UDK 634.0.453 : 634.0.416.12: 634.0.140.7 LISTNI ZAVRTAč! - ZANIMIVA SKUPINA šKODLJIVCEV GOZDNEGA RASTJA Dr. Jože Mače k (Ljubljana) Mače k, J.: Listni za vrtači - zanimiva skupina škodljivcev gozdnega rastja. Gozdarski Vestnik 32, 1974, 1, str. 165-168. Povzetek v nemščini. Prvič v slovenski gozdarski literaturi je podan pregled omenjenih škodljivcev gozdnega rastja. Opi- sane so vrste rovov v listih, biološke lastnosti listnih zavrtačev in prikazan njihov pomen za škode v gozdu. Opozarja se na njihov pomen v monokulturah. Mače k, J.: Listni zavrtač - zanimiva skupina škodljivcev gozdnega rastja, (The leaf - mining in- sects- an interesting group of pests affecting tree- growth). Gozdarski Vestnik 32, 1974, 1, str. 165-168. In Slov., summaries in German. An introductory survey of the leaf-mining insects of forest trees is given, being the first one in the Slovene forestry literature. The types of mining cor- ridors are described, the biological features and the demaging capacity of the insects involved are pre- sented. The importance of pests of this group should be fully recognized in plantations. Gozd je v naših krajinskih razmerah še najbolj ohranjen naravni eko- sistem. V njem živijo številni organizmi v medsebojni odvisnosti in boju. Med njimi je tudi precej takih, ki so sicer normalni členi biocenoz, pa jih moramo z našega gospodarskega in naravovarstvenega, na najboljše uspevanje določenih vrst usmerjenega vidika označiti za škodljivec. Seveda pa še zdaleč niso vsi tako zelo škodljivi, da bi. jih morali tako ali drugače zatirati. V tem sestavku želimo predstaviti listne zavrtače, zanimivo skupino žuželk, ki so zelo razširjene tudi na gozdnem rastju; doslej jih pri nas skorajda nismo po- znali . Listni zavrtači (srbohrv. lisni mineri, nem. Blattminen ali Blattminier- insekten, angl. leaf miners) so ekološka skupina žuželk iz redov hroščev (Co- leoptera), kožokrilcev (Hymenoptera), metuljev ali malih metuljev (Lepido- ptera oz. Microlepidoptera) ter dvokrilccv (Diptera). Njihova skupna značil­ nost je v tem, kako se hranijo. Samice odlagajo jajčeca na zelene dele rastlin. Ko se iz njih izležejo ličinke (drobne goseničice ali žerke), se te zavrtajo pod zgornjo ali spodnjo povrhnjico, torej v mezofil lista in ga kot neke vrste sveder izjedajo; pri tem narede značilne rove. Glede na to, da ne delajo rovov le na listih, temveč tudi na vseh drugih zelenih organih, slovenski iz- raz listni zavrtači ni povsem primeren. Ker pa je večina rovov prav na listju, izraz kljub temu ustreza. To skupino smo pravzaprav šele začeli raziskovati, zato imamo slovenska imena samo za dve ali tri vrste teh žuželk. Etologija ali obnašanje je pri teh žuželkah zelo ustaljena. Samice prile- pija jajčeca na značilen način na zgornjo ali spodnjo povrhnjico lista ali pa jih ugrezne jo v tkivo. Ličinke delajo , (glede na svoj razvojni stadij) tipične rove, puščajo v njih iztrebke ali pa jih zmečejo ven. V rovu so poleg iz- 165 trebkov lahko tudi pajčevinaste nitke, ki potegnejo liste skupaj in s tem po- vzročijo različne deformacije. Ko odidejo iz rova, zapuste v njem značilno odprtino ali pa se v njem zabubijo. Buba leži v kokonu ali je gola itd. Vse te značilnosti omogočajo ugotavljanje vrst, dokler se iz ličink še niso razvile odrasle žuželke. Take drobne živalce je namreč precej težko loviti. Rovi v listu lahko potekajo bodisi v epidermi (npr. Phyllocnistis suffu- sella na topolu, sl. 1 a), kar je precej redko, tik pod zgornjo ali spodnjo po- vrhnjico, ali pa sredi mezofila (interparenhimalni rovi npr. pri Phytagromyza poputicola na topolu sl. 1 b). Večina rovov ima obliko različno vijugastih dalj- ših hodnikov (npr. na negnoju Phytom.yza cytisi, sl. 1 c) ali v obliki okrogle kot manjši kovanec velike pege (npr. Leucoptera laburnella na isti drevesni vrsti sl. 1 d). Bolj redke so tiste vrste ličink, ki delajo obsežne rove; ti zajemajo velik del lista in lahko privzdignejo skoraj vso zgornjo listno povrhnjico (npr. Acrocercops brongniardella in Profenusa pygmaea na hrastu, sl. 1 e in 1 f). Nekateri rovi so drobni in izrazito kačasti (npr. Bucculatrix frangulella in Stigmella rhamnella na krhljiki, sl. 1 g ni 1 h). Pri doslej opisanih rovih se listna ploskev zaradi njih ne deformira, razen pri hudem napadu, če je po več rovov na enem listu in še to bolj proti koncu rastne dobe. V zvezi z opisanimi rovi pa so precej pogosta razna razbarvanja listov. Skupina, ki izloča v rovu pajčevinaste nitke, pa bolj ali manj iznakazi li- ste. Na primer: pri rodu Lithocolletis izje ličinka mezofil na vsem pre- rezu, razen nekaj celic pod zgornjo povrhnjico. Z nitkami potegne list skupaj, da nastane na gornji strani konkavna zelenkasta marmorirana tvorba, na spodnji strani pa naredi v povrhnjici značilno brazdo ali pa celo več takih brazd (npr. pri Lithocolltis maestingella na bukvi, sl. 2 a). Včasih napravi podobno tvorbo, kot je pravkar opisana, na koncu pa podvije rob lista navzgor ali navzdol (npr. Parornix fagivora na bukvi, sl. 2 b). Omeniti moramo še posebno skupino zavrtačev iz rodu Coleophora; nekaterim od njih pravimo tudi molji. Sem spada npr. macesnov molj Coleophora laricella. Pri tej sku- pini si ličinka izdela iz Ustnega tkiva posebno vrečico, v kateri se zadržuje. Odtod zleze skozi okroglo odprtinico v notranjost lista ter izje v obsegu, kolikor se more iztegniti iz vrečice, ves mezofil; tako postane list oknjičast. Ličinke se gibljejo od rova do rova. Ta skupina ne pušča v rovih iztrebkov, ker jih izmeče . Vrečice so različno oblikovane, oblika pa je pomembna pri določanju vrst (slika 2 c kaže Coleophora siccifolia na brezi). Te vrste so precej pogoste tudi na gabru, leski in drugih listavcih. Večina odraslih ličink zavrtačev zapusti rove ter se po pajčevinasti nitki spusti na veje, debla ali zemljo, kjer se v raznih skrivališčih zabubi. Nekatere ličinke se zabubijo v rovih in jih zapuste šele, ko odrastejo. Razne vrste različno prezimujejo, različno pa je tudi število generacij na leto. Naj- v)::č je takih, ki imajo vsako leto po dva rodova, so pa tudi take, pri katerih traja razvojni ciklus več kot leto dni. Omenili smo že, da so listni zavrtači v Evropi precej razširjeni. Posamezne drevesne vrste so gostiteljice številnih vrst zavrtačev: na hrastu je znanih več kot 80 vrst, na bukvi 14, gabru 25, jelši 44, brezi 65, topolu 52 itd. Nekaj drevesnih vrst je za zavrtače manj zanimivih. Na divjem kostanju sta znani dve polifagni vrsti, pri nas pa še nismo opazili tovrstnih poškodb. Na macesnu je znana samo ena vrsta: macesnov molj. Razen tega molja in še kakšne dn1ge vrste pa zavrtačev nimamo za prave škodljivec. To bi na videz lahko pomenilo, da v tej skupini sploh ni pravih škodljivcev. Tak sklep pa bi bil gotovo prenagljen. Listni zavrtači niso povsem nedolžni »soprebivalci<< gozda, saj se hranijo z listi gospodarsko pomembnih drevesnih vrst. če njihov škod- 166 ljivi vpliv doslej ni bil ugotovljen, pomeni, da še niso nastale večje gradacije, ki bi naredile večjo škodo ali pa, da ustrezna raziskovanja niso bila oprav- ljena. To pa velja prav gotovo za naše razmere. Res je, da je v gozdu zaradi bolj ohranjenih naravnih razmer in naravnih sovražnikov manj priložnosti prerazrnnožitve. To pa ne velja za sodobne nasade topolov, ki so čista n1ono- kultura. Ob 52 znanih vrstah zavrtačev na topolu se prav lahko zgodi, da vsaj. pri kakšni pride do prerazmnožitve. V kmetijstvu se pojavi na sadnem drevju in na nekaterih poljskih posevkih toliko listnih zavrtačev, da jih je treba zahrati. To pa je zelo težavno. Na voljo so učinkoviti pripravki na podlagi organskih fosfornih estrov, uspehi pa so največkrat prav skromni. Razlog je predvsem v tem, da Vrste rovov, ki jih narede listni zavrtači: 1 a epidermalni rov pri Phyllocnistis suffusela; 1 b interparenhimalni rov (rumeno-zelenkaste barve) pri Phytagromyza populicola - prav tako na topolu; 1 c različno vijugasti daljši rov pri Phytomyza cytisi na negnoju; 1 d rov v obliki okroglaste pege pri Leucoptera laburnella prav tako na negnoju; 1 e obsežni rov s privzdignjeno listno povrhnjico pri Acrocercops brongniardella na hrastu; 1 f obsežni rov navadno med dvema Iistnima žilama pri Profenusa pygmaea prav tako na hrastu; drobni kačasto zaviti rovi pri Bucculatrix frangulella (1 g) in Stigmella rhamnella (1 h) na krhljiki; 2 a list bukve deformiran zaradi napada Lithocolletis rnaestingella, na spodnji strani je vidna skupaj v guba potegnjena povrhnjica; 2 b med dvema stranskima rebroma guba, na desni spodvil rob lista od Parornix fagivora; 2 c okničasta rova na levi strani z drobno okroglo odprtinico na sredi, desno rov z ličinko, ki ima za skrivališče tulec ali vrečico iz suhega listja, pri Coleophora siccifolia na brezi. 167 je mogoče listne zavrtače uspešno zatirati le kratek čas, in sicer tik preden so samice odložile jajčeca in dokler se izlegle ličinke še niso zavrtale v liste. Hrž ko je ličinka v notranjosti lista, je za zatiranje prepozno. Ce hočemo določiti pravi rok škropljenja, moramo natančno poznati biologijo vrste, ki jo želimo zatirati (odvisna je od ekoloških parametrov iz naših razmer). S podatki od drugod si ne moremo pomagati. Zato je tudi pri Ustnih zavrtačih gozdnega drevja priporočljivo podrobnejše raziskovanje najbolj razširjenih vrst, ki bi se utegnile kdaj tako prerazmnožiti, da bi jih morali zatirati. Ne glede na pravkar omenjeno pa mislimo, da je prav, da vsaj v grobih obrisih spoznamo novo skupino gozdnih žuželk, ki jim doslej nismo posve- čali pozornosti. Slovstvo Hering, E., 1951: Biology of the leaf miners. Uitgeverij Dr. W. Junk, ·s-Graven- hage, 420 str. . . . . -, 1957: Bestimmungstabellen der Blattrnmen von Europa L-III. Te1l, 1b1d., 1406 p. Maček, J. 1967: Listni zavrtači Slovenije I. Zbornik Biotehniške fakultete v Ljubljani, 1, Kmet.: 173-177. -, 1968: Listni zavrtači Sloveenije. II. Ibid. lSA: 55-59. -, 1969: Listni zavrtači Slovenije. III. Ibd. 16: 57-81. -, 1970: Listni zavrtači Slovenije. IV. Ibid. 17: 111-117. -, 1972: Beitrag zur'Kenntnis der Blattminen Sloweniens Zoologischer Anzeiger, 188, 3/ 4: 196-201. -, 1973: Beitrag zur Kenntnis der Blattminen Sloweniens II. Ibid. v tisku. -, Listni zavrtači gozdnega rastja v Sloveniji . Zbornik Biotehniške fakultete v Ljubljani, Gozdarstvo, v tisku 15 str. BLATTMINIERINSEKTEN- ElNE INTERESSANTE GRUPP.E VON SCHADLINGEN DES W ALDWUCHSES Zusammenfassung Es wird eine einfiihrende ubersicht der genannten Schadlinge des Wald"Vrochses gegeben, die erste im slowenischen forstwirtschaftlichen Schrifttum. Im Artikel sind Blattminenformen beschrieben, darin wird auf die biologischen Eigenschaften Blattminierinsekten hingewiesen und ihre Bedeutung als Schadlinge erortert. Hierbei wird anhand bisheriger Beobachtungen festgestellt, dass diese Gruppe in der Waldbiozonose nicht zu sehr becleutenden Schadlingen. gerechnet werden kann, dass aber ihre Bedeutung ebenso nicht unterschatzt werclen soH. ln Mano- kulturen der Waldbaume z. B. in Pappelplantagen miisste aber den Blattminier- insekten Aufmerksamkeit gewidmet werden, da sie sich hier ebenso wie an Obst- baumen iibervermehren und damit vvirtschaftliche Bedcutung erlangen ko1men. 168