0 oskrbi Beograda s sadjem in vrtninami
Te dni je bilo v Ijud^kem odboru beograjskega oto-aja ve-liko besed o preskrbj nasega glaviiega mesta. Kot mesto z več kakor poi milijona prebi-valcev ima Beograd svoje po-sebne težave v preiJcrbi z osnovndmi predm«ti, pos&bno pa z živili. To posebno zato, ker bližnja okolica Beograda nii do-two otrganizirana glede kmetij-ske praizvodnje. kar pomeni, da to veliko mosto še vedno niTna v pravem pom-enu besede svo-jega šiirokega oskrbovalnega pasu.
Ceprav je mogoče v tem aJl drugem siaislu nekoliiko ugo-varjati ugotoyitvi, da je pre-skrba (a tudd cene) z mesom, mesnlmi izdelki, kolonialnim btegom, mlekom in mJečnimi iz-delki, motoo, kruhom in kurivom ve6irwwna zadovoljiva, se bomo tokirat pomudili samo pri pre-ekrbi Beograda s sadjem in vrtninami, na drugo Pa se bo-Bio. povrniiili ob kakfinii drugi pril-ožnosti. Plan z,a leto 1956 dolota, da bi bili mora'li v Beo-grad priipeljati 120.000 ton -v.t-nin in sadja. Naj takoj povemo, da je ta plan delo iskušenj in proračunov, ki jih je opravila Srbska akademija znanostii in da bazira na povprečni pcrtro-šnji katorij na enega prcblval-ca. To pomeni, da bi bile po-trebe po sadju in vrtninah krite popolnoma, če bi ta planipama koBčiaa  prišla  v  Beograd.
Ta plam pa ne bo niti pri-bližno izpolnjen- V minulih 9 meseeih je Beograd dobil ko-nmaj nakaj ye( kakar 54.000 ton. Ker pa v to številko nlso bile prištete koldčme, fcj jih na trg dobavlja Pančevački Rit, pa to pomeni, da }e bil plan preskrbe Beograda s sad|em in vrtnina-md izpoliijen v teh 9 mesecih z Olk,rog 50"/». V prihodnjih treh mesecih do konca leta bo dovoz sadj,a in vrtnin maiijši kakof v prejšnjih mesecih, to pa poitve-ni, da bo Beograd dobil znatno jrtanj sa-dja jn vrtntn. kakor jih potrebuje. Ta položaj n« bo ve-liko spremenijo nifti dejstvo, da bodo podjetja do konca leta do-baviila Se nad- 12.000 ton aadja ln Vrtnin samo za pripravo ©zimnioe.
Kot osnovni vz-rok za neiapol-njena pri^čakiovanja v preskrbi Beograda s sadjem in vrtninami navajajo slabo letimo, v do!o-č&nj mari pa tudi i^voz na tuja tržiš6a. Posebno velja to za eadje. Po oceni strokovnjakov tnaža letošnja Iefina jabolk okrog 60% povprečja, ki smo ga dosegli v zadnjih 6 letih, letina sliv pa je najmanjša v zadnjih 20 letih in znaša komaj eetrtl. no nonnalnega pridelka. Podo-ben je položaj tudi pri grozdju in še nekaterih vrstah sadja. Pri vrtninah poudarjajo stro-kovnjakj, dia je položaj mnogo boljši, rarem čebule in zelja. Vendar je mogoče Za vse te pridelfce reoi, da jih ni bilo n U po zadovviljivih kolifinah niti po  zadovoJiivih   renah.
Kontrahironje ni dalo ¦   pričakovanih uspehov
Lami so samo trj beograjska podjetja skrbela za zagotovitev potr-&bniih količln sadja tn vtU nin s kotntrahiranjem. Tjetos so pmi kontnahiranju sodelovala vea podjetja, ki prod-ajajo sadje
in vrtnine, in sldejiilla pogodbe za okrog 32.000 ton t&h pridel-kov. To bi bilo seveda popolno. ma v redu. Toda realizacija v prvih 9 mesecih letos dosega le dkrog 2500 tan sadja in vrtnin. Jasno j« razvidno, da ni reali-zacija pogo-db o kontrahiranju niti pribJižno zadovoljiva. Vzrck za tak položaj je predvsem » spoirazurmi o cenah. Ceprav so bile v pogodbah daloSene sred-nje dnevne tržne cene v odku-pu, seveda z dotoCeno maržo, se tega nihče ni držaJ In tako so bi'le številne pogodbe razdrte še prej, prede-n se je začela nji-hova realizacija. Posamezn rn podjetjem je uspelo. da so re-alizirala komaj 1—5°/« pogodbe-nih količiin. BMo je sicer tudii nekaj izjem, vendar zelo malo. Podjetju »Cubura« je uspelo. da je sikoraj popo-lnoma realdziralo svoje pogodb« s kmetijskim po-sestvom »Janko Čme-lik« iz Sta-re Pazove. Kmetijsko posestvo »2iJ<ica Jovanovif« Iz Ba-natske-ga BrestoVca izrofa vse svoje pridelke podjetju »Smederev-ka«, čeprav nimata nobene skle-njene po-godbe. Podoben je pri-mer tudi s kmetijskim pose-stvom  pri   Smederevu.
Tak položaj v preskrbi s sad-jem in vrtninami je zelo za-ositrtl tudi problem pripravlja-nja ozimnioe Računali so, da bodo podietja poskrbe-la ^ okrog 14.000 ton vrtnin in sadja za ozimnico. Toda tudi ta plan ae bo lzpolmjen, predvsera za-radi nekate-rih težav pri zago-tovitvi jamstev pn Narodni banki za kredit. Posebne težave je ustvairlla tudi uredba o ma-nipul.iranju z živili (!). ker no-beno podjetje nirna potrebnih higiensikih In tehničnih naprav za shramitev ln vzdrževanje ozimnice- Da bi položaj nekako rešUJ, je bila organizirama me-šana komisija, ki jo sestavljajo orga,n.i saini*arne Lnšpekcije in zastopniki sekretariata za ?o-spodarstvo iin ta Je postaviila manj ostre norme za higieno. VendaT vprašanje }e, koliko je taika   pot   pravilna.
Cene se še naprej dvigojo
Vse leto so bile cene vrtnin in sadja zelo nestatae. Seie zad-nji mesec so se cene vrtnin ne-kako ustalile, c&ne sadja pa Se naprej rastejo. Zaradi šibke po-nudbe se vzdržujejo cene )a-bolk na visokem nivoju 60 — 80 din ta kg, hrušk 70—120 sMv 40—80, grozdje 80—150 itd. Med vrtninami je imela najvišio ce-no Cebula, okrog 80 din za kg. prl Sfemer lahko pričakujeino. da se bo ta cena Se dvignila.
Tako visoke cene vrtnin In eadja nlso normalne, vzrokov za njihov nivo pa Je več. Pred-vsem omenjajo propadanje ve-likih količin sadja in vrtnin za-radj pomanjkania potrebnih na-prav za shranitev. pa tudi za ustvaritev zalog, s katerim1 bi intervenirali na trgu. posabno tisti čas, kadar posameznj pri-delovalci donašajo manj pri-delkov. 'Ljuds.ki odbor je to te-žavo spoznal *fn podvzel neka) ufcrepov. da bl se stanje na po-droEj'U opreme trgovine Izbolj-Saio. Letos so že vložili znatna sredstva v veliko skladišče za sadje in vrtnine sltupno s pro-storom za trg na df^b&io. To skladišče  bi naj  bilo dograjeino
do leta 1958 lm bo skupno s hla-dilmico imelo velik pomen za preskrbo mesta. Prav tako so dobili 30 tovarnih avtomobilov za prevoz blaga, 53 hladilnic — pultov za oprerno prodajaln. še 50 tovomih avtomobilov za pre. vO2 mesa. kruha tn mleka itd.
Visoki prevozal stroškj prav tako občutno vplivajo na cene. Beogra-d pa je ba doslej pri svojj preskrbi usmerjen pred-vsem na najdražja prevozna sredstva. S&le letos so naročili graditev tovornega rečnega lad-jevja za preskrbo Be-ograda s področij, skozl katera tečejo Donava. Sava tn Tisa Vrednost teh Investipij znaša okrog 390 mUijonov dirnarjev. Nedvomno je, da bo izkoriščanje vodnih poti zelo ugodno vplivalo na cene.
Slevilna trgovinska podjetja se pritožujejo nad visokiml maržamf, ki jih jemljejo ladru-ge pri odkupu kmetijskih pri-delkov.  Pri   jagodah   je  znašaia
mairža celo 50 dinarj«v na kg, podobno pa je tudi pri nekate. rih drugih predmetih. ObsLajajo Pa tudi subjektivne slabostj v trgovini. Kako bi sicer moglf pojasaitl dejstvo, da kupujejo najboljša jabolka od zadrug po 25 dinarjev za kg, v Beogradu Pa jih prodajajo po 80. Ali še dirug primer: v Vojvodini so kumarice prodajafli po 25 dinar-jev za kg, ko pa so uslužbencl trgovskih podjetij prišli na voj-vodinske njive, so z •medseboj-no konkurenco« dvignili ceno tia 80 din. K temu je treba do-datl tudi prodajo izven Beo-grada, s katero se ukvarjajo skioraj vsa trgovinska podjetja za sadje in vrtnine našega glav-nega mesta. Ta prodaja se gib-lje okoli tretjine vsega prome-ta teh podjetij. To dejstvo ne-dvomno še bolj zaostruje po-man.ikaaje posameznih živil. Vsemu temu moramo dodati Se to,   da   je  bila   letiaa   nezadovo-
Ijiva in da ]e okrog 9000 ha ob-delovalne zemilje ostalo neza-6ejaoo. Pridelek vrtninsklh rast-lin 5« je zjnaoijšal na zadružnenf sektorju, poseSmo pa f-.a ekon-» mijah  km«tijskih  zadrug.
Seveda so tudi objektivne te» iave v preskrbd tako velikega mesta, kakor je Beograd. Prf tem pa j« neprimerno vei sub-Jektivnih težav. Mi sm« pouda« rili le nekatere z željo, da po-kažemo, kako preskrba Beogra« da ne bo zacSovoljiva vse dotlej, dokler njegcva iirša okolica ne t>o vzorno organizirana ko< oskrbovailni pas velikega mestSH Pravtako pa tudi. dokler ne bo« do o-dpravljene šlev'ixie slabostl v orgaTiizaciji t.rgovi^ske mreže, prevozu in podobnen. Popolno-m.a gotovo je, da b' labbo bitg tudi pri sedanjiih možnostih pre-skrbe Beograda s sadjem iH vrtninami cene teh f.:vi\ ugod-nejše In bolj v Interesu meSfa« nov, kakor je bilo to doslej. B. Sarić