• DAN ŠOLE NA OŠ JOŽE MOŠKRIČ
Od babičine potice do prvega hlebca
Dandanes marsikdo ne zna več zamesiti in speči kruha, saj to živilo lahko kupimo v vsaki trgovini. Vendar pa si brez njega težko zami-slimo zajtrk. kosilu) ali večerjo. Pa tudi nekatere jedi nam kar ne te-knejo brez njega in zdi se nam, da nekaj manjka, če zraven ne prigriz-nemo še košček kruha. Toda ali bi znali, če bi bilo treba, pripraviti knih?
Dan šole so letos na osnovni šoli Joieta Moškriča praznovali na zanimiv in nenavaden način. Poleg proslave so namreč pripra-vili še razstavo, ki so jo imenovali »Od babičine potice do mojega prvega hlebca«. Učenci so doma s pomočjo staršev ali pa v okviru šolskega gospodinjskega krožka zamesili in spekli razne izdelke iz moke. Sprva so sicer nameravali narediti le različne vrste kruhov, pa se je izkazalo, da so starši bolj vešči peke potic, raznih kolačev in piškotov, saj marsikatera mati ali oče svojemu otroku ni znal pokazati, kako zamesiti kruh. Tako so učenci šest ih, sedmih in osmih razredov; tisti, ki so pač želeli sodelovati, prinesli v šolo izdelek, ki so ga z:nali bolj ali manj sami napravitii.
POBUDA NAŠE SKUPNOSTI
Od kod zamiseel za peko kruha?
»Zelo preprosto. Na podlagi objave v glasilu Naaša skupnost smo pri gospodjinjskem in obrambnem krožkui pričeli ra-zmišljati, da bi lahko) tudi naši šo-larji spekli kruh,« je povedala ravnateljica OŠ Joaže Moškrič Metka Odlazek. »ffrehranjeva-nje v izrednih razmnerah je na-mreč zelo pomembnio. Zato smo si tudi poiskali gradi\vo o tem, kaj vse se da uporabiti za pripravo kruha, imamo pa tucdi skico peči za peko kruha na prostem. Ta peč se napravi. iz so>da. Odločili smo se, da za začetek spečemo več vrst kruha brez dodatkov mačic in brezovega Itubja, s čimer se da v izrednih razmerah pove-čati količina moke.«
Solarjev k sodelovanju ni bilo treba siliti, prositi alli kako dru-gače nagovarjati. N;avdušeni so bili nad to zamislijco. Kar niso rnogli dočakati, kdaj se bodo od-prla vrata sobe, da sii bodo lahko ogledali razstavljenae dobrote. Otroci, učitelji in tisti i starši, ki so si vzeli urico časa za oagled razsta-ve, kar niso mogli oddmakniti oči od hlebcev koruznegga, mlečne-ga, rženega kruha, koruznega pečenjaka, pletene šštruce, pite, krofov. mišk, raznihh piškotov, rulade, palačink, rižiževega na-rastk?, orehovih koock, jabolč-nega zavitka, čokolaadnih bom-bic, pice, potice, koldača in še bi lahko naštevali. Nekaateri »peki« so zraven priložili reccepte, drugi so samo našteli sestavi/ine, iz kate-
rih je bil njihov izdelek narejen. Prebrati je bilo mogoče tudi več pregovorov in misli o kruhu, na primer: »Sitemu trebuhu še bel kruh ni všeč« ali »kdor rad kruh deli, se mu v roki množi« ter »Kruh je naš največji prijatelj« in podobno.
Ceprav naj bi učenci sami spe-kli kruh, pa je bilo najbrž le tnalo takih, ki so to storili brez pomoči staršev ali tovarišice pri gospo-dinjskem krožku. Stanko Kozinc je na primer spekel ržen kruh, ker imajo doma največ te moke. Tudi mama največkrat speče te vrste kruh. »Meni je všeč,« je povedal. »Nisem pa ga spekel sam. Sem pa gledal mamo, kako ga je delala.« Mojca Žagar je prinesla mlečni kruh. »Ne vem, če bi ga znala speči sama,« je od-kritosrčno priznala. »Mama mi je pomagala pri izbiri, kaj n,aj pripravim. Ampak gledala pa sem.« Saša Macur pa je zatrdil, da sta s prijateljem Sandijem Kelharjem čisto sama naredila čokoladne bombice. »Zanje sem se odločil zato, ker sem imel re-cept,« je pojasnil.
Angela Lovšin, učiteljica go-spodinjskega pouka, ki poleg rednega poučevanja tega pred-meta v sedmih in osmih razredih vodi še gospodinjski krožek, je povedala:   »Dva dni pred raz-
stavo smo pri gospodinjskem krožku pripravili rezance, zadnji dan pa smo spekli še kruh in poti-ce.« K šolskemu gospodinj-skemu krožku bi radi hodili vsi, tudi fantje, pa za vse ni prostora. Samo ena tovarišica pač ne zmore vsega.
USPEŠNO    SODELOVANJE Z ŽITOM
Na osnovni šoli Jože Moškrič pravijo, da je akcija tako uspela tudi zaradi sodelovanja Žita. Mojca Primic, ki dela v razvoju te delovne organizacije, je poja-snila: »V to akcijo smo se vklju-čili z nasveti. Imeli smo kratko predavanje o kruhu, učenci petih razredov pa so si tudi ogledali pekarno. Všeč mi je, da so se šo-larji tako potrudili in pripravili vse to, saj znanje, ki so si ga ob tem pridobili, vednopravpride.« Dodati je treba še, da je tudi Žito sodelovalo na tej razstavi tako, da je prikazalo, katere vrste kruha in peciva pečejo v njihovi pekarni, zraven pa so priložili še veliko torbo, namenjeno šolar-jem. Matija Kosmač, ki se ama-tersko ukvarja s filmom, sicer pa
je zaposlen v mlinu Vir, pa je na ta dan šolarjem zavrtel svoj film »Od zrna do kruha«.
Delovna organizacija Žito že nekaj let zgledno sodeluje z osnovno šolo Jože Moškrič. Učenci se v tej delovni organiza-ciji seznanjajo s samoupravno in poslovno organiziranostjo, stike imajo tudi na kultTirnem in športnem področju, še zlasti pa je treba omeniti sodeiovanje pri' poklicnem usmerjanju. Učenci prvih in drugih razredov si ogle-dajo Žito le od zunaj, učenci tret-jih že spoznajo pekarno, v petem pokažejo šolarjem, kakonastane kruh, v sedmem in osmem razre-du, ko so učenci tik pred po-klicno odločitvijo, pa spoznajo delovno organizacijo v celoti.
Podobne kot z Žitom sodeluje OŠ Jože Moškrič še s štirimi drugimi delovnimi organizaci-jami, in sicer: z Gradisom, Indo-som, Blagovno transportnim centrom in Inkotehno. Tako so na primer v Gradisu od blizu spoznali motorje z notranjim iz-gorevanjem, ob tem pa so si pri-dobili izkušnjo, da je poklic klju-čavničarja še kako potreben in odgovoren.
Otrod so krah, potice, kolače In vse drugo, kar so spekli doma, po razstavi, ki je biia odprta dva dni, spef odnesli domov. Tisto, kar so pripravili v gospodinjskem krožku, pa so skupaj pojedli. Ni bilo po-membno, kateri kruh je bil buljši, katera potica lepša /a oči. Pravi smi-sel tega početja |e bil v tem, da so se šolarji naučili sam: peči kruh, kar je pomembno z obrambno zaščitnega vidika, obogatili pa so svoje znanje tudi o poklidh, kar jim bo prišlo prav, ko se bodo odločati, kam kreniti po končani osnovni šoli.
Besedilo in sUka: DARJA JUVAN