Domoznanski oddelek
371
(POPISANI
2008/2009
373.3(497.4 Dornava)
<nV> g
6005461,2
1

(Po) P SANI
COBISS Q
Ltikec; narečno ( vzhodna Slovenija) - pridelek iz čebulnega semena v prvem letu; čebulček: saditi liikec (iz SSKJ)
dr. Špranja Sdlgeča CDt
ornava
IZ VSEBINE:
1.	V VRTINCU DOGAJANJ (dnevi dejavnosti, dogajanja v
šoli...).....................................2
2.	KAJ JE NOVEGA NA PODRUŽNICI?..............4
3.	VONJ PO ZNANJU............................6
4.	RAZGIBANA MLADOST (šport).................8
5.	KAJ PA TI VEŠ O.(ta mesec PLES)...........9
6.	V ŽARIŠČU................................10
0 ljubezni
smo razpravljali naotroškemparlamentu. Ljubezen - čustvo, ki ga ne moremo nadzorovati, je del človeka. Poznamo jo vsi. Ljubezen je, ko te mama stiska k sebi, ko si varen v njenem objemu in ti je lepo. Že kot otrok začutiš ljubezen od vseh in do vseh, ki so s teboj. Rad imaš sošolke, sošolce, rad imaš učitelje, šolo in vse, kar ti je blizu in te osrečuje. Ljubezen se skriva v srcu - je kot majhen biser, ki ga slej ko prej odkriješ. Prava ljubezen sprejme vsakogar in vse, takšnega in takšno, kot je, in ne želi spremeniti nikogar in nič. Tista prava ljubezen pa je ljubezen do fanta ali punce.Imeti partnerja, do katerega gojiš to čustvo, pa je obveza in je tudi velika odgovornost. Ljubezen je torej nekaj, česar ne moreš kupiti, nadzorovati ali ustaviti. Sprejemaj jo takšno kot je, saj je naklonjena tudi tebi.
Sandra, Doroteja, Melanie (3" (Po)pisani lukec
dek jo povabi v čarobni svet, kjer se ji s pomočjo pravljičnih bitij in njenega poguma razkrije skrivnost. Predstava je nastala v koprodukciji otroškega gledališča Potujoča hišica in Mestnega gledališča Ptuj. Po predstavi so učenci 1. in 2. razreda odšli v knjižnico, si jo ogledali in se seznanili s tem, kako in kdaj si lahko izposodijo knjige. Imeli so tudi pravljično urico, ki jo je pripravila ga. knjižničarka Lilijana Klemenčič. Učenci 3- in 4. razreda pa smo odšli v muzej na ptujskem gradu in si ogledali razstavo Maske. Po ogledu pa smo si izdelali masko haloškega kurenta. Na kulturnem dnevu nam je bilo zelo všeč, saj smo si ogledali zanimivo predstavo v obnovljenem gledališču in se z ogledom razstave Maske začeli pripravljati na veseli pustni čas.
Ina Krajnc
Tehniški dan - 4. razred
Otroški parlament je ena izmed možnosti, kjer imamo mladi možnost razpravljati o določenih temah. Kljub temu, da imamo velik tehnološki razvoj in smo v 21. stoletju, sta ljubezen in spolnost še vedno tabu temi. Mladi smo prav zato za letošnjo temo parlamenta izbrali ljubezen in spolnost. Ljubezen označujemo kot močno čustvo - naklonjenost do osebe nasprotnega spola - in ima v našem življenju velik pomen. Otroški parlament je bil na naši šoli izveden 21.januarja. Najprej smo se o ljubezni pogovarjali na razrednih urah, nato pa so predstavniki/predstavnice razredov svoje mnenje, mnenje sošolk in sošolcev na šolskem parlamentu ob plakatu, ki smo ga izdelali, tudi predstavili. Po predstavitvi so imeli možnost razpravljanja in utemeljevanja svojih razmišljanj. Dobra razpravljalka je bila Urša Repič, ki je našo šolo odlično zastopala na medobčinskem parlamentu na Ptuju. Urša se je odlično odrezala tudi tam in izvolili so jo za eno izmed predstavnic ptujskega območja, ki bo naša stališča predstavljala in o njih razpravljala na otroškem parlamentu na državni ravni v Ljubljani. Želimo ji, da naša razmišljanja uspešno zastopa.
Nina Krajnc, Danijela Cvetko in Nina Hojnik
Spoznavali smo elektriko. K nam je prišel elektrikar g. Boris Lajh. Povedal nam je nekaj o elektriki in uporabi le te. Predstavil nam je delovanje stikala, pokazal električni števec ... Nato smo sami delali sklenjene električne kroge in ugotavljali, kdaj žarnica zasveti in kdaj ne. Nekaterim je žarnica takoj zasvetila. Nazadnje je zagorelo vsem. Delali smo več poskusov. Po malici smo se vrnili na delo. Delali smo tudi z didaktičnimi gradniki - ELEKTRIK JUNIOR.Prišli so nas tudi snemat. Spoznali smo, da se z elektriko ne smemo sami igrati, saj je za nas nevarna.
Živa Doberšek
Informativni dan
Smo pred težkimi vprašanji. Kam in kako naprej v šolo? Ali se dločamo pravilno? Smo dovolj stari za izbiro poklica? Želimo to v življenju početi? Nam ne bo žal?
Učenci devetih razredov smo se 13. in 14. februarja udeležili informativnih dni. Podali smo se na ogled šol in predstavitev nadaljnjega izobraževanja. Dobili smo veliko koristnih informacij, ki nam bodo pomagale pri odločitvi. Nekateri so se pozanimali tudi za bivanje v dijaških domovih, v katerih imajo namen bivati v času srednješolskega izobraževanja.
Sintia Tomanič
Nekateri devetošolci so povedali:
Obiskala sem trgovsko in ekonomsko šolo na Ptuju, kjer sem dobila veliko informacij.Informacije mi pri odločitvi niso dosti pomagale, saj sem že tako vedela, da grem na to šolo.
Lucija
Obiskal sem lesarsko šolo v Mariboru. Dobil sem dovolj informacij, ki so mi pomagale pri odločitvi.
Manuel
Kulturni dan 1. - 4. razred
V torek, 3.februarja, smo učenci 1., 2. 3- in 4. razreda imeli kulturni dan. V ptujskem gledališču smo si ogledali predstavo Romane Ercegovič, Travnik čarobne lepote. To je zgodba o prijateljstvu, plemenitosti srca, darov, ki jih imamo, in o tem, kako zelo pomembno je zaupati vase.
Predstava Travnik čarobne lepote pripoveduje o deklici, ki je zelo rada plesala, a jo je posmehovanje otrok tako potrlo, da je povsem izgubila zaupanje vase. Njen prijatelj medve-
Obiskal sem strojno šolo na Ptuju in dobil sem dovolj informacij, ki so mi pomagale pri odločitvi.
Tomaž
Obiskal sem računalniško in strojno šolo na Ptuju. Informacije so mi pri odločitvi zelo pomagale.
Andreas
Obiskala sem gimnazijo na Ptuju.
Sicer sem dobila dovolj informacij, a na mojo odločitev niso vplivale.
Katja
(Po)pisani liikec
Obiskala sem gimnazijo na Ptuju. Informacije na mojo odločitev niso vplivale.
Urša
Obiskal sem Gimnazijo Ptuj. Dobil sem dovolj informacij in pomagale so pri moji odločitvi za nadaljnje šolanje.
Nejc
Obiskala sem oblikovalsko, zdravstveno in kozmetično šolo v Mariboru in biotehniško šolo na Ptuju. Odločila sem se za biotehniško šolo Ptuj, kjer sem dobila veliko pozitivnih informacij, kar je vplivalo na mojo odločitev.
Sandra
Projektno delo Afrika
- črna celina in Republika Gana (obmorska država v zahodni Afriki) Kaj sploh vemo o njej? Nekaj že, ampak učenje medkulturnega dialoga na način komuniciranja z vrstniki iz Gane nam daje možnost drugačnega spoznavanja.
Prvi koraki so narejeni. Učencem šole Bright Academy smo skupaj s pismom poslali paket šolskih potrebščin, ki sta nam ga pomagali sestaviti podjetje Repriza in NKB Maribor.
Sedeti in sanjati, sedeti in brati, sedeti in učiti se o svetu onkraj sveta, tukaj in zdaj - našega sveta težav - sanjati neizmerna obzorja duha, v sanjah dopolnjena, brez verig, svoboden - pomagajte mi! Vsi vi, ki tudi sanjate, pomagajte mi zgraditi svet na novo! Pošiljam vam svoje sanje.
Langston Hughes
Odpravljamo se torej na črno celino.
Nina Krajnc in Nina Hojnik
Kulturni dan
Na naši šoli potekata dva projekta:
1.	Mreža šol 2 - tema projekta: NASILJE
2.	Evropski projekt: NASILJE JE OUT, MI SMO IN
Lanski rezultati ankete, ki smo jo izvajali za pripravo vzgojnega načrta, so pokazali, da je na naši šoli problem predvsem VERBALNO NASILJE. Z namenom, da to izboljšamo, smo
3.	marca 2009 izvedli kulturni dan, ki je bil posvečen predvsem ozaveščanju problema ter iskanju rešitev.
Najprej smo si ogledali predstavo SVET BREZ NASILJA eko-loško-kulturnega društva Za boljši svet, nato pa smo po razredih izvedli delavnice, ki smo jih razdelili v 2 dela:
1. del so vodili zunanji sodelavci - društvo Za boljši svet, v 2. delu pa smo učenci, ustvarjali pod vodstvom učiteljev.
V	1. razredu so se pogovarjali o dobrih in slabih besedah. Podajali so si tudi čudežni klobčič prijateljstva ter skupaj z učenci s Polenšaka poslušali pravljico O zmaju in princu.
V	2. razredu so v prvem delu delavnic poslušali pravljico o deklici Rozi, ki je bila drugačna od drugih deklic. Sledilo je likovno ustvarjanje na to temo.
Učenci 3- razreda so se najprej pogovorili o predstavi, nato so poslušali zgodbo o deklici Metki, ki je v razredu niso marali, ker je napisala najboljši spis.
V	4. razredu je pogovoru o lepih in slabih besedah sledilo računanje.
V	5. razredu so učenci, po pogovoru o verbalnem nasilju, glasbeno ustvarjali, in sicer so napisali, uglasbili in na koncu zapeli himno, ki govori o moči lepih besed in prijateljstvu. Učenci 6. razreda smo se po predstavi in prvem delu delavnic razdelili v novinarske trojke in se odpravili na teren, kjer smo spremljali delo po posameznih razredih.
V	7. razredu so se učenci preizkušali v dramatizaciji in na koncu predstavili verbalno nasilje v družini, šoli, na delovnem mestu, med prijatelji ter ponudili rešitve nepravilnega vedenja.
Učenci 8. razreda so spoznavali nasilje skozi čas in ga predstavili s plakati.
V	9. razredu so nasprotovanje verbalnemu nasilju izkazali z izdelovanjem logotipa - simbola.
Idej jim nikakor ni primanjkovalo.
Učenci in učenke 6. razreda
Utrinek s prireditve ob kulturnem prazniku
Podružnica Polensak
TD POLENŠAK
Naravoslovni dan smo preživeli v Turističnem domu Polen-šak. S pomočjo gospodinj smo spekli prleško gibanico, domači kruh, pojedli gobovo juho z ajdovimi žganci. Dan smo zaključili z glasbo in plesom.
Na Polenšaku deluje Turistično društvo Polenšak. Ker so člani društva zelo aktivni, si zaslužijo, da jih predstavim. Njihova zasluga je, da so ime našega kraja ponesli med ljudi in naredili naš kraj prepoznaven. Predsednik društva je Franc Kukovec.
TD Polenšak je bilo ustanovljeno leta 1963. Prvi sestanek ustanoviteljev je bil kar v gostilni Šegula. Njihova želja je
SPREHOD SKOZI ČAS
FRANC PISANEC BO LETOS DOPOLNIL 80 LET
Živel je polno življenje. Bil je lovec, gasilec, član TD Polenšak, vaški muzikant, sodar. S svojimi idejami je sodeloval pri razvoju domačega kraja.
Letos se učenci 5. razreda podružnice na Polenšaku ukvarjamo s preteklostjo. Spoznavamo življenje nekoč. Zanimajo nas domače jedi, predvsem vsem dobro znana prleška gibanica, domači kruh iz krušne peči, delovni pripomočki in razna orodja. Zanima nas, kako so odraščali ljudje na Polenšaku. Veliko zanimivosti mi je zaupal FRANC PISANEC, ki živi na Polenšaku že 80 let.
Beloglavi mož je med pogovorom večkrat zaplaval z mislimi v preteklost. Potem je med spomini poiskal dogodek, ki je bil že dolgo pozabljen.
Kako dobro, da sem se pogovarjal z njim!
Rodil se je leta 1929 v Polencih. Kot je bilo takrat v navadi, se je tudi on rodil doma. Družina je štela 3 otroke. Otroštvo je potekalo ob igrah in delu. Zanimivo je, da so največkrat igrali igro Človek, ne jezi se. Še večja posebnost pa je, da so si figurice naredili kar sami iz kamenčkov ali iz lesa. Podloga za igro so bila pogosto kar tla. Zelo jih je zabavala tudi igra z mlini. Tudi ostale igrače so izdelovali kar doma; iz materialov, ki so bili pri roki. Rasel je ob starših. Njegova varuška je bila pogosto starejša sestra.
Bil je učenec šole na Polenšaku. Danes je ponosen, da je kljub težkemu življenju redno pisal domače naloge in se dobro učil. Zjutraj je seveda najprej napasel krave, šele potem je bila na vrsti šola.
Pravi, da so razlike z današnjim časom ogromne. Hrano so pridelovali doma. Skromno obleko so kupili, zašili in jo pokrpali. Čevlje je izdelal vaški čevljar. Komaj pa so čakali praznike. Takrat so si privoščili tudi nekaj sladkega, na mizi se je znašlo meso. Glavno pa je bilo, da je bilo na mizi dovolj kruha. Praznovali so cerkvene praznike. Ob paši in kmečkem delu je zrasel v postavnega mladeniča in delavnega moža.
Njegova velika strast so bile gosli. Bil je vaški muzikant in je po opravljenem delu rad zabaval sovaščane. Marsikateri par pa je zaplesal poročni ples ob zvokih njegovih gosli. Vse življenje je ostal in delal na kmetiji v Polencih.
Danes živi v krogu svoje družine. Rad se spominja svoje žene in staršev. Najraje pa bi pozabil na vse, kar je bilo hudega.
Vesel je bil, da je lahko spomine delil z mano.
Tudi jaz sem vesel, g. Franc Pisanec, da sem smel z vami na sprehod skozi Vaše zanimivo življenje.
bila, da na Polenšak privabijo čim več ljudi, da se krajani družijo, da ohranjajo ljudske navade našega kraja. Glavna naloga je ohranitev kulturne dediščine. Prva predsednica društva je bila Mimica Šegula., ki je to funkcijo opravljala kar 23 let. Začetki so bili zelo težki. Toda imeli so močno voljo.
Glavna prireditev je Praznik žetve, kruha in pogač v poletnih mesecih, ko dozori žito in napove, da bo dovolj kruha. Da prireditev uspe, pomaga 270 ljudi. Osnovnih članov je sicer manj, vendar vsi v kraju živijo za to prireditev, zato tudi radi priskočijo na pomoč. Skozi leto se vrstijo še druge aktivnosti društva. Ob naši šoli stoji tudi Turistični dom, kjer so uredili muzej predmetov, ki nas seznanjajo s preteklostjo. Dom krasi velika krušna peč, kjer nastajajo dobrote, znane daleč naokrog.
Vsi vaščani smo ponosni na Polenšak, zato se trudimo ohranjati tudi preteklost.
Polenšak pa je ponosen na ljudi, ki znajo ceniti preteklost in živeti za prihodnost.
SIMONHORVAT
Podružnica Polenšak
PRAVLJIČNE URICE NA POLENŠAKU
TUDI MI PRIDEMO V ŠOLO
NA PODRUŽNICI POLENŠAK POTEKA PROJEKT Z NASLOVOM
»TUDI MI PRIDEMO V ŠOLO«
NAMENJEN JE PREDŠOLSKIM OTROKOM.
Na podružnici Polenšak potekajo pravljične urice. Namenjene so predšolskim otrokom. Naslov projekta »TUDI MI PRIDEMO V ŠOLO« nam sporoča, da se hitro bliža čas, ko bodo malčki prestopili šolski prag. Da bo vstop v šolo prijaznejši, smo jih povabili k pravljičnim uricam. Učijo se poslušati, odgovarjati, plesati, lepiti, risati, barvati, pa še kaj bi se našlo. V tem času smo spoznali tri pravljice.
Muca Copatarica nas je naučila, da moramo pospravljati copatke. Če se tega naučimo, jih ne iščemo, ko gremo k pravljičnim uricam. Izdelali smo RIBO, ki pa potrebuje ogromno copatk. Uboga Biba! Le kdo pospravlja njene copatke? Trije prašički so prav navihani pujski, se pa imajo zelo radi. Stanujejo v skupni hiški. Vsak nekaj postori, pa je življenje lepše. Premagali so celo hudobnega volka.
Rdeča Kapica je deklica, ki ni ubogala mamice, zato je končala z babico v volkovem trebuhu. Vedno pa se najde nekdo, ki je pripravljen pomagati. Tokrat je bil to lovec. Zaplesali smo, izdelali lutko, obljubili, da bomo ubogali mamico. Ugotovili smo tudi, da je v šoli prijetno, zabavno, zanimivo. Res je, da so sedaj z nami še mamice. Drugič bomo že bolj pogumni in bomo mamice pustili doma. Vsak mesec se dobimo popoldan in se družimo dve uri. Pravljične urice so dobro obiskane, otroci jih komaj čakajo.
ZLATKA ZELENIK, učiteljica
OD PŠENICE DO POGAČE
Zanimive predmete, ki so jih nekoč uporabljale naše babice v kuhinji, lahko vidimo v muzeju TD Polenšak. Delovni pripomočki ob žetvi so iz lesa, narejeni v domači delavnici. Seznanjajo nas s preteklostjo in z značilnim življenjem nekoč.
Ne morem si predstavljati, kakšno je bilo življenje nekoč. Nekaj glinenih loncev in par skled. Pred našim kuharskim podvigom so nam pokazali muzej v Turističnem domu Polenšak. Opazoval sem posodo in orodje. Ugotovil sem, da so narejeni iz lesa in gline. Nekateri predmeti so bili zelo zanimivi. Sploh nisem vedel, čemu služijo, kaj bi se dalo z njimi početi. Druge sem poznal, saj jih še vedno uporabljamo doma.
Predstavil vam bom nekaj predmetov iz muzeja: CEPEC ALI ČEPE je orodje, s katerim so mlatiči omlatili snope.
LESENI LOPAR je orodje, s katerim je gospodinja potisnila vzhajan kruh v krušno peč.
NEČKE so plitvo korito, v
katerem so mesili kruh. SLAMJAČA je iz slame izdelana posoda, v kateri je vzhajal kruh.
SITO je naprava iz lesenega oboda in luknjičastega dna, ki je bilo spleteno iz žimnate mreže. Presejali so moko, da je bila čista in zračna.
SRP ima ukrivljeno rezilo, s katerim so žanjice žele žito. VETRNIK je lesena priprava, s katerim z vrtenjem ločijo zrnje od plev.
ŽRMLJE imajo debel kamen, pod katerim je žito. Ko z roko vrtiš kamen, drobiš žito v grobo mleto moko. Dan, ki smo ga preživeli ob spoznavanju starih predmetov in pripravljanju dobrot, je bil zelo zanimiv. Medtem ko se je pekla gibanica in je v slamjački vzhajal kruh, smo zlezli na krušno peč in poslušali pravljico. Ob peči je sedela predica in predla na kolovratu. Počutili smo se, kot da bi čas premaknili za 50 let nazaj. Bilo mi je zelo všeč. Ob polni mizi dobrot smo postali živahni. Ob laktih glasbe Simona in Benjamina smo tudi zaplesali.
BENJAMIN ŠOŠTARIČ
ifVONJ PO ZNANJU
SLOVENŠČINA
16. decembra 2008 so se učenci 8. in 9. razreda udeležili šolskega tekmovanja iz materinščine za bronasto Cankarjevo priznanje. Obvezno čtivo je bila knjiga avtorja Dušana Dima:
DISTORZIJA.
Bronasto Cankarjevo priznanje sta dosegli:
Neli Mavrič iz 8. a in Lea Arnuš iz 9-b.
Čestitamo!
Tekmovanje iz znanja zgodovine
19. decembra 2008 je s pričetkom ob 13.30 po vsej Sloveniji potekalo šolsko tekmovanje iz znanja zgodovine. Učenci so si v pripravah na letošnje tekmovanje iz znanja zgodovine poglobili in obnovili znanje na temo življenje v času Ilirskih provinc.
V času napoleonskih vojn je Napoleon leta 1809 od habsburške monarhije odtrgal jugozahodne dele slovenske dežele in na ozemlju Koroške, Kranjske, Goriške, Trsta, Istre, Dalmacije in Hrvaške južno od Save ustanovil Ilirske province, francoske države z glavnim mestom v Ljubljani. Kratkotrajna francoska vladavina je spremenila davke in izboljšala položaj slovenščine v šolah, fevdalizma pa ni odpravila.
Tekmovanja se je udeležilo 27 učencev.
Bronasto priznanje so osvojili:
Amadeja Čuš,
Timotej Lah,
Nejc Gradišer in Matej Tili.
ČESTITAMO!
Kemija
Kemija ni ravno predmet, ki bi bil med učenci najbolj priljubljen. Je pač za izbrane in ti so se preizkusili na šolskem tekmovanju 26. januarja letos. Tekmovali so učenci 8. in 9- razredov. Bronasto Preglovo priznanje sta osvojila 8. razreda, Matej Tili in Nejc Gradišer; slednji pa se je uvrstil na državno tekmovanje.
Tekmovanja so se udeležili še:
Klemen Lah, Urša Repič, Katja Grabar, Timotej Lah, Blaž Slodnjak, Aljaž Petek in Nejc Pihler.
BRAVO VI, KI SE UKVARJATE S KEMIJO!
FIZIKA
10. februarja se je na šoli odvijalo šolsko tekmovanje iz fizike. S fiziko so se spopadali učenci 8. in 9- razredov. Bronasto Stefanovo priznanje so osvojili:
Nejc Pihler,
Timotej Lah, in Matej Tili.
Tekmovanja so se udeležili še:
Klemen Lah,
Nejc Gradišer,
Lara Šacer,
Aleš Golob,
Blaž Slodnjak,
Urša Repič,
Aljaž Petek in Sintia Tomanič.
Čestitamo!
Nekoliko drugačen način pridobivanja in poglabljanja znanja pa nam ponujajo izbirni predmeti. Tokrat pri izbirnem predmetu turistična vzgoja.
Kar slišim - pozabim, kar vidim - si zapomnim, kar naredim -znam, je bilo naše vodilo pri spoznavanju kulinarike in lotili smo se peke krofov, in sicer ob pomoči znane dornavske kuharice ge. Terezije Ciglar. Če se boste preizkusili v peki krofov, vam prilagamo naslednji recept. 1 kg moke smo dodali 6 rumenjakov, 6 dag margarine, 6 dag kvasa, pol litra mleka, vanili sladkor, malo ruma, limonino lupino in umesili fino kvašeno testo. Sledilo je vzhajanje testa, oblikovanje krofov, ponovno vzhajanje, nato cvrenje in polnjenje z marmelado in ne boste verjeli; vsi so imeli vence ... Mmmmmmmmmm, kako so bili dobri - tudi tiste, ki so se nam ponesrečili, smo pojedli.
Aljoša Mar
Učenci izbirnega predmeta Turistična vzgoja smo na ekskurziji spoznavali BENETKE
Benetke so eno izmed najbolj slikovitih mest Italije, ki leži v laguni na majhnih otokih in med kanali. Znane so po številnih romantičnih mostovih, prelepi arhitekturi, ozkih ulicah, številnih palačah, cerkvah in muzejih. Eno izmed znamenitosti je Canal Grande ali Veliki kanal, ki se vije čez središče Benetk in deli mesto na dvoje.
O tekmovanjih: Doroteja Meško
Na Trgu svetega Marka stoji Bazilika sv. Marka, Campanile in Doževa palača.
Hiše, ki stojijo na lesenih kolih v morju, trgi, polni golobov, mostički, gondole - vse to daje Benetkam pravo romantično vzdušje.
Benetke so kot mesto zares nekaj posebnega. Ko pa se po mestu sprehaja še nešteto krasnih beneških mask, celotno mesto zaživi v druge Benetke.
Doroteja Meško
Vrtec Dornava
V vrtcu smo spoznali pustno masko - kurenta. Prav nič se ga nismo bali. Izdelali smo si tudi kurentovo masko iz papirja. Obiskali so nas tudi »dornavski cigani«. Z njimi smo zaplesali, poslušali pravljico o »cigančku« in se posladkali. Kurenti in druge pustne maske so v deželo priklicali pomlad. Spet so tu prvi znanilci pomladi: zvončki in trobentice. Oblikovali smo jih iz papirja.
d* RAZGIBANA MLADOST
Plavanje
je aktivnost, ki ni vezana na letni čas.
Hura! Brisača, kopalke, vstopnica za notranji bazen in že se predajamo užitkom plavanja.
Učenci 1. triletja se vsako leto udeležijo plavalnega tečaja, kjer se naučijo osnov plavanja, nekateri pa celo začnejo plavati. Še posebej je učenje zanimivo za prvošolce, saj se zelo zabavajo, ko čofotajo po vodi. Učenci 2. razreda svoje znanje nadgrajujejo in tretješolci so na svoje dosežke že lahko upravičeno ponosni, saj so mnogi postali čisto pravi plavalci.
Smučanje
Letos z aktivnostmi na snegu ni bilo težav, saj je bila narava s snežno odejo zelo radodarna. Športni dan na Rogli smo preživeli v pravi zimski idili in kljub neprijaznemu vremenu, uživali. Eni na smučeh, drugi na saneh in tretji kar s hojo po zasneženih poteh. Aha, ogreli smo se v igluju s toplim čajem.
Namizni tenis
6. februarja 2009 je bilo na Ptuju v športni dvorani Mladika medobčinsko tekmovanje v namiznem tenisu, ki ga vsako leto organizira Namiznoteniški klub Ptuj. Našo šolo je zastopal Domnik Masten Toplak, podružnico Polenšak pa Jernej Masten Toplak.
Tekmovalci so bili razdeljeni v tri starostne skupine.
Prva: od 1. do 4. razreda, druga: od 5. do 7. razreda in
tretja, v kateri je tekmoval tudi Dominik, za 8. in 9. razred. Dominik je med dvajsetimi tekmovalci zasedel 4. mesto, njegov brat Jernej, ki je tekmoval v prvi skupini, pa se je uvrstil na tretje. Vseh tekmovalcev je bilo okrog 60 in tekmovanje je bilo pestro. Predvsem v 3. starostni skupini, kjer je tekmovalo 20 tekmovalcev, je bilo potrebno pokazati veliko znanja, ki so rezultat intenzivnih treningov, koncentracije in telesne vzdržljivosti. A je potrebno tudi nekaj sreče. Dominik se je tekmovanja letos udeležil prvič, a žal so mu prva tri mesta za las spodletela. Jernej Masten Toplak je bil v 1. starostni skupini tretji. Iskrene čestitke obema.
sf KAJ PA TI VEŠ O...?
Tokrat plešemo.
Učenci in učenke 9. razreda smo že v popolnih pripravah na, nam zelo pomemben dogodek, valeto. K začetku priprav vsekakor sodijo plesne vaje in to je bil dovolj velik razlog, da smo se lotili spoznavanja plesa.
KAJ JE PLES?
O plesu, ki je star toliko kot človeštvo, lahko trdimo, da je del človeške kulture. Že od davnine so ljudje svoje hrepenenje, žalost, veselje,... izražali s petjem, glasbo in plesom. Danes ni nič drugače in učenci naše šole marsikateri trenutek izrabimo za gibanje v ritmu; nekateri pod vodstvom, drugi pa kar tako-za sprostitev.
Kaj vse smo našli na šoli? Balet, folkloro, mažoretke, hip hop in jumpstyl.
Devetošolci smo že spoznali prve plesne korake angleškega valčka, čačača nam tudi kar gre, z disko plesom nimamo nobenih težav, tango - ta pa je trd oreh.
DRUŽABNI PLES - TANGO
Tango je urbani družabni ples v paru. Plesalca ga večinoma plešeta v objemu. Izvira iz mest:
Buenos Aires v Argentini ter Montevidea v Urugvaju. Danes ga plešejo kot standardni ples v vseh predelih sveta. V posameznih državah ga zaradi manjših prilagoditev imenujejo po svoje, kot na primer finski tango in japonski tango. Koren besede je latinski “tangere”, kar pomeni dotikati se; drugi njegov izvor iščejo v afriških izrazih za boben.
Na plesnih vajah smo poskusili. Za uvod smo si ogledali nastop plesnega para plesne šole Samba. Par nas je s svojim nastopom prevzel. Vse je bilo v stilu; drža, gibi, obleka, pričeska ...
Šli smo na delo. Kar zahtevna stvar. No ja, te osnovne korake bomo pa ja zmogli.
Urša Repič in Minea Kristovič
RAZMIŠLJANJE DEVETOŠOLKE O PLESU
Zelo raaada pleeešem. Za ples so me navdušili starši in lahko rečem, da sem z njim tudi odraščala.. Velikokrat se udeležim prireditev ali praznovanj, kjer je ples obvezni del. Najraje imam ples v paru - ta mi nudi popolno sprostitev.
Všeč mi je tudi ples v maskah, saj me v maski nihče ne prepozna in si lahko privoščim marsikaj.
Ker me ples zelo veseli, bom tango podrobneje spoznavala v kakšni plesni šoli, ko bom odrasla.
Sintia Tomanič
d\ ZARISCU
PUST - FAŠENK PO DORNAVSKO
Pustni čas je poseben čas v letu. Pri nas, na Ptujskem polju, seveda tudi v Dornavi, vsako leto poteka tradicionalni karneval, imenovan Fašenk po Dornavsko. V našem fašenku nastopa veliko zanimivih mask, takih tradicionalnih in tudi sodobnih.
Kurenti, orači in ruša so maske, ki po starem ljudskem izročilu predstavljajo duhove rasti in rodovitnosti.
Kurent, najbolj znana maska na našem območju, predstavlja demonski lik. Je najlepša, na čase strah vzbujajoča maska. Kurenti s plesom in glasnim zvonjenjem odganjajo zimo. Za kurenta so še poseben ponos robci iz blaga, ki mu jih okoli pasu zavežejo dekleta.
Rusa - brez nje ni fašenka. Vodi jo gonjač, ki se huduje in vihti bič, saj je ta žival muhasta. Hlasta s svojo majhno glavo in brca z zadnjimi nogami. Gonjač jo vodi od hiše do
hiše, ima jo naprodaj, zato je povsod mnogo barantanja. Rusa pomeni zdravje v družini.
O oračih
Del pusta je tudi pokanje bičev, škripanje pluga in dir »konjev«. Po zapisih in fotografijah je prva skupina oračev v vasi Dornava delovala že leta 1963. Skupina, ki deluje danes v okviru TED Liikari, pa je se je prvič zbrala za udeležbo na prvem Fašenku po dornavsko leta 1996. Skupino sestavljata dva ali trije pari konjev - to so moški v belih srajcah, črnih telovnikih, predpasniku in pisano ruto okrog ramen. Na glavi imajo okrašen klobuk. Vlečejo plug, okrašen s smreko in rožami. Orač ali plužar je korant, konje pa poganja bičar ali pokač.
Pobirač pobira darove, ki mu jih dajejo gospodinje, ko na njihovih dvoriščih simbolično zaorjejo, zapojejo in jim zaželijo dobro letino.
Cigani so ena izmed značilnosti naše vasi in postajajo prepoznavni po celi Sloveniji in tudi izven naših meja. Vsako leto jih je več, starih in mladih. To masko je med nas vpeljala ga. Marjeta Peteršič; skupino ciganov vodi ga. Anica Slodnjak.
Lukarica, lukar sicer ni pustni lik, vendar noben Fašenk po dornavsko ne gre mimo njih - kaj še, one so glavne.
Vsem pustnim likom se na veliko veselje starejših zelo radi pridružimo tudi učenci naše šole.
Med sodobnimi maskami je letos v karnevalu korakala naša Biba.
Melanie Golob
Qfm
Novinarstvo - oblikovanje - svetovanje
Zmagoslav Šalamun, s.p.,
Pri ustvarjanjuC^smo sodelovali: Sandra Šoštarič, Sintia Tomanič, Nina Hojnik,Brigita Jevšenak, Nina Krajnc, Danijela Cvetko, Špela Bratuša, Blaž Kukovec, Melanie Golob, Valentina Rojht, Ines Prejac, Doroteja Meško, Živa Doberšek, Jernej Orovič, Rebeka Visenjak, Aleksandra Korpič, Urša Repič, Ina Krajnc, Minea Kristovič, Nejc Gradišer, Timotej Lah, Blaž Slodnjak, Sanja Florjanič.
Lektorici: Irena Vesenjak in Nataša Ivančič Ropič
Mentorica: Majda Anzelc
Natisnjeno v 350 izvodih
Tiskamo kar v šoli
Marec, 2009
Di
ijaDKCI.
roga mamicci^
(iDm le na priredlev °b
maleriinbLem anevu^ li Lo v sre io^, marca DOO^ oMD uri v šolsk avli
v Ijudno valljem!
Program bmo pripravil
oiroci iz vrtca m učena IZ 0$Dornava
Nova KBM d d
Novinarstvo - oblikovanje - svetovanje
Zmagoslav Šalamun, s.p.,
Biš 61, 2254 Trnovska vas
REPKOM ATERI AL
mm
AVTOSERVIS AVTOLIČARSTVO AVTOKLEPARSTVO SLODNJAK Miroslav s.p.
Dornava 24 2252 Dornava
Tel.: 02 755 25 31 / 041 755 253 Nudimo vam:
-	avtoličarska in avtokleparska dela za osebna in tovorna vozila,
-	popravilo po toči,
-	menjava vseh vrst avto stekel,
-	poliranje vozil,
-	mešanje avto lakov,
-	popravila vozil za vse zavarovalnice.
SE PRIPOROČAMO!


Občina Dornava
~	(Pojpisani liikec