Dolenjske Novice. Izhaj&jo 1. in IS. Tsacega meseca. Cest jim )« za Kdor teli kako oznanilo t ^DoIflBjake Morice" načelo I flid., za. pol leta 50 kr — Naročnino »prejema tianiti dati, plača za dvostopno petit-vrsto 8 kr. J. KrajH v Novsm mwtu, dopise pa nredniitTo. la enkrat, dvakrat 12 kr^ trikrat 16 kr. (iospodarske stvari. Na k^ smo Dolenjci premalo ponosni? Mcflfca oktobra teko^iça leta bi) aem v Judenburgu na Gorenjem Stajeritkem t □amenom, da nakupim nekaj muropoljske plemene žirine. Oiidot se je ravuo takrat vrAiIo dříelno premo-Tttiije goveje iiTine, nsDirei bikoT, krav in telio. r>an poprfd if sem si ogledal prostor premoTanja. li^p. obŘiren prostor sredi mesteca je to; ima dva (tisTD» ubod», ktfia sla bil» oinařena z Mstavami (iudi z nfavstrijikiDii). Razdeljen in cgrijea jeta prostor s prav trdnimi, pobarvanimi rantami, na Jktcrih 80 ifleine ver^nge (rinke) pritrjene, na àters se Živina privfie. Na jednem IîOdcu pro isiora stala je lepa lopica skoro vea ii litfg» ie leia. v kferi «f je nahajal oder řa prceojefalno tomisijo. Vae to nosilo je na eebi mak stalnofili, ne pa igrt-dbe za 8ilo. Prihodnje jutro bilo je krasno Vrhovi bližjih plan n bili so s snpgom pobeljeni; ie clo T mestec« nahajali so se sledovi noviga sri'ga Premovnoje hi se, imelo priieti iele ob 10. uri řjutraj, toda jai pedal Sfin se %oj po 8 un na proator plimovanja; Tideti sem liotel, kako bodo iivino priganjali, osobito pa, káko živino bodo prignali. Videl sem, da eo prijeli koj po 8. uri ie "tíTino priganjati. Vsi kmetje so bili v prainièni, narodni obleki, t obligatno zeleno svilnato čepico pod klobukom, katero ntki niti v cerkvi pri péti Bv. ma^i raz gtave ne snamejo. Posebno so se mi dopadale kmetice, obleéene Vfèinoma v èrno-«ivo obleko ter pokrite s klobuki „ííjíkami||, kakoiBne nofiijo pri nas le ie piemotneji kmetje tam okolo Sent Jerneja. Prignana iivina je bila T ohíe lêpa, deloma pTav lepa; osobito mi je koj v oéi padlo to, da Je bila Tsa le dvojne barve, namreŽ ali siva ali piecièno rnjavkasta s tako imenovanimi „tolarji" T dlaki. V oji padlo mi je pa ëe posebno to, da «o prignali ioda bikov (42), katere niso Bog si redi kako z Trvioi povetaoe imfli, ampak pri-goali «o jih na verigah prosto tako, kakor krave «lli pa teliee. Oèito Tideti pa je bil ponos, s ka-ittrin so živino priganjali. Gospodar n m'j* íítído vodil ali poganjal; njemu je sledila gospodinja g cekatjem na lahti, sin ali hlapec nosil je pa duh-tečo planinsko krmo za njima. Vsakemu gospodarju se je kar kitala zavednost na obrazu, k» je živino prignal, k raniam privezal ter preeo-jevalno komisijo pričakoval. Ako je bilo potrebno k vsebini oekarja gospodinje kaj přiliti, skrbeU je za to ali gospodinja sama, ali sin, ali hlapec, kateri je iel v losedno krimo po pijaôo. Ko se je priëelo presojevanje iivine, lotil sem se povpraševanja po cenah razstavljenih bikov, krav, telic. Ali kako sem se zajfudil, ko ml j« iDoit za kravo, katero bi doma na Dolenjskem za 100 do 120 goldinarjev s teletom vred dobil, brez teleta «00 do 330 goldinarjev cenil. Nifc mi jo ni hvalil, koliko in kako mleka da ima, kako da je jeěča; kar 300 ali 330 je izustil, dalje pa možftto molčal. Jednako so mi odgovorili glede cene bikov in telic Prav ie obraza sem Žjtal slehernemu, kateri se je v cenitev ter prodajo svoje Živine spustil, da je bil ponosen na svoje blago in da je temn primerno t« tudi ocenval, misleč si: ako hočeá kupiti, plačaj, kolikor zahtevam ; ako pa tega nočeŘ, pojdi y bořjem imenu» odkoder si prijel. In plačati sem moral istinito za dve leti starega, res da krasnfga bika, t« dve telici, jedno brejo, drngo èe nebrejo, skupaj 475 goldinarjev a. v. Udje presojevalne komisije niso bili nič kaj zadovoljni, da sem to živino ravno pred ali koj po ucenitvi kupil ter iz dežele odvédel; izrazili so se pa vii: ée po ceni ste kupili. Vsa razstava o priliki premovanja, osobito pa nastop kmetovalcev, to je razstavljalcev živine, mi je bil očividen dokaz, da so oni ponosni oa svoje lepe bike, krave in telice. Kako je pa pri nas na Dolenjskem in sploh na Kranjskem v tem obiiro? Žalostno 1 Ako se podá Človek na kak bolji dolenjaki živinski sejm, recimo v Radohovo vas. Višnjo goro. Veselo goro itd., kaj zapazi? Da se naii možakarji, naii najboljfii posestniki le okolo volov suifljo, da ao le na Upe voli ponosni; T oddelek krav se niti ne podajo, ako niso k temu prav prisilieni. lo kako je o priliki prtmovanja Iítíb* pri nas? Moledrat in moladyat je treba naie nsjboljie gospoduje, đa priiteno evoje krari, bik« ia jaaice k premovanji. Kako je pa pri premovanji pri nas i biki? Pai Se reliko ialoat-aejSi. Bela vrana je skoraj trdni kmet, kateri bi lepega ali sploh kakfj^a bika k premovasji prignal. Id takaj to? Zato, ker se smatra la reji grajáiakor, bike rediti. Najžalostnejsa slika se pa pri nas glede bikor pri licencijskih ogledih istih razodera. PoTSod je bikov premalo, ia kjer jih je ladosti, kakáni pa so? Rasaa grajičinskih so večinoma same pokreke, kakorkih bi si drugod nihče niti pokazati ne upal. In dokler se pri naa ne vname ponoi na lepe krave, lepe bike, dokler bode naá kmetovalec le na lepe voli ponosen, toliko Èasaje pravi napredek y živinoreji nemogoè. Toliko řaaa tudi ptuji kupci po drugo, kakor po lepe voli k nam zahajali ne bodo. Toliko èasa pa tudi naàe krave, nali biki, sploh naěa plemena živina tiste cene imela ne bode, kakoráno ima drugod. Namesto, da bi za lepe bike, lepe krave ptujci denar ii nam nosili, od-naâa ga naša slavna c. kr. kmetijska druiba, odnašajo ga tudi drugi, kateri si hočejo lepo muro-poljsko živino nabaviti, tje na Zgornje Štajersko. Temu mora pai prej ko prej drugaće postati ; to postala bode pa le na ta na6in, ako bodemo Dolenjci v prvi vrati ponos gojili do lepih krav, lepih bikov, ne pa le do lepih volov. Ravno tako živino, kakoráno imajo Zgornji Štajerci, imamo sami doma na Dolenjskem; toda zbrati je treba oajlepSe živali za rejo, in ponosa je treba za «rejo lepih bikov, lepih krav, in izoetil ne bode žas, ko bodo k nam kupci i po plemene krave in bike zahajali. Takrat bode pa tudi jpdnim kakor drugim cena gotovo vsa drugačna nego je dandanes. meáa % gobČno slino. Za dobro prebavo škroba treba namreč, da ee žito dobro oslini, Najalabá* se prebavi kubana turàica, pa tudi drugo žito, ako se primeèa drugi vodeni klaji, ker ga v tem sluŽaju preàiii prehlastno žro in premalo zgrizejo in oslinijo. Da se žito v prešičjem želodcu dobro prebavi in prekuha, je potem takem treba, da sa v gobcu dobro iveže in s slino dobro pomeša. To se zgodi pa le v tem slučaju, ako pokladamo prešičem surovo žito, in ako pokla-damo žito posebej, ne pa pomešano z drugo vodeno krmo. Preěiči prav radi hrustajo surovo turáico in izločijo pri tem obilo sline, potrebne za popolno prebavo močnatega zrnja. Ker ima pregič prav močne zobe in kaj pripravne za hrustanje trdega zrnja, storimo najbolje, da polagamo pitovnim preáičem zanaprej surovo Inrèico Takisto potrebno pa je seveda ludi, da navadimo prešiče že od mladih nog na zobanje surovega zrnja, kujti, âe je preSičji želodec razvajen na samo vodeno in kuhano krmo, potem mu taka krma tudi ob času pitanja najbolj diâi in najbolj teko s. Surovo Žito pa ni le tečnejše za preâiée, ampak daje tudi bolj okusno meso in bolj trd „Apeb". Prav tako ugodno vpliva pa tudi na trdno zdravje ii na dober počut živalij, kajti resnica je, da se s preobilnim mehčanjem in pripravljanjem krme zmehkuži Želodec in z želodcem vred tudi eelo telo. — n. Surova koruza je boljša za preSlće, kakor kuhana. Naše gospodinje pa tudi gospodarji so večinoma tega mnenja, da je kuhano Žito bolj teČDo in bolj pripravno za pitanje preáičev, kakor surovo žito, in da je svinjska piča sploh toliko teČnejSa, kolikor bolj je zmehčana. Zaraditega pitajo tudi svoje preáiče najraje s kuhano tursico. Novejàe poskuŽnje pa kažejo ravno nasprotno, da je namreč kuhano ali namočeno žito manj tečno Eâ preiiče, kakor surovo žito. Natančne preiskave so namreč dognale, da se kuhano îito slabše prebavi, in sicer zaraditega, ker le premalo zveče in premalo oslini. Preiskave so dokazale, da se v kuhanem zrnju premalo prebavijo ne le beljakovine, ampak tudi gkrob, katerega se v iitnem zrnju najreè nahaja. Ce kuhamo žito, potem nam beljakovine skrknejo in postanejo težje raztopD«. Škrob s« pa zaraditega težje prebavi, k«r §• kiibca« iito piaMW treče in premalo po- Kake vrednosti so lanene In druge oljnate tropine pitanje prešlCev? Za hitro opitanje preáiiev se priporočajo v novejšem čaau tuđi zmlete tropine od oljnatih rastlin, kakor n. pr. lanene tropine, kokosove tropine, sezamová tropine itd. V trgovini ee dobe take tropine tudi pod drugačnimi imeni, kakor n. pr. „krepko-redilna moka" itd. Te tropine «o zelo bogate na redilnih snoveh, zlasti na beljakovinah in toUèah; zaraditega so to močna ia veliko bolj tečna krmila, kakor otrobi. Za mlado goved, krave ia pitane voli so tropine izvrstna krma, ako se polagajo v pravi množini. Pitovnim preŠičem jih pa ne kaže pokladati namesto žita, ia sicer zaraditega ne, ker imajo v sebi preve6 tolšč v podobi olja. IzkuSaje nas namreč uče, da se pregiči po takih tropinah sicer hitro redijo, da pa dajejo mehko in manj okusno meso in mehak ali salast èpeh. Meso tako re-jenih preéičev je slabSe ne le za mesene klobase, ampak tudi aploh za sušenje, ker s* med preka-jan em mast močno acedi in meso tako usuii, da zgubi veliko na svoji teži; prekajano meso je bolj pusto, in trdo. . — d. KiVj je norega po aTstrijskeni ©esarstTUÍ Državni zbor sprejel je predlog, da ge td pravi kolek od iasdikov; brezdyomno to tudi gosposka zbornica sprejme, ter stopi doliè^ii lalton lahko H I janvarjem v veljavo. Pogajanje z Ogri, kako da naj se uredi kTotai prmoi za avstrijsko in za ogrsko Birao, je bilo silno težavno Avstrijski odsek je predlagal 62 odstotkov Zi Avstrijo iii 38 odstotkov la Ogrsko. Posrf doval je to zadevo sam presvetli ceear po nektcrib poslancih, ktere je v svojf lasliřanje poklical. To vprašanje je slednjić vendar reèeno tako, da 8e je doloŽtla ogrska kvota na 4Vio odstotkov, 8 litero bodo Ogri ie prav dobro obajali Državna podpora za ponesre^eiice po toèi ia povoduji. V večerm seji Í). nov. se je sprejela poêUva, kalero je sklenil odsek 36 udov v pod poro ponesrečencev. Po tej postavi sme vlada tri milijo le goldinarjev razdeliti za tiste, ki so meteca sept. Viled velikih nalivov akodo trpeli, Ta znesek se bo deloma podaril za nakup iiveU, uem^[ia, krtne itd, , deloma brezobrestno posodil obèiitam, za popravo razdrtih cest itd Za taka poaoj.la bodo morale jamčiti ob^>ne in se mon-jo povraéevati s l.jaiiuarjem 1900. Ki^ Je aovega po âirokem sretu? Nemški cesar podal se je na svoje že dolg^ napovedano potoviinje na Angleško k svoji aiaii materi, kraljici Viktoriji. Z njim je Ala tudi ce saric» in otroci. Cesar ostane pn kraljici pet diiij, Nemňki tisti trdijo, da to nima političnega pomena, ťt)(>ak da je to obisk mej sorodniki. Ker pa spremlja tesarja tudi sedajtii najboljši politik grtjf BqIow, mislijo zopet drugi, da ima ta of)iwk vMckako tudi uekaj političnega značaja, kar je glede dogodkov t Južni Afriki naravno Na Fillpinah s« je dné 12 novembra pri San Juatlcinio bil hud boj med amerikanskimi prosto voljci in Filipinci. Filipinci eo izgubili 300 moi, na strani Amerikanov je ubitih samo 7 moi ter nekaj ranjenih. Imamo ted«j istočasno dvojno bojišče, v Afriki in v novem svetu Vojna v Afriki se ?ediio nadaljuje Angleži 80 ae na svoje mo^i preveč znnašali. a aedaj so ekoro v vsakem boju tapeoi. Buri so kaj pogumni in požrtvovalni ljudje, pa tudi dobrega vojnega orodja jitu ne manjka, in Angleži Iwdo imeli ěe dovolj opraviti z njimi. Med angleSkimi vjetuiki se je pokazala nevarna boleien, v Natalu pa je nastal tifus. kovali. Trajal je iv. misijon od 11.—31, novfcobra, katerega le je vse ljudstvo, ne samo domaée ftr^ temveè tndi iz sosednjih iarâ z veliko gorečnostjo udeleževalo. Vodili «o misijou po stanovih, ker je itevilo faracov jako veliko, farna cerkev primeronia pa majhna. Tudi nioâkim je bilo lo všeč, jn so ee s toliko vnemo udeleževali pridig, da je bil v cerkvi zadnje itiri dni slehern kotiček nntlačen s samimi moikimi. Da bi se ieriske med nje ne drenjale, zato 80 imele v nedeljo 19. novembra posebej službo Božjo pri sv. Duhu Spovedovalo te je v farni cerkvi in pri sv. Dubu, kjer so bile potrebne spovedaic« postav- ljene, in delalo neka dni z EajïeSjo požrtvovalnostjo Piáe 8e nam: Iz Črnomlja. — Dne 10. novembra popolodne so priili k nam fast. Kgr- misijonsiji U. Neiniab, M. Klaučnlk ia S. Flis, katerih imo željno pri6a- 12 do 14 gg spovednikov. Diib 20. noveiubia, v ponedeljek, je bila vř ika pre «sija lamih niladeničev, ki so vrstoma iz farne cerkve za križem korakali po glavnem trgu, popevajoft litanije Matere Božje v cerkev sv. Duha, kjer je bila za nje posebna pridiga, in ob tieteni Čisn za moike v farni cerkvi. Nad vse veli-i^asten je bil zadnji ali sklepni dan svetega milijona. Zjutraj med rano sv. maâo pred izpostavljenim svetim Reánjim Telesom Je tolikâno átevilo samib moëkih pri-«topilo k mizi Gospodovi, da sta jim zavoljo obilnega števila dva duhovna ob istem Času delila sv. obhajilo. Vseh obhajaticev za Časa sv. mieijona je bilo nad 3400. Popoludne ob 3. ari je bilo slovesno blřigoslov-Ijenje misijonskega križa, in nato se je pi ičeht procesija, kakorSne Crncnielj se ni videl, v najlepàt-m redu. Naprej je âla vsa àolska mladina celi« iare z zastavo, za njimi možje za farnim banderom, potem ndje pogrebne bratovičine s svojim bacderom in udje bratovščine sv. Rt-lnjega Telesa z gorečimi svfĚami; nato požarna tiramba z zastavo in mestna godba; za godbo nepregledna vrsta ovenčanih in belo obleienih devic z gorečimi svečami, za devicami krairj<-iT), ki se zanimajo za ustanovitev te zavarovalnice V koliko se imajo pravila premeniti, povemo prihodnjit;. (Presič jorejci pozor!) Zřirjidi zaprtije na HrvaŠkem in Ogerskem utegne biti na Miklavževemu sejmu kaj živahna kupčija. Toraj pozorl (Nova podružnična trtnica) Ker ni bilo mogoče dobiti pripravnega zemliilča v nwkup, vzela je (.odiužnica za napravo nove trtuice zemljiáée goap. Jiže Koáička iz Novega mesta v desetletni zakup. Dotirni trostor se nahaja ob ločenski pesti, naspnti podružnični drevesnici, in obsega nad 9000 átirjaskih nietrov. S prekopavanjem zemlje se je že pričelo, in bo delo v ki'atk'-m dovríeno. (Umetnih gnojil) je še nekaj v zalogi pri kmetijski podiužnci v Novem mestu. Kdor jih želi dobiti, naj ne lamudi zadnje prilike Přetečeni teden se jih precej v4iko razvoii. ŠkladiSče je odprto ob pondfclikih in petkih. („Preširnov" koncert), kateri je priredilo 25. pr. m. Dolenjsko peisko društvo s pomočjo pevskega zbora „Glasbene Matice", vspel je prav povoljno. Nimamo namena, niti prostora, opisavatl posamne toČke zanimivega i dobro izbranega vîpcreda, temveč le po-vdarjamo, da bo ee fse izvrševale dobro nekatere clo izborno. Po A. Dvoraku liarmonlzovane slovaáke i po L Pauknerju prirejene česk« narodne pesni spremljali sta jako točno na glasoviru gcspici M. Do-lenec, M. Slane i 6. Golja; zbori so bili, kakor navadno pri tem koncertu, maloštevilni, vendar krepki. S posebno spretnostjo i gorkim čutom Igral je g. F. Wowes Ch. de Eeriot-a 7. violinski koncert; spremljala ga je lepo i inačajno gospa K. Pipenbachar-jeva; npamo, da nas še večkrat osrečita s svojim plemenitim igranjem. Po koncertu je bil običajen ples. Pri plesu je godlo 6 godcev društva „Mestna godba T Eudolfovem" tako dobro, da so najhujši nasprot- 1. 1. 2. 3. 4. 5. 6. nlki tega drnstva labko pleeali pozno v noč. Prvo četvorko je plesalo 20 parov, po polunočl se je plesala Se češka „bestda", po njej pa še marsikatera okrogla. (Drnltvo) , Mestna godba v Budolfuvem" nam o dobrodelnem koncertu, ki je bil 20. novembra t, 1, v tukajšnji Čitalnični dvorani, pošilja le-ta račun: i. Dohodki: Vstopnina s preplačili .... 22 gld. 10 kr. IL Izdatki. Narodni Čitalnici za porabo pio- storov ^........r> gld, — kr. NaroJni Čitalnici za razsvetljavo s petrolejem.......— gli, gi kr. Gosp Medvedu za razsvetljavo dvtrane........4 gld. — kr. Čitalniskemu slugi za pripravo dvorane....... . 2 gld. 10 kr. Lepaki, pro rami In znamke . . 5 gld. 48 kr. Postresčekn Kovaču za prilep-Ijenje lepakov in raznašauje programov.......— gld. 65 kr. 7. Ko eki k prijavi glavarstvu . . 2 gld. 15 kr. Skupaj . . 20 gld. 09 kr. Preostane torej gld. 01 kr, kateri znesek se je poslal na polovico iupanstvu Žuženiberk, in polovico pa gimnajsijskemn rA\nateljfitvn v Rudulfovem. Zaslužek domačih in privzetih gfdcev se ni vzel v račun. Društvo se zab^aljnje odločnim obiskovalcem, drugim naj se bodo pa siromaki, katerim je bil čisti dohodek namenien. Društvo „Mesta godba v Rudojfovem". (Predstava) v domu katnl. društva rokodelskih pomoinikov v nedeljo Sí6. t. m. se je sponesla vrlo dobro. Igrali so nwjprej veselo igrico „Zamujeni vlak". igralci so dobro rtšili svojo nalogo; posebno pa se je izkazal tudi to pi t g. Cigler v ulogi mojstra Petra. Ta glavna uloga pač ne bi mogl« biti v spret-nejših rokah Vsa ponaša in mimika je tako neprisiljena II) n.ravna, pii tudi dt^bro proučena, da gledalec ne misli več, da sedi pied gledališkim odrom, ampak res v gostiluiški sobi ali pa v čakalnici, kjer mojster Peter btlje svoje burke. Pdh^alo zaslužijo tudi še gospod Kula vic za kmeta Potokarja, in gospod Mirt, ki je izborno kmei-kegn župana v hudih stiskah pred prihodom kraljevim predstavljal. — G. Cigler je žel obilo pohvale tndi za čez vse posrečeno predstavljanje „Beračka". Kuplete in dovtipe v nevezani besedi e občinstvo sprejemalo z gromovitim smehom. Moral bi pa res biti Čudak, kogar bi ne pripravilo tako dovršeno predstavljanje do smeha, — Želeli bi le še, da se občinstvo nekoliko bolj zanima za gledališke predstave naših vrlih rokodelskih pomočnikov ter se v obilnejšem številu udeleži prihodnje predstave. (Sv. misljon) v Novem mestu od 11 do 19. novembra vršil se je pri posebno obilni ndeležbi prav pobožno in spodbudno. Udeležili eo se ga vsi stanovi 8 pravo vnemo. V nedeljo popoludne sta je iz kapiteljske cerkve slovesna procesija s Presv. K. Telesom. Nebrojno ljudstva iz mesta in okolice se je v uzornem redu udeležila tega svetega sprevoda. HUe so bile vse razsiitljene. Skupno glnljiyo veličasten priïor. (Veselo znamnje napredka.) Ko se e kmetijska Sola na Grmu teta 1886. pričela, oglasi o se je komaj toliko učencev, kolikor je bi'o deželnih ustanov za njo razpisanih, namreč 12. To ponavlja» Bt jfl pote[ii ie tet zaporedoma. Takozranl pla-ťHjoíí nftenci bili so takrat prarc&te bele vrane, tega, h kmetovalce paS prekori stsegíi đeielnega záToda. Letos razpiaaDih je b>lo le 5 deželaili ustanov in zgla-•ilo se je za nie qí£ manj ka^or 18 prosilcer, in vrba tega ie 6 prosilcev plačajoćih uêeQCev. toraj vseh «kapaj 23. Deželni odbor podelil je deželae astanove peterim prosilcem, ostalim je pa dovolil, da zamorejo ako hočejo, kakor plafiojoii nienci v iolo natopiti, ^ se podvržejo sprejenmemu izpitu ter tega z dobrim uspehom prestanejo. îio, in zgiasilo se je k sprejemnemu izpitu, ter tako k ustopa kakor plaćujoii oíenoi, 16mUden6er, med katerimi so pa trije padli. Pa glej, od padlih prosila sta dva za ponovljanje spre-vinnega izpita, W jima je deželni odbor tadi dovolil, ^aia kmetijska iola na Grmu áteje po vsem tem etos 38 uđencer, namreč 16 dragoletnikov tn Ù3 prvo-etnikov. Rizun 14 deželnih šiipendiator, so vai drugi (34) placujoči učenci. Med temi so oa trije državni itipendiati, namreč trije primorci. To je pač naj-lepii dokaz, da >/eliko korist deželne kmetijske áole na Grma naii kmetovalci in to iz vseh slovenskih dežel priznavajo. Obžalovati je pa le to, da se nahaja med učenci prilično najmanj — Dolenjcev. (Preiičja kuga) prikazala se je v velikanskem pLtalilču za prašiče v Kiibanji (Steinbruch) pri BudapeSti; vsled tega je nvoz preSičev na Dunaj prepovedan. Kolikega pomena je to pitaliiče zn promet, razvili se iz poročila, da je v enem tednu, to je od 19. do 26, novembra 1.500 glav na dunajski trg po-itavilo. Prepoved uvoza preSičev iz tega velikanskega pitališča na Dunaj utegne biti vzrok, da veČ ondotnih kupcev k nam pride po preáiče. Znabiti bi ne bilo napačno, da naái svinjorejci ta slučaj v poátev jemljó in se s prodajo presičev preveč ne prenaglijo. Prihodnji sejm utegne priti vsled tega kaj več kupcev k nam. (Zaprtijo karlovákegá okraja) na HrvaŠkem za iz/oz preáíčev na Kranjsko, oziroma v črnomaljski okraj, je ukazalo c. kr. okr. glavarstvo v Crnomlj , ker so hrvalki, v Karlovcu kupljeni preátči zanesli kngo v našo deželo. Vsi iz karlovškega okraja na Kranjsko došli preáiči bodo konfiscirani. Razvidno je iz rečenega, da na Hrmákem še vedno razsaja preáiíja kuga, ki se je že tudi v našo deželo zanesla in preti nalo, dosedaj tako živahno preSičjo kupčijo, kakor tudi domaČo preáičjo rejo uničiti. Državna oblast naj na» obvarje te nesreče in zopet Ogersko, HrvaŠko in Slavonijo zapre za prešičji izvoz v naše dežele! (Tečaji za tesarje). Po naročilu c. kr. trgovinskega ministerstva priredi c, kr. tehnologiški obrtni mozej na Dunaji tečaje za tesarje. V teh tečajih se bode poučevalo o geometriji; stređni in stavbeni konstrukciji; tehnologiji: važnejSi tesarski lesovi, njih lastnosti in obdelovanje, orodja in stroji; o obrtnem računstva in stavbeni mehaniki, ter o praktičnem delu na ačnem tesališču Tečaji trajajo po 3 meaece in ae vrie trikrat na leto. Za vsprejem v tečaj prositi 80 opravičeni polirji in oni preddelavci, kateri morejo dokazati, da so vsaj eno leto kot preddelarci delali in katere priporoča županstvo in zadruga ali kako strokovno društvo. Prednost imajo polirji pred pred-delavci in med zadnjimi zopet oni, kateri nameravajo v kratkem kot poliiji svoj obrt izvrševati. Slednjič se more v obče le take proailce sprejeti, kateri so že 34 let, n« pa v«Č kot 4& let stari in kateri so vojaški dolžnosti ž« mdostili ali so pa te dolžnosti oproščeni. Ker se poučuje v nemškem jeziku, je treba obiskovalca vsaj toliko zmožnosti nemškega jezika, da razume pouk. Lastnoročno pisane proinje za vsprejem v tečaj je vložiti pri ravnateljstvu c. kr. tehnolojiSkega obrtnega muzejà na Dunaji IX./, W&bringerstraBse 59. V prošnji se mora navêiti : starost prositelja, koliko časa je polir ozir. preddelavec, v katero trgovinsko in obrtno zbornico je pristojen, ludi je na^êiti najbližjo ielezniáko postajo, če v prosileljerem stsnovališča ni železniške postaje. Dalje je navěsti, ima li prositelj v strokovnem risanju že kako spretnosti in kje si jo je pridobil. Prošnji naj ae priloži odhodno spričeva o ODfl šole, katero je najzadnje obiskoval. Vpisnina znaša 4 krone. Učnine ni treba plačati. Nepremožuim se omogoči obisk s podelitvijo ustanov. Piošnje za tiko podelitev je nasloviti na c kr. trgovinsko ministerstvo, a uložiti se morajo pri ravnateljstvu c. kr. tehnologiSkiga obrtnega muzeja in priložiti se mora poleg enega spredaj omenjenega priporočila, tudi ubožno spričevalo in domovinski list. Pre^dd^lavci morajo dokazati, da BO vsaj eno leto delali kot preddelavci. Vojaške prehodnico in delavske kajiišice naj se n« prilagajo. Ustanove znašajo za na Dunaju stanujoče obiskovalce 200 kron, za vnanje na 240 kron, tem zadnjim se tudi povrnejo strođki vožnje III. razreda osebnega vlaka na Dunaj in nazaj. Prošnje, ki se naslove na ravnateljstvo c. kr. tebnologiškega obrtnega muzeja 30 koleka proste. One prošnje za podelitev uït-inov, ki se naslove na c. kr. trgovinsko ministerstvo vlože pa pri c. kr. tebnul obrt. muzeju so pa le tedaj koleka proste, ako se jim priloži ubožno spričevalo. Razglas o teh tečajih je vsakemu na ogled tndi v pisarni trgovinske in obrtne zbornice v Ljubljani, katera tudi daje vsa potrebna pojasnila. (Porotna obravnava) proti 8im. Heldu, znanemu ciganu se je obnovila minole doi. Prič je bilo 42. Cigan se je slabo zagovarjal in zabredel večkrat v nasprotne trditve. Pri prvi obravnavi je vse tajil in z vso odločnostjo trdil, da se je šele v Grosupljem s koiavim ciganom in ciganko slučajno aešel, priznal je v torek, da je imel on nož z od-lomljeno kliao v rokah, da pa je Novljana le branil proti kozavema ciganu, kt ga je s sekiro obdeloval. Smeh je nastal v dvorani, ko je cigan prosil, naj gospodje nikar pričam ne vrjamejo, ampak samo njemu, saj bo dane« vse prav po resnici povedal. Porotnik g. grof Barbo je opozarjal cigana, da danes dvakrat enako ne govori; prvič je rekel, da je i nožem v roki Novljana varoval, drugič pa, da je imel nož v varžetu. Zaslišano je bilo 21 prič, ktere so vse jako obtožilno za cigana govorile. Na vsa vprašanja predsednikova do He Ida, kaj k temu poreče, je enako odgovarjal: „No, naj pa bo tako". Porotniki, kterim je bil načelnik grof Barbo, so z veliko veČino pritrdili vprašanjem, glaseči se na prosti umor, javno posilnost, razne tatvine in težko telesno poškodbo. Vsled tega je bil Held na smrt na vislicah obsojen. G. predsednik j« obsojencu povedal, da se sme proti obsodbi v treh dneh pritožiti, na kar je odgovoril Held: „Kaj se hočem pritožiti, saj sem že zadosti pretrpel: obeiil se bom še danes sam," („Ljnbite svoje sovražnike".) Spisal J. Spillman iz I. D. s štirimi podobami. Tako je naslov prav lični knjižici, ktera je na svitlo prišla v katol. bukvami v Ljubljani. Cena 30 kr. (Der Sûden.) Organ far die politiscben, cultur. and wirtschaftl. Interessea der Croaten and Slovenen. — Poslfdnja (47.) Številki te?» nonsju izhajajočega hiiU ima, sledečo vsebino; Ein Wurt in eigener tiachfi — Zar^i und die Regiemo?. — Deutsch oder Jtusisch? — Mit>heiliin?eu. — Bísniťn umi Heree-gowina, I)))lm»tif!Q, Kaiitei Croatien uid SUvonien, Ku^tenhnd, Sfei^rmark. (D-r Piii'ificnt dea Kreis-««richtea in Cilli. Nachkiau^e zuna Besuclie der Bíihnaen in Cilli,) - Au3 der H^imat. - AlUrl'ii. - Z«r Lage, Aqs der gUvisclien Walt — P^-dporno druitvo za .«lovňnsktí visoko^olce na DiiQuju, -- Vereinsweíen. — Volkswirtsch-íft;. fVerschiťdene Anre^ungen.) Ta ite^rilka ima prilugJ. Ker se ta liit odločno potfiguje » koristi hrvatskega in «lovanskt^gs naroda, zato ga kar najtopleje priporočamo. Naročnina znaga za celo l«to 4 gld., za pi>l leta 2 gld. — Uredništvo in nprav-niátvo ie na Dunaju, I. Plankengassi 4. {Današnji list) obsega 12 strani. Obrtnijske stvari. I Konec.) 17. Posojila obrtnim g aro vinski m, magaciDSkiin in produktivnim zadrugam dajejo se pod následními pogoji: Vse take korporacije mor«jo biti osnovane ■fcot pndobninske ali gospodirske zadrug« na prdlagi Mkona z dne 9. aprila 1873, drž. zak, št. pravil» teh zadrug morajo biti kolikor možio enotna in sestavljena po vzornih pravilih sphSne zveze nfiinàkih pri-dobninskih in gospodarskih ladtug v Avstriji; zadruga mora imeti nadzorniStvo, katero koiitroînje predstoj-niitvo; knjigovodstvo mora biti pravilno in tudi ne-veičaki razumljivo; od zadrug« najůti taji kapital ^posojilo ia jemanje bUgft na kir-dit) mora biti v pravem razmerja z lastnim kapitalom (ojiruvilni deleži in re-lervni zaklad); udeležba pri zadrugi mora ae z malimi obročnimi odplačili na opravilne deleže omogočiti tudi gospodarsko slaliejiim; kredit članom sme se pri mirovinskih ladrngah dovoljevati le izjemno in v pravem rflzmerju z rezervnim zskladom. Pri magacinekih in produktivnih zadrugah določiti mora občni zbor maksimalni kredit, kateri sa sme dovoliti članom, in -sicer v razmerju z lastnim premoženjem in jamstrom zadruge. Posojilo dovoli se praviloma le za to> da se pomnoži obratni kapital zadruge, v evrho naprave pa le tfidaj, ako zadruga z večjim dehm sama preskrbi napravilo glavnico. Posojila obrestujejo ae po obrestni nwri, katera se določa od leta do leta (leta 1898 povrniti pa jih je ysakako v določenem roku C. kr. b^ovinako ministerstv^o pridržava si [»ravieu, da sme zadruge, ki se poslužijo kredita, poljubno kontrolovali na ta način, da pregleda njih knjige in korespondenco. Navedeni pogoji odg ovarjajo akulenim načelom zadružnega poslovanja, in je torej tudi ne gledó na eventuelno posojilo v lastnem interesa pridobninskih in gospodarskih zadrug, ako se nravnajo po teh določilih. Dosedaj je c. kr. trgovinsko ministerstvo za "la-èaj, da izpnlnijo omenjene rog^'j'"» obljabilo posojilo «ni produktivni zadrugi in enemu magacinskema društvu lesnih obrtnikov, in pa dvema surovinskima zadrugama èevljarjev, krojačev in kovinskih obrtnikov. Tudi iz Kranjskega se je nekoliko obrtnikov z^laailo. V. Da se spopolni strokovno znanje obrtnikov, nvedli »o le takozvani tečaji za mojstre. Ti teftaji namenjeni so načeloma le rokodelcem, ki že iisvrSujejo STOj poklic, torej mojstrom in v dingi vrsli pomočnikom. V prvi vrsti sprejemajo se torej le strokovno «posebni rokodelci, ki bi se eventnelno sami mogli izobraziti za strokovne učitalje. Za sedaj obitojé na C. kr. tebnoloikem obrtnem mazeja dunajskem vzom« delavnice in tečaji za jtiri obrte: čevljarstvo, stavbo» mizarstvo, molko krojaâtvo in stavbno kljačarstro. Najbrže pa se bodo v prihodnje poleg teh tećajef otvorili podobni še za druge obrte. V teh tečajih so razglasila, katera sem jim poslal, prinesli ne le nrttdna „Laibacher Zeitung", ampak tndi „Navice", „Slovenec" in „Slovenski Narod". Moj-sterski tečaji za čevljarje trajajo po sest tednor in je tacih na leto Štiri do šest Poučuje se v jemanji mere, slrjko^nem risanji, prikrojeTanji, ročnem delo, v izdrlovanji čevljev a «troji, ohrtntm knjigovoditm in kalknlxciji. 2a vs^rejem v ta tečaj morejo prositi Čevljarski mojstri in pomočniki, Učnina znaia 25 gld.» vpisnina 2 gjd. Manj premožnim omogoči obisk z oprostitvijo učnine in s podelitvijo ustanov. Ustanove znaííajo za mojstre po 90 gld., za pomočnike 70 gld. Razan tega vožnja v III, razredu osobnoga vUka na^ Dnnaj in nazaj. Oni, kateremu se podali uitanova, j» tudi oproščen nčnine. Mojaterski tečaji za stavbene mizarje trajajo po 8 tednov, in se priredé štirikrat v letu. Poučuje se v strokovnem risanji, o delu t delavnicah, o predložitvi proračunov in ponudeb, o tehnologiji pomoćnih sredstev, o orodji in strojih za obdelovanj« lesa, o obrtnem knjigovodstvu in kalkulaciji. Z^ vsprejem morejo prositi mojstri in pomočniki. DČnina znaša 40 g'd., vpisnina 2 gld. Ustanove znašajo z« moifltre 120 gld., za fiomočnike pa 95 gld. Kdor dobi uatanoyo, je proH nčnine in se mu povrne vožnja w III razredu osobnega vlakn na Dacaj in nazaj. Uojsterski tečaji za krojAče trajajo po šest tednov in se jih priredi na leto navadno po ètiti» Poučuje se v jemanji mere, strokovnem risanji, napra*-Ijanji krojnih vzorcev, prikrojevaoji, izdelovanji vzorcev, obrtnem knjig<>vođ3tvu in kalkulaciji Kar se tifi« učnine, vpisnine, ustanovo, vožnje na Dunaj in nazaj, velja ono, kakor za Čevljarje. Mojsterski tečaji za stavbene ključavničarje trajajo po osem tednov, in so navadno štiri na leto Puučaje se v strokovnem risanji, o delu t delavnicah, o tehnologiji, orodji, strojih in motorjih, obrtni higijeni in odvrnitvi nezgod, obrtnem knjigovodstvu in kalkulaciji. Sprejemajo se v tečaj mojstri in pomočniki. Kar se tiče učnine, vpisnine, ustanov, vožnje na Dunaj in nazaj, velja isto, kakor za mizarj«; Ako bi kdo ž^lel zvedeti še kaj natančnejega « tem, naj se obrne tia trgovsko in obrtniĚko zbornico v Ljubljani ali pa naravnost na me. Pdjasoilo se bode vsakemu rado brezplačno dalo in ako bode želel, tndi prošnje zastonj sestavile. Omenjati mi je, da je uže več obrtnikov it Kranjske omenjene tečaje obiskalo, ia tudi stalno razstavo tehniških delavskih pripomočkov za male obrt« v c. kr. tehnologiškem obrtnem muzeju na Dunaja obiskalo. VI Razveu tečajev za mojstre, kot višje ačne stopnje, pa se obdržavajo iîven Dunaja strokovni tečaji kot priprogtejia oblika obrtnega poduka. Ti tečaji imajo manj obsežen učni načrt in ne trajajo toliko časa kakor dunajski tečaji za mojstre. Isti ustanavljajo se povsod, kjer »e pokaže potreba za to, in 80 pristopni vsem v istem kraju naseljenim mojstrom in pomočnikom. Kakor tečaji za mojstre, namenjeni ao tudi strokovni tečaji načeloma rokodelcem, ki i« izvršujejo svoj poklic. Obdržavali lo se dosedaj po priliki v istem redu, v katerem lo prihajale dotién* prošnje. Skopni poduk prirej» se popoInđiijfji^i,pa zvečer; dopokdae obiskuje Btrokotni da tam ladoBti posebnim uÍDim potrebam., ^evi^^Â' morajo tudi lokalni faktorji pri3itev«ti k trpikopinitia tak tečsj, n&vadno na ta način, da preskrbé učno dvo- rano. Državne štipendije se za tec^jf^Tie duToljujejo. V mnogih Oučfijih pa so dotični deželni tdbori ter trgovske in cbitniške zbornice onim udeležene^m, ki ne satanu-jejo v dotičnem krajn, oiajâflle obifik s tr^m da so jim dovolile tnale štipendije, in da su z», nabavo učnih Bredatev in druîega opetovano dovolile primerne prispevke. Z& dotiini obrt obstrjeia krajevna zadruga pa naj učni Uâptb po sposobnih ('.šolali opazuje ter o BTojih opazivanjib poroča c. kr. tehnol* Skenju obrtnemu muzeju. Trgovinsko ministerstvo iianier«va b temi atro-koTDimi teùxji za kako obrt pričeti vselej se-le potem, ko mu je bila za oni obrt po tečajih z» mojstre dřiE^ prilika, da se na tehnološkem obrtnem mazejti izobrazijo strokovne moči in pridobé potrebna izkustva (gledé uânegu načita, gledé dobe tečaja in đrui;ih za tečaj piitrebmh naprat) Pjvi t>1rokovni tečaji za cevljarie priredili so se izven Dunaja leto dni po prvem dnnajskem tečřiju za čevljarske moj-itre. Upati je, da to kmnln mogoče piirediti tudi stiokovne tečaje za Btavbne mizi^rje Strokovni tečaji za čevljarje izven Dunaja trajajo po štiri do pet tednov. Poduk je navndno ob delavnikih popolucine (id 3.-8, ijd 4.-9, ali od 5.—10. ure, kakor pač želé udeleženci), in obreza vse najvažnejše ročnosti čeUjarjev, m sicer anatomijo nuge, jemanje mere, vrezavanje vzorcev, sTokovno risanje, krojenje, uapravljanje g rnjega dela i i šivanje na stroju; v to svibo ima strokovni učittlj ■< seboi tri itroje za šivanje (za valjasto, stcbernf) m hladilno pre-iSivanje). Potreben materijal morajo si udeUŽHtici stinti nabaviti. Dopt ludne podufuie strokovni učitelj posameznike v délai nicah ndeleznikov tt-čajt., in a cer v prvi vr.-ti v ppodniem delu čevlja. V tečaju narejeni vzorci in strokovne risbe ostanejo last dotičnega obiskovalca (frekventanta) Dotična zadrnga preskrbi navaduo nčni lokal, razsvetljavo, kurjavo in snaženje istega, potem primerno število miz z boricontalno ploščo ter potrebno aolsko tablo. Udeležencev naj ne bode manj ko 20, a tudi ne veČ ko 40. Učni načrt zi strt-kovne tečaje i» stavbne mizarje izven Dunaja š« v podrobnostih ni določen; tečaji trajali bedo najbrže po lest tednov (po pet do šest ur na dan); učni nacrt pa bo obsezal: f-tnjkovno in delovno risanje, stavbne konstrukcije, tehnologijo pri-pomočnih sredstev, poznai anje orodja in strojev, knjigovodstvo, korespondenco in kalkulacijo. Veliko število prošenj za prireditev stiokovnih tečajev kakor tudi okolnost, da tudi izven okvira te akcije razne zadruge, trgovske zbornice in druge obrtništvu prijazne korporacje prirejajo strokovne teéftje za rokodelce, napotilo je c. kr, trgovinsko mini-rterstvo, da prireditev takih tečajev, in sicer ne samo la čevljarje in stavbne mi/^arje, temyeč tudi zadruge obrte, za katere se na Dunaju še niso obdržavali tečaji xa mojstre, podpira s tem, da dovoljnje podpore po 100 do 200 goldinarjev. Upati je, da se bo na ta način u^tpešno razširilo delovanje za pospešitev obrtništva. Zlasti je priporočati tečaje za instalaterje, elektrotehnike, tiskarje, tapetnike in sobne slikarje. Splošno veljajo glede podpor za strokovne tečaje nnaledni pogoji : Strokovni učitelj mora biti — ako za. dotični obrt že obstoji tečaj za mojstre na c. kr. tehmloškem obrtnem nmzeju — absolvent taiiegn tečaja, ter mora biti usjosobljen za nčiteljstvo. Učnih ur ne sae Viti nitnj kakor pri štiritedenskem tečaju s poludnevnim podukom (liO ur); eventuelno 8n.e se pod-učeyati tuJi samo ob večernih, seveda pa mora v tem slučfiju trajati tečaj tem dale; program tfčaja mora se vpsj štiii tedne pred pričetkom predložiti c. kr, trgovinskemu ministerstiu; trgovinsko ministeistvo, oziroma po njegoveir nnrečilu c kr. lehuuloški obrtni mnzfj [la je opravičen, nadzorovati tečaj. Podpora izplača se le tedaj, ako je poiočilo n^dzorniks ugodno. Glede strokovnih teč^.jev za čevljarje je Še om^niti^ da naj bode podlaga poduku po tehnohiškem muzeja iîdana knjiga, ki obsega potrebne vzoice. Na ta način pospeševal «e je že leta 1896 p(y tigovski in obrtniški zbornici pilztnjski'prir»-jtni siro-koini tfčaj za čevljaije. Leta 1R97 d^voMa ne je podpora strokovnim tečajeuj za če^ljřl]je v Žižkovu, Kailiiiu, Pragi, Budjejoncah in Tuboiu, nř-dalje tečaju za mojstre iti vajence katerega jf prirniila celovška ievljurska zadruga, in pomočniškemu tečaju koroške Čevljaiske družbe v Celoicu, tei^ajem za krojače ii mizarje, zadrnge rokodelfkih obitov v Mariapcbeiou in tečaju slikarskega in podpornega diuštva v Opavi. Razven gori omenjenih stnikovnih ali popotn h tečajev namerava c. ki, trgoviarkn minisieistvo (obrtni popotni poduk gojiti v treh oblikah: a) splošni popotni prduk jio osebal), ki so vešče v tehniki neke vrste obrtov in ki na podlagi níltanfn^ga poznavanja gospodarskih lazmer svojega okinja delujejo za ustanovitev pridobiiinskih in gospiidaiskih i'>ding, vpeljavo skupnegu stu jnega obrata in • cijaliit ga blag«, ki se lahko hpef^a; v tem zmisln že dflit)»- nek popotni učitelj na ."^třijetskem; b) posebni poittni poduk po strokouijakili (('e možno obrtttikiii samih) za določen obrt, zlasti poduk v delavricnh, kakor je to navadno pri .strokovnih tečajih za čevljaijf, in c) poftotni podnk po predavanjih o predmetih mahg- obna. Prošnje za namestitev obrtnih popotnih ^čllt-lJ^v piedlagati je C kr. trgovinskemu ministersivu. Tndi na Kranjskem »-ta se doslej napravila dva tečaja za čevlja)je, jeden v Ljubljani in jeden v Tižiču. Obiskana sta bila oba prav dol ro in tudi vsjielii ho bili tako izv]'."itnt, da ž njin;i ni bil le nčit-lj Hulk a, ampak tudi vsi mojstri zadovoljni R>izstaii izdelkov, vzdictv in risarij v Lnihljani in v Ti ž ću ste pokazali obiskovalcem, da so taki tečaji v > sakem oziru bvhle vredni in da je trgovinsko miristeistvo s prireditvijo teh mnogo koristilo dotičnim obitiiikom in obrt tudi povzdignilo. Podporo so dovolili za ta tečaja deželni odbor, trgovska in obrtniška zbornica v L nt-ljani, mestna občina Ljubljanska oziroma tovtirnarji v Tižiču. iidorda bi bilo mogoče ludi \ Novem nest« kak t^èaj napraviti. Treba je, da o tem prevdarja zadruga in ako bi se prévenir, da je potreben in da bi se za zadostno število obrtnikov udeležilo, se obrne lahbo na me za daljna razjasnila, VII. C. kr. trgovinsko ministerstvo pa namerava raztegniti svoj upliv v okviru delovanja za pospešitev obrtništva tudi na vzghjo vajencev. V to svrho uvajajo se řkušnje za vajence, razstava izdelkov vsjencev in pogojno tudi podpore mojstrom za vsakega v njih delavnici izvežbanih vajencev. Najprej orgenizovale se bodo izložbe izdelkov, katere so izvršili vajenci, C. kr. trgovinsko ministerstvo izdaM je podnaslovom „Leitende Giundsátze fur die Veraostaltung yon Ausutellangen von Lehrlings- arbeiten" knjižico, ki obsega dotična doložila take razsUve, itr daje rwastavam, ki odgiivtirjajo ém do-loèilftii, podpore do zreška 200 gld. in [lotrebaéjtiako-vifte, brťzphfino. ! í K J jd ces. avetiiik Ivin M u m i k svoj pod-nfljiv govor končal, zaiel se je o jedili tu di u ;i stVAii tak^ovor. Ndvzoř.i s i dobili vsa [idja^niln, katera bo želir-li in izrekli jiredavntelju toplo zhiivhio. OarovJ za novoniBsItû itljaško kuhinjo živil bi) darovali. Bla^. r. dr. K, Slane 3 vfize repp in aekftj (ÎKiila; vulei;. gosp. iiumik Jakob Purenta v StopiSali 8 tiiernikDv pienice, t vreio kroniijirja ; g. M. Mramor, 2 vreći re(ie; íiiiiljfuii v Viilti vasi t gld., eden voz živil; ii Sumpetra nek'iliku llKolft iti krompirja Drni,H dsrovi: Ciosp. HVflt.iiik Rizfill 1 Ka mener!! oktoher in iiovembiîr; veieô g, dekan J. Nar.flia 2 ;ild„ žnpnik Mart l'oljftk H ifld., «onp. darkar Luvro VnrlíiĚ 5 ^Ut, mentu vem;» BVoJeinii svaku umrlemu Antonu Jurc!. AiitiU Rosdlifir 10 i{ld., Heim-iiovaria iz Mirne peii 50 kr., Biîsjak in »eriiiimii Ik Wnst))l3ftleua «lî kr., e. Valentin Ohluk 2 (çlil, 1Î, žii|iiiik V, Beriiik 3 gld. - Big plati vsem h svojim biagoiilovDm! . , Dr. Jas. Marinko. Loterijske itevilke. Trst 18, novembra Gradec 25. „ 10 85 9 11 77 34 90 80 a? 69 /A II VALA. Za mnogobrojne dokaze blažega aoĚntjft mej bojei-nijo ill v smrti naiega uejmaabljivegasoproga ozir. očeta in strijca jfospoda FRANC GREOOKiC-A, kteri je dne 23. novembra ob 3. uri jmpolmlue itiirno T Guîipiidn íííHjml, i/.rekamo tem ixit.om preî. kapiteljiiki (luliipv.ííini, osobito mil godp proStn, prei. gg. oo. fran-ćiHkatioiti, «lavni o. kr priv. nnif. meSSaiiski gardi in Iljů godbi, ter vsem mnogobrojnim RpremljevalMm dra-z'egîi ranjcega k veiinemu pofitkn, najii'krenejS« nalivalo. NOVO MESTO, (liié 29. novembra 1899. Žalujoči ostali. IZ j a , V il ! Jaz podpisani pi>-klićeni na st-jnu] v Skocijanu proti goHpodu Gterniu iz BAjnt.f^. sturjena žalittíV. TOPLICE, dne 27. noveinbia 1899. ^gyg^ Josip ŠuStoršič. Izjava! Podpisiini preklicuje vse žiliLvfl, ktere je iîustil dne 15 oktobra t. I. proti Južt-tu Knezu, posestniku v Hrastovci št. 4, ter izjavlja, da mu je sríno žal, da ga je razžalil, in ga prosi tem potom odpuščanja. Janez Hočevar, posestnik v Hrastovci St. 6, (300) ' ■ sodnega okraja Mokronog, ^ífaiiniTHTliA obstojede iz štirih lepih sob li^liclllUVaillJCj jn potrebnih prostorov, je I marca 1900 za oddati v Novem mestu, Arkova ulica h. št. 211. (308-1) Vabilo ( zborovanju obrtne zadruge katero se vrši V nedeljo 17. decembra ob polu deseti url dopoludne v gostilni gosp. Leopold Kopača v Novem mestu. Dnevni i ed: 1.) Predlog vplačevanja zadružnih vpisnin. 2.) Predlog o vstanovitvi bolniške br^gajne za mojstre oziroira za pomočnike. 3.) Predlfig zaradi vpisaujapomočtiikovin učencev, 4 } Razdrhtev obrtnih pravil med obrtuike. 5.) EiZtti nasveti. Ker je bila 2ii. t. m. vdeležba prenmla in n&-aklcpčna, bod(f jkri iborovniijii iliié 17. dtc^iiibrft sklenilo tudi pri mali vdeležbi; torej, g isp, mojstri in pgmočniki, potrudite se v obilnem številu, da na bode potem mar>ikteri rekel, brez d«8 se je to sklenilo. (306) Odbor obrtne zadruge. Deželna kmetijska šola na Grmu potrebuja z novim letom 1900 itíri hlapce: konjarja ali kočijaža z mesečno plačo 8 gld., "ednega kravarja m dva volarja. Za kravarja sprejelo bi se najrajši živinoreji popolnoma vajciifgň, Oienjenegra ćluveka brez otrok ktcrpgi íňtia bi v š hkem gosinidsiatvu kHkor hlevsk» dekla služila. T.)k kravar služI bt pii prostem stanovanju in hr^ni 8 njegova žena pa 6 gld. na mesec Hlapci volarji dubé plačilo po doTiemOi. Ponudba sprejme vodstvo šile v pisarni na (îrmn. (801—1> Kovaškega licenca sprejme v pouk ALOJZIJ (307—1) VJÍTAR, kovaški mojBter Podtumom, poŠta Toplice, Iziirji rjen zagar ki je razumen na „turbino", sprejraf se takoj poi dobrimi pogoji pri gospodu Matiji Mazelie v Grada» P''' "^"i'''____(3C^ Tlr^ftni»,« vedenja in po- ».j^jViAVca atenih stariSev sprejme takoj v poduk Franc (îranda, pek v Ljubljaiii, Zalokaijere ulice št 11. Dogovori astmeno ali pismpno. (306—1> 11 u va JllSd se nahaja na prav ličnei krajo poleg mest» na ločenski cesti It. 260; ima tndi nekoliko vrta. — Več pové vrednistvo tega lista. ism HLHICA ï IM 1ST sprejema vloge vsak dan dopoldne proti 4% obresto-vanju od 1. prihodnjega meseca ter ravno tako izplačuje iste, ter računi obresti uo zadnjega dne jtreteklega meseca. Rentni davek plačuje hranilnica sama, tako da dobé vlagatelji polne 4:% obresti. Stanje vlog K 1,344.603. Stanje hipotečnih posojil K 1,010.000, stanje meničnih posojil K 101.777, stanje vrednostnih papirjev K 96.336, stanje rezerve K 19.563. Denarni promet prvih deset meseoev /našal je K 2,601.298-02. Y mestno hranilnico y Novem mestu se nalaga po c. kr. sodiščih pupilami denar. Mestna občina Novo mesto jamči poleg položene var*čine 10.000 gld.j ki je vinknlovana za varnost vlog in obresti sploh z vsem svojim imetjem. RaVnatsIjstVO, _MOHAR, predsednik. PERKO, pis, ravnatelj._ Društvo „Mestna gortbti v Uiidolfovem*^ priporoča Isče se za Rufiove vinograde v Hmeićiču pri Mirni peči. — Plač« ID prosto stanovanju [to dogovoru. Oženjet.i imajo prfdnoat. Posudbe naj se poàiljajo Franc Maj-diču v Logatec. (S03—ti S! t ! i Naznanilo. Ujojam si slavnemu občinstvu okolice Žužemberka i» njfpa obiskovalcem uljudno naznaniti, da sera BUroznano gostilno tc^ v Žitžombcrkii h. št. 7 odprl ter zagotavljaDi, da bodem \tduo z raz lićnim piistDim Tiaom, Vťdno svežim pivom, kakor tudi z (torkimi in mrzlimi jedili, kar nogcče po nizki ceLi Čkiititiiii gostom postregel. Za prenočevanje ptujcev in t hleva za živino bode najbolje akrbljeno. Za obilni obiak vabi uljudno z vsem spoltovanjem Í3M-1) Josip Hrovat ml. # za plesne i druge veselice. # Manj ko 6 godcev se ne daje. Plača nizkal _ P. n društva naj se blfigovolé radi svojili zimskih. A vf-selic pravočasno cglasitil — Pismtv kapelniku g. 0 los. Paula v Rudolfovem (267-6> 1 l'^rodajalsa.a, • s stanovanjem, obstoiećem iz dveh sob iir kuhinje na Glavnem trgu v Novem mestu se takoj oddá. "Wi Več pove 8, pl. Sliiđovlć. SiailUVAIIJ kuhinje n m v i : Éas^tfmci paniidba» Mlad trgovec z lepim dohodkom ter prijetne zunanjosti želi zLog [oinanjkanja znanja, po tem ne već nenavadnem potn, meRtjarpko vzrejeno hèer aH tudi mlado idovo brez otrok z par tisofi goldinarjev, ktere se v trgovini zsjamii, v zakon vzeti. Samo reane ponudbe naj se pošiljajo pod iifrejo „Zakonska sreča" na opravni&tvo tega lista. — Tajnost častna reč. - (288- 8) ! Najboljša in najsigurnejSa prilika za Stedenje! StanjB hranilnih vlog 30, »ptembra 1899.: čez 2 milijona gld. Denarni promet v devetih mestciti iiez 6V', milijona gld. ÎAt V Preje: Gradišče Nt.l. — Sedaj: Kon^ïresni trg št.2., Lnadstr. Sprojetua - ■ ■ ^ ' BCíř" fc^aaallue vlage rsak dtolarnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popo'dan íd jih obrestuje p« O a o ^ brez kakega odbitka, taVo da sorflim« vltïiik od vsacih vloženih 100 řoIdin»ij«T Čistih 4 gl(i. 50 kr, na leto. 1 Slanje hranilnih tIost 30 sept. 1899: 2.II2.2I9 gld. 99 kr. ProoiBL v 9 mf-ířcih »^<1 1, jan. do 30. sept. 1899: 6,757.658 gld. 53 kr. Hranilne knjižice se spr^ieiiajo kot gotov denar, ne da bi se obrestoval^« kaj prekioilo. — Za nalagaoje pO poiti so poàutotiraiiilui5.je položnice de razpolag«. V LJubljani, dné olitobra 18i)9. Dr. Ivan Susterili, predtednik, Anton Beleo, poieRtaik, podjetnik in trgoTM T St. Vidn uftd I^nb^ftiu». Frančišek Birk, «tahti rikar t I^ubljaiil. > Or. Janko Breje, odvet koncúp. t Xô^bliul Odborniki: Josip Šifika. kuetoílkofíjiki kueaUt, podpredtednik. Dr. Andrej Karlin, gimn. prufesor t ljnblja^ Karol Kaushegg, Tel«pi>autnik t I^nbljuii. Matija Kolar, iapnik pri D. U. Potji. Ivan Kregar, BftSckiik oknjs« bolnUka blftg^ne T LjubljuL Dr. Vtijko Schweitiw, ođ?etn. koncip. y Ljtili^ul. Gregor šllbar, itiptiik oft Rudnikn. Dr. Aleš Uftenlčnfk, atolBi riku t l|)ili(j«ttl Janez Jax-a najstarejša in največja iV^ tuTarsla lalop âlvalnih. strojev T Ljabljani, Doneska cesta št 13. Zastopnik za Dolenjsko Friderik Skušek, trgovec T Metliki. (210—9) C-i-oni^v^ania ^ ^ iiovi biái s tremi OlKllIUVniiJt? sobâmi, kuhinjo, in »hrambo. - TeĆ te poizr« t Di^anSeri hifii t Eandiji. (893—3) SliâlinviinÎA gliTnem trgu bil it. 63 OiaUUVdUJt? je takoj oddati. lato ima troje •obfl in potrebne prostore. — Več pove lastnik Fri- tfarlk Schwarz v Novem mestu. <29G-2) Posestvo na prodaj! K tema pripada hiâa, lepo in rodovitno polje, trar* niki, na katerih se nakoai 16 vozov sena, velika mlada faoata ter vinograd a zidanco. Vae je v prav dobrem •tann. — Več se izv< pri lastnika Anton Golob, Ra-4ule, p. Smarjeta. ^£80—3) e C C C ? C <1 C C C C C ^ <5 C I Kheippova sladnakm buta «M rrtbMllLM »ûk M «te. lé'iiiWi pi^mlMft. — 1. Âaer Gmlio SYetilie ■aâkrDjnjejo Tni dotedanje, in je rawetljava iidttno eeneja od petroleja in acetilena. Heforence na razpolago I Popolna garanci)«. ZaMgntelj Jos, Medved, Novo mesto. Veliko zalogo po iwmàm b izgotovljeníli oblek M dečke tto đoraiUt, kákor todi po meri iigotorljene, priporoma mm Medved, intiMB cene I koto ««to. Šivalne stro e t in kolesa 1« prVe vrste,, plačilni V mesečnih rokih, priporoča Jos. Medved, , Novo mesto. \ ÍžagFobne oence X*T» KMrto: OdcoTHBl induk, vd^aMU,