LETO IV. UUBLJAHA, 28. AVGUSTA 1926. STEV. 38 NAROČNINA ZA-1VCOSLA-VIIOČETRTLETNODJN 15* CELOLETNO-PlNOO/Z A* >zeMstvoiedodatj ItNs POŠTNINO/OCLASI PO CEN«KV/ POSAMEZNA ŠTEVILKA PO DIN• 150, POŠT. ČEK. RAČ 13.188 VREDNliTVOINVPRAVA V-VČITELISKI-TISKARNI/ ROKOPISI $E NE -VRA-vCA)0/ANONIMNI DO-. PlSl $E NE PRIOBČV-k 1E10/P0JTNINAPLA-VCANA V* GOTOVINI TELEFOH STEV. 906. Orjuna ostane enotna! Veliki časi na.ide.io v gotovih momentih cole? njim vrednih mož tudi nigmeice. ki misliio c kratko-vidnimi in nepremišljenimi dejanji zavesti tok časa in smer eotovih v naorei določenih dejani. V vseh ve-kovih ie mogoče, zasledovati take izstope pritlikavcev in tako ni čudno. ako ie vstal po Boži Anastasije-viču tudi y organizaciji borbenih iugoslovenskih nacionalistov inž. Iliia Cavliina v nameri zavzeti Or-iuni svobodno iii jasno v naprei začrtano pot v času. ko se nahaja v naitežiem hipu borbe. Slovenske Orjune so ta čas one, ki morajo parirati najtežje udarce režima in zunanjih nepri.iatel.iev Or-iune. kateri se plaše njenega razvoja in pokreta nevarnega vsem iavnim. tainim in zemelinini rušilcem Države, Nacije in Dinastije. Kot take in kot najmočnejše nosite-llice zvišenesra evangelija orjuna-ške ideologije izstopajo iz dosedanje rezerve smotrenja izdajstva onih nekdanjih naših drugov ki so še pred nedavnim časom sveto prisegali zvestobo in neomajno pripadnost orjunaški ideji hi odločno obsojali delo onih, ki v času, ko bi bilo treba združiti vse moči v obrambo in zmaeo — ustvarjajo bratomorne fronte in se podajalo na zla Pota odmetnlštva. Slovenske Orjune. z bolestjo spremljajo proces, ki se ie izvršil v Zagrebu. Vendar vl-dilo v niem samo trenutno oviro na neustavljivem nohodii Orjune. ki ima v sebi to dobro lastnost, da se TOKKT orlurtašJtl redi očistili do do- breea vseh onih kateri hi na« lahko enako Izdali tudi v naiodločil-nejšetn momentu. Or iim* k organizacija discipline hi reda. Zato ie prva dolžnost slehernega Orjunaša, da se brezpogojno pokorava orju- n»ški disciplini in iznaša vse pritožbe. in želie samo pred organizacijski forum, kier ie edino mesto za niih reševanje. Vsako iznašanie internih oriunaških zadev pred javnost ie zlo namerni akt proti organizaciji in se mora nahnani tako tre-tirati Kdor tega ne more pojmiti in komur se upiralo proti tovrstni disciplini njegovi demokratični ali subjektivni občutki, temu ni mesta med nami. Bolje je. da nas zapusti preje, kakor pozneje. Orjuna borcev ga ne. bo poerešala niti naimanj. Prešla bo mirno in s prezirom preko njega, kakor prehaja preko inž. Čavljina. ki s svoiim pisarjenjem ne, bo premotil niti enega Or-iunaša in ga odvrnil od snuioče se fronte borcev narodnega in državnega edinstva. ki imajo mnogo tehtnejšega posla kakor pregovarjati se z bolnimi ambicioznimi osebami. Orjune Slovenile odbiiajo odločno vsako vmešavanje, s katerekoli strani v poslovanje, vodstva celokupne Orjune in izrekajo neomajno volio ohraniti dovoli drago priborjeno samostojnost in Jekleno enotnost orjunaške falange. Kdor se zanima za Orjuno in hoče imeti z nio kakršnekoli stike, slobodna mn pot do celokupnega vodstva, ki ie edino kompetentno daiati smernice dela organizaciji. Vsak drue poizkus bo vedno skrahiral najsi bodo njegovi rušilci še drugačne orjunaške osebnosti nego ie ona v Za-grebu. Orjuna še ni nikdar odbijala tetra ki fe Drišel u nH s poštenimi in prijateljskimi nameni: oač o* l* io neštetič sama nezvana prihitela marsikom., na pomoč in mu s svoio priznano arflnosm Prav izdatno oomaeala v njegovi borbi s sovražniki narodnega in državnega edin- stva. Da so io vodil; pri tei nomočni akciii samo Idealni nagibi, vedo podprti sami najbolje! Orjuna pozna in upošteva takt ter spoštovanje do vodstev prijateljskih grup. Pričakuje pa enakega gentlemen-stva tudi 7. njihove strani. Prešli hi molče preko vsega tega. Bili smo izzvani po članstvu in javnosti, ki je pričakovala od nas. da izrečemo naše stališče Izrekli smo ga in to ie: Oriuna se ne ceni! Orjuna ie edinstvena in močna, ter ne bo odstopila s svoie ooti katero more hoditi samo prežeta za-upania in edoboke vere v vodstvo, ki io mora popeljati vkliub vsem udarcem in naporom do njenega velikeea cilja. Orjuna se ne oepif To ie klic. ki navdaja slehernega slovenskega Orjunaša v neprekinjeni verigi trdmav orjunaške ideje od vitežke-ga Rakeka do lepega Maribora, od vročih plavžov Jesenic pa do ponosnih Brežic. Njihovemu klicu se pridružuje odmev vseh pravih Or-iunašev v zagrebški oblasti, ki da-leko presegajo obupni poizkus oar zaslepljencev in se preliva 7. Dalmatinskimi Orjunami in oni'- Bosne ponosne proti prestolici — Beograda, kier se zbirajo izven Sa-vamale sami pravi Orjunaši. Preko vseh se čute klic junaške Vojvodine katera se s svoiim borcem-revolucionariem Dobroslavom Jev-devičem ne bo nikdar dala soeUatl z ravnih oriunaških poti na trnjeve s teze odmetnlštva. kier čnfca prel ali slej vsakogar žalostni konec! Je pa to klic: »Orjuno Orjuna-šem! In ta klic ponavljamo tudi mi: Orjuno Orjunašera! Divjanje Hrvatskih Sokolov v Sloveniji. Jesenice ob Savi. 24. avg. 1926. Zadnji izpadi in krvavi poboji, ki so bili povzročeni direktno ali indirektno po članih Hrvatskega Sokola v Primorju. Kaštel Starem in osobito še v Sremski Mitroviči, o katerem prinašamo na drugem mestu detajlno poročilo, so v naši javnosti dovoli poznani. Izgleda pa. da nameravaio ti zatočniki bivših avstrijskih oficirjev prenesti svoJe delovanje tudi v Slovenijo, kier se iim ie posrečilo s pomočjo slovenskih radičevcev ustvariti nekakega Slovenskega Sokola ki naj bi pod-niral separatistične razdvajalne tendence Hrvatskega Sokola. Prvi to- vrstni izstop se ie vršil v nedeljo na Jesenicah ob Savi. kier ie postala mirna Velikodolinska fara naenkrat Prizorišče diviania pobesnelih Sokolašev. ki so imeli veselico na vrtu Milivoja Petaka trgovca na Jesenicah z namenom da moralno oodoro ustanovitev samostojnega Slovenskega Sokola, ki bi mu načeloval bale g. Petak ali Alfred Stine. pisar v tovarni palic v Bre-gani rodom nekje iz Kočevia. Ker ie narod prezirno motril nastop teh separatističnih Sokolov, so se ti močno l.iutili in iskali prilike, da se primerno revanžiraio. Nudila se iim ie pri g. Francu Brataniču, trgovcu iz Jesenic, kjer ie bila ta čas zbrana večia družba zavednih Jugoslovenov. sestoieča iz graj-ščinskega nadšutnaria. njegove soproge. učitelja, nekaterih jeseniških treovcev in članov Sokola Jesenice ob Savi Tu so pričeli Sokolaši zbrano družbo izzivati, io napadati 7 golimi sabljami in samokresi ter deiansko ranili 7 golo Sabljo tudi soprogo nadšutnaria na roki. Podrli so ograjo trgovca Brataniča in .psovali navzoče ^ z Jugovrani or-iunskimi vragovi, psovali Jugosla-viro. državo bi proelašali. da ni več daleč čas ko bodo popolnoma zavladali v tei zemlii tor obračunali 7. vsemi Jugoviči, kateri da nai kar pripravijo krste. Družba je sicer dostojno reagirala na ta psovanja in krvava izzivanja. Prišlo pa bi gotovo do strašnega krvoprelitia. da ni v poslednjem času prihitel ogroženim na pomoč orožniški narednik Strancar. ki je jedva spasil situacijo po uporni borbi s Sokolaši ki so psovali tudi orožnike in iim grozili s persekuciiami ter iih odganjali kot nepotrebne pomočnike ogroženim Jugoslovenom. Ti prizori so se ponavliali še pozneie do odhoda Hrvatskih Sokolašev. ki so menda s tem nastopom pokazali novoustanovljenemu SUh venskemu Sokolu, po čem nai se razlikuje od poštenega in delovnega Jugoslovenskega, ki baš v tej po radičevcih tako ogroženi okolici razširia zvišeno misel ljubezni, bratstva in edinstva vSeh Jueoslo-venov in globoke vdanosti do nie-eoveea vrhovneea nokroviteliia in brata. Obeta se po tem zgledu na Jesenicah pričetek borbe med radi-čevščino in jugoslovenskimi ele- menti. ki pa bodo stali trdno kakon skala na priborienih pozicijah, pri-pr?'r1ieni na vsake žrtve. če. bo to zahtevala potreba. Slovenskim Sokolom na Jesenicah Pa bodi s strani Orjune sporočeno. da so izvršene že vse potrebne mere da hodo Dostavljeni nieni zvesti čnvarh j v tei dosedai še na zaooSedeni postoiankl. kier se bomo’ lahko kmalu srečali in pogledali Iz oči v oči. Videli bomo tedaj, kdo bo po tem nastopu ostal zmagovalec na boiišču in koliko ie vredno sračje perie. s katerim hoče danes Slovenski Sokol pod sinie iugosloven-sko nebo Slovenije, ki ie in bo osta- lo samo domena iugoslovenskega! Sokola in niega vrednih organizacij. Hrvatskim Sokolom tudi sporočamo. da pri eventuelnem ponov« nem prestopu meie niihove republike vzamejo s seboj knjigo o leoem vedenhi ker iim bomo prisiljeni sicer držati Orinnaši kako temeljito lekcijo n vedenju gostov v tulih hišah. S. K. B. Ministrske izjave: Vse je dobro ... Ni ie gotovo fraze, katere ne bi čuii večkrat iz ust naših ministrskih ekscelenc, kakor je: »Vse le dobro In v redu. te7 cpjti popolnoma zadovoljen!« Rekvizit k tei frazi je na »recht ireundtteh« obraz in običajna slika nad intervievom ali izjavo. Narod oosluša. čute Jn se čudi tem izjavam, in ministrski fnfor-miranosti ter resnosti. V zemlji ie vse v redu in dobro odkar ie postalo narodno dobro objekt, ki ga sme uporabljati po mili volji vsak član slučajno vladajoče partije. Poplav ni bilo. gospodarstvo v vseh panoeah cvete, kar najlepše. Hranilnice že skoro ne sprejemajo več vlog. ker iih nimajo komu posoditi. Denarja je na razpolago kolikor si ea kdo poželi proti minimalnim obrestim. Uvozna in izvozna trgovina zaposlujeta železnice in brodarski park do nai-višje kapacitete. Breztvoselnost je pojem, ki ga poznamo samo iz či-tania tujih časopisov. Prosveta prodira zmagovito v zadnje skipe-tarsko selo. kjer bivši kačaki in iataki pušiio čibuke ter marljivo študirajo abecednike. Prometna sredstva so na višku in železniške nesreče so redke, kakor prestopna leta. Parlament dela noč in dan. da narodni očetje kar očividno pešajo LISTEK. A ^ „ Dalmatinske poti. (Dalje.) . . V Kaštel novem nas obkoli množica Orjunašev, s katerimi odidemo v Drostore Orjune. kier pozdravlja z oduševljeno dobrodošlico br. Velikega čelnika Marka predsednik Orjune Kaštel Novi. Gladko mu teče beseda in orepolen žarečega oenia liubezni sveteea fanatizma ie njegov govor, ki vžiga plamene v očeh poslušajočih četnikov in ostalih nacionalistov. Refren in konec govora: »Orjuna mora zmagati in ti brat Marko e|ej da nas kmalu pozoveš v zbor Za največje naše delo!« je razpahl zbrane do prav dalmatinsko južnjaških ovacij, ki so se stopnjevale še po Markovem govoru. Zunaj se je mračilo in noč je že skoro legala nad Jadranom, ko smo se vozili preko novokaštelske obale, kjer so promenirale kaštelanske lepotice in številni tujci, ki prihajajo sem na letovišče. Avtomobil drči med olikami in cipresami Od morja Pa prihajajo otožni zvoki pesmi hre- penenja in bede onih, ki so romali preko Krfa na otok Smrti ali pa na makedonsko fronto. »Tamo daleko, kraj plavog Dunava...« Daleč si domovina in vendar te čutim ter slutim v slehernem trepetu zefira vejočega z morja in najmanjši pedi kaštelanske zemlie. Široko si se vrgla preko meja in danes te ni več samo pod Triglavom ski Kaštelanščini. ponosni Bosni rajski Kaštelanščini, ponosni Bosni in tužni Makedoniji, kjer poješ mi pesem veselo vso. Slutim veličino naše ideologije in spominjam se besed Franceta ob priliki protestnega shoda v Mestnem domu, ko je zaklical : »Orjuna! Tvoja prva naloga bodi razmakniti meje ozkih obzorij, ki se končavaio za Slovence doslei pri Sotli m ze tostran Karavank. Razmakni iih do plavega Jadrana in šumnega Vardarja in glej, da ne bo več daleč čas, ko bo Srbinu Istra to, kar mu je danes krvava Makedonija in ko bo slehernega Slovenca zapeklo v srce spomin na Skader. tako, kakor ga peče žalostna bridka misel na Gosposveto.« Mislim na te besede in čutim v sebi, da je Orjuna izvršila z njehi- mi skromnimi močmi že veliko na tej oporoki pokojnega Franceta. VII. Kaštel Lukšič. Prizor iz Kaštel novega se ponovi samo je bolj globoko občuteno in iskreno, ko ponudi bratu Marku predsednik organizacije. močan in odločen mož. kruha in soli. Narod trpi, čaka in gleda samo z zaupanjem po vseh prevarah še na Orjuno. ki si je nadela težki križ. da ea ponese v odrešenje svojega naroda na Golgoto za katero pa mora priti 1 Kalvarija. Gledam zdravje in železno odločnost prelivajočo se po mišičastih postavah četnikov-Orjunašev ter mislim na one puhoglavce, ki na podlagi skombiniranih teorij prorokujejo smrt Jugoslovenstva ter razpad Or-iune. Jugoslovenstvo jc gibanje, živ-ljenska sila bodočnosti, ki bo navdala zemljo, katero danes prežema mlitavi in strupeni Partizanski duh z novo silo dela in bortie do konca ter brez kompromisov. Odhajamo in se rokujemo z brati. Zdi se mi, da segam v roke vedno borbenim Ra-kovčanom, ali Triglavanom, ko ču-iem za zadnii pozdrav »Samo zovi. što pre to bolje U Na nebu se je utrnila zvezda in padla polagoma tia nekam daleč za Musor. Ob moriu žari tisoč luči cementnih tovaren, kjer se muči na smrt tisoče bednih Jugoslovenov. ki s svojo krv.10 iz osrčja domače zemlje iztrgano tunino pretvariaio v zlate lirske dividende laških akcionarjev, ki se ta čas zabavajo z demimond-kami po rimskih in milanskih barih, ali premišljujejo, kako bi še bolj zarobilo rod svinjskih pastirjev onkrai Jadrana, kjer se je moral umakniti truli beneški lev. naletu čilega Belega orla. Ob cesti stoji otrok in plače. Milo steza ročico proti nam, boječe mu trepetajo usahle ustnice in proseče gleda v nas dvoje kot žamet črnih oči. Prosi kruha Oče štraika z drugimi v eni izmed tovaren že sedmi teden, ker so jim Italijani znižali že itak pasie plače. Dete pa plače in gladno prosi skorjice kruha. Da bi bil ti tu sedaj Ninčič in videl to bedo. Zapeči bi te moralo v dno srca, kakor je mene, ko sem pomi-sil na te in na tvoio veselo deco ob Blejskem jezeru, ki ne ve, da tam v Dalmaicii umira deca eladu po krivdi tistih, s katerimi sklepaš ti dosmrtne prijateljske pogodbe in katerim izročuješ s tvojimi pogod- Dosti zlata ie. dežela bogata* glad in zlato pri nas sta si brata. pod težkimi bremeni državnih skrbi in del. Pred nami sta sedai samo še Anglija. Francija in se ver n« evropske kraljevine. Vse druge, evropske države Pa smo že zdavnaj prekosili in pustili z njihovimi konservativnimi uredbami daleč za; nami. Tako nekako vsaf bi si mislil sleherni, ki bi spoznaval prilike Jugoslavije samo iz besed in govo« rov njenih velemožnih ministrov« državnih tajnikov, podtajnikov in ostale plejade sporazumaških narodnih običnih poslancev. V resnici izgleda na prvi pogled ko se človek ozre malo pozorneje 00 prilikah v naši zemlji, da ie v njej spričo korupcije in sifilitičnega partizanskega demokratičnega parlamentarizma že skjoro zamrl čut poštenja, časti in studa. Lenoba, budalost. tromost. desor-ganizaciia. neznanje in razmetava-nie. to so činitelii. ki so sedaj glavni znaki našega dobrega in uglednega gospodarstva. Porodičarstvo in čaršiia slavita svoie triumfe za-iedno z albansko upravo. Narod P3 stoji na strani brezmočen in prekrižanih rok ooazuie kako se sistematično uničujejo vse one te-kovlne. katere ie stekel državi si tolikimi žrtvami in kako izginevajo1 bami to zemljo v popolno eksploatacijo. Kaštel Sučurac. Spominjam se sučuraške glasbe, ki nam ie v Beogradu tako ponosno svirala in vseh neštetih borb, katere mora voditi tu Orjuna z notranjimi in zunanjimi sovražniki države. Pred ihestom stoli pol bataljona četnikov in pozdravlja svojega Velikega čelnika. Mirno in močno or-junaško in vitežko doni pozdrav iz njihovih grl, ki pa se kmalu prelije v orjunaško pohodno himno, ko bataljon maršira po sučuraških ulicah. Predsednik organizacije referira; Poročilo ie prepleteno slik borbe in odpora, ki naliči v malem celokupnemu razvoju vse Orjune. Nacionalisti so preganjani vedno in vsepovsod. Od 1. 1914. pa do danes divja nekaznovano nad njimi besna komunistično radičevska druhal in jih! gnjavi na smrt. Neprestano so izpo-? stavljeni najrazličnejšim napadom počenši od najordinernejših psovk’ pa do napadov s strelnim orožjem. 16. tega meseca se ie ob 22 uri vračala družba naših članov in članic v Sučurac. Ko so tako korakali mimo krčme Mate Brantičeviča sta padla iz nie nenadoma dva strela in toča kamenja na naše. Slučaino se »OR? U N »« Stev. 38. ©o plačkanju modernih roparskih vitezov milijarde njegovega premoženja. kakor sne Er pod žarki toplega pomladanskega solnca. Milijarde propadalo zemlja gazi v vedno večje dolgove. Državne blagajne so skoro vedno prazne in odškrta-vaio se na račun š tedni e že itak mnogo prepičli prejemki uradnikom. ki zastoru čakaio že leto in dan na razlike Vse to dobro vedo tudi naši očetje domovine in vendar prehajalo mirno preko teh kričečih dejstev na dnevni red ter si usoiajo daiati stereotipne iziave. da ie vse dobro in v redu. Zaveda se pa teh žalostnih razmer i Oriuna. ki bo kot poslednja rezerva jugosloven-stva poklicana še prav eotovo k reševanju zemlje iz stanja v katerega so io zavedli brezvestni parti- zani. Oriuna se pripravlja na ta trenutek sama tiho in dosledno. Na vseh. ki cenilo interes držav« ta bodočnost naroda boli. kakor njihov lastni iaz na ie da Priskočijo Oriimi osebno z delom na ooninč ta ustvarjata meri širokimi masami interes za oni veliki trenutek, ko bo krenilo naše politično življenje iz sedanjih meglenih kombinacij na svetla in čista, ravna oota novega življenja. Polovičarstvo in brezbrižnost napram usodi naroda bo ob tem obračun# tudi točka, ki bo pošteno Doplačana onim. kateri ne moreio noimiti. da so z narodom kri ene krvi in da s« izšli Iz naroda za narod in da bodo minuli sedanji časi ko poštenjaki nastrada vato in ko <«» laž ter veleizdaj Plačujeta z ministrskim? fotelji in avtomobili. 4. V. Fašisfovski tisk in naš kralj. Poznana ie vzorna skrb naše ‘sosede, da bi se na vsak način preprečila žalienia Njegovega Veličanstva Kralja Italije. Viktorja Emanuela. ki zavzema že tolike mere, dn se človek skoro boji zapisati to ime. v mislih na tiskovni zakon in niega strašne kazni za uboge novinarje. Človek bi pričakoval po akcijah. ki iih vodi naše zunanje ministrstvo v obrambo in zaščito časti savoiske Krone, da bo tudi zapadita velika zaveznica enakovredno, ali vSai približno postopala, kadar ie govora v fašistovskih listih, n vzvišeni osebi našega Kralja, kolega Čast ie gotovo najmanj enako sveta nam .higoslovenom kakor Itaftja-room njihovega Kralja Osvoboditelja. Laški listi Da kažeio. da temu ni tako in da vlada v tem oziru v sicer tako reakcionarni ItaRii. kjer ima vlada absolutni vpliv na tisk. čisto drugo razpoloženje ki da lahko pišejo italijanski listi vse oreie. kakor spoštljivo o našem vitežkem Kralju. V dokaz temu bodi nisanje milanskega fašisitovskeea lista »Se-colo«. ki ie prinesel povsem izmišljeno vest da namerava naša kraljevska dvojica Dosetiti Opatijo in ostati v nle* dahe časa na letovišču. V Opatiji se nahajala tudi neki bivši nemški eksprinci in habsburški eksvoivode kar ie dalo soošto-vanemu glasilu ekscelence Musso- linija povod, da ie k tei svoii lažnii* vi vesti prideial še sledeči pasus; »Pred desetimi leti ie bil Aleksander vrhovni komandant srbskih čet preganjanih Pn artilterlii Leopolda Salvatoria avstrijskega In pruskih ufanov Eitela. Sedai se bodo našli zaledno na jadranski obali. Bo nrav interesantno opazovati, da 11 bo ta trotlca. ki se še »red par leti borila 7. naiostreišhn orožiem. 'Sedela sedal skupaj za eno mizo in Igrala maženg. katerega oduševHe-nl prifatelii so vsl trite.« Ta članek ie objavil brez komentarja tudi spoštovani list vete-uglednega in naivečiega zunanjega ministra Jugosiovenov dr. Ninčiča »Vreme«. Namesto njegovega komentarja Pa nam služi tožba državnega pravdništva. ki nas ie m 0-r a I o pred par meseci tožiti radi razžaljenia italijanskega kralja, nova tožba radi žalienia Njegove ek-selencp poslanika Bodrera In oa sramotno postopanje v zadevi žaljenja našega Kralja po nemških časopisih. ki ie bilo ureieno v Par dneh brez vsakih tožba teh časopisov na način, ki ni nič kal zadovoljiv, če se nrimerta postopanje naših vladnih onrann« ▼ shi&ajttr Kadar ire za kaznovanle namišljenih tovrstnih pregreškov njihovih lastnih sodržavljanov. Železniški vagoni in lokomotive. Popravljanja vagonov v privatnih delavnicah. lokomotiv raste. Čuje se, da se odpošlje v bližnjem času precei stotin pokvarjenih vagonov iz naših deponij v privatne delavnice v svrho Dooravil. Informirali smo se. pri podučenih krogih, kai je na tem resnice in zakaj se te vagone ne DODravi v naših državnih delavnicah, kjer se baje ne dela. ker ni baje tozadevnih kreditov. .Ponovilo Se nam le. obče znane lamentacije o pomanjkanju kreditov za državno delavnice. Točnih informacij nismo dobili, za- Staiež obrabljenih blizu nahajajoči orožniki so takoj pritekli na lice mesta in dognali, da je čisto brez vzroka streljal na Or-junaše — občinski birič Pere Biočič, ki je to tudi sam priznal... Navzlic temu Oriuna Sučurac ne klone, ampak se jača ob borbe do borbe in objernlje vedno širše plasti naroda, ki izpregleduje in se zbira jo, kot golobi pod rodnim krovom, okoli orjunaškega barjaka, čakajoči, da dozori seme v plod ki ie bil razsejan v dalje po naši grudj,. Bataljon stoji mirno kot vlito eno samo bronasto telo in posluša M Krka, ki jih utrjuje v veri in nadi na veliki dan ter jim zagotavlja, da Orjune ni mogoče razpustiti in da so zaman vse nakane proti obstoju in integriteti Orjnne. ki bo ostala, če tudi propada vse naokoli nje. Odgovarja mu imenom bataljona komandant kratko in jedrnato 7 iz-zvenečim koncem: »Mi smo pripravljeni na vse!« Posedeli smo šo par trenutkov med vrlimi Sučuračani nato na smo odbrzeli mimo dalmatinske Venecije — Vranjica, kjer ie že zasadila Vr-juna svoi bojni steg do Splita, ki nas je zopet tako bratsko sprejel, kakor zna le ta naša jadranska pre-stoliea, ki upravičeno zasluži bodočnost kakršne se ii obeta do pra-vilni izgradnji Jadranske železnice, ko bo postala jugoslovenski Hamburg in Trst. Dal Bog samo. da bi se to čimpreje izvršilo. (Konec.) nih skupin. .Te še nekaj tuierodcev In protežirancev na merodajnih mestih! Oči vidno imajo tl več ali mani prikrito zaslombo Pri Zagradnikih : brez zel« odvisnih tujerod-cev zaradtilki ne bi oriši! na svoj račun! Na srečo Izgleda tako. da bo volja in delo večine poštenih ljudi kmalu odpravila zadevne nedostat-ke in da se bo lokomotive in vagone pravočasno hi izključno popravljalo v domačih državnih delavnicah Dod ostro državno kontrolo. to le ponavljamo vsesplošno govoričenje. da eksistiralo v Beogradu nekake denarne skupine, ki govore. da se v državnili delavnicah ne da nlšta zaraditi in zateeadeli ie baje potrebno, da se iz državnih interesov dela na to. da se vagone pooravlia v privatnih delavnicah. Tu namreč ni ostre državne kontrole in zategadelj so zarade lažje mogoče. Kakor se čuie. stanejo ista popravila v privatnih delavnicah prilfčno 50 do 100% več nego v državnih. To bi bilo tudi zelo verjetno čp se zarade upošteva. Za popravo teh vagonov v privatnih delavnicah Pa bodo krediti na razpolago?! Zakai iih ni za državne delavnice. kier se baie ne dela tako. kot bi se lahko? Kaj pa bo s popravljaniem lokomotiv? Kakor čuiemo ie stalež pokvarjenih Drecei visok in da se vozimo z že zelo obrabljenimi lokomotivami. Tudi o varnosti prometa se je že marsikaj govorilo. Stvar je precej iasna. Sedai ne Dreveč oopravliati. vse. vleči naprej tako. da bo trenotno nastala Drecei velika Dotreba. katero ne bodo mogle pokriti državne delavnice in potem se bo moralo pod pretvezo državne potrebe poslati kakih Detdeset do sto lokomotiv v Adamovo ali Da kam drugam kjer se bo dalo iznova kai zaraditi. Kai zato. če se izgubi 'u države kakih Petdeset milijonov dinarjev in državljani trne na pomanjkanju poštenega zaslužka, glavno ie. da denarna skupina v Beogradu zaradi. Prepričanja smo. da sc bo v doglednem času tozadevno za naš nacionalni blagor kai na boljše obrnilo. Tega orenričania smo radi tega, ker vemo da ie Drešlo vodstvo zadevnih državnih ustanov že precej v roke naših domačih strokovnjakov. katerim ir prid in korist naroda in države boli na sren ležeč neso oa zarade nekaterih denar- Spopad v Sremski Mitroviči. Bratje Hrvatje, kolfite malo m veliko! Predzgodovina pohoda Sokolašev v Sremsko Mitrovico. — Voditelji hr-vatskega Sokola — odlikovani avstrijski oficirji. — Vse spopade provocirali Sokolašl. — Napad na iugoslovenskega vojaškega kapetana in orjunaško povorko. — »Bratje Hrvatje kolike malo l veliko!« Je Že več mesecev od tega. kar je Dričel delati hrvatski separatistični Sokol na to. da priredi v Sremski Mitrovič} manifestacijo njegove ideologije. Poznana le stvar, da so v tein mestu na čelu separatističnega Sokola bivši avstrijski oficirji, ki So dobili I. 1914. visoka odlikovanja, ker so »herojsko« izmasakrirali razorožene Ti-močane na Legetu. Njihova prosla-va bi bila udarec, v obraz rodoljubnemu meščanstvu, katero te dni po inicijativi JugoSfovenSkega Sokoto pripravlja odkritje sijajnega spomenika tem prvim žrtvam herojske osvobodilne srbske vojske na sremskih tleh. Barbarstvo Hrvatskih Sokolov, katere večino tvorijo bivši avstrijski oficirji, ki niso hoteli položiti prisego iuKoslovensketrvu Kralju, nam ie Doznano do Pokolfth v Dalmaciji in Primorju. Mi smo zategadelj opravičeno verovali ooročilu. da pripravljajo za ta zlet zopet napad na nacionalne institucije, a v Prvem redu na našo organizacijo. Naša pričakovanja so se dodoI-noma izpolnila. Od jutra do mraka je bila Mitroviča torišče separatističnih orgij in pokoliev. pri katerih so bile razen Orjunašev ranjene tudi žene in otroci, aktivni kapetan naše vojske in končno šef policije, katerega so seDaratisti pretepli v zahvalo. da io z bajoneti udaril na Oriunaše. ki so hoteli osvetiti ranjene brate. S pričami smo dognali in utrdili sledeča dejstva« 1. VSO. Spo&iUim u*.ad. ot>&i.*u»Wo hišo. pred vežbališčem. Dred slaščičarno Kala tihe in na postaji, so sprovocirali Sokolaši. bilo to z direktnimi fizičnimi napadi, ali Da z nesramnimi protidržavnbnl klici. 2. Sokoli so fizično napadli aktivnega kapetana Vukotlča kličoč: »Doli iugoslovenska vojska v srbski koži!« 3. Obligatne vzklike: »Doli srbsko svinie!« »Doli Jugoslavija!« »Doli Oriuna!« »Živela samostojna Hrvatska!«. lahko potrdi na stotine prič. j 4. Ob priliki svirania hrvatske himne so se vsi Orjunaši odkrili, a ko so oni zapeli državno himno, so Sokoli odDOvedali vsak pozdrav. Priče so pred oblastjo potrdile klice njihovega šefa Gvozdiča: »Bratje Hrvati, koljite malo in veliko!« Popoldne, po prvem spopadu so Sokolaši javno brusili svoje sablie v njihovi dvorani. 5. Prijavljeno in od Doliciie odobreno manifestacijo Oriune z zastavo ie napadlo petdeset Sokolašev. oboroženih s sabljami, brez obzira na žene in deco. Pri tel priliki je bilo ranjenih petnaist oseb. Niti pri tej priliki niso naši člani uporabili orožia. ampak so s palicami napodili napadalce. 6. Vsi streli pri naoadu na ofi-cirie in naše člane Dred slaščičarno ter zmtrai na »ostali, so bili oddani iz sokolaških vrst. Pred večerom so zverinsko napadli grupo otrok, a ko so iih naši člani napodili, so pobegnili v slaščičarno Kalatin. Ko Da ie ogorčeni narod demo-iiral slaščičarno, so oni kot zajci pobegnili Dod zaščito policijskih bajonetov. Po tem slučahi ie obielo ogorčenje celokupno niitrovaško meščanstvo, ki ie počelo psovati in obmetavati s kamenjem Sokola še. Ženske so iih z oken Dolivale s pomijami. a otroci so žvižgali za nil-mi. Tekom noči ie največii del Sokolašev pobegnil preko Vognja in Lačarka. Ostali so pa v ponedeljek zjutraj naoadli železniškega uradnika Vešoviča. našega poverjenika v Mftrcmcl Ki le t>lt na-DOStaH v službi in so ga težko ranili, kakor tudi njegovega druga Adanskoga. ki mu le pritekel na Domoč V celem ie ranjeno deset Oriunašev iz Novega Sada. Mitroviče in Rume. isto toliko meščanov oziroma otrok in okoli trideset Sokolašev. Najenergičneje odbijamo namer* radičevcev. da na nas zvale krivdo za spopade in Javno iziavliamo da hočemo vedno neoziraie s#> na žrtve, braniti vsak napad n-> našo nacionalne, svetinie. Oblastni čelnik vojvodinskih Orjun: Dobrosfav Jevdevjč. Poziv nacionalistični akademski omladini. V današnji dobi nacionalne nedoslednosti. strankarstva in demo-ralizaciie vstaia iz zdravesra ledra naroda imperativna zahteva Po novih nacionalno-politiČnih in socialnih smereh, zahteva do novih liu-deh. ki nai povedo narod iz sedanjega bratomornega plemenskega, verskega, stanovskega in strankarskega šovinizma v leošo bodočnost narodne sprave, sloge, moči in socialne pravičnosti. Na nas mlade nacionalistične inteligente so uorte nade naroda, ki ga ne smemo varati kot to dela večina strank, čas oočitnic je ootekel. v novo leto dela in učenia vstooamo in strnimo se v eno družino, v kateri si izgradimo nazore in naobrazbo v kateri ne bo osebnosti niti ambicioznih užaliencev. amoak bratska sloga in Dožrtvovalnost Dri vzajemnem težkem in odgovornem delu. Naš čas — ne le. da že prihaja, nego ie že tu — zato nam je vsak trenotek dragocen, vsaka minuta brezdelja greh napram narodu in sebi. Razpustili so nam sicer Akademsko Orjuno — toda bratje, v novo se snujočem Akademskem klubu Ju-goslovenske nacionalne omladine dokažimo da se ide'i ne da zatreti in zato Vi vsi. ki šele vstopate v akademsko življenje, pa tudi VI starejši — ne glede na to ste li bili člani prejšnie Akademske Orjune ali ne — vstopite v novi klub. Otresite se Dredsodkov. osebnosti, malodušnosti in želia do zabavah — in Dridite v naš bratski krog ljubezni, enakosti in svobode — vsi brez razlike prepričani, ki ste nacionalisti. Informacije dobite Dri uredništvu »Orjune« v Učiteljski tiskarni, ki sprejema tudi oriiave novihčla-nov. *• P- e^Btaes^G^ucsoes^s&ac&ss^ Q Kupujmo in podpirajmo izvrstno Polom rudarskega štrajka v Angliji. Zgodilo se je točno, kar je bilo mogoče Dredvidevati. Rudarski štraik v Angliji je zlomljen in 7. njim tudi odločni odpor izborno organiziranih rudarskih mas Anglije. Po brezuspešnem in žalostno končanem generalnem štraiku ie bil sedanji Dolom rudarske borbe oroti angleškim premogovnim baronom nujna in neizbežna posledica. Z njim so zrušeni vsi načrti rdečih moskovskih diktatorjev ki so ob Dričetku angleške rudarske stavke Drorokovali pričetek svetovne proletarske revolucije in videli že predvečer vesolme nroletarskip diktature. Komunistični sanjači in brez- glavi delavski voditelii so <; tem ža" lostnim izidom zadobili zooet nov težak udarec, ki iim bo orizadeial še marsikatero bridko uro. Delavstvo. ki iim ie sledilo v tei borbi sleoo in s noH-i zaupaniem. izpre-glednie in spoznava, kako grdo 1® bilo varano in izigrano v tei borbt. Kakor vedno ie padel tudi tokrat naitežii delež vseh zlili posledic te stavke na nainižie plasti rudarskega proletariata ki so vodile borijo do sedai 7, naravnost občudovanja vredno vzdržnostjo. Poleg nepregledne materielne škode so Doseeic posledice stavke i v same rudarske organizacije ki so na ro- LKolinsko cikorijo domači izdelek. >9B4asflsae<3ssa ie dobita relativno največ glasov Narodna lista. ki ie dobila 49 glasov, na ne malo iezo združenih socialistov in klerikalcev, ki so nri vsei ljubezni do proletariata dobili samo 17 glasov. Vsa ogabna agitacija sovražnikov Orjune ni prav nič zalegla. udili so iz smrtnega spanja Faki- na in agitirali z niim na vse krio-lje. Pomagalo ni vse skupal nič. Liudstvo ie šlo mirno preko te agitacije in dokazalo, da mu ie že do- veli sporov in brezumnega sovraštva ter da želi pričetek resnega narodnega gospodarskega in socialnega dela. Neumorni Orjuni Tezno iskreno čestitamo k uspehu niene marljivosti, ki 'ji brezglave opazke »Slovenca« ne bodo prav nič škodovale. Živelo sodišče. Pretekli teden se ie vršila v Splitu razprava proti glavnemu uredniku »Pobcde«. br. Ciro Čičin-Šainu, radi nekega napisa o zunanji politiki in nettunskih konvencijah. Tožbo ie zastopal državni pravdnik. zagovornik pa le bil br. dr. L. Leontič. Senat je po kratkem posvetovanju oprostil br. Cira Cičin-Šaina in dokazal, da pri sodišču preneha vsegamožnost nal-bolišega zunanjega ministra Jugo-slovenov. Dobroveljska Oriuna v Stari Ka-niži razvije tekom prihodnjega meseca svoi bojni prapor <; posebnimi svečanostmi, pri katerih bo sodeloval velik del vojvodinskih Oriun. VSE DOLŽNIKE ORJUNE opozarjamo da c« pri vplačilih ita čekovni urad poslužujeta še vedno poštnih položnic čekovnega računa 13.337. ki ta pod zaporo. Opo7.arja. Netočno poročanje. V. sobotni številki preteklega tedna ie prinesel »Slovenski Narod« tudi krajšo notico« o sporu v Oriuni ki ie iz zvenela v trditvi, da ta. bil br predsednik dr. Ljubo Leontič zadnje čase večkrat pri g. Stipici Radiču. K te.i informaciji »Slov. Naroda« izjavljamo. da je ta pasus povsem neresničen in • izmišljen. Cernu ic potrebno tovrstno operiranje proti avtoriteti našega vodstva od strani, sicer vedno poštenega in objektivnega »Slovenskega Naroda« v resnici ne vemo. »Oriuna hvali velika župana« te konstatiral k našemu zadnjemu članku »Narodni dnevnik« in išče po starem našem običaju v tem neke posebne namene, aludiraioč pri tem na razpust. Pripominjamo k njegovi beležki samo to. da nas ie vodila pri pisanju onega članka samo reakcija na izpade gg Radiča in Korošca proti velikima županoma radi njune politične pripadnosti. Ker se »Narodni dnevnik« dobro razume z delom radikalov, lahko povpraša pri njih. kako kaj misli o slovenskih velikih županih oni ali notranii minister. Morda bo našel v nleeovl Jn naši sodbi celo kako sličnost. Italijani in razpust Oriuna Radikalno časopisje ie z veliko odločnostjo nastopala proti našim točnim iniormaciiam. da te bila razpuščena Orjuna do intervenciji Italiie. »Samouprava« ie prinesla v obrambo proti tej ugotovitvi cele kolone člankov, ki so izzveneli v klicu, da ni imela velika zaveznica niti pojma o razpustu Oriune in da ie bil ta izvršen samo radi spopad« v Pre.. še r novi ulici. Dejstva govore drugače. Eno teh dejstev ie tudi sledeča epizoda: Nekak dober teden Pred razpustom ljubljanske Orjune se ie mudil v Beljaku eden naših prijateljev, ki ie slučajno tudi poznan z beljaškim policijskim komesarjem. Po daljšem pogovoru io. ta prešel, n a Orju-no in deial: »V urvih dneh drugega tedna oa bo razpuščen* Orjkina! Sai tako so nas obvestili Italijani!« Omenjeni naš prijatelj računajoč na ponos naše vlade se je skoro prl-dušil. da do kai takega ne bo prišlo in da Orjuna ne bo razpuščena. Par dni Dozneie oa ie imel priliko spreleti v svoje roke uradni akt o razpustu Orjune in spoznati, da ie v tej zemlji že zdavnaj Izginil oni odločni ponos, ki leta 1914. ni dovolil niti mogočni Avstriji vmešavanje v notranie zadeve mata Srbiie. Sramota. »Edinost« nm t. m. poročala pod naslovom »Kresovale tri devojke...«. da so bila v Ajdovščini obsojena nekatera dekleta. ki so ob kresu dne 24. junija t. 1. zapela nekatere pesmi, kakor n. pr. »VfinČek na glavi se« in dr. Radi tega so bila ta dckletaobsoje- iia do tri mesece ječe. češ. da so — tako se clasi v razsodbi ajdovske sodnije — txda protidržavne Pesmi. Ali bomo za to razsodbo odlikovali sodnika, ki io izrekel v znak priiateTskp zahvalo in simpatije tudi r redom Sv. Savo L klase? Mlrotvomi Radičevi zbori Zadnje čase postaiaio zbori moža iz rune vedno interesantnejši. Dočim Je vladal na niih še pred letom dni absolutni mir in disciplina, postajalo sedaj pravcate voiske. kier po navadi naikrajšo povleče žandar-meriia ki mora z nasajenimi bajoneti nad narod. Zadnji tovrstni tragikomični nastop se ie vršil v Tuzli, kier >e Radič grdo izrabil Krono, ko ie deial. da pomeni klic »Živel sporazum!« — »Živel kralj!« Sicer pa se ie možu niegov lezik po poročilih časopisov močno zatikal. ko ie moral med govorom požirati na stotine, grenkih od demonstrantov. ki so- ga pošiliali v runo! Demonstracije ie seveda zopet zakrivila nesrečna Oriuna ki ie pričela sedai galamiti že po Bosni ponosni, kjer je ni mogoče zmetati v mor/c. ali razpustiti na zahtevo Italiie. kakor v Slovenili Cudo nevideno pa je hotelo, da ie poznan Radičevec zabodel pri teh demonstracijah Nl-kičeva Josiča in mu zadal Štiri smrtnonevarne rane. Še večii čudež je to da tega krvoprelitia ne pripisujejo mirotvorci na račun demonstrirajočih Orjunašev proti katerim ie dirigiral g. državni podtajnik dr. Perner orožnike z nabitimi puškami m nasajenimi bajoneti. ki oa so navzlic njegovim ukazom povsem zadovolhin uradovali! »Za prihod maršala Cadorne v Trst se je mesto odelo v praznično obleko, da pokaže tako svoie priznanje visokemu gostu...« Spominjamo se oa mi še na drugo praznično odcvanje Trsta, ki ie sledilo do vsaki Cadomovi soški ofenzivi in niegovih neuspelih krvavih poizkusih pokloniti Trst materi Italiji. Zdi se nam samo. da so tedai Tržani vse radostneta odevali v črnožolte barve svoi Trst. kakor danes, ko pozdravljajo Velikega heroja in histerično nenadkrilii-vega zmagovalca Dri Kobaridu, kjer bi mu morda mogel biti s svo-io veščino Vos samo še kak Nurmi. Na zadrrfl strani ortobčatemo popravek Vevških papirnic v zadevi našega zadnjega članka, ki ga objavljamo. naisi bi ga lhko vrgli v koš. ker ne odgovarja zahtevam tiskovnega zakona. Stojimo namreč na stališču, da so v našem listu vedno odprte kolone tudi npade-nim. kar omogoča obojestranske informacije in objektivni pogled ua tretirano snov. K stvari pripominjamo še. da so bili v ponedeljek gojenci vojaške akademije ponovno v Vevški papirnici, kjer so iih to pot prav prijazno sprejeli. Zgodovinsko panoramo svetovne volne namerava izvesti iugoslo-venski rojak, novosadski profesor g. A. Bocarič. V ta namen se ie obrnil sedai na Italijo, kjer potuic in razlaga svoi len načrt, ki ima namen predočiti človeštvu vso grozo voine. Kakor želimo idealistu g. Bocariču popolni uspeh, tako pa dvomimo močno, da ga bo dosegel v tisti Italiji, kier ie dane«; absolutni gospodar krvoželini tiran, ki se ne straši niti naipodleiših zahrbtnih umorov ki se ie rA>dal s Domilošoenimi kriminalnimi tipi in ki pripravlja s svojimi črnimi banditskimi hordami novo- nesrečo in krvoprelitje po Evropi, strašnejša od onih Wilhelma II. Italijančen]e se je poleg nem-škutarienia tudi močno razpaslo po ljubljanskih ulicah. Imeli smo priliko že ponovno intervenirati. Posebno v zadnjem času. Ker pa se nekateri gospodi« in spoštovane dame vznemiriaio radi tega in sc sklicuieio na-takt. iih s tem iavno opozarjamo, da se ne bomo z niiini samo oriunaško rr.zgovarjali no javnih prostorih nego pod vzeli še odločnejše mere! Oriuna bedi tudi nad deli onih. ki za zaortimi vratmi prcdaialn in izdaiata svoi rod onim. ki bi radi oropali vso našo zcmlio in zasužnjili nien rod. Llcemerci. Naikarakterističneiša lastnost vseh naših sovražnikov le brezprimemo licemerstvo pri obravnavanju vzrokov in posledic raznih spopadov med nahujskanci in Oriuno. Posebno se fe to izkazalo zopet ob priliki zadniih žalostnih doeodkih v Kaštel Novem Ikier so do Radiču nahujskani radičeve! sramotili Orjuno in izzvali spopad. v katerem ie izdihnil eden Radičev-ccv. Vsega krvoprelitia ie seveda zopet kriva samo Oriuna. ki se ii hoče ubijanja Hrvatov, najsi ie neb torično deistvo. da ie doslei padlo v borbi z njo najmanje pripadnikov hrvatskega plemena in da so baš Hrvati OrjunaŠi jedro te bojne organizacije. Ker ie slučajno nastradal eden poznanih zagrizenih nasprotnikov Oriune. prelivata zagrebški farizeji cele korite črnila iti slikalo brumne njihove sobrate kot najmiroljubnejše. ovčice, ki so. predane na milost in nemilost divjanju Orjune. Istočasno povsem mirno prehajajo preko raznih umorov In uboiev. ki niso žalibože baš redki med mirotvorci lu katere so Izvršili vsi drugi nego Or-unaši Brata Žica. oblastnega čelnika splitske oblastne Orjune so aretirati radi ueke prijave, v kateri le bita navedeno, da ie on sodeloval Dri sbopadu v Novem Kaštelu. kar da ie izpovedal pokotni radičevec. Ta krvava iziava umirajočega radičeve aabsolutno ne drži. ker ie bil br. Žic ob času spopada na čelu sprevoda m ni imel o njegovih težkih posledicah še po spopadu dalie časa niti pojma. Enako so tudi ostali are“ tirani bratle povsem nedolžni, kar bo nepristransko sodišče gotovo v kratkem utrdilo in utetrmičene brate izpustilo na svobodo. Nemški naslovi skladb. Pri igranju orkestra v kavarni »Emona« razdclc gostom brošurice z reper-toarom orkestra kar ie. nrav Icdo in priporočljivo. Nerazumliivo io to, da so vse nemške skladbe vnešene s popolnimi neprestavlienimi nemškimi naslovi, kakor tudi nekatere drugoiezične z njihovimi originalnimi naslovi. Spoštujemo i mi Izvirnost. vendar smo mnenja, da «j tem razodevamo zeta našo preskromno ponižnost, v kateri menda mislimo, da ni mogoče primerno prestaviti v slovenščino naslova kakega: »Bulearenblut« ali slične skladbe. Slovenščina ie že tako gibek jezik, da se da v niei še kai težjega prestaviti. nego kak naslovčič. katerega masnih produktov dunajske šla-gerske in valcerske fabrike. Ako le ne zmore ona iara gospoda, ki je še po očetih čisto slovensko selia-škega porekla in ki io danes pozabita namenoma pa ni naša dolžnost tem izgubljencem na Hubo zanemarjati rodni jezik in se oosluže vati manir umestnih v Ljubljani morda leta 1848. Častilcem mase in demokracije. Dočim obračunava polovica sveta zeta odločno in na globoko s prividi gnile demokraciie. njenega nebogljenčka paralitičnega parlamentarizma in češčeniem golih mas pa vstajalo med nami ljudje, ki vidita v sedanji brezupni situaciji edini spas v demokraciji in masah. Mase volil-cev in niih topoglavo manipuliranje z volilnimi kroglicami, to ie ideal, ki je dal radikalom S0% vseh občin v absolutno vlast In kai ie vendar ta toliko oboževana masa? Orjak brez mozga, brez trohice pameti, glup kakor noč in predan vsem mogočim čutom, ki ga zamorcio tirati iz skrajnosti v skrajnost. Večno orožta v rokah Brutov in Antonijev, kdor mu nač bolic oriia v niegovih najnižjih instinktih. Dovoli ie bilo žo klasičnih dokazov ntaim nonolno nesposobnosti In niene cene ic danes vreden vsakdo, ki še veruje, da bo pri sedan.il pokvarjeni politiki zasi-nila zvezda spasa izza volilnih «krl-niic in Do dežin gumijevih kroglic poklonjenih v zauPanta komurkoli. Številka ie sam** materTa In ne pc-inenla orav nič več kakor vsoto. »Oriuno« bi tudi rad razpustil poznani naistareiši zagrebški tednik »Cuimo«. V interesu državnega ugleda, državno - obrambne moči. civilizaciie in iavnega reda zahteva celo. da se raztegne nad Orjuno Obznana. Kakor nas sicer veseli zanimanje »Cujmo« za obstoi naše organizacije, tako pa mu odločno svetujemo da preneha čim preic^ s takimi neslanostmi. Obznaim bi žt- Šolski zvezki za osnovne i« sredn je šole je nijmodersejge urejena ter izvršuje vsa tUkarniška dela ed uajprisro-stejšega do najmodernejšega. - Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. Ilustrirane knjige v eno- ali yeibarvnem tisku. — Brošure v nalili in tudi najveejlh nakladali, Časopise, revije, mlad. liste. Risanke, dnevniki in beležnice, siljene v obrambo svoje nacionalne časti in svojega trgovskega ugleda ugotoviti ■naslednje: Ni res. da bi se voiaška akademija v Beogradu zanimala za Doset naših tovarn v Vevčah. res Da ie. da se ie uprava Administrativne škole v Beogradu obrtnik s pismom z dne 30. juliia 1926 do naše tvrdke, nai dovoli obisk 92 gojencem pod vodstvom jr? prof. va. ki se nahaia. kakor znano, v Ljubljani, vsled srreške pošte v dostavitvi šele v soboto, dne 7. avgusta t. 1. Po sklepu uradnih ur v vevški papirnici, vsled česar ni mogla ta dan in v nedeljo ko delo počiva, ničesar več ukreniti. Ni res. da od centralnega vodstva vevških papirnic ni bilo mogoče dobiti odgovora. temveč res ie. da ie uprava naše tvrdke takoj v ponedeljek, dne 9. avgusta t. 1. zjutraj ob 8.15 telefonirala obratu Vevče, kamor so navedeni izletniki 10 minut preje došli. da se ogled rade volje dovoli. Ni res. da bi čakal v Zalogu prihajajoče goste odposlanec vevške papirnice z nujno Drošnio. da naj voiaštvo ne obišče papirnice, res pa ie_ da vevška papirnica rd poslala v Zalog nikakega odposlanca. naimani pa ne s tako prošnjo. V članku omenjeni Kospod. ki je sedal močno razburjen v avto in se odpeljal z avtomobilom neznano kam. ie bil neki trgovec iz Zagreba. Vsled te konstatacije odpadejo kot neutemeljena tudi vsa dalina izvajanja članka, ki se nanašajo na ta dogodliai. Ni res. da bi do parla-mentrranju pred tovarniškimi portali končno pristopil k vojaškim akademikom eden redkih nacionalnih uradnikov tovarne in z izjavo, da prevzame vso odgovornost na svoje rame. povabil gojence k ogledu tovarn, temveč res ie. da nikdo izmed naših uradnikov ni oddal take. vodstvo podjetja sramoteče izjave. Ni res. da je čakalo goste, iedva. da so dobro prestopili prag tovarne, novo presenečenje v podobi slik rainkesca trinoaa cesarja Franca Jožefa, prestolonaslednika Ferdinanda n nekih turških naš. ker ni niti naša tvrdka, niti nieno urad- ništvo nikoli razobesilo v svoiih tovarniških in uradnih prostorih katerokoli izmed zgorai označenih slik. Res pa ie. da je poznejša preiskava dognala, da ie bilo nalepljenih na zakotnem mestu v nekem podstrešju na -eni izmed stoterih delavskih omaric nekai očividno iz starih 'časopisov in papirnih odpadkov; ki jih uporabljamo kot surovino. odbranih ali izrezanih slik. Med različnimi turškimi paši nepoznanega imena ie bila med njimi tudi vsled starosti že skoro nevidhi-va sličica Frana Josipa, kar pa njegovemu spominu na tem zakotnem mestu gotovo ni bilo v počaščenje. Sličice niso odstranili goienci, temveč pet dni pozneje, takoj, ko io ie po dolgotrainem iskanju našlo, naše uradništvo. Ni res slednjič, da bt naša družba kot del naše. industrije plovela po vodah ki iih ima namen začrtati uvodoma navedeni članek, temveč res ie. da ie riaša družba kot pristna in ne. le na videz nacionalizirana domača družba vedno rade volje podpirala vsa državna In narodna stremljenja med niimi ne v. zadnii meri tudi Oriuno samo.« Z odličnim spoštovanjem Združene paoimice Vevče. Goričane in Medvode d. d. v Lmbllani. Dr. Ciril Pavlin. nihče izvaial nad nami Obznane* Proglasite nas lahko Obznanašem, ne boste pa nas zaiedno s komunisti in sr.mi nikdar videli v isti vrsti, ker smo se v letih borbe za svobodo in uiedin.iente dovoli dobro privadili tudi bivania Pod milim nebom v zelenih šumah in lamah naše od Vas tolikanj gnavUene zernlie. leli nad Oriuno. da bi pobesili še tistih nar preostalih iueoslovenskih nacionalistov, kar iih le izšlo napol mrtvih iz svetovne moriie. ali pa vsai niene nobornike do zgledu moža iz ruoe pognali v rupo! Prepričani bodite pa že danes, da pri vseh žalostnih razmerah, ki so zavladale v naši veseli zemlji, nikdar ne bo nabavite si vsa moška oblačila, osobito za Šoloobvezne edino le v detajlni trgovini konfekc. tovarne Fran Derenda& Cie. Gradišče, nasproti dramskega gledališča. RESTAVRACIJA LJUBLJANSKI DVOR ^ ZRNA Z. M. K. KRIMSKI: NA HRIBU MRZLICA... (K dogodku v avgustu 1926.1 Oblast v »Slovencu« vest je brala, dobila mrzlične oči...: na hribu Mrzlica bo stala Orjuna. prapor črn z napisom: »Svoboda ali smrt!« z utisom velikim bo razvila si... Oblast imela ni več mira. ker ie »Slovenec« trdil — vest iz »zanesljivega ie vira...« ta čin pod vsakim ie pogojem preprečiti, če tudi 7. bojem, z zaporo hriba, ali cest...! Hrib Mrzlica ie vstal iz mraka od vseh strani že petdeset orožnikov na cilj koraka... noveite. o. kai Vas sem vodi. čemu so Vaši strelovodi, čemu .ie Vas kar petdeset...? DOBRR GOSPODINJA ki pozna zdrava natela Stedenja s (asom, denarjem in perilom, rabi za pranje samo pristno ZLRTOROG TERPENTINOVO MILO, ki napravi perilo snežnobelo in dlše?e in jo vrhutea* tu pa tam prijetno preseneti s Zasedli so na hrib vsa pota. kot bi imel priti sam zmai... pa se iih. ie še všotorJlo dvanajst — brez šuma in ropota na vrhu. da bi zabranilo dostop za skrajni še slučaj...! V šepetu vetra, v Ptičjih glasih potekal čas ie kakor sen. po ušesih so iim včasih ... domači glasi zazveneli. domov vabili in veleli do ljubke dece. ljubkih žen ... PRISTNIM ZLRTNiKOMI LJUBLJANA Bohoričeva ulica it. 24 GRADBENO PODJETJE ING. DUK1C IN DRUG Odgovorni urednik: J.ož e S p as* ijisfc Učiteljske tiskarne; zanjo odgovarja France Štrukelj. Za konzorcij li§ta »Orjuna« odgovarja D rej če Verbič,