošten na i 'iti-lj na.: " izvoli proti nagradi oddat: v nomvi Jutm. " 29r>46-37 K N i Zahvala vsem, ki so spremili na zadnj® poti našega dobrega moža in očeta Blaganfefa Janka Posebno zahvalo dolgujemo gosp. dr. med. Gvidonu Debeljaku ln gosp. oo. Stanku Aljančiču za trud in tolažbo ob bolniku. Prav tako se zahvaljujemo pevskemu društvu »Slavec« [-< ter učiteljskemu zboru in šolarjem §j bežigrajske ljudske šole, kakor tudi ki; sosedom za zadnjo počastitev pokoj- W; nika. Maša zadušnica bo v soboto, dne ^ 13. t. m. ob 7. uri v cerkvi sv. Cirila || in Metoda, Ljubljana, 8. novembra 1943. ŽALUJOČI % ZAHVALA Vsem, Id ste z nama iskreno sočustvovali in naju ob bridki izgubi naše nenadomestljive žene, matere, sestre, tete in svakinje, gospe Žerja! Angelc roj. KALIN tolažili, se najiskreneje zahvaljujeva. Posebej se zahvaljujeva čč. duhovščini, g. as:stentu dr. Trampužu in ostalim gg. zdravnikom in čč. sestram usmiljenkam v ženski bolnici za vso skrb in nego ob času bolezni ter vsem, ki ste drago pokojnico obsuli s cvetjem in jo spremili na njeni poslednji poti. Sv. maša zadušnica bo darovana v petek 12. novembra 1943 ob pol 8. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Frančiška v šiški. Ljubljana, 10. novembra 1943. Žalujoči MOŽ in SEV Ob smrti dragega mi soproga, očeta, tasta in deda, smo bili deležni premnogih izrazov sočutja. — Zahvaljujem se vsem, ki so rajnemu lajšali trpljenje, ga spremili na zadnji poti, ter poklonili krasno cvetje. Zlasti se zahvaljujemo gg. tovarišem trgovcem, zastopnikom zbornice za TOI in drugih stanovskih organizacij. Predvsem velja naša zahvala prijateljem iz štajerske in rojakom lz Laškega. Aneta K. EIsbaeher £ 33 iJapitiit iiu vlaurier: FRANCOZOV Romar »Najprej je molčala, ker jo je gledal, nato pa: »Ako despemo na breg zaliva, kako pridemo potem do ladje?« »Najprej moramo biti v zalivu, tam vam povem.« Vzel je zemljevid, ga zgrnil in ga položil n?zaj v omaro. Videla je, kako se je sam pri sebi skrivnostno smehljal. »Koliko časa bo trajalo- da se preoble-čete?« je vprašal. »Pet minut ali kaj malega dalj.« »Torej vas zdaj zapustim. Ko boste n&-red, pridite na palubo. Nekaj vam moram dati. da si privežete kodre.« Odprl je predal v omari, kratko pobrskal in vzel iz njega rdečo pahovko, ki jo je bil imel takrat, ko je večerjal pri nji v Navranu. »Ladv St Columb igra že drugič v svojem življenju razbojnika in sejemskega zmikavta,« je rekel, »a to pot ni starih gjospž. d.v. bi jih pripravila v strah.« Nato je odšel iz kabine in zaprl vrata za seboj. Ko ga je čez kakih deset minut spet zagledala, je stal pri lestvi, ki so jo bili spodaj ob boku ladje spustili nizdol. Del moštva je bil že prepeljan na kopno, osotali so čakali spodaj v čolnu. Malce živčno je krenila proti njemu; v hlačah Pierra Blanca se je čutila majhno in nekam izgubljeno; čevlji so ji žulili pete. a to skrivnost je morala ohraniti zase. Obletel jo je z očmi m pokimal. »Bo že.« je dejal, »toda pri mesečini vas ne bi nihče soustil mimo.« Smeje se je zlezla z ostankom mož v čoln. Pierre Blanc je kaker opica čepel v kljunu; ko jo je zagledal, je z enim očesom zamežal in si pritisnil roko na srce. Pritajen smeh se je oglasil po čolnu; pri tem pa so vsi kazali neko stopnjo občudovanja in dc