GLAS TKLKPHONKVcHel^a 3-124 J No. 24. — Stev. 24. List slovenskih delavcev v Ameriki. ★ CTTATHJE OPOZARJAMO, da pravočasno obnov« naročnino. S tem nam bosta mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poskuanjo. K,Ur<* - 8er—S Cl— Mmitcr September žit, n»3 mt the Fort Offle« U New ¥#rk. N. ander Art of (^reM «f March Srd, 1879 NEW YORK, MONDAY, JANUARY 30, 1939 -PONEDELJEK, 30. JANUARJA^ 1939 ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK * *~ — ~ j Volume XLVII. — Letnik XLV11. HITLER BO S SVOJIM GOVOROM PRESENETIL S VET Republikanska vlada se umika NEMČIJA JE POSLALA VEC DIVIZIJ V JUŽNI DEL KOROŠKE - NAJBRŽ BO POMAGALA MUSSOLINIJU Hitler bo na svet stavil še mnogo več zahtev. — Nemškim zahtevam mora biti ustreženo. — Nemčija jih je pripravljena izsiliti tudi z vojno. — Največja kriza bo v Sredozemlju. BERLIN. Nemčija, 29. januarja. — Z oziroma na tako napeto pričakovani Hitlerjev govor v ponedeljek pred nemškim državnim zborom je vla-dn i svetnik in okrajni nacijski voditelj v Kolinu Josip Grohe napovedal novo krizo, ko je rekel, da ima Nemčija še mnogo več zahtev in da bo Nemčija te zahteve, ako ji bodo odklonjene, sama dosegla, če treba tudi z vojno. To naznanilo je Grohe podal na velikem nacij-skem zborovanju na kolinskem vseučilišču in njegovi izjavi se je pridružil nacijski voditelj Knick-mann, ki je rekel, da ga veseli, da je bilo sklicano to zborovanje "pred pričetko.m velikih Hitlerjevih odločitev." * Kake so te odločitve, je seveda velika vladna tajnost, toda nemško časopisje že opozarja angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina, da Nemčija leta 1939 ni več Nemčija iz leta 1933. Nemško časopisje naslanja svoja domnevanja glede Hitlerjeve odločitve na Hitlerjevo izjavo ob Novem letu in na navodila, ki sta jih dala Hitler in von Ribbentrop nemškim generalom, admiralom in drugim visokim častnikom. Poleg tega pa so zadnje dni prišli še drugi važni politični dogodki — Barcelona je padla, vrtanji minister Joachim von Ribbentrop je šel v Varšavo in madžarski in čehoslovaški vnanji minister sta obiskala Berlin. Iz tega politični opazovalci sklepajo, da je Nemčija za sedaj vsako prodiranje proti vzhodu opustila in da se sedaj pripravlja na važno vlogo na za-padu ter bo podpirala Mussolini j a v njegovih zahtevah v Sredozemlju, vsled česar bo najbrže razdeljena Afrika in bo Nemčija dobila izgubljene kolonije. Medtem ko svet še vedno govori o sredozemski krizi, govore Nemci o afriški krizi. Z ozirom na poročila, da je Nemčija poslala na Koroško več svojih divizij, je mogoče sklepati, da bo prišlo do velikih dogodkov v marcu. Nemčija bo ponovila svojo politično taktiko lanskega leta in pričakuje, da bodo demokratske države dovolj razumne, da bodo ustregle "pravičnim" zahtevam totalitarnih držav brez vojne. Vse uspehe, ki smo jih dosegli po revoluciji," je rekel Grohe, **je bilo mogoče doseči, ker je s pomočjo narodno socijalistiČnega gibanja in napadalnih čet nemški narod postal narod junakov, narod časti in narod mož, na katere se more fuehrer zanesti.** BERLIN, Nemčija, 30. januarja. — Pol jedel jski minister Richard Walter Darre je slikal Združene države kot deželo, kjer sredi preobilice stradajo miljoni ljudi. Pri otvoritvi letnega poljedeljskega velesejma je rekel Darre nemškim kmetom, da je v trgovinah v Združenih državah mogoče vse dobiti, da pa trpi pomanjkanje 10,000,000 nezaposlenih s svojimi družinaimi. Rekel je, da narodni socijalizem smatra za boljše, da je narod obvarovan lakote, kot pa da bi bil v takem položaju. * In svoj govor je zaključil z besedam: "Ce smo dobili Avstrijo in sudfetsko pokrajino, s tem še dolgo nismo nasičeni. Ravno nasprotno: nemški narod je mnenja, da je šele pričel vstajati NEMČIJA HOČE DENAR, NE PA TERITORIJA Hitler hoče imeti denar na Wall St. in v Londonu. — Zahteval bo vrnitev vojne odškodnine. BAZE L, Švica, 2!). jan. — Kauder Ilitler bo jutri v slojem govoru v nemškem držav neiii zboru svetu vrgel izzivalno rokavico ter l>o jasno jtove-dal, da zahteva sedaj Nemčija denar, ne pa evropske zemlje. X'\x)j načrt je v sredo razložil 1!M) častnikom reichs-welira v novi državni palači in jam povedal, o čem bo govoril v državnem zboru. Oni, ki so ga slišali, nimajo ni kake ga dvoma o tem, da je Hitler vrgel svoje oči na Afriko in na •vreče zlata na Wall Streetu iu 'M Londonu. Med drugim je častnikom baje rekel naslednje: "Nočem vojne; imeti hočem samo vse ono, kar po pravici gre nemškemu narodu. In dokler nemški narod ne dobi, kar mu j>o pravici gre, ne bo noben nemški vojak napravil niti enega koraka čez mejo dežele. "Preti Monakovem sem izjavil, da Nemčija nima nika-kili teritorjalnih zahtev v Ev ropi in 'v resnici, ta trenutek .ne morem vedeti, kateri kos Evrope bi zahtevali, toda rečem, da ste bili tako Nemčija kot Italija osleparjeni, ko so se delile dobrine sveta." In z visokim glasom je zakričal : "In iz tega razloga mora priti do te razdelitve!" LONDON, Anglija, 29. jan. — Ozračje na borzi je zelo raz burjeno, ker prihajajo vznemirjajoča poročila o dramatičnih dogodkih v Evropi. Kot poroča list "Financial Times", Hitler v svojem govoru v državnem zl>oru v ponedeljek ne bo zahteval samo, da so Nemčiji vrnjene vse biv še njene kolonije, temveč tudi ves denar, ki ga je Nemčija i*> versaillslci miro\ni pogodb: plačala kot vojno odškodnino raznim državam — okroglo 10 miljard dolarjev. DRUŽINA ŠESTIH OSEB ZGORELA CINCINNATI, Oldo, 29. januarja. — Družina 32 letnega Everett a Frosta je stanovala v mali hišici v bližini tega mesta. Ponoči je iz neznanega vzroka izbruhnil požar. Zjutraj so našli na pogorišču šest zoglenelih trupel: — Frosta, njegove žene in njunih šesto Francija v dogle-dnem času zapletena v kako vojno, kajti ipo nevtralni postavi bo takoj naiožen embargo na aeroplane za Francijo. Od Združenih držav moro kupovati aeroplane in vojni materijal vsaka država, ki ni v vojni. Zato pa po nevtralno-stni postavi iz Amerike ne more dobiti orožja nobena stranka na Španskem in tudi ne Kitajska, ne Jai>onska. RELIEFNA PREDLOGA BO VRNJENAZBORNICI WASHINGTON, D. C., 29. jan. Predloga glede 750,000,000 dolarjev namenjih v relief, bo vrnjena poslanski zbornici, kjer bodo voditelji odločili, če naj bo -sprejeta v takšni obliki kot jo je sprejel senat ali naj ibo pa izročena posebni konferenci, sestoječi iz nekaterih senatorjev in. kongresni kov. ZDRAVNIK ZASTRUPIL SVOJO ŽENO TUCUMCARI, New Mexico, 28. jam. — Danes je bil spo-znan krivim umora po prvem redu znani zdravnik dr. John 11. Sanford. Državno pravdni-štvo mu je dokazalo, da je meseca junija lanskega leta zastrupil -svojo 47 letno ženo. Zaljubljen je bil v neko 29 letno natakarico, in žena je prišla temu razmerju na sled. Zdravnik l>o obsojen na smrt. V RIBBENTROP NI V VARŠAVI POSEBNO VSPEL Poljske ni mogel pridobiti za os Rhn-Berlin. Poljska je odklonila zvezo proti komunistom. V A RS A V A, PoTjska ,29. januarja. — Nemški vnanji minister Joachim von Ribbentrop se je po kratkem in neuspešnem obisku v Varšavi vrnil v Berlin s prepričanjem, da Poljaki, (navzlic svoji želji, da ostanejo v dobrih od noša jih z Nemčijo, niso pripravljeni žrtmovati neodvisnosti svoje vnanje politike ali pa svoje zveze s Francijo in Romunsko. Iziti von Ribbeutropovega razgovora z vnanjim ministrom Beokom je približno naslednji : 1. Sporazumela sta se, da leta 1934 sklenjena nenapa-dalna pogodba, ki je veljavna še za pet let, ostane kot podlaga neniško-ipol jskih odnoša-jev. Toda ni je mogoče vpo rabi jati kot sredstvo nemškega "di v mednarodni CIVILNO PREBIVALSTVO NA BEGU PROTI FRANCOSKI MEJI BARCELONA, Španska, 29. januarja. — Armade generala Franca naglo obkrožujejo trikot v Kataloniji, kamor se je umaknila republikanska armada, ter hočejo zadati republikancem smrtni u-darec. namitizma'' |K>liti'ki. 2. Polj-ka se nc bo pridružila zvezi proti komunizmu. Na drugi ,strani pa bo poljsko-rusko sodelovanje omejeno na povečanje trgovskih odnoša-jev. .'i Nemčija ne bo skušala OTROKA ZAPRLA V K0K0ŠNJAK 6-letno dekletce je zmrznilo. — Stariša se bosta morala zagovarjati zastran uboja. — Aretirana sta bila po pogrebu. ITHACA, N. Y.. 28. jan. — Danes so pokopali tukaj petletno Mart h o Kearney. Ko sta se njen oče in mati vračala s pogreba, so ju oblasti a-retirale. Z otrokom sta namreč nečloveško ravnala in slednjič tudi povzročila njegovo smrt. Sosedje bodo pričali, da je 351etni farmei Obrambna črta pred novo republikansko prestolico Gerono se je zdrobila in fašisti so zasedli Macino Vi'laseca, ki se nahaja samo 25 milj od francoske meje. Fašisti so tudi zavzeli Are-nvs del Mar ob cesti, ki pelje v Gerono. Fašisti zasledujejo republikansko armado, ki je nekoč štela 300,000 vojakov. Fašisti poročajo, da se bežeči republikanci niti ne branijo in da je po nekaterih krajih razdalja med bežečo republikansko in prodirajočo fašistično armado od 10 do 20 milj. Nova bojna črta je znatno sakrčena in znaša komaj 85 milj. V Barceloni je bil razglašen preki sod in 'vi mestu je zavladal red. Fašistične bojne ladje so priplue v barcelonsko pri sta n i-Kearaev:sce- PERPIGNAN, Francija, 2!). Največje p re se J. R.________, . otroka strahovito pretepal in I ga večkrat žgral z razbeljenim' januarja. Ztl™in" j Ijevanje v zgodovini je sedaj Višek barbarstva je bil pa' v tegu, ko prihaja «ia franco-dosežen prejšnji teden. Bil jo , sko mejo na tisoče prestraše-hud mraz, in toplomer je ka- 1 nili in sestradanih španskih zal par stopinj pod ničlo. Far- beguncev, ki beže pred fašisti-_ . . mer ju iu njegovi ženi so se eno armado, pre,neniti sedanjega tališča|^nii|ile kokoši v kokošnjaku.l Nekateri so bili na potu že Gdanska, ah Memeia in ne bojPrenoKia ,sta jih v hišo, pet-!nad en teden, ko so morali na-podpirala pan ukrajinskega gi- ietno Martho sta pa zaprla v glo zapustiti svoje domove, ko banja. 4. Poljska se ne bo pridružila osi Rim-Berlin, toda tudi ne l>o dala svoje popolne pod-jK»re osi London-Pariz. 5. V bodoče ne bo nikakega nastopa, ki bi kalil poljsko -nemške od noša je, kot je bila deportacija poljskih Židov iz Nemčije. Poljska bo tudi v bodoče nadaljevala svojo politiko dobro sosede in ne bo nrezpogojno obljubila popolne nevtralnosti v slučaju evrqpske vojne. Ribbentropov obisk ni imel za posledico ni kake izpremem-be v evropskem političnem položaju. V Varšavi je pustil \\se stvari tako, kakor so bile po razgovoru med Hitlerjem in Beckom v Berchtesgadenu. Von Ribbentrop je ibil v Varšavi iskreno in prisrčno sprejet, toda strogo v Okvirju uradnega obi-ika. Poljaki pa so mnogo manj izražali svoje prijateljske občutke, kot pa nemški gost. Poljsko uradno poročilo pravi, da sta von Ribbentrop in Beck obravnavala mednarodni položaj in da sta se prepričala, da sodelovanje obeh držav zadnjih pet let ni samo pripomoglo k izboljšanju medsebojnih od noša je v, temveč je tudi mnogo prispevalo k splošnemu pomirjen ju Evrope. Pred svojim odhodom je v. kokošnjak. Zjutraj je bilo de- je bil odpor republikance ar kletce .mrtvo. Zmrznilo je. Nt- made nenadoma zdrobljen, človeška stariša se bosta mora . Francoska obmejna straža la zagovarjati zaradi uboja.' dovoljuje prehod čez mejo ci-rtegne ju doleteti kazen od 1'^vilnemu prebivalstvu, toda do 20 let ječe. POŽAR V MEDNARODNI NASELBINI ŠANGHAJ, Kitajska, 30. januarja. — V tukajšnji mednarodni naselbini je izbruhnil požar ter uničil nad petsto lr sen i h koč. Nad štiritisoč, oseb je brez strehe. Ribbentrop časnikarskim poročevalcem rekel, da je seda^ prijateljevo med Polj-ko in Nemčijo močnejše, kot kdaj poprej, tla pa je Poljska nasprotna ravno tako komunizmu, kot komunizmu nasprotnim državam in da se zaradi tega ne more popolnoma pridružiti nobeni strani. Poljska javnost pa se mno-jjo bolj zanima za položaj na frvpanskein, kot pa za von Rib-bentropov obisk in se zaveda, da bo državljanska vojna zavzela mnogo večji obseg in da pri tem Poljska ne bo mogla stati ob strani. 800 dezerterjev je bilo pognanih na^aj na Špansko. Reke beguncev prihajajo v Burg Madame, Le Perthus, Prats de Molo, Port Vemes, Pui-cerda, Cerberes in druge kraje ob meji. Obmejne oblasti so odstranile verige čez ceste v Pirenejih, da puste beguncem prihajati čez mejo v Francijo. Med jokom, da so bili slednjič rešeni, so stari možje, žene in otroci objemali francoske rojake. Mnogi ko so prišli čez mejo, utrujeni popadali po tleh ob zidovih, da so se za-varo»vjali preti mrzlo burjo. — Preveč so izmučeni, da bi jedli, ^preveč lačni, da bi spali. Nekateri pa so grabili i>onu-reni jim kruh in ga naglo pogoltnili, kajti jedli že niso najmanj dva dni. Nekatere matere so nosile s seboj otroke, 'ki so bili rojeni na potu ko je iz daljave bilo slišati grmenje topov in so ae-roplani metali bombe okoli njih. To &o večinoma mlada katalanska, prezgodaj dozorela dekleta, zavite v cunje, ki so oškropljene s zmrzenim Matom. ■eCZR KX BQ0 N«w Tori GLAS NARODA Owned and Publlabed toy BLUVBN1C WJtlJHHIWQ COMPANY (A Corpora t loo) Vrmnk gakhjr. Ptiiint J. Lauatia, He«. Mac* of liualueaa id Uw eorporatloa ud a4dre—e» of above officers: S1« WENT 18th STKEKT NKW YOKfti. N. Y. Monday, January 30, ! 939 SLOVENE (YUGOSLAV? DAILY 46th Year 1H8I1U) IVERI DAT EXCEPT 8UNOAXS AJN'D HOLIDAYS Advert isemeo t an Asreeaient Sa (*lo teto velja llat la KaaaJc ...... Km pol leta ........ X* M rt lata ........ aa Aawrlko ........Hoc Za New Turk sa celo leto . . $7 00 Ea pol ;eta ................S3.ro Za luoK-mstru a* celo leto .. 97.>U Za ro vzeli sedaj na piko delavsko tajuieo Miss Perkins. Proti nji je posebno ostro nastopil Thoma*, republikanski 'kongres ni k rz države New Jersey. V stavki pristaniških dela vice v na zapadni oliali se je z vnemo dej*! voval delavski voditelj Harry Bridges, ki ni ameriški državljan, ampak se mudi v Združenih državah I«* rta obrsku. Že park rat so sei|»ojavilc zahteve, da je treba Bridgesa doporti rat i, Perkinsova je pa mimuja, da ni zakrivil ničesar, 4car ibi upravičilo njegovo dcpoitacijo. Vdedtcga se je |*>javila gonja proti nji, češ da poslu-je delavski urad pristransko in da njegova načeiniea simpa tizira s 'komunisti in raznimi drugimi radikalni. Ako Im» Thoma>ovia obveljala, 1m> podvrženo u rado vanje Perkinsove temeljiti kongresni preiskavi. Kdor pozna Perkinsovo in njeno uradovtrfrje, ve, da siji tak«* preiskave ni treba bati. Rit v 110 nasprotno — pozdravila o bo z veseljem. Preiskava Im» najbrž razkrita marsikaj, kjir ne bo vrglo posebno lepe luči na njene nasprotnike. DALAD1ER V AFRIKI mani ki vsi so bili sprva zelo začudeni, K»zneje pa seveda tudi ogorčeni, 'ker je bila pred cerkvijo postavljena strada, ki je feiihranila pristop le [M>lnoe-uicam uiusliniaiioai in pravoslavnim. Sklicevanj«- na stare lepe obira.)«- ni zaleglo in od župnika postavljeni .stražarji nvo pustili v ceilce v uiti ene-ga iiHisliinaflia ali -pravosiaveil. Tm d i piavoslavni in muslimanski možje, ki imajo katoličanke za /a-ne, niso smeli spremljati svojih žena k polnoefislci. T:« m navadna st?*o«r<*st katoliškega župnišča bo imela, kakor poroča beograjsko "Vreme" .slabe posledice jn utegne pokvariti d«."-« danj- lepo vza 3 • • • • Zgaga o PIMSN KŠKN KM POM KM BUSEDE ko se je mudil franeo-ki min. pred.-Jednik Daladier v Tunizu (Afrika) so mu priredili velike vojaške parade. Slika nam kaže skupiuo domačinov, ki opazujejo tanke. Iz Jugoslavije "ZLATE SRAJCE" V MEHIKI Kakor |*»ročajo nekateri listi iz Mehike, pripravljajo mehikanske "zlate srajce" (delničarska organizacija po zgl. -du podobnih organizacij v drugih državah) velike nemire \ državi. Predsed. Mehike, Carde " is. je izdal odredbe za izjem ne ukrepe, da prepreči izgrede. V vseh }>okrajinal, kjer iina.io '4 zla te srajce" vpliv, so razmeščeni oddefki vojaštva, «la v ka-!i zatro morebiten upor. Po cenitvah nekaterih poznavalcev imajo "zlate sraj ce ' v državi \rera Cruz okoli 1(),ar FMAMO NOV F, I 'RhXll i KI >NK ZKM UJ K-VIDK: Velik pregleden zemljevid JUGOSLAVIJE njem so označene poleg mest tudi večje slovanske vasi) »taiie $ 1.— Manjši zefihljcvid JUGOSLAVIJE stane 25c Ženilijevi«I jugoslovanskih BANOVIN stane :25c Zemljevid — CELEGA SVETA Knjiga, obsegajoča 48 str., seznam večjih mest s številom prebivali'v. Stane 50c SLOVENIC PUBLISHING CO, * IMfi West Iftth Street New York Ka $ 1I.45 * 4.75 $ 7.01) |11.(M) r,o Utl^.tllMHll, POZOR! Rojake opozarjamo, da lah-o, ko naročijo posamezne ko-nade Slo vensko- Amerikanske- Din. 300 Din. 500 l>iu. 1000 Dlu. -nmt V Italijo: Za $ «.30 $ 12.— « iS.— $ 57.— $112.00 »167.— Lir 100 Ur 200 Uta 600 Lir 1000 Lir 2000 Lir 3000 KER HE GENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CE NE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Zrn liplstilo vetjih zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali Urah. davaljajaaa to MJto pacoK NUJNA NAKAZILA IZVBSU-AJBMO PO CABLB LETTER ZA PRISTOJBINO fl— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) Hi W.IMflT^ NEW YORK Pes je rešil tri življenja. O tem poroea jo zagrebški listi: Pri Vnkovaru, kjer se izliva Vuka v l>uiiav, se je oili-irrala razburljiva tragedija, k;it«'i«» žrtev j<- postal državni lojrar Savo (irujieie, ore a Ln sta zamudila na hro l, ki je poslednji«" prepeljal potnike ob štirih popoldne. Podala sta .se torej v i^ stilno Milana Rakiea, da bi prenoella. Tu sta našla iro-/>larja Sava (Jrujdira, ki se je ravno odpravljal i. gostili i iearj eni v Vukovar, ca\ koder sta nameravala druiro jutro kreniiti na lov v Dalj. Rakie je predlagal lovcema, da bi se ž njim in i^o-t iI-niearjeni prepeljala eez Ihinav v navadnem ribiškem <"olnu. Lovca r^ta pristala, vsa eetvo-riea s<* j^* podala v roln, prise drl je ^e Rakieev hlafH^v Miha, ki naj bi >e p<» prevozu -nom vrinil domov. In š»- e hreua. Tu pa je naenkrat pljusknil eezenj moean val. ('oln se je prevrnil in v trenutku se je vsa petorica znašla v hladnih valovih Donava. Vpili so na [»omoe. Hlapce Miha. ki epodar se je takisto prijel psa 7.a rep, driij^o roko pa je i'/.proži I proti Rakiieii, ki se je že prieel popta^ljati, ker mu je zanuli mraza pri plavanju *> din in dal upnikom menice,-ki s" bile plačane, se je zbrala v Splitu večina upnikov, ki so imeli skupni sestanek. Na tem sestanku s<: sklenili, da o-vaH.OOO din. Xa po«l-lairi te «»\"a< I be je hit živo ji n I*.»povič ar«*tiran in izročen sodišču. Namesto pred oltar — v ječo. 2."»-letni vdovtnr Mato Šušljek se j«- kmalu po smrti svoje žene odlonil, da se bo vnovič poročil z dekletom Dragico lirlek iz Rapušniškega brda pri Bje-lovaiu. Ko se je z dokletom in njenimi stariši iK>govoril, se je v družbi ovojih znancev ve-»sel vračal proti domu. V vasi je »reeal skupino fantov, med katerimi je bil tudi Slavko Vuk. Vse je povatbil v »svojo lii'šo tla jih pogosti.. Povedal jim je, da se bo drugi dan po-ročiL. Kmalu je pa prišlo v hiši med Sušljakum in Vuk oni <1«» prepira, iz katerega si* je izcimil pretep, v katerem so imele glavno vilogo gorja<» se precej pozno. 10-letna hčerka je prva stopila v s«.bo in |>n'klicala mater, ki s« pa ni odzvala. '(hI gro%e je kliknila, ko je našla svojo ma-ter oIm*šcho ma oknu. Nenavaden ukrep proti idilični verski strpljivo-sti. V raznih krajih živijo prebivalci različnih veroizpovedi v najlepši vzajemnosti iu niso miki primeri, da gradijo pravoslavni džamije muslimanom, muslimani pa pomagajo pri graditvi pravoslavnim. Tudi pravoslavni im katoliki ter pri-padniki vseh veroizpovedi .se v ■mnogih krajih odli'ku je jov z idilično versko strpljivostjo in skupaj v najlepši slogi praznujejo največje praznike raznih cerkva. Tako j«1 bilo letos tudi v Sau kom Mostu, kjer je bil vsako leto najlepši primer vzajemnosti prebivalstva in verske strpljenosti o božiču, ko so katoliki prirejali svoje polm>čnice. Tudi letos ko prišli k polnočnicam v velikem Številu pravoslavni in mnsli- Profesorji veljajo za pamet ne ljudi, pa «o v marsikaterem oziru fl»reveč natančni in skušajo iz pod hi t L, kar je že od nekdaj v veljavi. Te v-eli predpisih tajnega in skrbno pripravljenega glasovanja in Žarko je bil zaporedoma izvoljen že dokaj let za kneza. Zdaj .so bile -pet napo-vedane volitve, a njegov skn Peter se je zaljubil v hčerko poglavarja neke druge ciganske rodbine, ki je imela že več let veliko ambicijo, da bi se |M»lastila knežje časti. Peter je svojega očeta Žarka obvestil o svoji ljubezni, oče jr> }»il z njegovo izvoljenko zadovoljen, nikakor >pa ni hotel pristati na to, da bi odstopil 'kandidaturo ciganskega kneza v korist svojT-NIKOV DOBE DELO PRI: I) V C II V II A T M WEST '58th STREET THIRD FLOOR NEW YORK CITY ADVERTISE IN ' ' GLAS NARODA1 je upnike za 750,000 din. Po-1pa ms,«ec dni. Obe sestri sta povič je odprl svojo krznarsko«bili aretirani in izročeni sodi-delavnico pred tremi leti. Bi-UCn. ArO AKO \'A\>Ktž AVATK OmSKATI S V K T O V \ O RAZSTAVO, VAM-JK TA ^miLN JI>_> _Ki > M JH»-UNO. IMlfUPffj.iv _ - r & •JL<0 .t® Z^ZrVfi OGROMNOST SVETOVNE RAZSTAVf V NEW V0«U 10 SltHER-NECA PRESENETILA v Izšel je Slovensko-Amerikanski KOLEDAR 1939 POVESTI ZGODOVINA HUMOR ZEMLJEPISJE GOSPODINJSTVO NARAVOSLOVJE RAZNOTEROSTI NAVODILA Jfr 9 poUnino Ne zamudite te prilike! Kljub njegovim trditvam In dokazom je pa — skoro bi rekel, — več dvonožnih nego št: rinogatih in uliatili živali, in če komu iznenada prileti krepka ipreko ušes, m vidi samo peterih solne, pač pa tudi luno in zvezde in razne druge kon-stelaeije nebeške. Navzlic profesorjevim morebitnim protidokazom, sem videl že dosti možatih žensk, poznam moške, ki imajo žensko dušo in A^ztrepetam ol» novici, ki je strela iz ja-snega neba. Smili se n>i uboga zapeljana ptieika, ki jo je zverinski ženin pusttl tik pred poroko na cedilu, In 'sočustvujem z ubogo paro, ki dela in si prizadeva, pa ne more nikamor no-prej. Občudujem lisjaka, kako zna ooiganiti neprevidnega kalina. Pomilujeni zakonskega moža, ki se pozno j>onoči vrne oo-mov in stopica po jajcih, da bi ne prebudili svoje sitne ženice. Na marsil-vterem banketi: sem se že čudil žolnam s kravjimi želodci. Po newyorskih nlicah polže-' va hoja ni priporočljiva, in cb pogledu na teleta, ki buli v nova vrata, se moram nehote nasmehniti. Duša mi poskakuje ob zvonč-kljanju ženskega smeha, in mrak mn. leže na čelo, če ne morem pri pisanju iskrenega pisma pomočiti peresa v srčno kri. Je že tako na tem -svetu, da žive nekateri pa oberštajor-skrm .blatu, večno deževje je inorilfi koprivjasto obleko na na>ih izmučenih telwih in «mI «"i't»' s t j<- neprodano dvigala snpariea ih'hlago < 1 iš« v i Ji hlapov. Nie manj obupali ni bi! s< .'»tav naše čete. Bilo' je že v listjem letu velike vojne. Mlečnozobi deeki, bledi, nedo-hianjerii in .nepresf>ani ter bradati iu brkati dedci .so tvorili pretežni del moštva, kakor da ><) se očetje in sinovi skupno dvignili, da daleč od doma v lnji < luže) i začno novo življenje brez vsakega smisla in tako zelo nan be, da ni nihče ve«lel, je I i bolj žalostno ali 1m>1j ne-ii uino. Bledikavi zastopniki najmlajšega letnika m kosmate '4stnre kosti", kakor so se z nekakVm bridkim ponosom nazivali petdesetletni in starejši cesarjevi vojščaki, so dtu/no >trnžifi pra7.ua skladi-šT-a, č lotu I i po lužah na dvorišču ali |ki -e preganjali po mostan^kih travnikih, ki so jih nudi patri zaradi boljše trave v >iroških pasovih polili h tekočino iz greznice. V to dnfščiuo so zjH-eli po malem kopati ostanki onih čet, ki so srečno < dne,si i življenje iz zadnje ofenzive iin Soči. Ti jad-nikr so še povečali obupno sliko naše let. V Kanadi *e j«- nahajala 11 let .Truplo |x>kojue je bilo priiieljano v Sudbury, Out. IN»»rreb M* Je V HM ditr 15. jan. UKfil na rim. kat. rNifcojKtli^fe Mar son Rd. Srrim hvala fantom in moiakotn, kateri nte ji dali svojo kri. ki Jo Je |Mrtrebovnln pred in po o|ieraciji, da ji rešite življenje. In lo mi: Mr. Touy Struiubeij, Mr. Matiju Anžin in Mr. Maku Msle-fiU1. I^e|Ml hvala (tuli ostpliin fantom, kateri ste bili i»ri|iruvljeni dati kri, ako bi Jo iKrfrebovala. To so: Mr. Jutin Lipaiee. Mr. itiidolC Muli I«. Mr. Viukn Piu*t, Mr. Jobn Nosan. I^Ihi hvala za I »asi Vas nisem osebno jMtxnal, ste ml vsi skii|Mij izkazali bratsko IJuliezen, zakur Vam n-stsoieuf hvaležen do smrti. Knako Vam hvala za lepi venec! SrOna Vaiu hvala* vsem Slovencem za Vaso naklonjenost v To-rontl. Ko wm prliqiel v Sudbury, so inl vrli prijatelji vse uredili in pripravili. Xajlep&a hvala Mrs. Annie Smrke in Mrs. Marjeti Ko-šinrlj. za Vajino kot materinsko ljuliezen do mojih otrok, hvala za t rud In del«. IVwebua hvala Mrs. Aunie KofalL in .Mrs. ltarici Kuž-iilk za Vajino iakreno softitnost, s katero ste mi neopisno pripomogle v gmotnih udnufiajlh. Ixfia hvala vsem Slovencem v Sudbury in oltolM Creitchton in Oarson, kakor tudi sohratam Mrvalom in Sr. Ismb ca Va&o immbo^ la tolažbo. Kvala darovalcem za sv, mase «a-»lasni«v. I>e|ia hvala darovalivnn vencev. Druž. Tony Smrke, druž. Andrew Urol, druž. Joe Ijesar In Mr. dlic, Mr. Tony Crni, Sotekemn vmiatvu la otrokom, Slovenskemu «b»brodelnenuj društvu in drnfitvu S. M. P. J. r . y Nikdar s| nlaem tangel misliti, da ate tako spoštovali mojo Seno. l>ft Vam Je Mla priljobljena Je pokazal njeni pocreb. — Hvali vnem lastnikom avtomobilov, katerih je bilo 46, za prosto vbinj<>. Hvala pufrrwbnemu zavodu Mr. Jacaon za lepo postrežbo. — Hvala župniku g. S. F.Neotupakl aa lepo opravljene pogrebne obrede. — Hvala 4 ar orodji Mr. Aloiau Graf in perreia za petje Salo. stiak v cerkvi ia na pokopallAfti. Lepa hvala Mr. Loulg IUWii. taj-niku M. N. P. aa ginUtv garnr ob odprtem grobu. Ae enkrat vaem skupaj prtarfna hvala, kateri ate mi bili t pomot la tolažbo v tužnih brit ki h urah žalosti. TI pa, d raca žena ia mati, polivaj mirno v tuji grud! kanadski, katera naj Ti bode lahka! Do svidenja! žalujoči ostali: UIDVIO KOLENC, m>iit; PAVLA, ANA, MAKI K. Mere. V Sudbury. Tnt., Kanada, 10. Jan. 11)39. lajtnant Tiabinigg, ta izgovor našega t>hupa in cilj naših pro kletstev. Napravil se je, kakor da je ined nami že od paniti-veka m začel svo'j poveljniški [K>sel. Najprej je bilo treha izbrati nekoliko rokodelcev za potrebe vojaških delavnic. Kodrič je švrkal .med vrstami od voda do voda iu po nosovi h izbral krojače, čevljarje in mizarje. "Kaj neki delaš, >aj Oblak ni krojač," sem ga opozoril. "Vem tla ni, ampak oni lni-di'č hoČte imeti vse ajnscvaj, bomo že potem sami vse uredili, Po treh, |štirih imeniii je vedno zopet prišel na vrsto Kadeč, spremljan z neslavnimi izrazi iz živalstva, iz živinoreje in iz dragih panog pso-vanja,'ki je bilo v astrijski vojski na znatnejši višini nego taktika in strategija. 44Kdo je neki ta Kadeč VJ mi pošetpne poleg stoje .Janez Zupančič iz Ajdovca, stara kost. "S tem imenom ni pri na.s nikogar," mu odvrnem, "to bo najbrž kaka nova svinjarija tega hudiča." "Ampafc skupil jo bo pošteno, če ga dobe. Zakaj neki gleda satan vedno v našo stran kadar ga kliče!" je zaskrbelo Janeza. Kdor je bil poklican, je stopil iz vrste in se uvrstil v nov red v ozadju. Vedno mttnj nas je bilo in čedalje češče se nam je opletal okoli ušes usodni Kadeč. Napeta jwzornost se je čitala vsem na obrazih, k*do je neki mož, ki se ne oglasi in s svojim molkom kliče jezo poveljnika na svojo četo. Začelo se mi je dozdevati, da *e morda med nami le kdo piše Kad«jc, da je preslišal prvič svoje ime in ,si zdaj ne upa več popraviti tega progreška. Začel se mi je 'že smiliti, ko sem opazil, da sva saulo še jaz in Janez Zupančič v vrsti. Trenutek .pozneje sem stal že sam. "Alia, to homr den Kadeč," je zdaj Trattnigg stopil bližje k meni. In začelo je deževati mane c. i«i kr. prokletetvo. i3daj ni zaidostovald v^č domače živalstvo. Olikani in izšolani mož je posegel v Azijo in Afrfko po sl-ona, po nosoroga in po Kafra. Pri tem je tVi en-jal atribute: smrdeč, zabit hudičev — vse ito v klasičnem armafdnem jeziku. Ni bilo dvoma: Rohnenje je šlo na moj naslov, dasi em imel niti pojrrta, kaj bi bil povoJd temu divjanju. Vdano sem prenašal izbnih, že nekoliko radoveden, v čem je stvar in kdo bi bil ta i ( Nadaljevanje na 4, str.) Razne vesti. ŽENSKA VODI LOKOMO TIVO. Pred dvajsetini leti je stopila mlada Anna Wes»tergardo. vaiz Danske, hči preproste delavske -družine v službo danskih državnih železnic. Ni ji Vlilo všeč,«la bi ostala tu vedno samo .imi.flina uslužbenka, hotela je po-tati nekaj več. Tako je izkoriščala ves svoj prosti čas in je z odkliko polagala izpit za izpitom. Skoraj z vsakim delom, ki je potrebno železniški stroki, se svojim učenjem in prakticiranjein seznanila. Ni bila samo postajna načelniea in sprevodnica temveč tudi kur.iačica in stroje-vodfka*. in vse tr» z uspehom. TTan>1ka ponašati -s tem, da delujejo v njeni železniški stroki tudi ženske. Druge države ne mislijo niti za primetr vojne na to, da bi na lokomotiva-li uporabile žensko osebje. NIKDAR PREJ NISEM TRPELA V/SLED PRSN£GA PREHLADA. MI51C6 V PRSIH ME TAKO SOLE, DA WE MOREM DOBITI NlTi MINUTE OOOlHA. VEČNI MEDENI TEDNI. •J . V. . V neko zdravilišče v bližini Nice so te dni pripeljali žensko z imenom Henrietta Stuart. Policija jo ima sedaj v JAZ POZNAM NAJBOLJE SREDSTVO ZA VNETE MIŠICE AMM-SXPEUftRI DOBRO SE NAMAŽI Ž NJIM, PA SE BOŠ ČUDIL, KAKO Ti BO ODLEGLO. Uporabljajo ga po vsem svetu izza 1867* . , . . . i prei.-kavi. Izkazalo s«* je nam-!za svojevrstna duševno holez- reč, da se je Stuartova v zad-inijo . Zanimajo jo samo mede-njiih -dvanajstih letih vsako le-' ni tedni in se vrača potem doto kratko pred božičem onio- sledim v mirno življenje. Brž-žila s kakšnim bogatim moš-;kone bila nekoč pravilno kini, da bi prebila prijetne me- p< ročena, kajti preko neke an- lene t«'dne kjerkoli v Franciji. JU/.III gleške banke, ki noče daiti no-benih mnlaljnjih informacij redno večje vsote, ki ji omogočajo prijetne življenje. Ze Kmalu i »o novem letu je p d jetna ženska potem -vojemu , . . novemu možu pobegnila v'ka'k- Jt' -otovo' *hi P«"' -^»jili še-n tihi kraj v severni Fran- svo.if'Vrs1 nih poročnih mane-ciji ali na Angleškem. Z.lrav- vrili in medenih tednih nima niki menijo, da trpi ženska' sleparskih namenov. iivift«ii||-.|tti«ii«9S|ki;ififi>a«ttl||.iBi.....M|liiit«">Haiiii*>>*a>la>leul»eiin je zuaul angleški ro-anopisec poziiau jhj celem svetil. MIMO ŽIVLJENJA, ivan Caukar. str. €eua .X« MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko KaC. 11!) strani. Cen«........60 MOŽJE, spisal Emerson Hugh. 209 strani. Cenal.51 Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu č-iia-telju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. MRTVI eSno dovrSU. "Agitutor" ttied va najboljša dela. ANDREJ HOFER ---------------------------------------........59« BELE NOCl, MALI JUNAK. Bpisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena............................. Kratke povesti lz življenjepis pisatelja. To so prva književna dela riavnega ruakeea romanopisca. BEATTN DNEVNIK, spisala Lulra Pesjakov«. — 104 strani. Cena ---------------------------------- Poleg Pavline Pajkove je Luiza Pesjakova takorekoč edina ženska, ki se je koncem prejšnjega stoletja udejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko dušo. BELGRAJSKI BISER --------------------------------------- BOJ IN ZMAGA —---------------------------------------------- CVETINA BOROGRAJSKA .............................. CVETKE (pravljice za stare in mlade)-----------— DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ------------------ DEKLE ELIZA, spisal EaioenA de Cancoort. 112 strani. Cena------------------------------------ Goncourtova dela so polna fines tn zanimivosti, zlasti v risanju značajev, čljlh nekateri so mojstrsko podani in Ima Človk med branjem vtis, da posasaezne osebe sedijo ara j njega in kramljajo t njim. DEVICA ORLEANSKA ...................................80* DVE SLIKI, spisal Ksaver Mefiko. 103 Strani. Ona .00 Dve čtrld enega naRlb najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" ln "Starka". Obe sta mojstersko tavršenl, kot jili more savr&ti edlnole naS nežno-čutečl MeSko. ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA--------35« FRA DIAVOliO ___________________________________50« GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran Mll- Clnskl, veselomodre humoreske, 72 strani M KMEČKI PUNT, spisal Auk. Šenoa —70 Zgodovina našega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki in graičaki. — "Zadnji kmečki punt" je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Senoa. Krasen roman bo sleherni s užitkom prečita*.. KRALJEVIČ IN BERAČ _____________________________SOc KRVNA 06 VET A (povest ia abrnSkih gora) — SOe LA BOHEME. Spisal H. Murger. 402 str. Cena..JO Knjiga opisuje življenje umetnikov v Pari-Knjiga 1* svetovno snano dei*,. LISTKI, (Ka MeSko144 strani ............ .70 MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) %_________70« MALI LORD, spisal« Frances Hodgeson Bnr- l&S Btr&rii/ Gmui •••••(••»•(••••••■••••■•••■■•fiMMt *8S Globoko zasnovana povesi o otroku, ki gane oOijodaega čudaka. Deček je plod američke vzgoje, ki ne pozna rallk med bogatini ia reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim Cena JO Štiri zanimive Črtice naSega priznanega pisatelja. MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 120 strani. Igralec Spisal F. M. Dostojevski 265 strani Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče načine, spletkari, doživlja in pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne mine. Cena 75c. Idiot Spisal F. M. Dostojevski TRI KNJIGE Nad 600 strani Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. — Opis mladeniča, ki je imel že v najbolj rani mladosti nagnenja k nenormalnostim. Opis je živa" lien in ne utruja kot nekateri drugimi romani Dostojevskega. Cena $2.25 KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale-fievee. TKI knjig« po 150, 180 in 114 straoL Cena ______ .60 vsak zvezek. Vsi trije........ Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo ln ilvljenje kmetskega fanta, ki so ga starlit poslali t Bole. kjer se je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od Bole do šolo ter al slednjič priboril ▼ Življenju mesto, po katerem je stremel. Knjlm pisane ilvahno. Ob Čitaniu se bo moral Čita-1 telj večkrat od srca nasmejati. KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jutao Verne, 68 stranL Cena ....................... Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi imel tako živo domišljijo kot jo Je imel Francoz Jules Verne. In kar Je glavno, skoro vse njegove napovedi so se vresnlčile. Pred dolgimi desetletji Je napovedal letalo, submarin, polet t stratosfero Itd. (Anton Brezovnik) Zbirka najboljših kratkočasili« iz vso 11 stanov — 2i)2 strani.........50 NADKŽNA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. (iaršin. 112 strani. Cent*..........SO Junak' ti-fra romana l>l<>dljo iu tavajo skozi teuiu življenja. Vzitenjaju se kvišku, a Hredl pota omagajo. NAŠA LETA, spisal Milan Pugelj. 125 strani. — Cena vez............ .70 Bro&. ---------- Ktijigu vsebuje dvanajst jMivestl pisatelja Pu-glja. ki je poznal duAo dolenjskega kmeta kot le malokdo. NADEŽNA NIKOLAJ A VNA Spisal V. M. (Jaršin. 112 stra*'t. Cena.....39 Junaki tega romana blodijo iu tavajo skozi temo življenja. Vzpenjajo se kvišku, a »redi pota omagajo. NA INDIJSKIH OTOKIH .....................................M« NA RAZLIČNIH P011II ....................................... NOVA EROTIKA, spisal Ivan KOZMaN. Trdo vezana. 115 strani. Cena ..........—....................... Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodile v človeku v prvih letib svatovDe vojne". I'ES.MI V PROZI, spisai Chas. Baudelaire. 112 strani. Cena ----------------------------------------------------- Verna slika pestrega vellkomestnega življenja in spominov nanj. PINCiVINSKI OTOK, spisal Anatole France. 282 strani. Cena .........................-..........................— To Je satira na francoske pretekle ln sedanje razmere. V tej knjigi Je slavni francoski pisatelj najbolj drzen in brezobziren v svoji zabavljlci. PLAT Zli ONA, spisal Leonid Andrejev, 131 str. Cena .40 Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga Se dve, noKeč ''Misel v megli" in "Brezdno". PARIŠKI ZLATAR ...............................................35« POŽIGALEC ---------------------------------------------------254 POSLEDNJI MOH1KANEC ................................-80s PATRIA (povest iz irske zgodovine) —................00« POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver Meiko. — 79 strani. Cena .....................................-.......... Knjiga vsebuje tri povesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je Izrazit, njegove misli so globoke ln mebke. Posebno ženske so vnete za njegova dela. PRAVLJICE. Spisal U. Majar. Izbrani lz prostega naroda. Cena ..............••••»•• «16 PRAPRECANOVE ZGODBE -..............-..............36o PRIGODBECEBEL1CE MAJE, trd. vez.-----— L—» PRVIČ MED INDIJANCL Povest izza časa odkritja Amerike. Cena ..............................JO REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM -------36« RDEČA IN BELA VRTNICA _________________________*6f PTICE SELIVKE, Rabindranat Tagore. Trda vez. 84 strani. Cena ....................................... .91 Prgeovorl, eseji in misli slavnega indijskega pisatelja. ŠTUDENT NAJ BO. — NAŠ VSAKDANJI KRUH, spisal F. K. Finžgar. 86 strani. Cena M NaS mojsterskl pripovednik nam nudi v teb dveh svojih deUb obilo duševnega ulitka. PRAVLJICE, Košutnik, II. zvezek. Cena...... .79 PRAVLJICE, H. Mayer. Cena ................ .30 TURKI PRED DUNAJEM _____________________________86« TATIC, spisal France Bevk. Trda vez. 86 str. Cena .70 •40 izboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki jih je posvet!? «»oJI materi. TISOČ IN ENA NOG, s slifcami, velika izdaja. Bros. 3 knjige. Cena ... . . .3.25 1.50 Slovenie Publishing Company 2|6 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. names . mi HI B D D AT'—NtW Toil Monday, January 30, 1939 BLDVENH mrOOSLXVT DAILY SLEHE1RNI »<5af včasih greši* Premalo zemlje ROMAN JZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NA&ODA" PRIREDIL L H. == 42 === Oseni in osemdeset odstot- zanima, je to, kaj bodo jetlli in kov vseh Kitajcev je kmoe- koliko napitnine bodo pač do-ke^a «ta»nu. j bili; ta snov je pa kmalu iz- Čim stopiš z mestnih ulic, si črpana, a do večera je uŠe daze ma kmetih. Kmetije se stis- leč. Ko se bližamo neki vasi, kajo k anestom, v senco mestnih zidov in jih obkrožajo v nedosledno daljo. Ta svet je ki se javlja z nc&aj prastarimi, širokovejnatimi kafrovimi drevesi, posrtane pot bolj ob- sličen čarobni preprogi, ki se ljudena. Žeod daleč je slišati jesepi spremeni v morje zlato-ruinenih žitnih bilk. V spodnji Jafngeejevi dolini imajo riževa /polja le majhne in najmanjše njivice. Enmtno merilo enakomerno popevanje tovornih nosačev, kmetov, ki se nam s svojim blagom, na drogu čez pleča privezanim, drsajoč rh korakov bližajo s svojim he-ho, hi-ho ali ipa »lišiš vreščeče cviljenje težko obloženih samo-flcolnic. Mogoče je kak semenj ki jih imajo vsakih pet dni kje Te dni se je Ounter z Joano scetajal samo pri jedi; drugače je bil zaposlen v svojem delu. Werder ga je vpeljal tudi borzne posle in *txlaj Ounter spozna, kako veliko je bilo premoženje in Itaiko obsežen je bil trgovski krog njegovega go- sfMxluTja. V>ega tega si ni predstavljal v tako velikem obsegu, za zemljo meri na Kitajskem Rudolf Werder je že takoj drugi večer s»vojemu tajniku le .tetino evropskega jutra. pr«*dio/il dve glavni knjigi. Knjigo, na kateri je 'bil napis^Polja so urejena kar umetno, "V porabo v :-oglasjn z določbama moje oporoke," je Gunterju stopničasto in je nanje mape-naročil p lotiti na -tran. j 1 jana voda. Nekatera se dvi-|in na katerega gredo? kmetje "To knjigo položite na stran. Zadnji znesek je bil že ga jo, druga padajo k jarkom in'barantači. da bi kaj izkupili. pred davnini časom vnešen in ne iho nič več vpisanega, in prekopom, ki preprezajo ta Banka ,na kateri j'' denar naložen, bo že sama pripisala ob-'svet kot pajčevina. Vse je emo re^ti. Kakšnemu namenu naj sluiži ta denar, vam bom že samo sveti ik an je, eno samo ze-nekega dne povedal. In prej, kot mislite, se bo to zgodilo. jlcnje in rumenkasto zeleno pla-Guntt-r ga z velikimi očmi pogleda. hutanje v vseh odtenkih; vse liu-dolfu VVerderju, ko opazi ta pogled, šine .4vazi misli, je ona »sama čarobna prepro-ako ><* ne bi talkoj *>*šil vsega, kar mu težko leži na duši. ga iz prsti in vode. Že hoče rt tem pričeti. Pa takoj ga zopet zapusti po-1 Na Kitajskem je orna zemlja gum in njegove u t nice ostanejo zaprte. j Mara zemlja, ki jo že več ko "Tukaj," prične ko \"zame v rrtko drugo knjigo, ">o Api- tisoč let izmozgavajo m ven-sani Vsi dohodki, ki sem jih prejel ,odkar sem bil prisiljen dar jo vsako leto iznova oživi graditi svoj novi obstoj. Zapisan je vsak zaslužek, ki je earovmik, delo kmetov, da je pi i>el od borznih špekulacij, o dposredovaLnih poslov, od spot vsa v zelenju in se spr^-prodaje »einljišč ali pa od vdeežbe pri kakem podjetju. Vča- meni v plodno, pisano prepro-r-ih sem zelo drzno špekuliral. Danes pa sem previdnejši in go. Pravijo, da vedo Kitajci 'cm vdele/en samo pri zanesljivih stvareh. Vse, kar imam, za skrivnost, da eno zrno po- bo enkrat last moje hčere in želim, da ta denar ne leži mrtev, temveč deluje naprej in ne služi sanio .bodoči lastnici, temveč tudi splašnosti." "Zdi se mi, da sem vam najvažnejše povedal, kar se tiče mojega trgovskega poslovanja in stanja mojega premoženja. Zelo bi me veselilo, inko bi se čimprej navadili in vživeli v to poslovanje, da boste mogli samostojno delovati. To mi ne i»i samo odvzelo mnogo dela, temveč bi bil tudi pomirjen, ko bi vedel, da bi v slučaju moje smrti — nikar ne oporekajte, kajti vsakdo je zapisan smrti — moji hčeri stal ob strani zaupljiv mož, ki bi bil zmožen ji v vsaki zadevi pomagati in t vetov at i." Ounter postaja v«m1uo bolj presenečen, čim dalje govori Rudolf Werder. V>ega no razume, kar je slršal, in tudi ne, y.akaj je moral vse to izvedeti. Zdi se mu, da za vsem tem tiči nekaj neizgo-vorjenega, nokaj, kar mu bo mogciee nekoč prineslo veliko presenečenje.. "Na vsa'k načli r*e bom tega dela z vko silo prijel,'* pravi Ounter, "in boni zastavil vse svoje moči, da bom popolnoma vpeljan v poslovanje. In če mi bo kdaj poizneje dodeljeno, da se vrnem k svojemu pravemu poklicu, mi bo trgovsko »nanje v vsakem oziru koristilo." Ounter se je z vso vnemo zatopil v delo, vsled katerega je «*koro pozabil na vse okoli sebe. Xi imel niti časa, da bi se ikdaj posvetil Joar.i. Še manj pa se je mogel kaj pobrigati za G undo. Sklenjena je bila tudi kupčija, katero je Gunter pričel že v St. Moritzu, im je prinesla Werderju precej dobička. . Ko £udolf Werder naslednjega dne stopi v svojo pisarno, mu oči svetlejše žare. "No, gospod Bertram," takoj prične Werder, "v resnici 3te se popolnoma v/ivili v svoje delo. Ker ste mi s -svojo spretnostjo pripomogli tk lepemu dobičku, ki bi mi bil sicer v&el, želim, da ste ga tudi vi deležni." Gunter zardi in vstane. "Na noben način, gospod Werder, tega ne morem sprejeti, kajti bila je n»o*a dolžnost vas na to opozoriti, in to dolžnost sem izpolnil." Werder pa ee smeje: "Pri teh naziranjih ne boste -nikdar prišli do nobenega premoženja, dragi Bertram. Ali ne veste, da je v trgovskem življenju pogosto navada, da gospodarji svojim uslužbencem dajo od dobička nagrado? S tem vam hočem samo podžgati zanimanje in vaš dobiček s svojim z vezati." "Mojega zanimanja ni treba prav nič podžgati." "Vem, toda malenkostni ne smete biti. Vsak; trgovec mora biti velikopotezen in — vi vendar hočete priti naprej in ne večno ostati tajnik s tristo markami plače na mesec.. Prosim, mislite tudi na svojo sestro. S takimi posebnimi dohodki morete njeno življenje napraviti lepo. Torej, tukaj ček za dva tsoč tristo mark, deset odstotkov od dobička, ki ste mi ga napravili. Pri vsakem bodočem dobioku zopet deset odstotikov." Gunter neodločen gleda v njegove Oči. Tega pod nobenim pogojem ne morem sprejeti, gospod Werder." "Mladi ste, toda za božjo voljo ne mislite, da je to kako darilo. To je pošteno zasluženi denar in -želim vam in sobi, da vam bom mogel še pogosto izplačati tako vsoto." S temi besedami stisne Gunterju č.e!k v roiMuiiiill>,M||l,,l|f||i"1|||,,,,ligi'U|||ij BLAZNIKOVA Prati ka za leto 1939 • poštnino vred. "Glas Naroda" 316 West 18th Str«* . Haw York, H. T. prosila italijansko vlado, naj bi ji odr-fopila nekaj svojih profesi-onalistov. Rim je nato rade volje pristal. Prva partija italijanskih zidarjev je te dni že odrinila v Nemčijo, nadaljnje skupine bodo sledile. OBERLAJTNANX. TRATTNIGG (Nadaljevanje s 3. strani.) ŠEF" KI JE STAR 12 LET. Iz Pariza poročajo, da so v Nantesu odkrili sedemčlansko tatinsko družbo, ki ji je bil njen najstarejši ud, 'šef tatov, šele 12 let star. Navzlic svoji mladosti je ta čudna družbi-ca zagrešila v poslednjih mesecih več jako drenih vlomov. Iz zapiskov "šefa" je razvidno, da so razen vlomov naprtili tudi več požarov. "Šef" si je natameno zapisoval, kar je tolpica zagrešila "eii Mary v fherlM.urg '-."». februarja: VuU-ania v Trst 1. marca : Ih-uIsHilami v Hamburg • S. marea : Norma in lie v Havre 4. mart-a : , l