Št. 14 (15.116) leto U. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggb 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul, Ristori 28 - Tel. 0432/731190_____ 1 cnn IID POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI IOUU UK SPH). IN ABB. POST. GR. 1 /50% NEDEUA, 15. JANUARJA 1995 Naš papir m Dinijevo mizo Bojan Brezigar Cas priprave vsake vlade je Cas mrzličnih posveto-sestavljanja programov j? iskanja ministrov. To je tu-01 Cas, ko se na mandatarjevi I™21 grmadijo problemi, s katerimi se bo moral kot prvi Človek vlade v prihodnjih me-Sedh ukvarjati. Seveda, vsega ne bo rešil, vendar je zanj zelo važno, da je seznanjen z , sera, kar je v državi perečega 111 kar se bo prej ali slej pojavi-° na njegovi pisalni mizi v °bUki problema, ki ga bo treba Med temi problemi so tudi vprašanja slovenske manjšine v Kaliji. Nekatera vprašanja so P°lj dolgoročna, za druga pa 00 treba kaj kmalu poprijeti. , Ce je res, kar smo slišali, da )e namreč Dinijeva vlada predvsem prehodna (pri Čemer ni važno, ali bo trajala šest mesecev ali leto dni), mor-oa ne moremo upati, da bi se v tem času uresničila pricako-vanja slovenske manjšine v tteliji za odobritev zakona za globalno zaščito. Lahko pa seveda pričakujemo, da bo vla- Oa Izpolnila večkrat dano obljubo, (ki jo je zapisala tudi Oglejski listini, na katero se ako rada sklicuje), da bo Podložila vladni osnutek zakona za globalno zaščito ® °venske manjšine v Italiji, o naj bi bila naredila že pred fObcem lanskega leta, pa kaj, '1° J6 kriza Berlusconijevi vla- 1 to prepredla. Dini bo sedaj a^ko to obveznost takoj izpolnil. Obstajajo pa tudi nekateri bfugi problemi, ki so akut-m aktualnejši. Na primer mtancna sredstva za naše kul-tbtne ustanove, ki v finanC-bam zakonu niso veC izrecno Oločena ampak SO nametana v skupni košari z najrazlic-nejšum postavkami, o katerih vemo malo ali nič. To vprašanje vlada lahko reši z odlokom že na svoji prvi seji, seveda če obstaja volja, da to batodi- Od te odlotitve so odvisne pomembne kulturne titanove slovenske manjšine v Italiji, te ustanove pa so obogatitev za vso državo, ker izdajo kulturno življenjskost manjšine, ki jo je država po ustavi dolcna ščititi in vrednotiti. Seveda pa si ne utvarjamo, da bo sedanji mandatar in bo-uoti predsednik vlade kar iz vpkava stresel vse, kar slovenska manjšina potrebuje. Prav-^prav je mnogo odvisno od vprašanja, ali bo imel v kupu Papirjev na svoji pisalni mizi mdi opozorilo, da gre za pomembno in nujno vprašanje, tega pa zagotovo ne bo napi-^7 sam ampak je to naloga tistih, ki so za rešitev teh pro-emov najbolj zainteresirani. 0 pa je seveda naša manjši -na, in sedaj je Cas, da Pinija upozorimo na naša vprašanja: Usta. ki jih mora rešiti srednje-Cno y parlamentu, pa tudi laV,!’ ** Bo njegova vlada anko rešila mimogrede. Za to morata obstajati dva dejav-uma. politična volja in pozna-8 Problema. Prvega bomo ™iko sodili, samo Ce bomo za mugega poskrbeli sami. MORDA ŽE SREDI PRIHODNJEGA TEDNA IMENA NOVIH MINISTROV Dini sestavlja program nove vlade Desnica pa se pripravlja na volitve Scognamiglio in Piveffi: Vlada brez časovnih omejitev Nasprotovanje SKR, previdnost sindikatov in tudi DSL RIM - Lamberto Dini je že na delu. Včeraj je imel vrsto sestankov (med drugim s članoma bivše vlade Giannijem Letto in Giulianom Ferraro), tako da bo morda že sredi tedna izročil predsedniku republike Scalfam seznam novih ministrov, med katerimi ne bo strankarskih predstavnikov, a le tehniki in strokovnjaki iz posameznih sektorjev. Mandatar torej že izbira ministre in sestavlja vladni program, o katerem se ne bo pogovarjal s političnimi silami. Kot vedno v takih primerih, tudi tokrat krožijo imena kandidatov za ministre. Kandidata za zunanjega ministra sta nekdanji predsednik republike France-sco Cossiga in zunanjepohtični komentator, bivši veleposlanik Sergio Romano. Med kandidati za ministra je tudi generalni tajnik sindikalne zveze CISL Sergio D’Antoni, ki naj bi postal minister za delo. Med kandidati za obrambni resor je bivši general, evroposlanec Berlusconijeve stranke Luigi Caligaris, ki se je pred časom politično sprl z bivšim premierjem. To so vsekakor le imena, ministre bo, vsaj tako je napovedal, osebno izbral Dini. »Forza Italia« in Nacionalno zavezništvo sta le navidez zadovoljna s Scalfa^ rovo izbiro. Silvia Berlusconija in Gian-franca Finija sploh ne zanima vladni program, ker imata še dalje pred sabo le datum predčasnih volitev. Medtem ko ji je spodletel datum 26. marca, desnica sedaj zahteva volitve junija. Tudi tokrat je sama izbrala datum (11. junij) in to v brk ustavnemu načelu, da parlamentarne volitve razpiše lahko edinole predsednik republike. Demagoške zahteve desnice sta včeraj znova postavila na glavo predsednika senata in poslanske zbornice, ki sta poudarila, da vlada nima in ne more imeti nobenih Časovnih terminov. Vsaka vlada je polnomočna (politično in pravno) vse dokler uživa zaupnico parlamenta, sta enoglasno podčrtala Carlo Scognamiglio in Irene Pivetti. Z izjemo Stranke komrmistiCne prenove, ki je zelo nezadovoljna z imenom novega mandatarja, bodo stranke ocenile vlado po njenem programu in po ministrih. To velja tudi za Demokratično stranko levice in za sindikalne organizacije. Politično podporo Dinijevemu vladnemu kabinetu pa je že odkrito napovedal tajnik Ljudske stranke Rocco Butti-glione. Na 2. strani »Nič politike« MILAN - Bivši milanski sodnik Antonio Di Pietro (na sliki AP z bivšimi kolegi) ne bo vstopil v novo vlado. Mandatar Lamberto Dini mu je, kot kaže, ponudil mesto notranjega ali pravosodnega ministra. Na 2.strani ČEČENIJA / NASPROTUJOČE VESTI Bitka za Grozni pred koncem GROZNI - Ruske enote so včeraj z vsemi razpoložljivimi sredstvi tolkle po branilcih predsedniške palače v Groznem. Topništvo, tanki in letala so središče mesta spreminjali v prah in omogočili ruskim vojakom, da so začeli sklepati obroč okrog čečenskega poveljstva. Uporniki so priznali, da »agresor« nadzoruje dostope do zgradbe. Proti večeru so se vneli boji tudi v vladnih zgradbah v neposredni bližini predsedniške palače. Iz Groznega je prišlo veC nasprotujočih si novic. V glavnem so si poročevalci enotni, da se bitka za Grozni bliža h koncu, čeprav je čečenski voditelj Dudajev prek satelita sporočil, da bo vojna trajala dlje kot afganistanska, vendar pa bodo Rusi prej ali slej poraženi. Obenem je opozoril prebivalce Moskve, naj se nikar ne počutijo varne. _________TRST / NA SLOVESNI OTVORITVI_ Novo sodno leto v znamenju starih ter nerešenih težav Danes v Primorskem dnevniku V južni Italiji še vedno sneg Metereologi napovedujejo izboljšanje vremena, vendar je bilo včeraj v srednji in južni Italiji še vedno mrzlo in vetrovno s snežnimi padavinami. Mraz pa je bilo tudi v severnem delu države. Stran 2 Sindikat zelo oprezen do Dinija Voditelji tržaških sindikatov CGIL Bruno Zvech, CISL Paolo Coppa in UIL Adele Pino nimajo nič proti Lambertu Diniju, zelo radi pa ga tudi nimajo; njegovo vlado bodo ocenili šele po njenih dejanjih. Stran 3 Še ena družinska zastrupitev Le 24 ur potem, ko je zastrupitvi s plinom za las zbežala družina z Akvedota, je v noči na soboto nekaj podobnega doživela družina od Sv. Jakoba. Stran 4 Gorica: polemike o mreži na meji Pobudniki odprave mreže na meji med Goricama so zadovoljni zaradi odziva na njihov predlog. Z desnice pa prihajajo kritike. Stran 7 Ciciboni derbi s Kontovelom V derbiju košarkarske D lige je Cicibona sinoči zasluženo premagala Kontovel s 87:78. Stran 36 TRST - Uradna slovesnost ob otvoritvi novega sodnega leta se je v Trstu pričela s poročilom glavnega pravdnika Domeni-ca Malteseja, ki se je poglobljeno in brez dlake na jeziku lotil spošnih vprašanj, ki ovirajo boljše delovanje sodnega ustroja, nakar je podal podroben obračun razmer v naši deželi. Malte-se se ni zaustavil le ob problemih, temveč je nakazal nekatere možne rešitve, v prvi vrsti pa je naglasil potrebo po neodvisnosti sodstva. Njgovo poročilo so dopolnili še razni drugi posegi. Na 3. strani Vse zadnje novosti pri HOhHEI Se SP ■ ■ v■ eUP ■UPS Si 8 - EDINO PRODAJNO MESTO -TRST - Ulica Baiamonti 3 - Tel. (040) 820766 Kuhinje: moreiuzzD fantoni MINOTTI GRATTAROLA ITALIJA / LAMBERTO DINI DOKAJ OPTIMISTIČNO RAZPOLOŽEN r REAKCIJE NA TRŽIŠČIH 1 Mandatar že vneto na delu Di Pietra ne bo v novi vladi Cossiga in Romano med kandidati za zunanjega ministra Dini je utrdil liro, to pa še ni dovolj... Pred nami višji davki? RIM - Medtem ko je mandatar Lamberto Dini že vneto na delu za oblikovanje vladnega programa in za izbiro ministrov, je bivši sodnik Antonio Di Pietro sporočil, da ne bo vstopil v novo vlado. Trenutno nimam nobenega namena stopiti v politično življenje, je dejal nekdanji milanski tožilec, ki mu je Dini baje ponudil mesto notranjega ali pravosodnega ministra. Di Pietro, ki ga je javno mnenje proglasilo za najbolj priljubljeno osebnost preteklega leta, bo torej do nadaljnjega sodeloval z nekaterimi znanstvenimi ustanovami in univerzami, ki so ga že imenovale za pravnega svetnika. Dini, ki se je včeraj srečal z najožjimi sodelavci, se ne bo posvetoval s strankami, a bo - tudi po Scalfarovem nasvetu -osebno imenoval vse ministre. Zvedelo se je, da namerava mandatar poenotiti oziroma združiti nekatera pomembna ministrstva, ki bodo vsi strankarsko neodvisne osebnosti. Med kandidati za zunanja ministra sta tudi nekdanji predsednik republike Francesco Cossiga in nekdanji ambasador v Sovjetski zvezi Ser-gio Romano. Tako predsednik senata Carlo Scognamiglio kot predsednica poslanske zbornice Irene Pivetti sta poudarila, da Dinijeva vlada ne bo imela časovnih omejitev. Vse vlade so terminsko omejene - je poudaril Scognamiglio -v smislu, da obstajajo vse dokler uživajo zaupanje parlamenta. Predsednik senata se je s to svojo izjavo spet zameril svoji stranki (Forza Italia), ki trmoglavo ponavlja, da bo ta vlada trajala največ do junija, ko bo treba spet na volišča. Tega mnenja je tudi Nacionalno zavezništvo, ki ne skriva razočaranja nad iztekom vladne krize. Ce ne bo zapletov, bo Dini morda že sredi prihodnjega tedna predstavil Scalfaru sestavo nove vlade, ki naj bi uživala široko parlamentarno večino. Pogojnik pa je obvezen, saj bodo nekatere stranke počakale na izbiro ministrov in na vladni program. Ce izvzamemo Stranko komunistične prenove, ki je že napovedala opozicijo, bo zanimivo videti, kako se bo do Dinija opredelila zmerna levica. Tajnik DSL Massi-mo D’Alema je povedal, da se bo stranka opredelila na osnovi vladnega programa, izrazil pa je prepričanje, da bo Dini ustvaril pogoje za politično pomiritev v državi. Pomirjujoče besede prihajajo tudi iz vrst sindikalnega gibanja, med kandidati za ministra za delo naj bi bil tudi generalni tajnik CISL Sergio D’Antoni. Zadovoljna s Scalfarovo izbiro je Severna liga, kjer so se nekoliko umirili odnosi med Umbertom Rossijem in njegovim notranjim nasprotnikom Robertom Maronijem. Politični spopad pa je samo odložen na bližnji strankin kongres, na katerem bo padla odločitev o bodoči politični usmeritvi Lige. Mandatar za sestavo nove vlade Lamberto Dini (AP) RIM - Državni poglavar Oscar Luigi Scalfaro je z imenovanjem Berlusconijevega zakladnega ministra Lamberta Dinija za mandatarja nove vlade tehnikov ujel dve muhi na en mah. S svojo potezo si ni le izbojeval naklonjenosti skoraj celovitega političnega spektra, temveč je z njo predvčerajšnjim omogočil, da je italijanski borzni indeks v enem dnevu nadomestil celotedensko izgubo in da si je lira po daljšem času spet nekoliko opomogla. Po višku, ki ga je bila dosegla vrednost nemške marke v četrtek s tečajem 1.066 lir, se je kotacija italijanskega bankovca vendarle ublažila in znašala v Nevv Yorku samo še 1.050. Mednarodni valutni trgi so pokazali, da poslovneži v Evropi in zunaj nje cenijo Scalfarovo pobudo in da so pripravljeni Italijanom že spet zaupati, vendar le pod določenimi pogoji. Kateri so ti pogoji? Prvič, da se na Apeninskem polotoku končno vzpostavi politična stabilnost, in drugič, da osrednja izvršna oblast krepko seže po sekiri, ki je potrebna za okle-stenje državnega primanjkljaja. Kakor je ponazoril Nobelov nagrajenec za ekonomijo Franco Modigliani, pa to ne bo mogoče brez vnovičnega navitja davkov, temeljitega zmanjšanja javnih izdatkov in privatizacij. MILAN / SLOVESNOSTI OB OTVORITVI SODNEGA LETA Počasnost sodišč na zatožni klopi MILAN - Razlogov za zadovoljstvo ob včerajšnji otvoritvi sodnega leta v raznih itahjanskih mestih ni bilo veliko. Civilna sodišča so pred parahzo, medtem ko je na kazenskih sodiščih opaziti znake »oživljanja«, predvsem po zaslugi skesancev, solidarnosti ljudi in velikega prizadevanja sodnikov, ki so v prvi vrsti v boju proti kriminalu. Sodni uradi so paraliznani zaradi pomanjkanja osebja. Število umorov sicer upada, zato pa naraščata prekupčevanje z marnih in organizirani kriminal. Enotne so bile tudi kritike protagonizma sodnikov, ki so vse bolj »super-zvezde« in vse manj »super partes«. To je slika, ki izhaja v manjših itahjanskih centrih. Tudi v velikih mestih ni dosti bolje.V Bologni je na primer glavni pravdnih Jannacone dejal, da ga mika, da bi prebral lansko poročilo, le številke bi spre- menil, Nasploh so bih v ospredju posegov počasnost sodišč, strukturalne pomanjkljivosti in spopadi med državnimi inštitucijami. O tem sta med drugim govorila tudi pravosodni minister Biondi in podpredsednik Višjega sodnega sveta Piero Alberto Capotosti. Biondi, ki je bil v Genovi, je menil, da pravica postaja predmet sporov, namesto da bi družila razne državne organe. Capotosti, ki je obiskal Neapelj, pa je opozoril na nevarnost, da hude napetosti in spopadi postavijo v dvom neodvisnost sodstva. Slovesnosti v Milanu, ki sta se je med drugim udeležila tudi predsednik senata Carlo Scognamiglio in predsednika poslanske zbornice Irene Pivetti (na sliki AP) , je glavni pravdnik Ciuho Catelani med drugim omenil inšpekcije, ki jih je ukazalo ministrstvo. Dejal je, da se zaradi tega ne gre Skandalizirati. ILEGALNO FINANSIRANJE Voditelj Fiamme obtožuje znane predstavnike MSI RIM - Predsednik športnega združenja Fiamma, ki je od vedno blizu stališčem skrajne desnice, je včeraj spet izjavil, da je združenje ilegalno finansiralo MSI-Nacionalno zavezništvo. Francesco Lo Giudice, tako je ime predsedniku, je dodal, da so v afero direktno vpleteni vladni tudi podtajnik na notranjem ministrstvu Maurizio Gasparri, predsednik senatorjev MSI Giulio Ma-ceratini in nekdanji poslanec Franco Servello. Vsi trije so vsekakor to takoj demantirali in napovedali, da bodo Lo Giudiceja prijavili sodišču zaradi obrekovanja. Afera je precej zapletena, vanjo pa je vpleten tudi italijanski olimpijski odbor CONI. Po prvih izsledkih preiskave kaže, da je Fiamma po skrivnostnih poteh del javnih sredstev, ki jih je redno dobivala od CONI, direktno »preusmerjala« v neofašistično stranko. To ilegalno finansiranje (od pet do Sest milijard lir) naj bi trajalo od leta 1986 do leta 1991. Strankin vodja Gian-franco Fini je izrekel solidarnost Gasparriju, Servellu in Maceratiniju in podprl njihovo namero, da prijavijo sodišču predsednika Fiamme. Sodniki so zaplenili magnetofonsko kaseto o poteku sestanka med Finijem in izvršnim odborom Fiamme, ki je potekalo leta 1992 in na katerem je baje tekla beseda o odnosih med stranko MSI in športno zvezo, ki ima podružnice po vsej Italiji. VREME / V PRIHODNJIH DNEH NAJ BI SE POLOŽAJ IZBOLJŠAL Srednjo in južno Italijo še pestita sneg in veter, na severu pa je mraz RIM - V tej neobičajni zimi, ki z mrazom in snežnimi padavinami bolj pesti srednjo in južno Italijo od severnega predela, je nekaj snežink padlo tudi na Rim. Več od vzklikov začudenja seveda niso povzročile, zato pa so zaradi snega včeraj zaprli šole v številnih občinah v Laciju. Se večje težave pa imajo zaradi snega in močnega vetra na skrajnem italijanskem jugu in na otokih: na zastoje v prometu in na zaprte ceste morajo še vedno računati v Abrucih, Molizeju, Umbriji, Kalabriji, Kampaniji, na Siciliji in Sardiniji. Zaradi razburkanega morja in silnega vetra je bila včeraj prekinjena ladijska povezava z malimi otoki. Na severu večjih problemov ni, razen mraza, saj je v nekaterih zimskih središčih - npr. v Toblachu na Južnem Tirolskem - termometer čez dan zdrsnil na minus 20 stopinj Celzija. Takšna neobičajna metereološka slika pa je seveda spodbudila tudi razpravo o vzrokih. Tako je odgovorni za sektor »podnebje« pri centru Enea Vincenzo Ferrara povedal, da je val mrzlega vremena, ki je v zadnjih dneh zajel Italijo, nedvomno nenavaden. Lahko pa bi tudi šlo, je pristavil, za najavo tega, kar bo z leti postalo običajno. Po njegovi oceni naj bi v bodoče zime bile vse hladnejše, poletja pa neznosno vroča. Podobna usoda bo po njegovih besedah doletela tudi druge države, vzroke za potenciranje ekstremnih metereoloških in naravnih pojavov pa gre iskati v vse zaznavnejšem onesnaževanju okolja. V zvezi s sedanjim položajem pa metereologi napovedujejo postopno izboljšanje. V Cosenzi so morali tudi včeraj kidati sneg z mestnih ulic (Telefoto AP) TRST / OTVORITEV SODNEGA LETA COPPA, APELE PINO IN ZVECH O MANDATARJU Neodvisnost sodstva osnova vsega sistema Občuten poseg predstavnika policijskega sindikata »Dini? Čakamo ga za vogalom« Morda bi rajši Carla Scognamigiia... TRST - Na včerajšnji sWesni otvoritvi novega sodnega leta je glavni Pravdnik Domenico Malte-Se naslovil vabilo zakonodajalcu, naj se loti in raz-reSi osnovno vprašanje kazenskega prava, in sicer izdelavo kriterijev za refor-1110 kazenskega posto-Pnika, s čimer bo končno Prišlo do prenove pravne države. O njegovem poročilu smo sicer obširno že Poročali, saj ga je že predstavil na tiskovni konferenci sredi tedna, včeraj ga je prebral pred številnimi zastopniki civilnih, vojaš-tih in cerkvenih oblasti ter načel vrsto vprašanj, od Preventivnega pripora do jamstvenega obvestila (najboljša bi bila njegova uki-nitev), podkupninskih ^er, razraščanja kriminala, ministrskih preiskav, skesancev, počasnosti proce-Sov, polemik in napadov na sodnike (ki pa bi najbolj Pametno ravnali, če bi se držali nekdanje vrline -molka), itd. Osnava vsega sistema, je menil, pa je neodvisnost sodstva, kar je prišlo do izraza tudi v dru- gih posegih. Maltese pa se ni omeji m na navajanje problemov temveč je ponudil tud Pronicljiva razmišljanja ir vrsto konkretnih predlo gov. Zaustavil se je tudi ot razmerah v tukajšnjem ok mju, pod katerega spadajc Trst, Gorica, TolmeC, Vi dem, Pordenone. Julija lan: le bilo v teku več kot 20( Procesov v zvezi s podku Pninami, namernih urno rov je bilo 16 (leto dni pre i2), primerov izsiljevanje Je bilo 121 (142), ropot 326 (306). V imenu odv. Picassa Predsednika odvetniške zbornice, je odv. Remc Cuccagna poudaril pomanjkljiv organik, dolgotrajnost procesov, pravi plaz tudi nerazumljivih zakonov (zaradi česar skoraj ne velja več rek »igno-rantia legis non excusat«; v Evropi so šli še dlje: razglasili so neveljavnost nekega belgijskega zakona, ki ni bil razumljiv). Tudi Domenico Cortesani, ki je spregovoril v imenu pravosodnega ministrstva, je naglasil počasnost civilnih procesov (pred evropsko komisijo za človekove pravice so lani vložili 1994 prizivov, kar gotovo ne koristi ugledu Italije), govoril je o strukturah, opremi in naporom, da bi zapolnili organik, ki predvideva 9.919 sodnikov (sedaj jih manjka 1200). Glede ministrskih preiskav je povedal, da so se vselej držali zakona, borili so se proti mafiji. Potrebo po samostojnosti sodstva je naglasil tudi Domenico Cortesani, ki je posegel v imenu Višjega sodnega sveta. Omenil je poskuse, da bi sodni svet vpletli v sedanji politični boj. Opozoril je, da se je treba izogibati trenjem med raznimi institucijami, kar terja previdnost pri izjavah in intervjujih, kot tudi begu vesti. Zelo občuten je bil poseg Francesca Guerraccija, pokrajinskega tajnika SIULP (sindikata policije), ki je opozoril, da otvoritev sodnega leta sovpada s težkimi političnimi in družbenimi razmerami. Vprašal se je, kaj je resnice v govoricah o domnevnem udaru z 2. decembra lani, kdaj bomo izvedeli resnico o vseh pokolih, ki so okrvavili Italijo, od Trga Fontana do Italicusa itd. Opozoril je, da se vse bolj širi negotovost, da se šibijo organi kontrole, da se bližamo trenutku, ko ni več povratka. Vse to od nas terja zavzetost in prizadevanje, je nadaljeval, da dosežemo nova pravila, na katerih bo slonela moderna pravna država, ki jo bo »prevevala« družbena občutljivost, ki je v nekaterih krogih skorajda povsem izginila. Omenil je, da nekateri še vedno hočejo nadaljevati s podkupninsko prakso, da je nejasen odnos med gospodarstvom in politiko, da se je treba lotiti davčnih utaj, kar ne bi koristilo samo državni blagajni, temveč bi bil tudi korak k družbeni pravičnosti. Guerrucci je še pristavil, da se ne razvija koordinacija med raznimi policijskimi silami, temveč se celo slabi in se privilegira vojaški ustroj. Zaustavil se je tudi pri razmerah v Trstu, kjer vlada malodušje, nerazumevanje zaradi zadržanja natančno določenih sektorjev, ki so povzročili beg vesti, potrtost, preganjanje, neobjektivno poročanje tiska. Izrazil pa je popolno pripravljenost za konstruktivno delo, v obojestranskem spoštovanju. TRST - Dejstva, da je bilo imenovanje Lamber-ta Dinija za mandatarja, ki naj sestavi novo vlado, izrazito kompromisno dejanje, nihče ne zanika. S tem soglašajo tudi osrednji sindikati, ki bivšega zakladnega ministra prav dobro poznajo, saj jim je pomenil med pogajanji za pokojninsko reformo v okviru državnega finančnega zakona boleč trn v peti. Bil je pač med tistimi ministri Berlusconijeve vlade, ki so bili v odnosih do CGIL, CISL in UIL najbolj nepopustljivi. Kaj menijo o njem sindikalisti danes? To smo vprašali tržaška pokrajinska generalna tajnika CISL Paola Coppo in CGIL Bruna Zvecha ter deželno generalno tajnico UIL Adele Pino. Paolo Coppa, ki je znotraj sindikalne organizacije CISL šele pred kratkim nasledil Luciana Kakovica, je prepričan, da Dinijeva vlada ne bo predvolilna: »Sam namreč odločno nasprotujem ponovnim volitvam v kratkem«. »To bi morala biti tipična vlada tehnikov, o kateri Dini ni zatrdil, da bo kratkotrajna, in ki naj bi se spopadla z drugo inačico finančnega zakona,« je dodal Coppa ob pripombi, da jo bo treba pač ocenjevati po tem, kar bo ukrenila. »Ce bo Dinijeva ekipa rešila pokojninsko problematiko tako, kot želi sindikat, in če se bo na področju davčne politike zavzela za pregon utajevalcev ter za to, da ne bodo davkov venomer plačevali samo eni in isti sloji, potem jo SREČANJE Z GORIŠKIM ŽUPANOM IZ STUDIA Z VAMI Podpora Slovenski evrošoli ’95 Valenti obljubil vso možno pomoč ter potrdil svojo prisotnost Od jutri po Radiu Trst A oddaje o slovenski šoli GORICA - V petek, 13. januarja je Soriški župan Gaetano Valenti sprejel predstavništvo pripravljalnega odbora Slovenske evrošole ’95. V okviru priprav na veliko manifestacijo manjšinskih šol držav združene Evrope se je pretekli teden mudilo v Gorici predstavništvo pripravljalnega odbora Slovenske evrošole ’95, ki s° ga sestavljali predsednik Zvonko Tegiša, Marjan Kravos ravnatelj srednje šole sv. Cirila in Metoda pri ov. Ivanu in Boris Pangerc, ravnatelj srednje šole Fran Levstik na Proseku. Slovenski ravnatelji, ki jih je Gorici sprejela in nato prijazno v oila didaktična ravnateljica osnovi §ole Oton Župančič Mirka Braini,! si ogledali občinski prostor v okra , • Roka, kjer naj bi potekal zaklju ni del evrošole v soboto, 23. april I ato pa so se podali v občinsko p la9°’ kjer so prišli v stik s pristoje 1111 funkcionarji, s katerimi so se d govorili za formalnosti. Prijazni : Ustrežljivi načelnik oddelka za dru .ene in kulturne dejavnosti dr. M "o Ascari se je nato osebno zavzt a bi delegacijo, čeprav nenapov ano, sprejel tudi župan Valeni anj je odbor evrošole sicer že n vembra naslovil prošnjo za srečanje, vendar ni prejel nobenega odgovora. Priložnost je nanesla, da si je župan Gaetano Valenti med drugimi obveznostmi uspel izboriti prost trenutek in prisluhnil delegaciji organizatorjev slovenske evrošole. Z Gaeta-nom Valentijem sta bila tudi njegova tesna sodelavca, in sicer odbornik za kulturo Antonio Devetag in odbornica za šolstvo Maria Madda-lena Francioso. Predsednik Zvonko Legiša je kratko, jedernato, nazorno in učinkovito predstavil goriškim upraviteljem program Slovenske evrošole ’95 in na koncu prosil župana za pokroviteljstvo in ga tudi povabil, da bi se udeležil goriškega dela sporeda ter na prireditvi tudi spregovoril. Gaetano Valenti je podprl duha in vsebino pobude, obljubil vso možno pomoč goriške občine, ter potrdil svojo prisotnost. Živo zanimanje za Slovensko evrošolo sta pokazala tudi odbornik za kulturo Devetag in odbornica za šolstvo Francioso. Tako v protokolarnem, kot v organizacijskem smislu, je Slovenska evrošola napravila še en korak do uresničitve, ki se bliža z naglimi zamahi. TRST - Od jutri do petka bo v sklopu jutranjega radijskega pasu Iz studia z vami, ki se pričenja vsak dan ob 9. zjutraj, govor o slovenski šoli. Prav v teh dneh se pričenja vpisovanje v šole, zato bo posebna pozornost namenjena prav vpisom. Ob jutranjih pogovorih s posamezniki, ki bodo osvetlili šolsko problematiko z različnih zornih kotov, bodo ob 11.45 ob okroglih mizah spregovorili vzgojitleji, učitelji, profesorji in ravnatelji posameznih šol s Tržaškega, Goriškega ter šolskega centra v Benečiji. Predstavili bodo delovanje, pobude in učne načrte naših šol. V ponedeljek bo pozornost usmerjena v delovanje otroških vrtcev, v torek osnovnih šol, v sredo nižjih srednjih šol; četrtek in petek pa bosta namenjena višjim srednjim šolam. Oddaje potekajo v živo, poslušalci pa se v oddajo vključijo po telefonu (362875) in pomagajo oblikovati oddajo. Nova letalska povezava Trsta z Dunajem in Verono TRST - Včeraj je z ronskega letališča prvič poletelo letalo na redni progi za Dunaj. Letalsko zvezo Dunaj-Trst-Verona vzdržuje avstrijska družba Eurosky Airlines, ki je za to progo namenila mala letala z 19 sedeži. Ob delavnikih bo letalo za Dunaj z ronskega letališče vzletelo ob 11.30 in 22..uri, za Verono pa ob 8.50 in 19.20. Ob sobotah in nedeljah je predviden samo en odhod, in sicer ob sobotah ob 13.20 za Dunaj in ob 10.40 za Verono, ob nedeljah pa ob 18.25 za Dunaj in ob 15.45 za Verono. Do 31. januarja prodajajo letalske vozovnice po posebni ceni, povratni listek Trst-Dunaj stane 300 tisoč, Trst-Verona pa 150 tisoč lir. bomo podprli,« je nadaljeval, »če pa bo ravnala obratno, bomo naš boj še zaostrili.« Adele Pino, ki so jo nekateri lansko leto predlagali za predsednico pokrajinske uprave, nam je brez obotavljanja poudarila, da bi na Di-nijevem položaju rajši videla predsednika senata Carla Scognamigiia. Zakaj? »Zato, ker je bil Dini naš najostrejši nasprotnik,« je odgovorila, a pripomnila, da je bilo treba to morda pripisati ravno okoliščini, da je bil Berlusconijev minister, in izrazila željo, naj bi se zdaj politično vzdušje umirilo. »Ce bo Dini še naprej korakal po poti, ki jo je ubral kot vodja zakladnega resorja, se ne bomo razu- meli, v nasprotnem primeru pa ga bomo ocenili po dejanjih,« je še dodala Adele Pino, vendar ne brez trohice zaskrbljenosti. Kaj pa Bruno Zvech? Po zatrdilu, da najodločneje nasprotuje morebitnim novim volitvam še v tem letu, nam je zaupal, da Diniju priznava velike sposobnosti. Bivši minister je šel lani resda v spopad s sindikati, res pa je tudi, da je nazadnje le prišlo do sporazuma med njimi in vlado kar zadeva pokojninski problem. »Čakali ga bomo za vogalom,« je zatrdil Zvech in opozoril na protokol o soglasju za gospodarski preporod Trsta: tudi to vprašanje čaka Dinija... Drago Gašperlin MANJŠINSKA ZAŠČITA SSk: Čimprej skupni osnutek Tudi pod "vlado premirja” Lamberta Dinija, če bo do nje res prišlo, moramo Slovenci v Italiji storiti vse za rešitev temeljnih vprašanj, s katerimi se spopada naša narodnostna skupnost. V tej perspektivi je treba nemudoma vložiti v parlamentu skupni zakonski osnutek za globalno zaščito Slovencev v Italiji ob čim širši podpori parlamentarcev; doseči pa je tudi treba, da bodo čim prej postala uporabna finančna sredstva za ustanove in organizacije manjšine, ki jih predvideva finančni zakon za tekoče leto, saj je finančna stiska teh naših ustanov in organizacij, kot znano, naravnost dramatična. Tako je poudarilo deželno tajništvo SSk, ki je podrobno pretreslo sedanji trenutek Slovencev v Italiji v luči političnega dogajanja v državi, ki ga zaskrbljujoče označujejo institucionalna kriza, vse arogant-nejše nastopanje desničarskih sil in hude gospodarske težave, pa tudi v luči zaostrenih odnosov med Italijo in Slovenijo. Vodstvo SSk je potrdilo že znano strankino usmerjenost, da bo v primeru nadaljnjega zavlačevanja z ustreznimi rešitvami potrebno vprašanje slovenske manjšine v Italiji postopoma internacionalizirati. Vodstvo SSk je nadalje podrobneje obravnavalo prizadevanja za ustreznejšo organiziranost Slovencev v Italiji in sklenilo, da se bo s še okrepljeno odločnostjo zavzelo za gradnjo de- mokratične enotnosti v naši skupnosti. V ta namen je treba čim prej urediti začasno zastopstvo Slovencev v Italiji, po drugi strani pa je treba brez slepomišenja nadaljevati že sproženi proces za oblikovanje novega vsemanjšinskega predstavniškega telesa s široko demokratično legitimacijo, ki bi se po predlogu SSk lahko imenoval »Narodni svet Slovencev v Italiji«. SSk opozarja, da je ureditev notranjih odnosov bistvenega pomena za nadaljnji obstoj in razvoj naše narodnostne skupnosti, pri čemer bi morali biti zmožni postaviti v ozadje parcialne in kratkotrajne interese, ki so ovirali dosedanje pogovore in prizadevanja. V podobnem duhu namerava SSk pristopiti tudi k volitvam, na katerih bomo to pomlad obnovili številne krajevne uprave. Te volitve bodo prvič potekale po novem volilnem sistemu, pa tudi v času velikih in pomembnih sprememb v italijanskem političnem prostoru, v katerih je mogoče zaznati tudi razne zaskrbljujoče klice avtoritarizma in nacionalizma. Vse to bi moralo Slovence spodbujati k slogi in demokratični enotnosti tudi v volilnem nastopanju. SSk je v tem smislu na razpolago za odprt dialog z vsemi, ki jim je pri srcu usoda Slovencev. V tem duhu namerava SSk proslaviti 20-letnico svoje organiziranosti na deželni ravni in tudi iz nje črpati spodbudo, da bi svojo organizacijo še izpopolnila. NOVICE Obvestilo Kmečke zveze glede davka na smeti Kmečka zveza obvešCa kmetovalce na Tržaškem, da zapade v petek, 20. januarja, rok za predstavitev prošenj na Tržaški občini za olajšave pri plačevanju smetarskih pristojbin. Na podlagi zakona bodo namreč kmetovalci, lastniki kmečkih hiš, delno razbremenjeni davka (do 30 odsto) na odvažanje smeti. O višini razbremenitve se bo morala sicer še izreci občinska skupščina. V uradih Kmečke zveze so na razpolago za dodatne informacije. »Zdravstvo in žensko stanje« Jutri, ob 17. uri, bo v Časnikarskem krožku na Korzu Italia 13, javna razprava na temo “Zdravstvo in žensko stanje". Uvodne misli bodo podale deželna svetovalka Stranke komunistične prenove Elena Gobbi, prof. Patrizia Domito s Tržaške univerze in Marita Lauri, Članica pokrajinskega vodstva SKP. Manifestacijo prirejata deželna svetovalska skupina SKP in strankina tržaška federacija. Vodeni ogled razstave v Rižarni Danes bo na sporedu vodeni ogled pretresljive fotografske razstave o grozotah varšavskega geta, ki jo prirejajo mestni muzeji v tržaški Rižarni in ki bo odprta samo še danes. Vodeni obisk bo vodila Tullia Catalan, zaCel pa se bo ob 11. uri. Danes, ob isti uri, bo tudi vodeni ogled razstave Socrateja Stavropulosa v mestnem muzeju Sar-torio na Trgu Papa Giovanni XXIII. Ogled bo vodila dr. Lorenza Resciniti. TRST / OBČINSKI SVET Izredna seja o zdravstvu Gost skupščine bo deželni odbornik Giampiero Fasoio Tržaški občinski svet bo svojo jutrišnjo izredno sejo posvetil problematiki zdravstva v luči znanega preustroja, ki ga namerava v kratkem izpeljati deželna uprava. Zasedanja se bo udeležil tudi deželni odbornik za zdravstvo Giampiero Fasola (Severna liga), ki je eden glavnih pobudnikov zakonskega predloga, o katerem teče v teh dneh razprava v deželni skupščini. Načrtovana reforma zdravstvenega sistema je, kot znano, sprožila številne proteste in reakcije ter tudi javno protestno manifestacijo pred sedežem deželnega sveta. Reforma, Ce jo lahko tako imenujemo, od blizu zanima tudi našo pokrajino, Čeprav zadevajo velike spremembe predvsem SVETI JAKOB / NOVOLETNA LOTERIJA Srečne številke za 5 nagrad Za vsako nagrado izžrebali po tri številke z različno zapadlostjo Včeraj je bil tretji in zadnji žreb novoletne loterije, ki jo je priredilo združenje trgovcev in lastnikov javnih lokalov »Arniči di San Giacomo« (»Prijatelji Sv. Jakoba«), Nagrad je pet, za vsako izmed njih pa so izžrebali po tri številke, a z različno časovno veljavnostjo. Lastniki drugih številk pridejo v poštev, Ce se do predvidenega roka ne pojavijo lastniki prvih, lastniki tretjih pa, Ce svoj rok za dvig nagrad zamudijo tudi lastniki drugih. Naj torej navedemo srečne številke za vsako nagrado posebej. Prva nagrada - fiat 500: št. 1314132 veljavna do 21.1.95, št. 1214983 veljavna do 25.1.95 in št. 1548697 veljavna do 28.1.95. Druga nagrada - letovanje v Palmi de Majorca: št. 1186143 veljavna do 21.1.95, št. 1346857 veljavna do 25.1.95 in št. 1238224 veljavna do 28.1.95. Tretja nagrada - šivalni stroj: št. 1694753 veljavna do 21.1.95, št. 845594 veljavna do 25.1.95 in št. 1300291 veljavna do 28.1.95. Četrta nagrada - gorsko kolo: št. 1449761 veljavna do 21.1.95, št. 1447413 veljavna do 25.1.95 in št. 874829 veljavna do 28.1.95. Peta nagrada - pletilni stroj: št. 1157063 veljavna do 21.1.95, št. 1496757 veljavna do 25.1.95 in št. 1663371 veljavna do 28.1.95. Za dvig nagrad se morajo srečni dobitniki obrniti na katero koli izmed trgovin ali lokalov, ki so včlanjeni v združenju »Arniči di San Giacomo«. Spomnimo naj, da je bil prvi žreb 5. novembra, drugi pa 10. decembra. Zvedeli smo, da nekaterih nagrad ni nihče dvignil. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica. Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER LM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-55 SIT Prednaročnina za Italijo 300.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Furlanijo in Karnijo, kjer naCrtjujejo zaprtje nekaterih krajevnih in manjših bolnišnic. Na Tržaškem je skrajno negotovo usoda bolnišnice za pljučne bolezni Santorio, zavoda za ostarele in onemogle Gre-goretti ter bolnišnice za nalezljive bolezni pri Magdaleni. Dežela namerava tudi spremeniti vlogo glavne bolnišnice. Tržaška občinska uprava se doslej še ni, vsaj u-radno, izrekla o načrtovanih spremembah v zdravstvenem sektorju. Deželni predlog pa je tudi pri nas sprožil polemike in politična razhajanja, čeprav v milejših tonih, kot v sosednji Furlaniji in na hu-minskem območju, kjer so nekateri občinski sveti celo zagrozili z odstopom. NAČRT MONTESHELL-SEASTOCK Zakaj Dežela ni izpolnila obveznosti? Sindikat hoče pojasnila Pokrajinska vodstva sindikatov CGIL, CISL in UIL zahtevajo takojšen sestanek z deželnimi odborniki za industrijo Gianfrancom Morettonom, za prevoze Cri-stianom Deganom in za načrtovanje Pietrom Ardui-nijem, ki naj jim pojasnijo, zakaj še niso izpolnili danih obljub v zvezi z načrtom družb MonteShell in Seastock za izgradnjo podzemnih hranilnikov utekočinjenega butana in propana na območju bivše naftne Čistilnice Aquila v Žavljah. Sindikalisti ter miljski, dolinski in tržaški občinski upravitelji so dosledno opravili vse dolžnosti, za katere so se bili zavezali, deželna vlada pa kljub lanski decembrski obljubi še ni poskrbela za odobritev sklepa glede uresničitve plinskega terminala, prav tako pa ni oklicala skupnega srečanja s predstavniki omenjenih družb. Zakaj ne? To se vprašujejo zastopniki pokrajinskih tajništev CGIL Riccardo Devescovi, CISL Giorgio Clapiz in UIL Oliviero Fuligno v pismu, ki so ga poslali že v petek omenjenim deželnim odbornikom, v vednost pa tudi županom Občine Milje Sergiu Milu, Občine Dolina Marinu PeCeniku in Občine Trst Riccardu Illyju. Med drugim je v šahu tudi usoda uslužbencev podjetja Savi tri iz sklopa družbe MonteShell, za katere je bil dosežen sporazum o vpisu v mobilnost, medtem ko bi se dalo nekaterim podaljšati izredno dopolnilno blagajno. rBENCIN PO ZNIŽANI CENI / LETOS LE EN SVEŽENJ V sredo začnejo deliti bone Delili jih bodo natanko mesec dni, se pravi do 18. februarja Tržaška trgovinska zbornica sporoča, da se bo v sredo, 18. t. m., pričela delitev bonov za bencin po neobdavčeni ceni za leto 1995. Trajala bo natanko mesec dni, se pravi do 18. februarja. Poudariti velja, da bodo letos bone delili v enem samem svežnju. Upravičeni zasebni lastniki vozni s stalnim bivališčem v tržaški občini lahko bone dvignejo na katerem koli od naslednjih distribucijskih centrov: - v hipodromu pri Montebellu vsak dan od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ter od 15.30 do 20. ure; - vsak dan od ponedeljka do petka od 15.30 do 20. ure na občinskih izpostavah za Sv. Vid-Staro Mesto (razen ob ponedeljkih), za Rojan-Greto-Barkovlje ter za Staro mitnico (razen ob torkih), za Vzhodni Kras (razen ob sredah), za Sv. Ivan (ra- zen ob Četrtkih). Upravičeni zasebni lastniki vozil s stalnim bivališčem v okoliških občinah pa bone lahko dvignejo na svojih županstvih v Nabrežini in v Dolini vsak dan od ponedeljka do sobote od 9. do 13. ure, v Zgoniku ob torkih, sredah in sobotah od 9. do 13. ure, v Repnu ob torkih in sobotah od 9. do 13. ure ter v Miljah (v tehničnem uradu) vsak dan od torka do sobote od 15. do 19. ure. Upravičenim podjetjem in ustanovam pa delijo bone na sedežu Podjetja za neobdavčeni bencin v Ul. Valdirivo 2/B ob ponedeljkih, sredah, petkih in sobotah od 8.30 do 12. ure ter ob torkih in Četrtkih od 8.30 do 12. ure in od 14.30 do 16.30. Za dvig bonov se je treba predstaviti s prometnim dovoljenjem in z osebnim dokumentom. OBRAČUN Skrb za pravice človeka Predstavniki tržaškega odbora za obrambo človekovih pravic, ki je pristojen za celotni Trive-neto in področje bivše Jugoslavije ter je elan mednarodne zveze za obrambo človekovih pravic (sicer članice OZN) so na včerajšnji tiskovni konferenci podali obračun svojega delovanja s posebnim ozirom na tukajšnjo stvarnost. Glavni cilj odbora je pomoč vsem tistim osebam, ki niso zaščitene; pri svojem delovanju se poslužuje vseh juridic-nih instrumentov in sprotoma obvešCa pristojne organe. V okviru svojega delovanja na krajevni ravni je največkrat poklican, da priskoči na pomoC ostarelim osebam, ki so v težavah; veliko dela ima z vprašanji, ki so povezana z zaščito okolja in si prizadeva, da bi bilo mesto urejeno po meri človeka; sicer gre za vprašanje, ki zadeva celotno krajevno stvarnost in za rešitev katerega si prizadevajo tudi druge organizacije. Aktiviral je tudi telefonsko številko 31-31-31 za pomoC ostarelim; odborovo delo sloni predvsem na voluntariatu, ki opravlja veliko delo. S svojo dejavnostjo sprotoma seznanja javnost in pristojne vladne organe; v skoraj petnaj-stlem delovanju na mednarodni ravni je odbor opravil okrog 900 misij, pomaga pa tudi drugim organizacijam, ki se borijo za spoštovanje človekovih pravic na najrazličnejših ravneh. ČRNA KRONIKA / ZARADI SLABEGA DELOVANJA OGREVALNE NAPRAVE Spet zastrupitev v spanju Slabo delovanje naprave za ogrevanje bi spet lahko povzročilo tragedijo. Le 24 ur potem, ko je zastrupitvi v spanju z ogljikovim monoksidom za las zbežala družina Maiellaro v Drevoredu 20. septembra v Trstu, je v noči na soboto nekaj podobnega doživela Ellero, stanujoča v Ul. Pisani 10 pri Sv. Jakobu. K sreči tudi v tem drugem primeru ni bilo hujših posledic. Slabo delovanje ogrevalne naprave je v noCi napolnilo stanovanje Ellerovih s strupenim plinom, to pa je okrog 6. ure zjutraj še pravočasno zapazil družinski oCe Rino Ellero. Vstal je in, čeprav omamljen, na stežaj odprl okna in vrata. Uspelo mu je tudi poklicati na pomoč. In dejansko je kmalu potem prihitel reši-lec RdeCega križa. Ellera, njegovo ženo in starejšega sina so prepeljali v glavno tržaško bolnišnico, mlajšega sina pa v otroško bol- nišnico Burlo Garofolo. Zdravniki so jim določili do tedna dni zdravljenja. Tržaški gasilci so nam povedali, da so takšni primeri zastrupitve v spanju zaradi slabega delovanja ogrevalne narave pravza- prav zelo redki. Statistično gledano je torej treba pripisati zgolj slučaju, da se je nekaj takega dvakrat primerilo v razdalji 24 ur. Vzroke za takšne nezgode pa je treba najpogosteje iskati v nepravilni inštala- Od srede do nedelje v Trstu filmski festival »Alpe-Adria« V kinodvoranah Azzurra in Excel-siorm (Ul.Muratti 2, ob Drevoredu 20.septembra) se bo od srede, 18. do nedelje, 22.januarja odvijal filmski festival Alpe-Adria, ki stopa letos v šesto leto življenja. Pobudo prireja posebni organizacijski odbor s sodelovanjem Dežele, Pokrajine, Občine Trst, predsedstva vlade ter še nekaterih drugih javnih ustanov in združenj. Na vse predstave bo vstop prost. V sredo bodo med drugim predvajali Češki film »Življenje in izredne pustolovišCine navadnega vojaka Ivana Conkina«, ki ga je režiral Jiri Menzel. Film so predstavili na septembrskem mednarodnem festivalu v Benetkah. Menzeljevo delo bodo predvajali ob 20.30 v dvorani Excel-sior. Nagrajevanje najboljših del in avtorjev bo v nedeljo zvečer. Filmski festival Alpe-Adria je pravzaprav edino veCje tržaško kulturno okno na države bivše Jugoslavije in na Vzhodno Evropo na sploh. V mestu, ki z veliko težavo dojema in sprejema svoje sosede ter njihovo kulturno ustvarjalnost, predstavlja festival dogodek, ki ga ne gre podcenjevati. Tajništvo festivala je v Ul.Pescheria (v bližini Trga Unita), telefon 311-153. Pričakujejo goste iz Slovenije, Hrvaške ter iz raznih vzhodnoevropskih držav. ciji ogrevalnih naprav in še bolj v njihovem slabem uporabljanju oziroma pomanjkljivem vzdrževanju. Posebno važno je urediti dobre zračnike, tako da je zagotovljeno minimalno kroženje zraka. J PROSEK / VČERAJ NA ŠOLI F. LEVSTIKA Prijetna učna ura o ljudskem izročilu Nastopili so pevke Stu ledi, Bredo Pahor in Ivo Tul Spoznavanje lastnih kulturnih korenin je za uajstnike ena izmed najpomembnejših, vendar tudi zelo napornih in ne Vselej priljubljenih nalog. Zato je pobuda nižje Srednje šole Frana Levstika na Proseku oz. njegovega ravnatelja Borisa Pangerca, da pripravi posebno učno o slovenski ljudski pesmi in noši še Posebej hvalevredna. Nalogo, da na čimbolj neposreden način približajo srednješolcem ljudsko pesem in nošo Slovencev na Tržaškem, so zaupali Zenski pevski skupini Stu Jedi, članici vodstva tržaške folklorne skupine Bredi Pahor in mlademu et-Uomuzikologu Ivu Tulu. V dvoranici proseške Sole se je z učenci, učnim tu neučnim osebjem včerajšnje male prireditve udeležilo tudi nekaj star-Sev, kar je bil dodaten dokaz o splošnejšem inte-U-su za obravnavano temo, Po drugi pa o skrbnem spremljanju dogajanja na Soli. Najprepričljivejši je oil seveda nastop pevk, ki s° tokrat izbrale pretežno vesele pesmi iz širšega ob-uiocja, na katerem živijo Slovenci v Italiji. Slovensko ljudsko, predvsem gensko nošo na Tržaškem je na kratko orisala Breda Pahor, medtem ko je Ivo Tul skušal predstaviti delo etnomuzikologa. Peto-go-vorna predstavitev je seveda časovno presegla obseg Učne ure, vendar pubbka ul postala nestrpna, kar Pomeni, da je lahko tudi |uka tema zanimiva. Zato tu verjetno veljalo učno Uro, ki jo je isti sestav izve-Uel pred meseci že na do-uuski nižji srednji šoli, po-Uoviti še kje. Z včerajšnje prireditve o ljudski kulturi na nižji srednji šoli F. Levstika (Foto KROMA) Novoletno srečanje za starejše občane Danes ob 17. uri bo v občinskem gledališču F. Prešerna v Boljuncu Novoletno srečanje za starejše dolinske občane, ki ga prireja dolinska občinska uprava. Kulturni spored bodo oblikovati člani mladinskih skupin breških društev. Med temi bosta nastopila šolski orkester ricmanjske godbe, ki ga vodi Marino Marsič, in mladinski zbor od Domja, ki ga v okviru KD Venturini vodi Suzana Žerjal. V drugem delu pa bosta prisotne zadržati s svojim klepetavim modrovanjem Vanka in Tonca, nakar bo ob zvokih diatoničnih harmonik na vrsti še ples. (dam) HnA PRIMORSKEM PNEVNlKUh V petek podelitev nagrad natečaja Albina Bubniča Primorski dnevnik je v začetku šolskega leta 1993/94 obudil nekdanji natečaj Albina Bubniča, M je v preteklosti doživel dve uspešni izvedbi, ter razpisal tretji natečaj za izvirne spise in raziskave na etnografsko temo nekdanjih poklicev in načinov življenja naše skupnosti v preteklosti. Namenjen je bil vsem, M se poklicno ali ljubiteljsko ukvarjajo z etnografijo, zlasti pa študirajoči mladini, da bi jo po eni strani spodbudti-li k raziskovanju dragocenega ustnega izroči- la, ki tvega, da bo ostalo nepoglobljeno, neraziskano in nezapisano, po drugi pa da bi na ta način povezali šolsko stvarnost s splošnim družbenim dogajanjem v manjšini. Odziv je bil zadovoljiv. Prejeli smo okrog dvajset študij, raziskav in drugih prispevkov tako posameznikov kot skupin, ki jih je ocenila posebna komisija. Najboljši bodo nagrajeni na slovesnosti, ki bo v petek, 20. januarja, ob 17.30 v prostorih Primorskega dnevnika (Ul. Montec-chi 6, IV. nadstropje). PRISPEVKI Za ohranilevSIadiona 1. maja REŠIMO STADION PRVI MAJ Prizadevanja Odbora Za ohranitev Stadiona 1. ttiaja, ki že več mesecev seznanja javnost s teža--vami slovenskega šport-oo-kultumega središča v Trstu, so obrodila prve sadove. Naša javnost se je z zanosom odzvala pozivu Odbora pri nabiranju sredstev, in gmot-j13 pomoč je pred kratkim prišla tudi iz Slovenije. Prispevki posameznikov, ustanov in sorodnih društev so do-segli že spodbudno vsoto milijonov lir, ki se je krepko povečala z zajet-TT11 Prispevkom 250 mi-jonov tir, ki ga je dode- lil Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. S tem je prispevek narastel na 300.000.000 lir, Odbor pa si še naprej prizadeva, da bi zbral z raznimi pobudami in prispevki še vsaj dodatnih 100.000. 000,tir, da se izpeljejo načrtovana dela. Odbor se toplo zahvaljuje KD Fran Venturini od Domja in svetoi-vanskemu KD Škamperle za izkazano solidarnost. Prispevki za Odbor za ohranitev Stadiona 1. maja: Anton Malalan 200 tisoč lir, Stefano Persi 100.000, Franc Turk 1.000. 000, Edvin Glavina 50.000, Duilia z družino 50.000, Anka Barei 50 tisoč, Lojzka in Angel Slavec 100.000, Pino in Nada Rojc 300.000, Gabriel-la Skerk vd. Ferfolja 100.000, Oscar Volpi 100.000, Marcello Tavčar 50.000, družina Mikolj 300.000, Nevia in Regina 50.000, družina Bole 500.000, Alessandro Cok 50.000, Zorka Auer 50.000, Tanja in Berto Baracci 30.000, družine Bruno in Renato Kneipp 200.000, Egon Kraus 100.000, David in Marta Pupulin 100.000, Milena Peric 200.000, odborniki KD Škamperle 300.000 Emilio Rapotti 50.000 Edi Košuta 500.000, Mia den Škerlj 200.000 Agroforest Srl 300.000 družina Oberdan 100 ti soč, Edvino Sancin 100 tisoč, Ivana Placer 500 tisoč, Ida Puric 100.000, Ivanka Rauber 25.000, družina Gombač 50.000, Marija in Lučka Abram 50.000, Valerija Smotlak 30.000, Rožica Počkar 20.000, Enzo Roici z družino 150.000, družina Lazar 100.000, Maria Roici 100.000, Pina Utivi z družino 30.000, družina Miro Kalc 100.000, družina Petaros 50.000, Marta Rojc in Zofka Osic 50.000, Roberta del Piero in družina 30.000, Valči 30.000, družina Osbouš-ka 50.000, Marta Kocman 25.000, Edo 100 tisoč, P.V. 50.000, Zorka Ražem 30.000, družina Svetko Calzi 20.000, Viktor Bogateč 30.000, sodelavci Pavla Stranja 180 tisoč, soborci in prijatelji Branka Babiča 500.000, Elči in Gigi Abram 30 tisoč, Antonija in Miro Caudek 50.000, Danila in Corrado Dobrigna 50 tisoč, Darinka in Boris Stefančič 50.000, Slava Slavec 100.000, Mirko Zobec z družino 25.000, Gigi in Angela 200.000, Laura Carli, Jasna in Rado Gruden, Nataša in Aleksander Koren 150 tisoč, Laura Carli, Adrijana Janežič, Aleksander Koren, Elena Maver, Igor Može, Dario Pavlica, Jasna Rauber in Milan Tavčer 400.000 ter Nadja Pahor 100.000 tir. Slovensko Stalno (Sledalisce Marc Camoletti PRIDI GOLA IMA VEČERJO Gostovanje MGL režija ZVONE ŠEDLBAUER Danes, 15. t. m., ob 16. uri ABONMA RED C GLASBENA MATICA TRST Abonmajska koncertna sezona 94/95 v petek, 20. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu VASILIJ MELJNIKOV, violina ALJOŠA STARC, klavir Spored: Snitke, Šostakovič VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 15. januarja 1994 MAVER Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.47 - Dolžina dneva 9.05 - Luna vzide ob 15.52 in zatone ob 6.17. Jutri, PONEDELJEK, 16. januarja 1995 MARCEL VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 2,5 stopinje, zraCni tlak 1026,9 mb narašCa, veter vzhodnik 30 km na uro, vlaga 40-odstot-na, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 8,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Federica Bon, Francesco Biviand, Car-lotta Samotti, Nicoletta Fabro. UMRLI SO: 70-letna Leo-nilda Dagri, 57-letni Sergio Franza, 81-letna Maria Pizzi-ga, 83-letni Giovanni Giacca, 97-letm Amabile Visintin, 93-letni Carlo Seppenhofer, 73-letni Sebastiano Felis, 59-letni Vittorio Sestan, 21-letni Davide Battigelli, 51-letna Daria Skocaj, 31-letni Fabio Dipa-squale. u LEKARNE Nedelja, 15. januarja 1995 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Liberta 6, Ul. Soncini 179 (Skedenj), Istrska ulica 18. BAZOVICA (tel. 226210) Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Liberta 6 (tel. 421125), Ul. dei Soncini 179 - Skedenj (tel. 816296). BAZOVICA (tel. 226210) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Liberta 6, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Istrska ulica 18. BAZOVICA (tel. 226210) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLU2BA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30. Istrska ulica 18 (tel. 7606477). Od ponedeljka, 16., do nedelje, 22. januarja 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Pasteur 4/1 (tel. 911667), Drevored XX. septembra 6 (tel. 371677), Mazzinijev drevored 1 - Milje (tel. 271124) PROSEK (ti. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Ul. dell’Oro- SLOVENSKI A"rW-.. 20/11 vabi v torek, 17.1. ob 2030 v Gregorčičevo dvorano v Trst na pesnisko-glasbeni večer MORJE: ViliiA Uff HUPANJ® Ob spremljavi klavirja in kitare bo Jurij Marussig predstavil svoje pesmi SKD I. GRUDEN - Nabrežina 1 TjJI ob 200-letnici nabrežinske cerkve BOŽIČNI KONCERT danes, 15. t. m., ob 16.30 v župnijski cerkvi sv. Roka v Nabrežini Z in MPZ I. GRUDEN, vodi Bojana Kralj, orgelska spremljava Martin Vremec, vezna beseda Igor Tuta KD RDEČA ZVEZDA vabi na ogled Grimmove pravljice »MESTNI GODCI« (glasba, besedilo in režija B. HRVATIC) danes, 15. t. m., ob 18. uri v društvenih prostorih v Saležu v izvedbi Mladinske skupine in SKD Primorec - Trebče. Vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV Trst prireja predavanje z diapozitivi z naslovom V SVETU VISOKIH ANDOV v sredo, 18. t. m., ob 16.30 v Trstu, Ul. Sv. Frančiška 20. Predaval bo Gigi Abram. Vabljeni! logio 6 - Ul. Diaz 2, Mazzinijev drevored 1 (Milje). PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. delFOrologio 6 - Ul. Diaz 2 (tel. 300605).* Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL-tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 14.30, 17.00, 19.40, 22.00 »Sotto il segno del pericolo«, i. Harrison Ford. EXCELSIOR - 15.00, 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »II Re Leone«, risanka, prod. Walt Dišne)'. EXCELSIOR AZZURRA -16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Sirene«, r. John Duingan, i. Hu-gh Grant. AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »The Mask«, i. Jim Carrey. NAZIONALE 1- 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »S.P.Q.R.«, i. Leslie Nielsen, Massimo Boldi, Christian De Sica. NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Intervista col vampiro«, i. Tom Cmise, Domiziana Giordano. NAZIONALE 3 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Junior«, i. Arnold Schvvarzenegger, Danny De Vito, Emma Thompson. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tre vedo-ve e un delitto«, i. Mia Far-row. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Con mia moglie si fa tutto«, porn. prepovedano mladini pod 18. letom. CAPITOL - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »II mostro«, r.-i. Roberto Benigni. ALCIONE - 11.00 in 15.00 »I Flintstones«, r. Števen Spielberg, i. Rock Moranis. 16.30, 19.15, 21.45 »Forrest Gump«, r. Robert Zemeckis, i. Tom Banks, Sally Field. Zadnje ponovitve. LUMIERE - 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Viaggio in In-ghilterra«, i. Anthony Hopkins, Debra VVinger. H ČESTITKE 16. t. m. bo praznoval nas dragi MANUEL svoj drugi rojstni dan. Z njim se veselita nono Giuliano in nona Marica ter mu želita celo življenje posuto s cvetjem. 1_____PRIREDITVE KD J. RAPOTEC - PREBE- NEG vabi na pokušnjo domačih vin ob praznovanju vaškega patrona, ki bo danes, 15. t.m., ob 15. uri. Sodelujejo Denis Novato, tamburaši z Boljunca in glasbena skupina Long Sirnik. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - Prosvetni dom. V torek, 17. t. m., ob 20. uri nas bo Lojze Abram popeljal z besedo in diapozitivi v SVET VISOKIH ANDOV. SKD TABOR - OPČINE. V nedeljo, 22. t.m., ob 17.00 vabi na Koncert Godbenega društva Prosek. Dirigent Aljoša Starc. Program vsebuje bogat izbor skladb iz sodobne domače in svetovne zakladni-ce.Toplo vabljeni!. Izkupiček namenjen kritju Stroškov za popravilo strehe. n_____________IZLETI KRIŠKA SEKCIJA VZPI-ANPI prireja v nedeljo, 12. februarja avtobusni izlet v Lu-mezzane (Brescia), kjer se bodo na ta dan spomnili smrti partizanskega komandanta Josipa Verginelle. Cena izleta je 70.000 lir. Vpisuje do 4. februarja Gigi Bogateč (tel. st. 220175). SK BRDINA organizira v nedeljo, 29. t. m. avtobusni izlet v Sappado ob priliki trofeje dežel. Vpisovanje in informacije na sedežu kluba, Proseska ul. 131 na Opčinah vsak ponedeljek od 19. do 21. ure. Izšol jo SLOVAR SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA v eni sami knjigi Cena Lit. 265.000 Naročila sprejema TRŽAŠKA KNJIGARNA - tel. št. 635954 Ob obletnici mednarodnega priznanja samostojne države Slovenije vabita SLOVENSKI KULTURNI KLUB in MLADINSKI ODBOR SLOVENSKE PROSVETE na IV. SLOVENIJA PARTY Kulturni program: - elani SKK s pozdravnim govorom in recitalom odlomkov iz knjig Severni križ Alojza Rebule in O domovina Toneta Kuntnerja - slavnostni govornik TOMAŽ SIMČIČ - mešani pevski zbor MACKOLJE (vodi Ivo Lešnik) Sledi družabnost in zakuska Častni gost večera bo IVAN OMAN, elan 1. Predsedstva neodvisne Slovenije Peterlinova dvorana, Ul. Donizetti 3, Trst sobota, 21. t. m., ob 19. uri PD SLOVENEC priredi ob priliki vaškega praznika v torek, 17. t. m., ob 20.30 v Srenjski hiši v Borštu KULTURNO PRIREDITEV Spored: MePZ Slovenec - Slavec, O.Š. Boršt z veseloigro »Prebujanje v gozdu«, dramska skupina PD Slovenec z igro v domačem nareCju »Sv. Anton«. Vabljeni SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da je bila zaradi bolezni odložena redna seja sveta na SREDO, 25. t. m., prav tako v Devinu na sedežu zborov in ob 19. uri v prvem in ob 19.30 v drugem sklicanju. Vabljeni člani izvršnega odbora ter po en predstavnik vsake članic e združenja in zvez. SEKCIJA VZPI - ANPI BORŠT ZABREŽEC se ob zelo lepi in uspešni proslavi 50-letnice 10. 1. 1945 zahvaljuje vsem nastopajočim ter vsem, ki so na katerikoli način k temu pripomogli. Odbor DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu Dr. Drago Ocvirk: »Nova šola v Sloveniji za človeka ali proti njemu?« Predavanje bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, jutri, 16. januarja, ob 20.30 Sl ŠOLSKE VESTI DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OPČINE obvešča, da se vršijo vpisi v prve razrede osnovnih Sol in vrtce za šolsko leto 1995/96 do 28. februarja. Vse informacije dobite v tajništvu na Opčinah ali po tel. št. 211119. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU obvešča, da se vršijo vpisi v prve razrede osnovnih šol in vrtce za šolsko leto 1995/96 do 28. februarja. Vse informacije dobite v tajništvu v Ul. Frausin ali po tel. št. 773411. ADRIA AIRVVAVS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK IZ ^.niBUAN£ V pRANKFURT pONDON j^jUNCHEN piANBUL jyj(MV0 J^OPENHAGEN pARIZ piM gKOPIE gPLIT JIRANO QUNAJ ^URICH Rezervacije in informacije: ADRIA AIRVVAVS, Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 ADRIA AIRVVAVS, Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRVVAVS, Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312 J STOP za VLOMILCE S PASIVNO VARNOSTJO LAHKO MIRNO SPIS Železna premična dvoriščna vrata, blindirana poik-na in navojnice, železne ograje raznih oblik in ban/ IN... BREZPLAČNI PREDRAČUNI Trst - Ulica Giotto 9 - Tel. 635086 DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI seznanja, da po novih ministrskih navodilih zapade rok z vpis v prve razrede osnovnih šol in v otroške vrtce za šolsko leto 1995/96 28. februarja. Vse informacije v zvezi s predložitvijo potrebnih dokumentov, kot tudi z delovanjem posameznih šol oz. vrtcev nudi ravnateljski urad v Dolini, tel. št. 228282 (v jutranjih urah). DEVINSKO - NABRE2IN-SKA OBČINA obvešča, da se je začelo predvpisovanje otrok v občinski otroški vrtec v Mavhinjah in Sempolaju za šolsko leto 1995/96. Obrazci za vpis so na razpolago v obeh sekcijah otroškega vrtca; prošnje za predvpis je treba predložiti občinskemu Uradu za Šolstvo in kulturo, soba št. 2 do 25. januarja 1995. Za informacije je na razpolago isti urad, tel. št. 6703111. □ OBVESTILA PUSTNI ODBOR KD F. Prešeren vabi vse pustne simpatizerje na sestanek, ki bo jutri, ob 20.30 v Kulturnem domu v Boljuncu. SD POLET vabi člane in prijatelje na OBČNI ZBOR, ki bo v ponedeljek, 30. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. DOLINSKA OBČINSKA UPRAVA vabi vse svoje starejše občane na običajno novoletno srečanje, ki bo danes , 15. t.m., ob 17. uri v občinskem gledališču v Boljuncu. Po kulturnem programu, ki ga bodo izvajali mladi pevci in glasbeniki iz Domja in Ricmanj ter Vanča in Tonca, bo družabno srečanje. KMEČKA ZVEZA prireja tečaj za pravilno uporabo fitofarmacevtskih sredstev (pesticidov) z namenom da usposobi tečajnike za dosego dovoljenja (patentina) za nakupovanje teh sredstev. PRODAM auto alfa 164 v odličnem stanju, letnik 1989 s klimatsko napravo, lita platišča, metalno zelene barve, po zelo ugodni ceni. Tel. St. (0481) 81113 ali (0481) 419952. PRODAMO fiat uno letnik ’87, prevoženih 7.000 km v odličnem stanju, vedno garažiran, edini lastnik. Tel. št. 228873 od 14. do 16. ure. PRODAM skoraj novo malo rabljeno diatonično harmoniko znamke tolar, uglasbitev CFB. Tel. št. (0481) 81113 ali (0481) 419946. PRODAM Se neuporabljen fotoaparat Nikon F401x AF z objektivoma Nikkor 35-70 AF in Tamron 90-300 AF ter flasb Nikon SB-23. Tel. v večernih urah na St. 0481/ 537659. ZARADI zamenjave številke prodam skoraj nove smučarske Čevlje Tecnica St. 39 v odličnem stanju. Tel. v večernih urah na št. 228562. UGODNO prodam splošno enciklopedijo De Agostini (21 knjig). Tel. St. (0481) 882302 v večernih urah. PRODAM teniske loparje Prestige 600 head. Tel. št. 327240. PRODAM pasje mladice hu-sky z rodovnikom, cepljeni, brez Črevesnih zajedalcev, po ugodni ceni. Tel. št. (0481) 21417. TROSOBNO, sončno, komfortno, opremljeno stanovanje oddam. Izključno pisne ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro “Trst". UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz angleščine. Tel. St. 229234. URADNICA z večletno prakso v importu/exportu in menjalnici išče primerno zaposlitev. Tel. St. 229234. SLAŠČIČARNA Saint Ho-nore na Opčinah išče marljive-ga/vo vajenca/ko in sposobno prodajalko. Tel. St. 213055. OSAMLJEN upokojenec, vdovec želi spoznati skromno domačo in pošteno 68/77- letno žensko, vdovo, upokojenko, Slovenko za trajno prijateljst- MALI OGLASI IZGUBIL se je dne 6. t. m. v dolinski občini pes, pasme nemški ovčar. Tel. št. 231847 (zjutraj) ali 228260 (popoldne). ODRASEL samski maček, Sissi po imenu, se je izgubil v Pevmi. Kdor ima informacije naj kliče na tel. št. (0481) 30940. VRŠIJO se vpisovanja v poklicne tečaje za estetiko, frizerstvo, draguljarstvo in optiko. Tel. od 9. do 12. ure vsak dan na tel. št. 364989.. KOVINSKO podjetje v obrtni coni Dolina išCe izkušenega delavca. Ponudbe po tel. št. 228563 - delovni urnik. ZADRUGA VITAL išCe raz-našalce za mestno progo. Tel. št. 383811 od 9. do 12. ure. PRODAM auto fiat tempra z goričko registracijo, letnik 1991, 45.000 prevoženih km, v odličnem stanju, Tel. po 18. uri na št. (0038665) 54382. PRODAM W Polo GT 1300 coupe, letnik 1991, temno modre metalizirane barve s pomično streho in meglenkami Hella, prevoženih 68.000 km v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Tel. št. (040) 912093 ob uri kosila. Obutve in usnjeni izdelki ALENKA Prosek 111 Vam nudi ugodne popuste Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje Črpalke: AGIP Drev. D’Annunzio 44 Miramarski drev. 49 Istrska ulica 50 Ul. I. Svevo 21 MONTESHELL Ul. F. Severo 2/2 Largo A. Canal 1/1 Ul. D’Alviano 14 Nabrežje Grumula 12 Furlanska cesta 7 UL Revoltella 110/2 Miramarski drevored 273 ESSO Nabrežje N. Sauro 8 Trg Valmaura 4 Ul. F. Severo 8/10 Miramarski drev. 267/1 EP UL Giulia 58 Ul. Carducci 12 API Passeggio S. Andrea SAMOSTOJNI SIAT Trg Cagni 6 NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) LOterijCI M. JANUARJA 1995 BARI 41 42 86 52 48 CAGLIARI 80 88 48 28 30 FIRENCE 39 42 51 87 30 GENOVA 68 75 23 74 77 MILANO 37 87 14 23 47 NEAPELJ 47 87 23 21 40 PALERMO 77 83 69 21 38 RIM 89 59 85 4 31 TURIN 32 64 76 53 78 BENETKE 70 82 ENALOnO 29 5 66 X 2 X 2 X X 2 2 X 2 2 X KVOTE 12 - -59.230.000,- 11 2.307.000,- 10 210.000,- vo, ljubezen in spoštovanje ter skupno življenje na svojem domu. Posedujem hišo z vrtom ter osebni avto. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo “Osamljen". OSMICO sta odprla Mirko in Danila Zobec v Zabrežcu št. 4. MARIO PAHOR je v Jamljah (Zupančičeva ul. 8) odprl osmico. ToCi belo in Črno vino ter nudi domač prigrizek. t Nenadoma nas je zapustil naš dragi Stelio Kebar Pogreb bo v torek, 17. t. m., ob 13. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v katinarsko cerkev. Žalostno vest sporočajo žena Palmira, hci Irene ter ostalo sorodstvo Trst, 15. januarja 1995 Ob izgubi dragega Stelia izrekajo iskreno sožalje ženi Palmiri in hčerki Irene družine Codiglia, Košuta, Cherpessi, Grahonja in Poropat t Zapustil nas je naš dragi Josip Strajn Pogreb bo jutri, 16. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v dolinsko cerkev. Žalostno vest sporočajo hči Marija, sinova Mirko in Pepi, snaha Miriam, vnuki Andrej, Martin, Luca, Tomi, Barbara in Katarina ter ostalo sorodstvo Dolina, 15. januarja 1995 (Pogrebno podjetje Zimolo) Ob izgubi Pepita Strajna izreka SD Breg iskreno sožalje svojcem ZAHVALA Ob izgubi našega Angela Pečenika se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in se poklonili njegovemu spominu. SVOJCI Boljunec, 15. januarja 1995 t Po dolgi in mučni bolezni je prerano zaspal k Gospodu naš preljubljeni Davide Battigelli Pogrebni sprevod bo krenil iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v torek, 17. t. m., ob 10.40 v proseško cerkev, kjer bo ležal do 12. ure. Sledila bo sv. maša. Strti od žalosti sporočajo to žalostno vest mama Svetka, tata Marjan, sestrica Valentina, teti, strica, nona Kristina, nono Herman in bratranci Gabrovec, 15. januarja 1995 (Pogrebno podjetje Zimolo) Zadnji poljubček prelju-bljenemu nečaku in bratrancu stric Gianni, teta Marica Francesco in Lorenzo Zbogom Davide! Gabrovec, 15. januarja 1995 Davide! Ostal boš vedno v naših srcih teta Liljana, stric Stojan, Andrej in Luka Barkovlje, 15. januarja 1995 Zbogom dragi David! Prezgodaj si nas zapustil, a v naših srcih boš vedno živel Roberto, Elena, Darjo, Luana, Erik, Jan, Darjo F., Kristjan R., Marija, Kristjan B., Marko, Kristjan, Matejka, Peter, Danilo, Samanta, Elena F., Katja, Betty, Debora, Dunja, Sara in Kati Učno in neuCno osebje srednje Sole F. Levstik iz Proseka izreka globoko sožalje učenki 2. A razreda Valentini Battigelli ob težki izgubi dragega brata Davida Dragi David, občudovali smo tvojo voljo do življenja, vztrajnost pri delu in vedrino tvojega značaja. Hudo nas je prizadela vest, da je bolezen za vedno pretrgala tvojo pot in vse tvoje skrite načrte. Vsem tvojim iskreno sožalje. Ravnatelj, uCno in neuCno osebje DPZIO J. Stefan ZAHVALA Ob smrti nase drage Francesce Skerk (Uja) vd. Sardoč se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala župniku, cerkvenemu zboru in vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. SVOJCI Sempolaj, 15. januarja 1995 ZAHVALA Ob izgubi nase drage Francke Vodopivec vd. Kocijan se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala naj gre pevskemu zboru V. Vodnik, gospodu župniku in cerkvenim pevcem. SVOJCI Dolina, 15. januarja 1995 ZAHVALA Svojci Slave Tavčer vd. Vitic se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti in počastili njen spomin. Trst, 15. januarja 1995 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame Marije Jerič vd. Hrvatič se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. SVOJCI Domjo, 15. januarja 1995 ZAHVALA Svojci pokojne dr. Elvire Ondine Chersovani se zahvaljujejo vsem, ki so z njimi sočustvovali. Opčine, 15. januar j a 1995 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) 7.1.1975 7.1.1995 Ob 20. obletnici smrti Ferdinanda Racmana se ga z ljubeznijo spominja hci Karmela z družino GroCana, 15. januarja 1995 Deset let je že minilo, odkar te ni ve C med nami, naša preljuba Frančiška Drole - Majcen a živiš vedno v naših srcih. Z ljubeznijo: mož Stanko, Ondina, Ljubo in vsi tvoji Trst, 15. januarja 1995 MMREŽA NA MEJI / PRITISK DESNICE NA ZUPANA-] MREŽA NA MEJI / POBUDNIKI PREDLOGA ZA ODSTRANITEV Valenti se brani in pojasnjuje Stališča Fl, AN in Lege Nazionale Prvi odzivi zadovoljivi sledijo naj dejanja Trije listi ustanavljajo odbor za realizacijo zamisli Predlog o odstranitvi mreže med Gorico in Novo Gorico je razburil goriške nacionalistične kroge. Najbolj so jezni na župana Valentija, ker je podprl predlog. V odgovor na pritiske, ki jih očitno prejema v teh dneh, je zato župan včeraj objavil tiskovno sporočilo, v katerem potrjuje podporo zamisli o odpravi mreže, istočasno pa skuša tolažiti desnico, češ da to ne pomeni popuščanja Sloveniji. S tem v zvezi so se včeraj oglasili tudi pokrajinski odbor Forza Italia, predsednik Lege nazionale Renzo Salu-stri (sicer tudi občinski svetovalec FI) ter pokrajinski tajnik MSI-AN Ritossa. Začnimo z županom. Valenti odgovarja na zaskrbljenost mnogih, ki se bojijo, da ne bi odprava mreže pomenila začetek združevanja Gorice in Nove Gance. Nič takega, pojasnjuje župan. Mesti sta dve povsem ločeni stvarnosti, vsaka s svojo jasno identiteto: prva je zgodovinsko mesto z italijansko identiteto; druga je nastala iz naselij, ki jih je priključila FR Jugoslavija, nastala je po drugi svetovni vojni in je slovensko mesto. Primerjava z Berlinom je torej neumestna. Le nekaj imata skupnega obe mesti: to, da so jima “mirovni diktatorji” vsilili krivično mejo. Zupan tudi pojasnjuje, da zadeva okrog mreže nikakor ne sega na področje odnosov med Italijo in Slovenijo, ki jih morata rešiti vladi obeh držav. To ni naloga županov, četudi je prav, da imajo krajevne stvarnosti svojo vlogo v pogajanjih. Glede teh se Valenti sklicuje na oglejsko listino, ponavlja, da povsem soglaša z linijo ministra Martina in dodaja, da mora Slovenija, če hoče polnopravno vstopiti v Evropsko zvezo, sprejeti njena pravila. Ljubljanska vlada naj se torej povrne k oglejski Ustini, mi obmejni upravitelji, zaključuje Valenti, pa bomo tačas dokazali z dejstvi, da»v popolnem soglasju interesov zasledujemo skupne cilje obeh mest.« Zupan je včeraj govoril tudi na pokrajinskem kongresu MSI. Mreža ni problem, okrog katerega bi se morala Gorica razbiti, je dejal in dodal: »Dovolj smo močni, da se nam ni treba bati padca tega zidu.« Na istem kongresu se je tajnik MSI-AN Ritossa sicer izognil direktnemu napadu na župana, vendar jasno povedal, da nasledniki fašistov drugače gledajo na ta vprašanja. Omenil je kramp, s katerim je Fini leta 1989 hoteli dokazati,»da se lahko meje spremenijo brez nasilja«. Fini je sicer hotel mejo spremeniti v smislu njenega premika (seveda proti notranjosti takratne Jugoslavije), današnji predlog pa teži k spremembi v smislu postopnega izginjanja meje. A prav tega se Ritossa boji, saj pravi, da Sloveniji ne moremo zaupati. Sosedje morajo prej priznati titovske zločine, izpolniti vrsto obveznosti (avtocesta, onesnaževanje), vrniti premoženja ezulov itd. Dotlej mora meja ostati, ohraniti je treba nadzorstvo in tudi prisotnost vojske v mejnem pasu. Tako meni desnica. Pokrajinski odbor Forza Italia skuša braniti župana Valentija pred tovrstnimi kritikami. Odprava mreže je le sim-bolična poteza, glede odnosov s Slovenijo pa ostajajo veljavna stališča, ki jih je v resoluciji na to temo odobril občinski svet. Vsako odpiranje bo mogoče šele, ko bo Slovenija odgovorila na številna vprašanja glede zgodovisnkega obdobja, ki je privedlo do postavitve tiste mreže. Avtor komunikeja FI se neprevidno spušča v kvazizgodovinska razglabljanja, trdi, da delitve niso hoteli Goričani temveč jugoslovanski totalitarni režim, in zaključuje z ugotovitvijo, da če hoče slovenska stran res kaj spremeniti, potem je dobrodošla simbolična poteza, ki pa ji morajo slediti kometna dejanja. Na časopise se jezi predsednik Lege nazionale Salustri, češ da so napihnili zadevo, ki ne prinaša nobene koristi mestoma temveč le potrato javnih sredstev za italijansko stran. Zakaj potrato? Ker bi brez mreže morali povečati nadzorstvo, da se zaustavi priseljevanje in tihotapljenje mamil in orožja, in bi to stalo vsaj 300 milijonov lir letno. Lega nazionale tudi opozarja na špekulacijo tistih, ki skušajo dokazati, da bi podrtje mreže odpravilo ovire za vstop Slovenije v Evropo. Ta vstop v resnici ovira slovenska vlada, ki noče vrniti premoženj ezulom in rešiti drugih problemov glede deportirancev, zahtev po privilegijih za slovensko manjšino itd. Nobene špekulacije torej: odprava mreže lahko pomeni le dodatno potezo dobre volje z italijanske strani, pri čemer pa mora ostati jasno, da je Gorica v Italiji in Nova Gorica v Sloveniji. Trije med pobudniki predloga za odstranitev mreže na meji: (z leve) Mauro Punteri (Zuf de žur), Dominik Soban (Oko) in Dario Stasi (Isonzo/Soča) - (foto Studio Reportage) »Zelo smo zadovoljni z odzivom na naš predlog in presenečeni, da sta ga župana Gorice in Nove Gorice tako hitro osvojila in podprla.« Tako so predsi-noči na novinarski konferenci povedah Dario Stasi, Dominik Soban in Mamo Punteri, uredniki listov Isonzo/Soča, Oko in Zuf de žur, ki so pred božičem skupaj postavili predlog, da bi s trga pred severno železniško postajo odstranili mrežo, ki ločuje obe Gorici. Zamisel je dobila podporo najprej v krajevnih medijih, nato v izjavah vidnih družbenih predstavnikov, potem ko sta jo župana osvojila in sklenila ustanoviti mešano komisijo, ki bi preverila postopke za njeno realizacijo, pa so o njej poročali tudi vsedržavni mediji. Vest o predlogu je pozitivno odjeknila tudi v Avstriji: iz Celovca so dobili pismo gospoda Gutenbrunnerja, organizatorja vlaka prijateljstva, s katerim so se Ce-lovčani pripeljali na srečanje ob obletnici pobratenja z obema Goricama, ki hvali pobudo in izreka upanje, da bi meja pred severno postajo bila Diego Kuzmin (foto SR) odprta tudi za avstrijske državljane. Pobudniki se sicer zavedajo nevarnosti, da ne bi predlog po začetni evforiji trčil ob birokratske in druge čeri in naposled neuresničen obtičal v pozabi. Zato bodo trije listi ustanovili svoj odbor, ki ga bo koordiniral arh. Diego Kuzmin. Odbor se bo zavzemal za odpravo mreže in za ureditev “meddržavne cone za pešce” po zamisli novogoriškega župana Špacapana ter za neprekinjeno odprtje prehoda za pešce na Skabrijelovi oz. Erjavčevi ulici. Pripravljeni so sodelovati z mešano komisijo obeh občin, če jih bodo seveda povabili zraven. Urednik Isonzo/Soča Dario Stasi je še povedal, da je pobuda za odpravo mreže naravno nadaljevanje večletne pozornosti, ki jo časopis posveča inte- graciji med mestoma od prispevka sociologa Marjana Tavčarja v prvi številki, do predstavitve Pelhano-vega projekta “Dve Gorici -eno mesto” in številnih drugih prispevkov. Med temi je tudi spomin Darka Bratine na znamenito “nedeljo metel” leta 1950. Prav na ta dogodek se je navezal urednik lista Oko Dominik Soban, ki je takole razložil simboliko metle na mejni mreži, ko so se ob njej srečali uredniki treh listov: »Hoteli smo povedati goriškim nacionalistom, da nismo več nek manjvredni komunistični bav bav. Čutimo se enakovredni in tudi metle ne potrebujemo več, zato jim jo sedaj vračamo. Pa brez zamere!«. Simbol metle pa dopušča tudi možnost drugih tolmačenj saj nekateri vidijo v njej raje sredstvo, s katerim pomesti z mejo. Mauro Punteri je v imenu trijezičnega lista “Zuf de žur” in združenja “Go-riziagiovani”, ki ga izdaja, povedal, da se goriška mladina zalo zavzema za zbliževanje med mestoma. Njihov list redno poroča o kulturnih in drugih dogodkih na obeh straneh meje, soustvarjajo ga maldi iz obeh Goric. Zato je bil pristop k pobudi za odpravo mreže naravna izbira v želji, da bi čimprej padle vse, tudi miselne pregrade. To seveda ne bo lahko. Sodelavec časopisa Isonzo/Soča Sandro Scandola-ra je spomnil, da Goričani še dolgo časa, potem ko je Basaglia podrl ograjo okrog psihiatrične bolnice, niso stopili čez tisti prag, ker so pregrado ohranili v svojih glavah. Rešiti se moramo torej meje, ki jo nosimo v sebi. Odprava fizične ograje pa gotovo pomaga v to smer. Pet ranjenih v trčenju pri Vilešu Pet oseb je bilo ranjenih v čelnem trčenju včeraj opolnoči na drž. cesti 351 Pri Vilešu. Na ovinku pri mostu čez Ter sta čelno trčila ford sier-ra, ki ga je upravljal 31-letni Elis Andrea Girardi iz Terzo d’Aquileia in golf, ki ga je proti Vilešu vozil 33-letni Graziano l^iceli iz Vidma. Slednji je vozil prehitro. Najtežje je bil ranjen Micelijev sopotnik, 44-letni Aleardo Fedrigo iz Codroipa, ki se bo zdravil 60 dni v Palmanovi. V isti bolnišnici so bo 30 dni zdravil tudi Miceli. kotnike sierre so prepeljali v Gorico: Girardi se bo dzravil 15 dni- 28-letni Daniele Ballaminut iz Terza 20 dm- 28-letni Mauro Rivis iz Červinjana Pa 40 dni. SOVOPNJE / ODZIVNO PREDAVANJE DRUŠTVA KRVODAJALCEV Novosti v boju proti raku Društvo krvodajalcev v Sovodnjah, ki vsako leto pripravi niz poučnih predavanj s področja vzgoje in zdravstva, je letos začelo novo sezono z nadvse uspelim srečanjem na temo zgodnjega odkrivanja in zdravljenja rakastih obolenj pri ženskah. Kakih stosedemdeset poslušalcev, v veliki večini poslušalk, je pozorno sledilo izvajanju dr. Carla Scarabellija (na sliki), primarija na oddelku za ginekološko onkologijo pri centru za rakasta obolenja v Avianu. Posebno pozornost je namenil najprej načinom in pomenu zgodnjega odkrivanja rakastih obolenj na rodilih, v drugi fazi pa predstavitvi dosedanjih ugotovitev in znanstvenih raziskav ter zdravljenja. O pogostosti pojavljanja določenih vrst rakastih obolenj s posebnim ozirom na goriško in tržiško območje je govo- ril dr. Pierluigi Ceccarel-lo, pomočnik na oddelku za ginekologijo in porodništvo v goriški splošni bolnišnici, ki tesno sodeluje s centrom iz Aviana. V goriški bolnišnici so že dalj časa opremljeni za zgodnje odkrivanje rakastih tvorb in tudi za specifično terapijo. Cec-carello je napovedal tudi, da se dogovarjajo z univerzama v Ljubljani in Gradcu ter s centrom v Avianu za razširitev sodelovanja na tem specifičnem področju. Precej pozornosti so na predavanju namenili tudi obravnavi vprašanj povezanih z znastvenimi raziskavami in tudi z oskrbo bolnikov. Spričo velik zamud in odsotnosti države oziroma družbe lahko veliko naredijo posamezniki, ki pa nikakor ne morejo v celoti nadomestiti javnih posegov. Solidarnost je potrebna, vendar pa je lahko le dopolnilo organizirani družbeni dejavnosti, so poudarili. Predsednik “Sklada Biasotto MD OGAP” Lino Visintin je obrazložil dejavnost in cilje te ustanove, ki deluje že kakih pet let in ki z zbiranjem finančnih sredstev na območju severovzhodne Italije podpira raziskovalno dejavnost zdravnikov v centru v Avianu zlasti z nakupom in posodabljanjem opreme za raziskave. Naj ob tem omenimo, da so na sovo-denjskem večeru v ta namen zbrali milijon šesto-tisoč lir. Srečanje je uvedel predsednik sovodenjske-ga društva krvodajalcev Branko Cemic. NOVICE Forza Italia o referendumih Čeprav so pravniki soglasno ocenih, da je bila odločitev Ustavnega sodišča o referendumih povsem pravilna in v skladu z ustavo, se goriški odbor Forza Italia močno huduje in ne štedi s kritikami. Ustavno sodišče naj bi se izkazalo za orodje “ka-tokomunistov”. Nekoliko bolj umirjen, čeprav kritičen je sen. Romoli, ki meni, da je reforma volilnega sistema potrebna, a tudi, da je sedanji “delegiti-mirani” parlament ne more uresničiti. Zato naj bi čimprej šli na volitve s starim sistemom. Mestno gledališče ljubljansko jutri v Kulturnem domu Jutri (red A) in v torek (red B) bo v goriškem Kulturnem domu gostovalo Mestno gledališče ljubljansko, ki v okviru letošnjega abonmaja SSG predstavlja komedijo Marca Camolettija Pridi gola na večerjo, v režiji Zvoneta Šedlbauerja. Predstavi se bosta pričeli ob 20.30. Za ponedeljkovo predstavo bo vozil avtobus po že ustaljenem voznem redu. Priznanja CONI športnikom Pokrajinski olimpijski odbor (CONI) bo jutri priredil slovesnost ob podehtvi priznanj športnikom, organizatorjem in športnim društvom za poseben zasluge in dosežke. Slovesnost bo ob 18.45 v mali dvorani UGG na Battistijevem trgu. Gasilci nadomestili občino Ko občinske službe pomanjkljivo delujejo, morajo poseči gasilci. Tako je bilo predsinoči v Gorici, ko so gasilci morah odhiteti v Ul. Maniacco, da so odstranili drevo z dvorišča občinskega poslopja na vogalu v Ul. 9. avgusta. Poseg je bil potreben, ker je načeto vejevje ogrožalo mimoidoče. ŠTANDREŽ / 30 LET DRAMSKE SKUPINE KINO HI ŠOLSKE VESTI Napornemu delu sledijo zadoščenja Starejši člani pritegnili v skupino tudi mlade, čeprav bi jih želeli imeti še nekaj več Dramski odsek Prosvetnega društva v Stan-drežu praznuje v teh dneh 30-letnico delovanja. Obletnico so prejšnje dni obeležili s predstavitvijo publikacije in odprtjem dokumentarne razstave o gledališki dejavnosti v Standrežu, sinoči pa so igralci krstno uprizorili komedijo Janeza Povšeta Kandidiraj, le kandidiraj. Igro bodo ponovili tudi danes ob 17. uri v dvorani župnijskega doma A. Gregorčiča. Ob teh priložnosti smo se z nekaterimi elani dramske skupine PD Standrež pogovorili o njihovem delovanju in spominih. Standreška skupina je zanimiva tudi zato, ker ji je uspelo združiti mlajše in starejše, pa tudi primerno upoštevati želje mladih, ki kljub številnim vajam ter gostovanjem delujejo v skupini že nekaj let. Anita nastopa na štan-dreškem odru že šesto leto in pravi, da čeprav mladi še nimajo v igrah pomembnih ali glavnih vlog, se vseeno čutijo soudeleženi pri raznih izbirah in njihova mnenja niso brez odmeva. Tako skupinsko delo oz. medsebojno spoštovanje je nedvomno privedlo društvo do letošnje zavidljive obletnice. Najlepši trenutki za mladega amaterja so prav gotovo aplavzi po premieri, ko si dokazal občinstvu svoje prizadevanje in trud. Premiera zato ostaja najlepši nastop, verjetno ker se živčna napetost, ki si jo nakopičil med tednom sprosti. Daniela, ki deluje v štandreški dramski sku- pini že deveto leto, pravi, da se je bilo na začetku težko privaditi na dvak-rattedenske vaje ter na mnoge zasedene nedelje. Vendar, ko so rezultati na dlani, postaja tudi trud lažji in sprejemljivejši. Tudi za Danielo je poglavitno za uspeh društva dejstvo, da se vsi zelo dobro poznajo, saj so mnogi izmed njih angažbani tudi v drugih vaških ustanovah, si med sabo zaupajo in so pogosto v soglasju. Ob starejših oz. dolgoletnih članih dramskega odseka ne moremo mimo Božidara Tabaja, ki sodeluje že skoraj od vsega začetka. Zato postaja zanj težko govoriti o spremembah, ki jih je društvo doživelo v vseh teh letih, kajti za nekoga, ki je pri tem soudeležen skoraj vsak dan, spremembe niso vidne. Nekoliko obžaluje vedno manjšo angažiranost mladih, ki imajo raje športne dejavnosti, verjetno ker jim te vzamejo manj prostega časa. Najlepši trenutki? Veliko jih je in so si zelo različni. Današnji večer (prva prireditev za počastitev obletnice) je verjetno eden izmed teh. Zadoščenje pomeni tudi uresničiti nekaj, kar si programiral oz. v kar si vložil veliko truda. Pomembno je dokazati, da si še živ in zavedati se, da če se ustaviš, izgubi pri tem celotna skupnost. Zelo lepe trenutke doživljaš pri vajah, ko spoznaš svojo vlogo in se moraš vanjo uigrati, tudi če ne odgovarja tvojemu značaju. Pri tem spoznaš bolje samega sebe. Potem pa so večeri, ko diskutira- mo, se veselimo in včasih tudi kregamo. Veselje torej vezano na neke vrste moralno dolžnost in zadoščenja, ki res ne primanjkujejo. O prihodnosti dramskega odseka smo se pogovorili z Damijanom Paulinom, ki je mnenja da je prihodnost društva brez dvoma v rokah mladih. Problem večkrat nastaja, ko se zaradi številnih vaj mnogi, sicer na začetku angažirani, kmalu oddaljijo zaradi pomanjkanja časa. Pri izbiri teksta ali drugih notranjih problemih so mladi soudeleženi in taka »mešana« varianta je verjetno igrala pomembno vlogo, kajti izkušenost nekaterih je najboljši učitelj in aktivno sodelovanje te tesneje veže na skupino oz. na njene rezultate. Sicer so tudi mladi sami uprizorili igro za mlajše. Nedvomno je v štandreško društvo vloženega veliko truda, ki pa prinese dolgoročno veliko zadoščenja. 30-letni-ca delovanja je jubilej nad katerim smo res lahko ponosni, pravi Paulin. (EJ) GORICA VITTORIA 15.00-16.45-18.30-20.15-22.00 »II Re Leone - The Lion King«. VValt Disney. Ozvočenje Dolby stereo. KULTURNI DOM (Gorica kinema) 16.00-18.00-20.00-22.00 »Quattro ma-trimoni e im funerale«. I. Andie MacDmvell. CORSO 16.00-18.00-20.00-22.00 »S.P.Q.R. -2000 e mezzo anni fa«. Massimo Boldi in Leslie Nilsen. TR2IC COMUNALE 15.15-17.30-19.45-22.00 »Sole ingannatore«. Rež. Nikita Mikhalkov. Sl PRIREDITVE V CERKVI NA VRHU danes ob 15.30 koncert božičnih pesmi. Peli bodo združena pevska zbora Rupa-Peč in Miren ter mladinski pevski zbor Vrh sv. Mihaela. Priložnostno misel bo povedal domači župnik. V CERKVI SV. LOVRENCA v Ronkah bo danes ob 15. uri koncert božičnih pesmi pevskega zbora od Novega sv. Antona iz Trsta in pevskega zbora iz Rodika. Koncert-pripravljata versko občestvo in SKRD Jadro. V ŽUPNIJSKI CERKVI V PEVMI bo danes ob 10.30 maša za pokojnega Emila Valentinčiča ob desetletnici smrti. Pri maši bosta pela mešana pevska zbora Pevma in Podgora. Sledil bo kratek koncert božičnih pesmi v izvedbi MePZ Podgora. PROSVETNO DRUŠTVO STANDREŽ 30 LET DRAMSKE DEJAVNOSTI Janez Povše KANDIDIRAJ, LE KANDIDIRAJ! Skoraj prava politična komedija Režija: EMIL ABERSEK PONOVITEV V DANES, 15. JANUARJA 1995, OB 17. URI V ŽUPNIJSKI DVORANI ANTON GREGORČIČ V STANDREŽU GORICA / "ODKRITJE" NA MIRENSKEM LETALIŠČU Iz goste robide pokukal trup nekoč slavnega zrakoplova Ostanki vojaškega lovca FIAT G 46 bi zaslužili večjo skrb Ostanki letala med robido na letališču (foto VIP) Mnogi Goričani radi hodijo na sprehod ali na “footing” v okolico mirenskega letališča, ki je za razbremenjevanje dnevnih tegob izredno primeren kraj. Predvsem je za to prikladen najbolj odmaknjen, severni del letališkega območja, ki ga ponekod pokriva visoko grmičevje in zelo gosta robida. Priložnostni mimoidoči pa je te dni ostal nemalo presenečen ob pogledu na “skrivnost”, ki jo je kdove koliko let skrivala robida. Ob čiščenju te vsiljive in ne ravno priljubljene rastline, je na dan prišlo zapuščeno in dokaj dobro ohranjeno letalo. Iz napisa na trupu je mogoče razbrati, da gre za lovsko letalo FIAT G 46, ki je naslednik verjetno najboljšega italijanskega lovskega letala FIAT G 55. Neusmiljeno zavrženi lovec mlajše generacije sicer ni dosegel vojne slave svojega predhodnika, bil pa je pomemben v prvih vojnih letih za šolanje pilotov in je veljal za enega najboljših letal, dvosedov. Italija je ta letala celo izvažala. Kako in zakaj se je letalo znašlo v robidi, kahko samo ugibamo. Gotovo je le eno. Človeška malomarnost ne pozna meja, kajti letalo si nedvomno ni zaslužilo tako klavrnega konca. Prav gotovo bi letalo bolj služilo, če bi na vidnem mestu popestrilo in vsaj za silo olepšalo ne preveč mej eno letališko okolico. (VIP). DIDAKTIČNI RAVNATELJSTVI ZA GORIŠKO IN DOBERDOBSKO OBMOČJE obveščata, da je na osnovi novih predpisov od 10. do 28. februarja treba poskrbeti za dokončen vpis otrok v vrtce in prve razrede osnovnih šol. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE sporoča da je še nekaj prostiti mest za tečaj informatike windows office (vvindovvs, winword in excel) 100 m. Vpisovanje in informacije do 18. januarja na sedežu zavoda, ul. della Croce 3, tel. 81826 vsak dan (razen sobote) od 10. do 13. ure. □ OBVESTILA SPD GORICA - SMUČARSKI ODSEK sporoča, da se bo zaradi neugodnih snežnih razmer na Nevej-skem sedlu tečaj smučanja začel šele 22. januarja. KD SOVODNJE prireja plesni tečaj za začetnike in nadaljevalni. Prvo srečanje bo v četrtek, 19. trn., ob 20. mi v Kulturnem domu v Sovodnjah, kjer bodo tudi sprejemali prijave. KD OTON ZUPANČIČ obvešča ljubitelje plesa da bo prvo srečanje s plesno šolo Urška jutri ob 21. mi v domu A. Budala v Standrežu. SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE sporoča članom gostinske sekcije, da se lahko prijavijo za gostinski večer, ki bo jutri ob 20. uri v restavraciji Kras v Mavhinjah. Cena 70.000 Ib. H RAZSTAVE V GALERIJI BONA VITTORIA na Travniku razstavljata mlada umetnika iz Catanie Orazio Foti in Filippo La Vaccara. Ogled je možen med urnikom filmskih predstav do 24. januarja. V KROŽKU MITTE-LART na Trgu sv. Antona 13 razstavlja fotograf Roberto Marega. Ogled: torek, petek, sobota, nedelja 17.30-19.30 (sobota in nedelja tudi 10.30-12.30. V GALERIJI KATOLIŠKE KNJIGARNE na Travniku bo v petek, 20. januarja, ob 18. mi odprtje razstave fotografa Paula D. Redferna. Govorili bodo Fabio Smotlak, Luciano Berini in Sergij Cesar. H ČRPALKE Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA MONTESHELL - UL Trieste, 22 IP - Ul. don Bosco, 108 AGIP - Ul. Aquileia, 60 FINA - Korzo Italia, 103 TRŽIČ MONTESHELL - Ul. Matteotti, 23 ESSO - UL 1. Maggio, 59 IP - Ul. Boito, 57 FINA - Ul. Cosulich, 21 KRMIN MONTESHELL - na državni cesti štev. 56 GRADIŠČE AGIP - na cesti proti Marjanu ROMKE ERG - Ul. Aquileia POLJAN AGIP - Ul. Redipuglia ROMANS API - Trg Candussi SL0VENSI<0 STALNO GLEDALIŠČE Marc Camoletti PRIDI GOLA MA VEČERJO Gostovanje MGL, režija ZVONE ŠEDLBAUER Jutri, 16. (RED A) in v torek, 17. januarja 1995 (RED B), ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20). Vozni red autobusa za jutrišnjo predstavo: 19.45 Poljane, 19.50 Doberdob, 19.55 Jamlje (Gostilna Pahor), 20. Dol (Gostilna Deuetak), 20.05 Gabrje, 20.10 Souodnje (Kulturni dom), 20.12 Souodnje (pri Ušarju) in 20.15 Standrež. PRISPEVKI Družina Jožka Kuzmina je za premeditev elekbič-ne napeljave v Kulturnem domu v Sovodnjah darovala 100 tisoč Ib. Namesto cvetja na grob tete Marije daruje družina Marušič Boris 50 tisoč lir za Kulturni dom v Sovodnjah. Za obnovo električne napeljave v Kulturnem domu v Sovodnjah daruje Ivanka Cotič (vas) 100 tisoč Ib. Družina Tabaj Bruno je za preureditev elekbične napeljave v Kulturnem domu v Sovodnjah darovala 50 tisoč Ib. Ob 50-letnici smrti padlega v NOB Milana Sveče-riča daruje žena Angela 100 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Podgori. V spomin na očeta Antona Bizjaka ob 50-letnici smrti v taborišču v Dachau daruje sin Rihard 100 tisoč Ib za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Podgori. Namesto cvetja na grob Kristine Gravner - Primožič daruje sesba Pepca s sinom Borisom in hčerko beno 100 tisoč Ib za PSD Naš prapor. V isti namen darujeta Sonja in Tanja Sokol 100 tisoč lir za PSD Naš prapor. V spomin na Franja Cotiča darujejo družine Danilo Cotič, Ožbot in Cocetta 100 tisoč Ib za združenje “Cuore amico”, 100 tisoč Ib za združenje za boj proti raku in 200 tisoč Ib za KD Sovodnje. Namesto cvetja na grob Kristine Gravner-Primožič darujeta Viljem in Marija Zavadlal 50 tisoč lir za PSD Naš prapor. Ivo Petejan je za preureditev elekbične napeljave v Kulturnem domu v Sovodnjah daroval 50 tisoč Ib. Namesto cvetja na grob svakinji Mariji Goljevšček daruje Francka s hčerkama 100 tisoč lir za Kulturni dom v Sovodnjah. Za obnovo električne napeljave v Kulturnem domu v Sovodnjah daruje Peter Tomšič 50 tisoč Ib. V spomin na Vojka Cotiča ob 22-letnici smrti daruje družina 100 tisoč lir za Kulturni dom Sovodnje. Za obnovo električne napeljave v Kulturnem domu v Sovodnjah daruje Marija Petejan 100 tisoč Ib. E LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL MORO, Carduccije-va ulica tel. 530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Co-suhch 117, tel. 711315. VCERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine v tednu od 8. do 14. januarja 1995: RODILI SO SE: Giulia Orlando, Marco Bian-chin, Eletba Luongo, Mi-chele Carpenito, Pabizio Esposito, Elisa Visintin, Rachele Sorrentino, Luca Battistutta, Federica De Marco, Marvi Basile, Al-bedo Tolloi. UMRLI SO: 44-letna hišna pomočnica Anna Carla Polenz por. Bara-del, 87-letni upokojenec Renato Babudri, 51-letni telefonist Pietro Comi-notto, 65-letni upokojenec Valerio elemente, 86-letni upokojenec Am-leto Famea, 97-letna gospodinja Maria Cicchella vd. Carfora, 46-letni mehanik Elio Braida, 90-letni upokojenec Ottavio Gnesutta, 69-letni upokojenec Francesco Goriano, 70-letna upokojenka Ida Blasizza por. Brumat, 57-letni upokojenec Giorgio Spes-sot, 35-letna gospodinja Rita Medeot por. Brescia-ni, 85-letna gospodinja Narcisa Visintin vd. Ce-chet, 76-letni upokojenec Alfredo Luis, 83-letna gospodinja Angela Tomani vd. Nassisi, 93-letna gospodinja Maria Laurenti. OKLICI: sodnik Eligio Paolini in študentka Lo-redana Tigano, častnik vojske Albedo Crocco in gospodinja Anna Lena Pellegrino Anemola, zaporniški paznik Giuseppe Manca in brezposelna Livia Coren. POGREBI Jubi ob 9.30 Salvatore Celom iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče, ob 10.30 Elvira Zitter vd-Coceani na glavnem pokopališču, ob 11. uri Ennio Ciuffarin iz mrliške veže glavnega pokopališča v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Giorgia Spessot se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti, darovalcem cvetja in vsem, ki so ali bodo na katerikoli način počastili njegov spomin. SVOJCI Fara, Sovodnje, 15. januarja 1995 MANILA / STRAH PRED ATENTATOM NOVICE Papežev obisk na Filipinih v znamenju varnostnih ukrepov Papeževemu potovanju sledijo milijonske množice vernikov MANILA - Potovanje Janeza Pavla H. v Aziji se Dadaljuje. Na Filipinih sledijo njegovemu potovanju milijoni ljudi, Čeprav je večina prebivalstva muslimanske vere. Med srečanjem s škofi v Manili je papež ostro obsodil politiko filipinske vlade, ki je uvedla dokajšnje nadzorstvo nad rojstvi. Gre za pobudo, ki je v nasprotju s krašCan-sko etiko, je zagrmel poglavar rimske Cerkve, za pobudo, ki žali človeško dostojanstvo in izpodkopava temelje družbe. Sicer pa je v ospredju pozornosti vest, da skušajo muslimanski skrajneži organizirati atentat na janeza pavla II. Glasnik Svetega sedeža Joaquin Navarro je te glasove skušal minimizirati, desjtvo pa je, da so filipinske varnostne sile aretirale že dve osebi in vneto išCejo skupino 23 muslimanskih teroristov, ki naj bi decembra skrivaj prišla na Filipine. Vodja te skupine, pravijo filipinske varnostne sile, je Abdul Karim, elektronski izvedenec, ki potuje s pakistanskim pot- nim listom, Čeprav je palestinskega porekla. Kari-ma naj bi izurili v Libiji in Siriji. Da so varnostni ukrepi zelo zelo strogi priča tudi dejstvo, da so varnostniki skrbno preiskah vse škofe in kardinale, ki so imeli dostop do papeža. Temu se ni izognil niti vatikanski državni sekretar kardinal Sodano: varnostniki pregledujejo cerkvene dostojanstvenile z metal detectorjem, ko pa zasledijo kovinske predmete, jih celo fizično pregledajo. Papež bo v prihodnjih dneh obiskal tudi Papuo-Novo Gvinejo, kjer je bil sicer že pred enajstimi leti. Varnostniki pregledujejo cerkvenega dostojanstvenika Železniška katastrofa DAKA - Vsaj 130 ljudi je umrlo v železniški nesreči v Bangladešu pri meji z Indijo, ko sta čelno trčila dva vlaka. Uradni podatki še vedno govorijo o 30 umrlih, vendar samo zato, ker še niso uradno prepoznali trupel ponesrečencev. Na kraj nesreče je prihitela tudi predsednica vlade Khaleda Zia. Vzroki nesreče so še neznani, vendar kaže, da je eden od obeh vlakov vozil z dokajšnjo hitrostjo in trdi v drugega, ki je bil ustavljen. Trenutno je v teku dokajšnja polemika zaradi števila mrtvih, o katerih govorijo uradni viri: v krajevnem tisku prevladuje mnenje, da oblasti namenoma minimizirajo število mrtvih, da bi omejili odškodnino svojcem. Očividci, ki so pomagali pri reševanju, trdijo, da so na lastne oči videli vsaj 130 trupel, ranjenih pa naj bi bilo več kot 500, od katerih se več ducatov bori za življenje. Predsednica vlade Zia je izrazila globoko obžalovanje in dejala, da bo končno število mrtvih najbrž preseglo 200, saj je v razbitinah vagonov še vedno mnogo trupel. Žrtve so prepeljali tudi v indijske bolnišnice, saj je indijska meja le sto metrov od kraja nesreče. Gre za najhujšo železniško nesrečo po januarju 1989, ko sta prepolna vlaka trčila v neposredni bližini Dake, pri čemer je takrat bilo 135 mrtvih in več kot 1000 ranjenih. Poplave v Braziliji RIO DE JANEiKO - Vsaj deset tisoč ljudi je moralo zapustiti svoja stanovanja zaradi hudih povodnji, ki so prizadele južno Brazilijo. Zaradi nalivov so številne reke namreč prestopile bregove. S podobnimi teažavami, čeprav v manjši obliki, se spopadajo tudi v Paragvaju. Farani jezni na pastorja LONDON - Prebivalce majhnega mesta na Škotskem so besni na svojega pastorja, ki je objavil seznam vernikov, ki ne hodijo v cerkev in ki jih je treba spet pripeljati na pravo pot. Pastor Peter Voungson je bil namreč močno razočaran, ker so se vrste vernikov, ki so zahajah redno v cerkev iz tedna v teden redčile. Tako je vzel v roke rdeC svinčnik in napisal seznam svojih »mlačnih« faranov, ki ga je potem razobesil in s tem povzročil v župniji pravi upor. Večina vernikov je namreč mnenja, da gre za povsem neumestno pobudo. Hitlerjev akvarel na dražbi NEW YORK - Te dni so dali na dražbo akvarel Adolfe Hitlerja iz leta 1913, ko je bodoči šef tretjega rajha imel še umetniške ambicije. Izklicna cena je 40 tisoč dolarjev, pred leti pa so Hitlerjevo dunajsko pokrajino prodali v Kentuckyju za 36 tisoC dolarjev. Akvarel je bil last Hitlerjeve ljubice Eve Braun, katere sestra ga je po vojni prodala ameriškemu Častniku. Lord Campbell, sedanji lastnik akvarela, pravi, da mu delo ni všeč in da je po njegovem mnenju Churchill mnogi boljši slikar. Proti omejitvi jedrskega orožja BEJRUT - Vodja libanonskih šiitov šejk Mohamed Samsedin je v svoji petkovi pridigi dejal, da bi bilo v nasrotju z duhom islama, če bi neka muslimanska država podpisala sporazum o omejitvi jedrskega orožja, preden bi ga podpisal Izrael. Sporazum bi namreč morah obnoviti aprila, vendar pa zahtevajo arabske države, naj ga tokrat podpiše tudi Izrael. Prometna nesreča na Tajskem BANGKOK - Štiriindvajset tajskih učiteljev, med katerimi je bilo 18 žensk, je umrlo v prometni nesreči, med katero je avtobus, s katerim so se peljah na izlet zgrmel v prepad. Do nesreče je prišlo pri mestu Mae Sot, kakih 400 km severozahodno od glavnega mesta Bangkoka. V nesreči je bil otudi 22 ranjenih. VELIKA BRITANIJA Šola za ženske ki hočejo uspeti v življenju Obnašati se je treba arogantno kot moški, jih učijo LONDON - V Londonu so si izmislili tečaj moške arogantnosti. Predavateljica je ženska, ki je (preoblečena v moškega) lepega dne po naključju odkrila, da je življenje veliko lažje in prijetnejše, Ce se obnašaš kot moški. »Nenadoma sem ugotovila, da je življenje povsem različno, Ce te imajo za moškega (čeprav nisi moški, a oni tega ne vedo). To je izkušnja, ki bi jo morale poskusiti vse ženske. Pa sem si rekla: zakaj ne bi ženske naučila tiste gospodo-valnosti, ki jo imajo moški in ki druge pripravi, da jih spoštujejo?« Tako je Diane Torr sklenila ustanoviti solo, v kateri uCi ambiciozne ženske, ki si v življenju prizadevajo doseči velik uspeh, *uko naj bodo arogantne kot moški, pa Čeprav na račun njihove ženskosti. Tečaj predvideva tudi, da morajo ženske Preživeti en dan kot Umski. Preoblečene v skupinah gredo po uli-can in se delajo, da so moškega spola. Mah-nejo jo tudi v beznice i^vmoška stranišča, le da bi se naučile, kako se obnašajo moški in pozneje tako nastopati tudi v svojem vsakdanjem življenju. »Moški s svojim obnašanjem dajejo drugim razumeti, da morajo spoštovati njihov življenjski prostor: to je najpomembnejše sredstvo, ki ga morajo pridobiti tudi ženske,« razlaga Diane, ki trdi, da prihajajo' k njej predvsem menedžerke, ki se želijo naučiti, kako postati šefinje, ki jih vsi spoštujejo. Diane, igralka iz New Yorka, ki je nekega dne šla na ulico v scenskih oblačilih (v moški preobleki) in je prijatelji cel dan niso prepoznali, je potem ko je predavala v Amsterdamu krenila v London, kjer se trenutno nahaja. Tu je pisateljici Julie VVheehvri-ght razkrila nekaj skrivnosti za uspeh: ko hodiš, bodi Čimbolj brezobzirna do tistih, Id ti prihajajo nasproti; ko vzameš v roko kak predmet, ga drži kot da bi bil tvoj od vselej; smehljaj se malo in govori vedno zelo oblastno, čeprav nisi prepričana v lastne trditve. Severna Kalifornija Po poplavah voda počasi odteka in v vsej Severni Kaliforniji se je začela obnova. Podjetje za dobavo energije ocenjuje, da je na tem območju najmanj 17.000 družin še vedno brez električnega toka. Območje reke Russian Serif Sonorne Mark Ihde se boji, da bo med čiščenjem naplavin prišlo to okvar na vodovodih, naftovodih in plinovodih. Južna Kalifornija Prebivalci so počistili smeti, ki jih je naplavila voda, in utrdili nasipi v pričakovanju novega močnega deževja, ki so napovedane za prihodnje dni. V zadnjem tednu je močno deževje zajelo 200 kilometrov širok obalni pas od Sante Barbare do San Diega. Deževalo je od začetka tedna do četrtka. Opustošena območja Škodo nedavnih poplav so ocenili na 200 milijonov dolarjev, verjetno pa je še višja. VVashingtonski zvezni urad je prejel na tisoče prošenj za pomoč. Santa Barbara Kilometri cest v Santi Barbari so prekriti z blatom in na gričevju je prišlo do 45 usadov. Od 3. januarja je zapadlo skoraj 800 mm dežja. > Opustošena ” območja v merilu ZDA /™) Območja, katerih w prebivalstvo je zahtevalo, da jih zvezna vlada prizna kot opustošena. Ventura Reke in potoki so preplavili veliko površino. Škodo na poljih so ocenili na 23,7 milijona dolarjev. Malibu Deževnica je zalila 28 hiš. O Del Norte O Humboldt © Trinity © Shasta © Lassen © Mendocino © Tehama © Plumas © Glenn © Butte (D Yuba © Lake © Colusa © Sutter © Nevada © Placer © Sonorna © Napa © Yolo © Sacramento © Amador © Contra Costa © San Mateo © Santa Clara © Santa Cruz © Monterey © San Luis Obispo © Kern © San Bernardino © Santa Barbara © Ventura © Los Angeles © Orange © Riverside AP/Karl Gude Nedelja, 15. januarja 1995 SVET ČEČENIJA / OBLEGANJE Groznemu so štete ure Proti mestu se voli 24 ruskih tankov in več tisoč vojakov GROZNI, MOSKVA (Reuter) - Rusko topništvo je v nori s petka na soboto srdito obstreljevalo središče čečenske prestolnice. Včeraj so ruska vojaška letala bombardirala trg Minutko. Ta leži približno dva kilometra od predsedniške palače, ki je Se vedno v čečenskih rokah. Med napadom so bili ubiti štirje civilisti, več ljudi pa je bilo ranjenih. Tiskovna agencija Interfax je sporočila, da se proti Groznemu pomika ruska vojaška kolona, v kateri je 24 tankov, 72 tovornjakov in več tisoč vojakov. Po mnenju opazovalcev se ruske enote pripravljaljo na dokončen obračun s čečenskimi uporniki. Nemški kancler Helmut Kohl je v intervjuju za Frankfurter Allgemeine Zei-tung izjavil, da mednarodna skupnost federalnim enotam Ruske federacije s pretežno neruskim prebivalstvom ne bi smela dovoliti, da bi se odcepile od Rusije, saj bi to ogrozilo nadaljevanje političnih in gospodarskih reform v Rusiji. »Storil bom vse, da bi pomagal ruskemu predsedniku Borisu Jelcinu. Prepričan sem namreč, da si močno prizadeva, da bi Rusija postala pravna, demokratična in tržno usmerjena država,« meni nemški kancler. Voditelj skrajno nacionalistične ruske Liberalnodemo-kratične stranke Vladimir Zidno vski meni, da bi bilo treba čečensko prestolnico zravnati z zemljo. »Rusi nismo bili nikoli šibki in mehkega srca. Naša država ne potrebuje ljubezni, ampak strahospoštovanje. Svet bi se moral bati Rusije,« je Zirinovski zatrdil moskovskemu dopisniku nemškega tednika Der Spiegel. Izmučeni branilci čečenske prestolnice ne mislijo na predajo (Telefoto: AP) Ruse moramo iztrebiti, sicer se jih ne bomo otresli, pravi petnajstletni Čečen GROZNI - Čeprav je Vovčik Asa-kov star 15 let, se zdi, da jih ima le 12 in da je le dodatek svojega kala-šnikova. Ta nežen rjavook fant s komaj vidnimi brčicami bega po zlohotnih ulicah Grozega in išče svojega očeta, ki ga pogrešajo že dva tedna. Kdaj pa kdaj se znajde v ostrem uličnem boju proti ruskim tankom in četam, ki po ulicah čečenskega glavnega mesta divjajo že več kot mesec dni. »Pred mesecem dni je oče odšel od doma in se odpravil na fronto; takrat sem ga zadnjič videl,« je povedal Asakov, ki ima v čečenski vojski tudi starejšega brata. »Očeta iščem vsak dan, a za njim ni nobene sledi. S čečenskimi vojaki hodim po vsem mestu in ga iščem. Živim v kleteh z vojaki, z njimi jem in včasih se tudi borim proti Rusom.« Kot večino čečenskega prebivalstva so Vovčikovo mater in štiri sestre evakuirali v dokaj varno vas v podnožju Kavkaza. Medtem ko je oče pogrešan, brat na fronti, mati in sestre v planinah, si deček na svoji osebni misiji neustrašno utira pot skozi ruševine Groznega. Ko z zelenim trakom muslimanskega bojevnika, ki ga je spretno zataknil za svojo črno krzneno čepico, stoji v predverju neke stolpnice, potegne iz jopiča zavoj in iz njega očetovo osebno izkaznico. S čmo-bele slike v rdečem usnju strmi Lukman Asakov, 46-letni major čečenske vojske, ki v svoji uniformi deluje slovesno in sposobno. »Fotografijo pokažem vsakomur, ki ga srečam - za primer, da bi ga kdo le prepoznal,« pojasnjuje deček. »Upam, da je še živ in da ranjen ali ujet leži kje v mestu. Možno je tudi, da je mrtev, saj smo v vojni.« Vovčik se skuša izogniti ruskim vojakom, ki si s silovitimi topniškimi napadi počasi utirajo pot skozi Grozni, vendar pa to ni vedno mogoče. »Na novoletni večer sem se blizu železniške postaje znašel v strašni bitki,« se z grozo spominja. »V temi je bilo slišati močno streljanje in zelo težko je bilo ugotoviti, kaj se sploh dogaja. Tudi sam sem se že boril v tej vojni. Kljub temu pa večinoma iščem očeta.« Rusi so na Silvestrovo izvedli močan napad na središče Groznega, vendar pa se je njihov poskus končal z gorečimi tanki ter velikim številom mrtvih in ranjenih ruskih vojakov. Odtlej se je število bojev v glavnem mestu Čečenije povečevalo in spet zmanjševalo, vendar pa Čečeni v naslednjih dneh pričakujejo še eno rusko ofenzivo. Vovčik, ki je pred ruskim vdorom upal, da bo postal odvetnik, na vprašanje, kaj bodo Čečeni storili, ko bo nastopila ofenziva, odgovarja neizprosno: »Ubijanje Rusov ni dovolj, pa tudi obešanje za noge ne. Moramo jih iztrebiti, tako kot oni poskušajo iztrebiti nas.« Kurt Schork/Reuter BIH / NAPADI NE JENJAJO Srbska granata je v Bihaću ubila štiri civiliste SARAJEVO (AFP, Reuter) - Bosanski Srbi niso dovolili odprtja ceste med Butmirom in Dobrinjo, kot je bilo dogovorjeno, saj so zagrozili, da bodo na vse avtomobile, ki bi si drznili po njej zapeljati, streljali. Cesta, ki jo je za promet srbskih vozil med Ilidžo in Lukavico odprl Unprofor, je bila normalno prevozna. Dogovor o odprtju cest so sklenili le dan pred tem. Kot je včeraj dopoldne sporočil predstavnik UNHCR Kris Janovski, je iz Ilidže nekaj po osmi uri zjutraj peljal en srbski avto, kmalu zatem so se v nasprotno smer varno pripeljali še trije srbski osebni avtomobili. Resna grožnja za krhko premirje pa so tudi napadi srbske vojske na Bihać, kjer napadalci premirja še sploh niso začeli spoštovati. Včeraj opoldne je granata, ki je priletela v središče mesta, ubila štiri in ranila Se najmanj toliko civilistov, je izjavil tiskovni predstavnik Unproforja Chris Gunness. Unprofor je še poročal, da so Srbi vso noč srdito obstreljevali Bihać, niso pa (še) mogli ugotoviti, ah so bili to bosanski ali hrvaški Srbi. Zupan Mostarja Nemec Košnik je izrazil resno zaskrbljenost glede odločitve Hrvaške, da Unproforju po 31. marcu ne podaljša več dovoljenja za delovanje v njeni državi. Kot je dejal v intervjuju za neki nemški časnik, bi se zaradi umika vojakov ZN utegnili obnoviti spopadi tudi v Mostarju. Srbi grozijo, da bodo streljali na avte (Telefoto: AP) NEW DELHI / AMERIŠKI MINISTRI Sl PODAJAJO KLJUKO Indija na široko odpira vrata za ameriško blago Perry meni, da je obrambni sporazum zgodovinskega pomena NEW DELHI - Ameriški obrambni minister Wil-liam Perry je včeraj končal teden dni trajajočo azijsko turnejo, med katero je obiskal Egipt, Izrael, Pakistan in Indijo. Poznavalci menijo, da je najpomembnejši dosežek Perryjeve turneje podpis ameriško-indijske-ga sporazuma o obrambnem sodelovanju, ki med drugim predvideva tudi skupne vojaške vaje, indijski višji častniki naj bi se odslej izobraževali tudi na ameriških vojaških akademijah, ameriški vojaški strokovnjaki pa naj bi sodelovali pri izvedbi indijskega vojaškoindustrijske-ga programa. »Menim, da so bili moji pogovori z najvišjimi indijskimi predstavniki izredno plodni, saj so okrepili razumevanje med državama. Poudariti pa moram predvsem zgodovinski pomen sporazuma o obrambnem sodelovanju. Dejstvo je, da ta sporazum označuje začetek novega obdobja v ame-risko-indijskih odnosih, ki so bili med hladno vojno dokaj napeti in sovražni,« je pred odhodom v domovino zbranim novinarjem dejal Peny. Nekaj ur po Perryjevem odhodu je v indijsko prestolnico na uradni obisk pripotoval ameriški minister za trgovino Ron Brown, ki ga spremljajo predstavniki 25 največjih ameriških podjetij. Indijski trg velja za enega najobetavnejših na svetu. »V Indijo odhajam s točno določenim namenom. To je država, ki ima skoraj milijardo prebivalcev in bo med leti 2015 in 2025 po številu prebivalstva presegla Kitajsko. Indijski srednji razred, ki je potencialno največji potrošnik ameriških izdelkov, šteje kar 200 milijonov ljudi,« je na tiskovni konferenci pred svojim odhodom v Indijo izjavil ameriški minister za trgovino. Brown je sicer prejšnji teden dejal, da bo v New Delhiju podpisal več trgovinskih sporazumov, M naj bi bili vredni več milijard dolarjev. Tako je indijska vlada v četrtek odobrila nakup dveh Boeingovih potniških letal, ameriško podjetje za telekomunikacije U. S. West pa bo zgradilo in opremilo prvo zasebno telefonsko centralo v Indiji. Nelson Graves / Reuter Ameriški obrambni minister VVilliam Perry je zadovoljen z obiskom v Indiji (Telefoto: AP) »Ne podpišite NPi!« BEJRUT (Reuter) -Duhovni voditelj libanonskih šiitov šejk Mohamed Mah-di Samsedin je s posebnim verskim odlokom, imenovanim fatva, vsem muslimanskim državam prepovedal, da bi podpisale sporazum o neširjenju jedrskega orožja, dokler ga ne bo podpisal Izrael. »Iranu in vsem arabskim in muslimanskim državam prepovedujem, da bi podpisale sporazum o neširjenju jedrskega orožja, saj imajo naši sovražniki Izraelci na voljo veliko jedrskega orožja, ki so ga pripravljeni uporabiti proti nam.« Arabske države pogojujejo pristop k sporazumu o neširjenju jedrskega orožja z izraelskim pristopom k NPT, saj je splošno znano, da so Izraelci v zadnjih tridesetih letih razvili tako fisijsko kot tudi termonukle-arno orožje. Šejk je muslimanske države še pozval, naj se zavzemajo za mednarodni nadzor nad izraelskim jedrskim orožjem. Mbekije obiskal tudi Daimler-Benz JOHANNESBURG (Reuter) - Južnoafriški podpredsednik Thabo Mbeki, ki se je včeraj vrnil z enotedenskega obiska v Nemčiji, je novinarjem povedal, da lahko Južnoafriška republika kmalu pričakuje vrsto obiskov najvišjih nemških državnih funkcionarjev in gospodarstvenikov, obenem pa je napovedal pospešeno širitev sodelovanja med državama. »Že v prvi četrtini leta bo na obisk prispel nemški finančni minister Theo VVaigel, ki se bo s tukajšnjimi strokovnjaki pogovarjal o naših odnosih z mednarodnimi institucijami, kot so Mednarodni denarni sklad (IMF), Svetovna banka in Afriška banka za razvoj,« je pojasnil Mbeki in dodal, da naj bi v tem letu v JAR mudila tudi kancler Kohl in zunanji minister Kinkel. Mandelov namestnik je povedal, da se je v ZRN sestal z mnogimi zveznimi ministri in vplivnimi poslovneži in da lahko na podlagi pogovorov z gotovostjo trdi, da bo Nemčija tudi v prihodnje prispevala k hitrejšemu razvoju južnoafriškega gospodarstva in mu pomagala pri prodoru na evropski trg. Mbeki je med drugim obiskal tudi znano nemško tovarno Daimler -Benz in z njenim vodstvom razpravljal o možnostih za sodelovanje na področju avtomobilske, letalske, železniške in vesoljske tehnologije. (Na sliki AP je južnoafriški predsednik Nelson Mandela) SVET „ALŽIRIJA / PO SREČANJU V RIMU Oblast zavrača predlog opozicije Ameriška vlada pa pozdravlja pobudo za mirno rešitev krize ALŽIR (Reuter) - ZDA so pražile zadovoljstvo z vsebino listine, ki so jo v Rimu podpisali predstavniki alžirskih opozicijskih organi-žacij in naj bi pomenila odločilen napredek v prizadevanjih za miroljubno rešitev alžirske krize. Državni radio v Alžiru je izjavo združene opozicije za-yrnil, ceS da gre za deklaracijo, s katero so se protivladne stranke pridružile stališčem prepovedane Fronte islamske rešitve (FIS). Tudi uradna tiskovna agencija APS meni, da je omenjeni dokument razočaranje, saj v njem opozicija ni obsodila terorizma. Predstavnik State Depar-bnenta Johnson je dejal, da se je osem alžirskih opozicijskih skupin, vključno s FIS, na srečanju v Rimu, ki je potekalo pod pokroviteljstvom mirovne organizacije SanfEgidio, odločilo pozvati vlado k pogajanjem, na katerih bi oblikovali prehodno državno upravo in se dogovorili o pripravi novih demokratičnih volitev. Johnson je poudari, da so te stranke na volitvah leta 1991 skupaj dobile veC kot 80 odstotkov glasov. Ta pripomba je bila namenjena alžirski vladi, ki na sestanku v Rimu ni sodelovala. Nasilja pa v severnoafriški državi očitno Se ne bo konec. Policija je odkrila truplo novinarja vladnega Časo- pisa, ki so ga neznanci (verjetno islamski skrajneži) ugrabili v Četrtek. Abdelha-mid Jahiaoui je tako postal že tretja januarska žrtev med alžirskimi novinarji. Pogajalci alžirskih opozicijskih skupin se v Rimu zavzemajo za mir (Telefoto: AP) Sporazum o miru z Izraelom Jordaniji še ni prinesel otipljivejših rezultatov AMAN - NapaCno je prepričanje, da mir vedno prinaša varnost. Na Bližnjem vzhodu je pod streli atentatorjev padlo že nekaj voditeljev, ki so si preveč želeli miru, najvidnejši med njimi pa je bil egiptovski predsednik Sadat. Jordanski suveren kralj Husein se zaveda prednosti in nevarnosti, ki jih prinaša mirovni sporazum z Izraelom. Zato je dobro razmislil o sestavi nove vlade, ki je pred kratkim prisegla. Vodi jo nekdanji poveljnik oboroženih sil Zeid Bin Shaker, ki je bil v zadnjih Šestih letih že tretjič imenovan na ta položaj. To naj bi po pisanju dnevnika al-Raid »zagotavljajo nadaljevanje začrtane politike«. VeC mesecev pred oktobrskim mirovnim podpisom so potekali pogovori med Člani vlade in kraljevo družino, med katerimi sta se obe strani zavzeli za uvajanje gospodarskih reform, saj naj bi se po 46 letih vojne končno odprle možnosti za razvoj. Nekateri politiki pa opo-zorjajo, da Jordanija ne bo še kmalu deležna večje tuje finančne pomoči. Diplomati opozarja- jo, da se Jordanija sooča z nepredvidljivimi razmerami, značilnimi za povojni Cas, čeprav se nekateri tujci strinjajo z izjavo zahodnega diplomata, ki poudarja pomembnost sporazuma. Neimenovani poznavalec jordanskih političnih razmer meni, da velikega gospodarskega premika ne gre pričakovati. Bin Shaker je bil prvič jordanski premier že leta 1989, ko je morala odstopiti tedanja vlada, ker ji ni uspelo umiriti nemirov v državi. Novi premier je kraljev prijatelj in elan has-hmitske kraljeve družine, 12 let je bil poveljnik oborožen sil. V nekem intervjuju je za dnevnik Jordan Times med drugim izjavil: »Nisem poklicni politik, ampak vojak. Za ta poklic sem se odločil že pred mnogimi leti.« V 31-Članski kabinet je povabil več kot deset nekdanjih elanov vlade in jim zaupal najpomembnejše položaje v finančnem, zunanjem in gospodarskem ministrstvu. Med arabskimi državami jo je podprla le Savdska Arabija, ohladili pa so se jordansko-sirski odnosi. Neuspeh sporazuma ute- gne pripeljati do notranjih trenj, saj v Jordaniji živi veliko palestinskih beguncev. Uspeh bi pomagal razrešiti številne jordanske gospodarske težave, Čeprav so državo do zdaj obiskali le izraelski turisti. Ko je kralj razmišljal o sestavi nove vlade, se je odločil za zamenjavo premiera Abdul Salama al Majalija, Čeprav je podpisal mirovni sporazum. Ko je Aman obiskala delegacija izraelske gospodarske zbornice, se je večerje, ki jo je priredil novi izraelski veleposlanik, udeležilo le nekaj povabljenih. Med njimi je bilo le deset Jordancev, ostali gostje so bili v Jordaniji živeči tujci. Kralj Husein naj bi se za imenovanje novega premiera odločil tudi zaradi naraščajočega nezadovoljstva v državi in opozicije, ki ne odobrava sprememb v odnosih z Izraelom. Kralj Husein je izjavil, da se je za to potezo odločil po tem, ko je spoznal, da »veliko ljudi goji prevelika upanja in pričakuje korenite spremembe; spet drugi so pesimisti, prepričani, da jih sporazum vodi v propad.« Jack Redden / Reuter Kampanjo za sepremembo ZN je Gali začel v Skandinaviji HELSINKI - Butros Butros Gali, generalni sekretar ZN se je v Helsinkih sestal s predstavniki nordijskih držav. Finski, norveški, švedski, islandski in danski politiki so Podprh njegove predloge o reorganizaciji ZN, ki naj bi jih bila oragnizacija deležna ob 50. obletnici delovanja. Naj-veejo podora je dobil Galijev predlog o ustanovitvi posebnega organa za hitro ukrepanje na kriznih žariščih in razširitvi članstva Varnostnega sveta. »Ob 50. obletnici delovanja ZN moramo sprejeti spremembe organizacije. ki naj postane močnejša in odločnejša, ker bo le teko lahko uspešno delovala v prihodnjem stoletju,« je izjavila norveška Premierka Gro Harlem hrundtland. Finski minister za zunanje zadeve Heikki Haavisto je sicer opozoril, da njegova dr-^ava ne bo sposobna prispevati več denarja v bla-8ajno ZN, Čeprav podpira Pobudo o ustanovitvi posebnih enot za hitro posredovanje. Med dvodnevno konferenco je Gali Predstavil osnovna nače- la organizacije v prihodnjem obdobju. »Obletnica je priložnost, da mlajša generacija, ki se bo v prihodnje soočala s svetovnimi problemi, spozna delo ZN,« je poudaril Gali. Prepričan je, da mora zaCeti delovati nekakšna »preventivna diplomacija«, ki bi na ogrožena območja pošiljala posebne enote, ki bi preprečile širitev krize. Omenil je genocid v Ruandi, ki bi ga po njegovem mnenju lahko preprečilo že 400 mož, Ce bi v Kigali prišli pravočasno. Predstavniki nordijskih držav so pobudo o sestavi posebnih enot podprh, vendar je Gali opozoril,-da se mora z njegovim predlogom strinjati tudi mednarodna skupnost. Znano je, da so njegovo zamisel nekatere države kritizirale, predvsem ZDA, saj menijo, da si generalni sekretar ZN želi prevelike oblasti. Glede Varnostnega sveta ZN so švedski, norveški, finski, danski in islandski politiki podprli razširitev članstva. »Prepričani smo, da svetovne razmere narekujejo sprejem novih članic v VS, predvsem Nemčijo in Japonsko,« je izjavil finski predsednik Martti Ahtisaari. Butros Gali je poudaril, da je »logično«, da prihaja do takšnih razmišljanj v času, ko ZN praznujejo 50. obletnico delovanja. Pomembno je, da so se slovesnosti začele v eni od nordijskih držav, je na konferenci Nordijskega sveta, ustanovljenega leta 1953, rekel Gali in poudaril dosedna-jo pomembno vlogo nordijskih držav ter jih imenoval »pionirji humanitarnega gibanja«. Nordijske države so vedno »na Čelu« operacij ZN, v prizadevanjih za dosego miru na ozemljih, kjer prihaja do oboroženih konfliktov, kot na primer v Libanonu in na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Doslej sta bila na Čelu ZN že dva nordijska politika. Antoine Jacob / AFP Vzhodni Timor zgublja boj za neodvisnost SINGAPUR - Pod pokroviteljstvom generalnega sekretarja ZN Butrosa Galija sta se ptred kratkim v Ženevi na pogovorih o prihodnosti Vzhodnega Timorja sestala indonezijski zunanji minister Ah Alatas in njegov portugalski kolega Du-rao Barosso. Zvečine katoliško prebivalstvo Vzhodnega Timorja, ki ga je pred 20 leti zasedla indonezijska vojska, je v zadnjih nekaj mesecih vnovič okrepilo zahteve po neodvisnosti. Se pred tednom je bilo v nemirih na otoku ubitih več civilistov. Džakarta pa skuša s Čedalje tršo roko te težnje zatreti. »Položaj je prav tak, kakršen je bil v pribaltiških državah v Času nekdanje Sovjetske zveze,« je razmere v 27. indonezijski provinci, kot jo kljub Čedalje glasnejšim protestom mednarodne skupnosti imenuje Džakarta, opisal neki britanski novinar. Timorski gverilci marksistične Freiline so se že zdavnaj umaknili v nedostopne gore, število »pravih« upornikov se je zmanjšalo na nekaj sto. Indonezijska vojska je kljub temu na Vzhodnem Timorju namestila osem bataljonov, največ v okolici glavnega mesta Dilija, in med pre-bivalstom razširila mrežo vohunov. »Indonezija Vzhodni Timor še zmeraj obravnava kot zasedeno ozemje,« je oblasti v Džakarti obsodil neki zahodni diplomat. Indoneziji se je obrestovalo predvsem načrtno naseljevanje tujcev na otok, predvsem muslimanov. Uradnih številk ni, strokovnjaki pa govorijo o približno 200 tisoC tujcih med 800 tisoC domačini. Prav zato so novembra lani na Vzhodnem Timorju izbruhnili krvavi spopadi, pravzaprav jih je sprožil incident na glavni tržnici v Diliju, ko je priseljenec iz Sula-vezija med prepirom zabodel nekega TimorCa-na. Džakarta govori o »etničnih spopadih« in poudarja, da zahteve po neodvisnosti pri tem niso pomembne. Mednarodna skupnost še vedno ne priznava nasilne aneksije Vzhodnga Timorja, toda s sistematično gradnjo infrastrukture, šol in bolnišnic na otoku je Indonezija prikazala politiko nenasilne integracije. In ker je indonezijski »azijski tiger« s 190 milijoni prebivalcev postal vabljivo tržišče, je marsikomu postalo jasno, da si nobena država na svetu ne želi prisiliti Džakarte v umik. Peer Meinert / dpa Nedelja, 15. januarja 1995 PRESSE OD ZAGREBA DO SKOPJA O nedokončanem jugotangu in o piti VREME KRAJINA MAGAZIN piše, da se znameniti tango, ki sta ga na topCi-derski železniški postaji odplesala Radmila Andel-kovic in Jože Smole ob prihodu zadnjega vlaka bratstva in enotnosti, ni očitno nikoh končal, le da ga v zadnjem Času plešejo večinoma nazaj: dva koraka nazaj, enega naprej... Tiho, brez pompa, ki je spremljal nekdanje izgone - majoneze Thomy in hladilnikov Gorenja - so v Uradnem listu Zvezne republike Jugoslavije (št. 40/20.5.1994) objavili odlok o carinskem postopku v zvezi z blagom in potniki iz nekdanjih republik SFRJ, ki niso v sestavu Zvezne republike Jugoslavije, o plačevanju carinskih pristojbin in osvobajanju carine za blago, ki se uvaža iz teh republik. Za tem zapletenim naslovom se je skrival odlok, s katerim je praktično ukinjen omenjeni 25-odstotni »davek na slovensko blago«, ki je praktično onemogočil uvoz iz te republike... In potem spet dva koraka nazaj: ker jim ni uspelo uresničiti dnevnega načrta, po katerem bi morali zabeležiti 8 milijonov mark prometa na vseh mejnih prehodih, so tukajšnji cariniki spet zaceli zaračunavati »davek na slovensko blago«. Zaradi tega so se v teh dneh ustavili vsi posli s slovenskimi podjetji, saj »Čakajo na ustrezna navodila«. Čudovit je ta tango... iz NikšiCa objavlja pogovor z ministrom vlade Crne gore Slobodanom Tomovičem: Kako ocenjujete medverske, mednacionalne odnose in položaj v Cmi gori? Ali obstaja narodnostna nestrpnost? Medverski odnosi so zelo dobri. Položaj je dober in zadovoljiv. Ali zato izseljujejo Hrvate iz Tivata? Ne, to sodi med politične, in ne verske probleme. Kaj pa je z napadi na Muslimane, ropi potnikov na vlaku, umori v Ple-vljah? Gre za kriminalna dejanja. To ni nestrpnost. To rešuje policija. Kaj je z dogodki v niksi-Cki železarni, kjer so delavci Muslimanom prepovedali prihajati na delo? To bi težko označili kot narodnostno ali versko nestrpnost. Gre za provokacijo. Nastalo je zelo vnetljivo vzdušje, tega pa običajno lahko izmbijo za svoje cilje različne politične stranke. Po mojem mnenju gre za versko nestrpnost takrat, kadar kdo ljudem prepove, da bi šli v cerkev ali džamijo. Kar pa se je zgodilo v železarni, sodi med ostanke preteldosti. Ti ljudje niso verniki. Ce nekdo s kamenjem obmetava džamijo, takrat lahko govorimo o verski nestrpnosti. Ampak v Nikšiču džamije niso obmetavali s kamenjem, saj so jo enostavno bombardirali? To je teroristično dejanje. Milena Tanjga, direktorica in glavna urednica novega Časopisa Krajina ma- gazin, ki izhaja v Kninu, piše v uvodniku prve številke tega časopisa: »Znano je, da je medijski prostor, ki lahko začne izdajati Časopis, že zrel in informativno afirmiran. Naš prostor, medijski prostor Republike srbske Krajine, si je od prvih dni boja za samostojnost odločno prizadeval za afirmacijo krajinske usmeritve: Nikdar veC s Hrvati...« JAVNOST Veljko Guberina, znani beograjski odvetnik, v Časopisu Javnost zatrjuje: »Ni nam veC potrebna Jugoslavija. Zdaj si želimo, da bi se srbski narod znašel pod isto streho, pod katero je bil od leta 1918 do 1990. Da bi to lažje dosegli, je treba Slovenijo in Hrvaško obremeniti z istrskim in dalmatinskim kompleksom, kar pomeni, da je treba Italijo in ves ita-lijanski narod nagovoriti k reviziji osimskih sporazumov, iredentistične kroge pa nenehno opozarjati na stoletne pravice, ki so jih imeli na odvzetih ozemljih.« PECAT objavlja poročilo s srečanja Mediji, družba in politika na Flrvaškem: »Na dubrovniškem srečanju je Matkovič izjavil, da so ob televizijskem poročanju po Tudmanovem obisku v Sarajevu na prave posnetke prilepili ton iz arhiva. Hiter odgovor Joža Curića, nekdanjega urednika HTV in sedanjega predstavnika za javnost v uradu predsednika republike, dokazuje, da Curie kot avtor spornega prispevka ne odgovarja kot profesionalec, pac pa z vidika užaljene veličine. Curiča očitno ne moti, da ga kolega ‘klice na odgovornost' zaradi ponarejanja avtentičnega dokumenta (po televizijskih ku-loarjih že precej Časa govorijo o tem, da so bili še nekateri 'zgodovinski' televizijski 'dokumenti' kasneje dorežirani, dosnemani, domontirani), pač pa je užaljen zaradi MatkoviCe-ve herezije: zaradi dvoma v priljubljenost predsednika Tuđmana v Sarajevu. Poklic ali oblast, resnica ali država? Curič se je očitno že opredelil...« Pecat navaja, da je metoda ‘uredniških kirurških rezov' navzoča tudi v drugih medijih. Navaja, da je Večernji list na naslovni strani objavil sliko predsednika Tuđmana in Clintona, tretjega sogovornika s te fotografije pa so izrezali; šlo je za bosanskega predsednika Alijo IzetbegoviCa... OSLOBOĐENJE objavlja pogovor z dr. Zdravkom Grebom, ki odgovarja na vprašanje, zakaj noCe zapustiti Sarajeva: »Od vseh razlogov, ki sem jih slišal, bi se najraje podpisal pod dva: pod pojasnilo nekega modreca, ki je izjavil, da je ostal v Sarajevu, ker je to njegovo delovno mesto, in neke modre ženske, ki je izjavila, da je ostala zato, ker še ni dokončala svoje pite...« Zbral Zoran OdiC Nedelja, 15. januarja 1995 SLOVENIJA V največjo stranko se vračajo »razočarani« LJUBLJANA - »Nedeljsko vprašanje« - katero stranko bi volili, Ce bi bile volitve v državni zbor to nedeljo -sodi v obvezen inventar vseh vpraSevalcev javnega mnenja. Tokratna telefonska anketa, ki jo je Republika opravila 10. 1. 1995 v sodelovanju z Ninamedia na vzorcu 335 naključno izbranih telefonskih naročnikov, ne prinaša velikih presenečenj. Že v decembrski anketi, ki je bila opravljena med dvema krogoma lokalnih volitev, na katerih je izgubo utrpela predvsem LDS, smo ugotovili, da se volil-ci na lokalni ravni očitno odločajo drugače kot na vsedržavni. Kot je razvidno iz naše longitudinalne tabele, se je za LDS že decembra - povsem v navzkrižju z rezultati občinskih volitev, kjer je nabrala dobrih 17 odstotkov glasov - odločilo 22, 7 odstotka vprašanih. V januarski anketi bi na današnji dan za LDS glasovalo kar 24, 8 odstotka volilcev, iz Cesar je moč razbrati predvsem to, da se v naj-večjo slovensko stranko vrača del »razočaranih«, »pragmatičnih« oziroma programsko manj ozaveščenih volilcev. Prav iz longitudinalne tabele je namreč razvidno, kakšna so gibanja v zadnjih treh nadstropjih (drugo, ne vem, ne bi volil). Iz seštevka zadnjih treh podatkov je moč razbrati, da se je septembra, oktobra in novembra izjemno visoko število tako ali drugače neopredeljenih vprašanih decembra in januarja krepko skrčilo. Mesecev, ko se je političnega opredeljevanja izogibala polovica ali skoraj polovica volilnega telesa in ki so bili Cmi meseci posebej za LDS, je za zdaj konec. Videti je, da vse stranke niso imele enake koristi od te selitve glasov iz tabora neopredeljenih v tabor opredeljenih, marveč je smetano pobrala prav LDS; na dlani je, da je njeno volilno telo tudi najbolj podvrženo nihanjem v razpoloženju volilnega telesa. Za razliko od LDS so stranke, ki so na desni sredini ali pa desno od sredine (SKD, SLS, SDSS), od decembra do januarja nekaj podpore celo izgubile: po našem razumevanju gre za stranke, ki jih je na decembrskih Katero stranko bi volili, če bi bile v nedeljo volitve v državni zbor? DS 3,2 0,9 0,9 1,5 1,2 LDS 21,4 17,7 16,4 22,7 24,8 SLS 7,3 6,7 7,1 8,9 8,1 SND 1,0 0,0 0,3 0,3 0,3 SNS 3,2 2,8 2,8 2,2 1,2 SKD 7,0 8,3 7,4 9,6 7,5 SDSS 5,4 5,8 6,2 10,9 9,3 ZLSD 5,8 6,7 5,6 8,2 6,6 ZS 1,6 2,1 1,2 1,2 1,8 drugo 1,6 0,9 0,6 2,5 2,1 ne vem 26,2 25,1 27,2 19,3 17,6 ie bi volil 16,3 22,9 24,4 12,8 19,7 lokalnih volitvah motiviral visok ideološki naboj in ki so se opirale na dobro organizacijo. Zdaj, ko je volilni vihar mimo, jih volilci obravnavajo s kritično distanco. Enaka ugotovitev pa naj bi veljala tudi za stranko slovenske levice, to je za Združeno tisto socialnih demokratov, ki je prav tako ob del konsenza, ki ga je uživala v volilnem mesecu decembru. Osnovno sporočilo naše tokratne ankete zato ni novo: od slovenskega volilnega telesa še vedno ni moC pričakovati, da bo z radikalnim prenosom svoje naklonjenosti povzročilo bistvene premike politične osi v državi. Morda tudi v ozadju strank vnovič prevladuje spoznanje, da je za Slovenijo ta hip najbolj prikladno ohranjanje sedanje trojne koalicije. (M. S.) Katero stranko bi volili, če bi bile v nedeljo volitve v državni zbor? 5 10 15 20 - 25 30 i-------------------\.........'■■■■"■•r i i i i i i i i i LDS SLS SND SNS SKD SDSS ZLSD ZS drugo še ne vem ne bi volil i i 19,7% i Telefonska anketa, 10.11.1995 NINAMEDIA, N = 335 o skupščini ovse in ljubljanskem mestnem svetu Dimitrij Rupel: »župan je po zakonu šef mestne uprave« Avstrija ne bo posegala v slovensko-italijanski spor LJUBLJANA (STA) - Deklaracija o CeCeniji, Id so jo v petek sprejeti udeleženci sestanka parlamentarne skupščine Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), je podobna dokumentu, ki ga je v sredo sprejel Odbor državnega zbora za mednarodne odnose, kar pomeni, da je slovenska zunanja politika, ki obsoja rusko posredovanje v Čečeniji, v skladu s politiko mednarodne skupnosti. To je na včerajšnji novinarski konferenci dejal Dimitrij Rupel, ki se je sestanka parlamentarne skupščine OVSE na Dunaju udeležil kot predstavnik slovenskega parlamenta. Oglasni steber v parku Zvezda LJUBLJANA (STA) - V okviru projekta Urbana-ria, izbranega na podlagi razpisa Sorosovega centra za sodobne umetnosti Ljubljana, sta Maja Gaspan -Vičič in Petra Varl -Simončič s sodelavci, Jakom Furstom, Bogom Pecnikarjem in Miklavžem Komeljem, pripravili umetniški projekt Ljubljančani - javni celoletni mestni koledar v parku Zvezda. Na oglasnem stebru, ki so ga namenu izročili včeraj, se bo podoba vsak mesec spreminjala; naj bodo namreč obesili koledar tekočega meseca, ki bo napovedoval določene dogodke v mestu. Steber naj bi bil informacijska in komunikacijska točka mesta in bo v "interakciji z mimoidočimi pletel zgodbo mesta in meščanov", kot so zapisati v Sorosovem centru. Vsak mesec se bo ob stebru zgodilo tudi kaj nenapovedanega ali nepričakovanega. Projekt sta podprla MSIRKS in Ballantines. Med bivanjem na Dunaju se je Rupel sestal z dunajskim županom Haeuplom in avstrijskim zunanjim ministrom Aloisom Mockom. Mock je poudaril, da Avstrija ne bo posegala v spor med Slovenijo in Italijo, saj gre po njegovem mnenju za dvostransko vprašanje, kljub temu pa bo »storila vse, da bi Slovenija prišla v Evropsko zvezo«. Mock je tudi dejal, da sta Slovenija in Češka državi, ki imata možnost priti dmprej v EZ, vendar po njegovem mnenju asociacijski sporazum za Slovenijo ne pride v poštev. Avstrija bo po Mockovih besedah odločno podprla začetek pogajanj o pridruženem članstvu. Mock je dal tudi nekaj pozitivnih ocen o gospodarskem vzponu Slovenije. Udeleženci sestanka parlamentarne skupštine OVSE so obravnavali tudi poročilo o Zvezni republiki Jugoslaviji. Obisk predstavnikov OVSE v Beogradu, katerega namen je bil preizkusiti možnost, da bi Srbija in Cma go- ra vsaj deloma sodelovati v OVSE, kar bi omogočilo, dahi se ta organizacija ukvarjala s problemom Kosova, Sandžaka in Vojvodine, ni bil uspešen, saj je Miloševič zatrdil, da ne bo dovolil navzočnosti predstavnikov OVSE na ozemlju ZR Jugoslavije, dokler se ta država ne bo popolnoma restituirala v OVSE. Rupel je spregovoril tudi o odnosih med županom in občinskim svetom, ki so po njegovem mnenju v zakonodaji pravilno definirani, vendar bo treba nekatere stvari razjasniti. Izrazil je upanje, da bo kljub začetnim nesoglasjem prišlo do sodelovanja med tema dvema organoma. V teh dneh so v ljubljanskem mestnem svetu pripravili osnutek odloka, v katerem je izražena težnja, da se mestni svet spremeni v operativni izvršni organ mesta in prevzame upra- vljanje financ. Rupel je za mnenje o tem zaprosil ministrstvo za finance, ki je ocenilo, da je ta odlok v nasprotju z zakonom o financiranju občin, ki jasno opredeljuje, kdo razpolaga z občinskimi sredstvi. Opozoril je, da se v mestu dogajajo »presenetljive zadeve« v odnosih med županom in mestnim svetom, ki si po njegovih besedah skuša neupravičeno pridobiti številne pristojnosti. »Nesporno je, da je mestni svet najvišji organ občine, vendar je Zupan po zakonu šef mestne uprave, odgovoren pa je tudi za pravno in urejeno poslovanje mesta,« je opozoril ljubljanski župan. Zaradi številnih nejasnosti v zakonskih določilih je vzpostavil obširno korespondenco z vladnimi uradi, saj želi ravnati skladno z zakonodajo in ne namerava privoliti v nikakršno samovoljo. Redne vaje slovenskih lokostrelcev Bozo Kovač Obrtnik iz kraja blizu Ljubljane je pripovedoval omizju: »V vasi smo trije, ki se ukvarjamo z isto dejavnostjo. Tudi v bližnjih krajih jih je še nekaj. Vsi smo se lotiti tega posla, ker je bil donosen. Ampak neslo je, dokler nas je bilo malo. Zdaj ne veC. Za vse enostavno ni prostora, v liter gre samo liter. Izvažati pa tudi ne moremo; izdelki ne bi prenesti prevoznih in vseh drugih dodatnih stroškov. So paC za domaCo rabo. Zdaj je med nami vojna. Kar počnemo, sploh ni konkurenca. Drug drugemu povzročamo škodo, kjer le moremo. Preživel bo, kdor bo hujši, ne boljši. Nič drugačni nismo od politikov.« Gostilniški pogovor ni za javno rabo, toda to, da slovenski politiki spominjajo volivce na hitro priučene male obrtnike, je nemara vendarle nekoliko nenavadna trditev, vredna tudi javnega premisleka. No, kakšna podobnost bi se že našla. Tudi politiki se hitro množijo in hlastno išCejo nove trge, na katerih bi vnovčevali svoje zamisli o tem, kako spodnesti tekmeca. In tudi njihovi izdelki so samo za domačo rabo. Podobno kot mati obrtniki imajo na voljo le majhen trg; državne ograde so si celo na najdaljši razdalji bližje -kot bi si želela samo malce bolj razmahnjena politična energija. Konkurenca se zato zgosti na majhnem prostoru in politiki drug drugemu stopajo na prste. Glasovi so pogosto višji, kot se spodobi v olikani družbi, kmalu jo kdo stakne pod kolenom, nato višje pa še višje, na najbolj občutljivem mestu. Politični boj pogosto bolj spominja na pretep vaških srboritežev kot na razumen dialog; javnost, ki naj bi svojo dušo položila na oltar ene ati druge politične zamisli, se potem rajši odvrne od ljudi in strank, ki se čutijo poklicane, da bi jo vodile. V raziskavah javnega mnenja so se stranke znašle na dnu lestvice tistih ustanov, ki jim volivci zaupajo. Politiki vedo, da ni hujšega, kot priti na slab glas. Zlepa se ga ne da popraviti. Trendi v javnem mnenju pa zlovešče govorijo ravno o tem. Zato je precej politikov že znižalo glas na razumno mejo, bolj izbirajo besede in tudi obzimeje obravnavajo vsaj tista vprašanja, ki jih je mogoče uvrstiti v državni interes. Ne bi pa bilo modro staviti, da bodo zaradi večje olike vsi po vrsti na prihodnjih državnih volitvah ušli računom za nazaj. Volivci imajo dober spomin, zlasti podrobnosti si radi zapomnijo. Predvsem pa bodo večino politikov še naprej metati v isti koš zaradi tistih, ki Čutijo tako rekoč fiziološko potrebo, da nemudoma pregriznejo sleherno besedo političnega nasprotnika, po potrebi jo tudi ponaredijo, Ce ne gre drugače. Očrnijo tekmečevo javno podobo in namignejo tudi na kaj kočljivega iz njegovega zasebnega življenja, seveda ne javno, samo mimogrede naključnemu znancu, kar pa zaleže vsaj toliko kot članek v dnevnem Časniku. Dan ati dva in že ve ve-.soljna Slovenija. Prizaneseno ni skoraj nikomur. Danes je na vrsti vidnejši človek iz ene stranke, jutri iz nasprotne. Kakšno naklucje! Obstajajo tudi stalne tarče. Na predsedniku države redno vadijo bojne veščine desne enote slovenskih lokostrelcev. Tako je v njegov govor ob obletnici proglasitve izida plebiscita priletel pravi roj strupenih pušCic. Cefrale so posamezne misli, jim obračale pomen in iskale prikritega komunista, ki išče samo še primeren trenutek, da bi ukinil demokracijo, vrnil na oblast boljševike ter prekucnil Slovenijo nazaj na Balkan. Zdi se, kot da strelski ukazi prihajajo iz zavesti, v kateri se prepletata skoraj patološka potreba po popolnem nadzoru nad politično drugačnostjo ter hudo pomanjkanje državotvornosti. V seriji menjajočih se tare je tokrat nastopila Mojca DrCar-Murko. Ko je stopila na skrajno negotovo pot h kandidaturi za zunanjo ministrico, je omenila, da obstajajo celo v slovenskem primeru štiri strani neba in da ne bi bilo koristno za državo, Ce bi nad katero od njih vihati nos. Usule so se puščice, ene javne, druge izza uličnega vogala. Prve so znane, druge je bolje pozabiti, v »sinergiji« pa so morda povzročile ne-zaceljive rane. V obeh primerih je sporočilo precej kruto. Na majhnem, na prvi pogled omikanem koščku Evrope, naj bi bilo prostora samo za eno politično opcijo, druge je treba zatreti z nosilci vred, pri Čemer cilj posvečuje vsa sredstva. Dinamično politično ravnovesje ni upoštevanja vredna kategorija, zato vtika glavo v žrelo podeželskih političnih levov. Kdor ni »nas«, želel pa bi se ukvarjati z urejanjem javnih zadev, ima na voljo dvoje: lahko preizkusa trdnost svojega vratu ati pa se požene v beg. To drugo že nekaj Časa počne veliko ljudi. Pomešali so se med volivce, ki so tudi med lokalnimi volitvami ostati doma. Nedelja, 15. januarja 1995 Bila so prva leta hladne vojne, še dolgo pred postavitvijo berlinskega zidu, ko se je v Gorici zaCela trgati železna zavesa, ki je takrat delila svet v dva nepropustna ideološka bloka. Goriški ljudje z ene in druge strani meje, ki je leta 1947 ločila mestno jedro od Solkana, Šempetra in širšega saledja Soške in Vipavske doline, so neko nedeljo kar navalili na mejo, potem ko se je razširil glas, da bodo oblasti prvič dovolile prehod. Pritisk množice je v kratkem postal tolikšen, da ga nobena zapornica ne grožnja policije ni mogla več zadržati: reka ljudi se je razlila na eno in drugo stran meje. Znanci in sorodniki so se po nekaj letih prvič lahko spet objeli, drugi so hiteli nakupovat najnujnejše, česar niso mogli kupiti doma, tako da so v goriških trgovinah pošle vse metle. Tisti dan sreče in svobode daljnega 13. avgusta 1950, ki je ostal v spominu goriških ljudi kot »nedelja metel« je še dolga leta naprej ostal enkratna epizoda. Pustil pa ja sled v spominu in zavesti goriških ljudi. Prav na to zavest so se oprli goriški upravitelji, ki so več kot desetletje kasneje - takrat je berlinski zid že stal in še bolj poglobil brezno med dvema svetovoma - začeli postopoma in previdno postavljati zametke bodočih mostov. Gorica je takrat zaradi kulture in zavesti ljudi, zaradi poguma in razgledanosti posameznikov, ki so znali nakazati smer odpiranja, predvsem pa zaradi nuje, da se spet vzpostavi pretakanje krvi med srcem in udi, med mestom in njegovim naravnim zaledjem, znala mnogo Pred drugimi ubrati pot dialoga. Bili so to prvi zametki politike odprte meje, ki je v naslednjih desetletjih doživela razcvet in se razširila na višje ravni meddržavnih odnosov. Zaradi te pre- na »nedeljo metel - Marko Marinčič teklosti in njenih usedlin, ki kljub kontingentnim političnim neprilikam trdovratno kljubujejo v zavesti goriških ljudi, je danes, v času močno zaostrenih odnosov med Italijo in mlado slovensko državo, Gorica spet lahko mikrola-boratorij sožitja in dialoga, kjer se pripravljajo in preverjajo nove oblike pre-moščanja napetosti. Spodbuda je tokrat prišla iz uredništev treh listov: goriški “dvojezični časopis ob meji Isonzo - Soča”, petnajstdnev-nik goriške mladine “Zuf de žur” in novogoriški petnajstd-nevnik “Oko” so skupaj predlagali potezo v protitoku z dogajanjem na meddržavni ravni. Prav v času, ko so odnosi med Ljubljano in Rimom zdrknili na najnižjo raven v zadnjih desetletjih, so trije časopisi objavili predlog o odstranitvi mreže, ki ločuje Gorici na območju pred današnjo novogoriško, nekdanjo severno go- riško železniško postajo. Gre za tisto mrežo in zidek, po katerih je pred šestimi leti z vse drugačnimi nameni udarjal s krampom Gianfranco Fini, ki mu takrat še ni bilo treba skrivati svojih političnih stremljenj za pomirjujoči videz dvo-rednega jopiča. Predlog o odpravi te pregrade med mestoma ni povsem nov. Ze leta 1990, v času ko je takratni novogoriški župan Sergij Pelhan skušal zdramiti vesti s stimulantno, čeprav, kot se je kasneje izkazalo, še preutopično zamislijo o “dveh Goricah - enem mestu”, je enak predlog v goriškem občinskem svetu postavil slovenski občinski svetovalec Igor Komel. Stvar je ostala brez odziva, predlog je obležal v kakem občinskem predalu. Zasluga današnjih pobudnikov pa je gotovo ta, da so znali s potrebno odmevnostjo obuditi predlog o simbolnem dejanju, ki bi pomagalo premostiti zastoje v zgodovinsko nujnem procesu zbliževanja med Gorico in Novo Gorico. »Ali obstaja ena sama velika Gorica? Da, živi, ne samo v ljudeh, ki jo čutijo, ampak če se ozreš preko Erjavčeve ulice, onstran tistih pregrad, preko mreže velikega trga pri železniški postaji, vidiš, da se mesto nadaljuje, gre naprej. Ampak tista mreža, tiste ograde, so ovira, ki preprečuje kulturno izmenjavo in željo po medsebojnem spoznavanju.« Tako so zapisali pobudniki predloga za odstranitev anahronističnega zidka in svoj predlog za fizično in miselno zbližanje med mestoma podkrepili še s pobudo za neprekinjeno odprtje bližnjega mejnega prehoda za pešce in kolesarje. Zrno je padlo na plodna tla. Zamisel je dobila ustrezen odmev tudi v drugih medijih, podprli so jo številni politični in družbeni predstavniki na obeh straneh meje. Navdušenje seveda ni soglasno. Marsikdo na italijanski strani viha nos, sklicuje se na problem ilegalnega priseljevanja, na potrebo po nadzoru nad mejno črto, ki bo - mreža gor, mreža dol - še naprej ločevala dve državi. Vendar ti nasprotniki zamisli { nimajo prepričljivih argu-I mentov, ko pa še policij- ski organi na obeh straneh trdijo, da tista ograji domačega vrta podobna mreža nima v varnostnem pogledu nobenega pomena in koristi. Na osnovi teh premis je bilo skoraj neizbežno, da sta župana Gaetano Valenti in Črtomir Špacapan v sredo, ko je slednji prišel na predstavitveni obisk k goriškemu kolegu, uradno osvojila in podprla zamisel. Občini sicer nista pristojni za odstranjevanje mejnih oznak. To je stvar obeh držav, zato pa sta župana sklenila, da bosta mestni upravi oblikovali skupno komisijo, ki bo preučila ustrezne korake in se zavzela za čimprejšnjo odstranitev mreže. Goriški župan Valenti, ki ima v svoji upravni koaliciji Nacionalno zavezništvo in marsikaterega jastreba tudi v vrstah Forza ni naboj predloga. Pravi, da gre v bistvu za zgolj formalno spremembo, za odstranitev fizične ovire med mestoma. Kljub temu pa mu je jasno, da bi imela odprava mreže velik simbolni pomen. »Bila bi začetek sprememb, ki nas gotovo lahko med seboj zelo približajo«, je goriški župan dejal novinarjem po srečanju s pešce vzdolž meje, kar pomeni dejanje skupnega urbanističnega načrtovanja, sočasno pa se tudi spet obnavlja zamisel o avtobusni progi, ki bi povezovala centra obeh mest. Ti predlogi, ki segajo še v čas velikih zamisli “sanjača” Pelhana, se danes naslanjajo morda na manj mikavni, vendar prav zaradi tega trdnejši in kratkoročneje uresničljiv pragmatizem, ki označuje poglede obeh sedanjih županov. »Preseči moramo miselnost velikih političnih akcij«, razlaga Špacapan, »in si prizadevati, da bi čimbolj sodelovali pri praktičnih zadevah. Veliki problemi naj ostanejo za Rim in Ljubljano, mi pa bomo še naprej delali na konkretnih stvareh.« Ta pristop je sprejemljiv tudi za goriško desnosredinsko upravo, ki se doslej z zavračanjem slovenskih dopisov, z odlašanjem imenovanja občinske konzulte za vprašanja slovenske manjšine, z resolucijo o odnosih med Italijo in Slovenijo in drugimi upravnimi dejanji res ni izkazala po širini pogledov in Špacapanom. Novogoriški župan pa je tudi konkretneje nanizal nekatere od sprememb, ki bodo lahko sledile: ob nepre kinjenem odprtju prehoda za pešce in kolesarje bi odprava mreže lahko spodbudila manju za boljšo kakovost sožitja. Toda sodelovanje z Novo Gorico je za pragmatika Valentija nekaj drugega: to sodelovanje temelji na nuji, da se upravi mest, Id se morebitnemu opazovalcu, ko nanju pogleda z vrha kakega bližnjega griča, predstavljata kot ena sama neprekinjena celota, skupaj spoprimeta s problemi, katerih reševanje je v interesu obeh strani. Valenti in Špacapan sta začela pri kanalizaciji, prečiščevalnih napravah, urejanju prometa, skupnem prizadevanju za avtocestne povezave. Upravičeno jima morda lahko ugovarjamo, da v tem pristopu pogrešamo kako pogumnejšo potezo v smeri premoščanja miselnih pregrad in predsodkov, ki še vedno ločujejo ljudi ob meji. Kljub vsemu pragmatizmu in čeprav si glede tega ne delamo utvar, najbrž ni bilo pretirano pričakovati, da bi prva občana obeh Goric na tiskovni konferenci po njunem prvem srečanju vsaj bežno omenila slovensko manjšino in ji morebiti pripisala kako vlogo pri nadaljnem zbliževanju. Žal ni bilo tako in moramo spet ugotavljati, da časi in politične razmere za tako vlogo manjšine še vedno niso naklonjeni. Zato pa naj živita vsaj pragmatizem in volja - če je pristna in odkrita - po skupnem reševanju praktičnih problemov. Danes, ko meddržavni diplomaciji še ne moreta najti skupnega jezika pri razreševanju odprtih vprašanj, je tudi ta zgled, ki prihaja iz Gorice, dragocen. Ne samo, ker že samo dogovorajanje o morda malenkostnih problemih pomeni vsekakor dialog in gotovo prispeva k odpravljanju nezaupanja in predsodkov, ampak tudi zato ker “na sodelovanje obsojeni Gorici” naka-zujeta smer tudi drugim. Zato imata prav goriška župana, ko izražata željo, da bi državni vladi pogosteje vprašali za mnenje ljudi, ki živijo ob meji in na lastni koži doživljajo probleme. Njihove izkušnje bi gotovo koristile tudi vladama pri ponovnem spletanju dialoga. NEDELJSKE TEME POLITIČNA KRIZA V ITALIJI Nedelja, 15. januarja 1995 Kompromis je danes moč, jutri lahko postane šibkost RIM - Trinajsti dan v januarju je predsedniku italijanske republike Oscarju Luigiju Scalfaru navdihnil rešitev. Po 22 dneh posvetovanj se je Scalfaro odločil in poveril mandat za sestavo nove vlade bivšemu direktorju centralne italijanske banke in dosedanjemu zakladnemu ministru v Berlusconijevi vladi Lambertu Di-niju. V italijanski povojni zgodovini ni manjkalo vladnih kriz, saj v poprečju nobena vlada ni živela več kot eno leto. Toda redkokatera kriza je bila tako zapletena kot tista, ki jo je italijanski predsednik razvozlaval od sredine decembra, ko je Silvio Berlusconi odstopil, da bi se izognil nezaupnici v parlamentu. Scalfaro je namreč iskal rešitev, ki naj bi prispevala k umiritvi razgrete italijanske politične scene in ki ne bi zaostrila napetosti med temeljnimi državnimi ustanovami, obenem pa bi domačim in mednarodnim investitorjem lahko vrnila zaupanje v liro in italijanske vrednostne papirje. To je bila kvadratura kroga, s katero se je spoprijel Scalfaro. K tako močni zaostritvi napetosti, ki je Italija ni poznala od obdobja »svinčenih let« in umora Alda Mora, je prispevalo dejstvo, da se je vlada Silvia Berlusconija zrušila veliko prej, kot je pričakovala opozicija, ki se je ob Berlusconijevem odstopu znašla precej nepripravljena. Veliko odgovornosti pa imajo tudi Berlusconi in njegovi zavezniki (zlasti vodja Nacionalnega zavezništva Gian-franco Fini), ki so predsedniku republike dali na izbiro samo dve možnosti: ali nova vlada, ki naj jo vodi Berlusconi, ali pa razpust parlamenta in takojšnje predčasne volitve. Silvio Berlusconi in njegova vlada sta bila predvsem žrtev lastnih napak in lastne nespretnosti, saj sta prezrla vse za Italijo življenjsko važne probleme in se omejila predvsem na tiste probleme (preventivni pripor, državna radijska in televizijska služba Rai itd), ki so bili v korist premieru in njegovim sodelavcev. Domači in mednarodni finančni in devizni trgi, ki so spomladi s precejšnjim navdušenjem sprejeli izvolitev Silvia Berlusconija, so kmalu pokazali, da italijanskemu premieru ne zaupajo veC. Čeprav je industrijska proizvodnja narasla in se je italijansko blago uveljavilo na vseh tržiščih, je italijanska lira stalno izgubljala v odnosu do marke in do ameriškega dolarja (nemška deviza se je v sedmih mesecih Berlusconijevega vladanja ovrednotila za okoli 150 lir), domaCe in tuje investitorje pa je Italija privabljala lahko le s tem, da jim je nudila znatno ugodnejše obresti kot druge razvite evropske države, kar je dodatno obremenilo državno blagajno in povečalo njeno zadolženost (presegla je mejo dveh milijonov milijard lir). Berlusconi žrtev lastnih napak Neuspešna gospodarska politika, nespoštovanje obvez za ureditev radijskega in televizijskega sistema, predvsem pa bojazen, da bi Severna liga plačala najvišjo volilno ceno za neuspehe Berlusconijeve vlade, je liderja »Lumbar-dov« Umberta Bossija prepričala, da je izstopil iz večine in skupaj z opozicijo povzročil krizo. Heterogeni kartel svoboščin, ki je združeval med sabo težko združljive sile, se je zrušil, toda večina, ki je vrgla Silvia Berlusconija z nezaupnico, je bila zgolj številčna, ne pa politična večina, ki bi bila sposobna sestaviti novo vlado, saj je proti Berlusconiju glasoval velik lok sil, od centristov (Severna liga in Ljudska stranka) do skrajne levice (Stranka komunistične prenove). Ta družba ni bila zato nic manj heterogena od umrlega Kartela svoboščin in taka morebitna večina ne bi bila zdržala vladne preizkušnje, predvsem pa bi se bila izpostavila obtožbi »prekucije« in bi lahko omogočila desnici nevarno revanš o. Zato so Liga, LS in Demokratična stranka levice (sicer z nekoliko različnimi odtenki) predlagale oblikovanje »institucionalne vlade«, ki ne bi bila odraz strank, ampak bi si z močjo svojega programa in strokovnostjo svojega dela pridobila v parlamentu večino. Liga in dosedanja opozicija na eni strani, in Berlusconi in njegovi zavezniki na drugi, so dobrih dvajset dni merili moči in pritiskali na predsednika republike. Zlasti brutalna je bila v tem pogledu vladna koalicija, ki je stalno vihtela »gorjačo« prekucije, predsednika Scalfara obtoževala, da snuje »beli puč«, in mu grozila z blatom afere obveščevalne službe Sisde (lani ob tem Času so valovi te afere butali ob obzidje Kvirinala). V tem zastrupljenem vzdušju je Scalfaro iskal rešitev, ki naj bi nekoliko znižala politično temperaturo in naj bi prispevala k reševanju nekaterih za državo bistvenih problemov. Izbral je pot takega kompromisa, ki bi nobenemu od dveh taborov ne omogočil, da vzklika k zmagi, a da se tudi ne čuti poraženega. Zadovoljil ni nikogar, povsem razočaral pa tudi ni nikogar (edina izjema je Stranka komunistične prenove). Mandatar Lamberto Dini je očiten kompromis, kot sta kompromis vlada strokov- njakov, ki jo je obljubil, in vsebinsko omejeni program, ki ga je nakazal. Berlusconi in njegovi lahko vlado prikazujejo kot v bistvu Časovno omejeno in predvolilno, center in reformistična levica pa kot vlado strokovnjakov, ki odgovarja predvsem predsedniku republike in ki ni odraz strank. Dini pred težkimi odločitvami Kompromis je zaenkrat Di-nijeva moC, saj bo po prvih odmevih sodeč njegova vlada zelo verjetno dobila v parlamentu krepko podporo. Sedanja moč pa se lahko kmalu spremeni v šibkost, ko se bo premier moral spoprijeti z nekaterimi ključnimi vozli kot so dodatni gospodarski manever, ki bo zahteval od Italijanov nove žrtve, pokojninska reforma, ki bo zadevala milijone upokojencev, nova pravila na področju sredstev javnega obveščanja (če bo reforma učinkovita bo prizadela medijskega magnata Silvia Berlusconija, ki se ji bo z vsemi močmi uprl; če ne bo učinkovita, bo razočarala sredino in reformistično levico, ki je ne bo podprla), reforma deželnega volilnega sistema (Berlusconi in njegovi so za večinski sitem v enem samem krogu, center in reformistična levica za večinski sistem v dveh krogih). Ob tem bo moral prispevati k umiritvi političnega vzdušja in vrniti zaupanje domačim in mednarodnim investitorjem. Dini bo moral biti zelo spreten krmar, da mu bo uspela plovba med tako nevarnimi Čermi. Toda od uspešnosti njegovega dela ni odvisna samo usoda njegove vlade. V igri sta usoda Italije in njena sposobnost, da ne zaostane preveč za hitrim vlakom razvitih evropskih držav. Vojmir Tavčar Na fotografiji bivši premier Silvio Berlusconi in mandatar Lamberto Dini. Kronologija krize RIM - Kako so se odvijali dogodki med sicer kratkotrajno, vendar zelo živahno politično krizo? Navajamo glavne dogodke od srede decembra do podelitve mandata za sestavo nove vlade Lambertu Diniju. Ponedeljek, 19. decembra 1994: Severna liga in ljudska stranka sta predložili v poslanski zbornici resolucijo o nezaupnici Berlusconijevi vladi. Podobno resolucijo sta ločeno vložili demokratična stranka levice in stranka komunistične prenove. Glede na število poslancev teh strank je bilo jasno, da Berlusconijeva vlada nima več večine v parlamentu. Vrednost lire je padla in na borzi so doživeli pravi potres. Sreda, 21. decembra: V poslanski zbornici se je začela razprava o zaupnici vladi. Ves dan jo je prenašala televizija. Toni so biti izredno ostri. Berlusconi je napadel Bossija in mu očital, da je izdajalec, Bossi pa je vrnil milo za drago. Jasno je bilo, da je vladne večine konec. Četrtek, 22. decembra: Berlusconi ni čakal na glasovanje o zaupnici, ampak je po koncu razprave v parlamentu odstopil. V Severni ligi pa so se začeli prvi spori med Bos-sijem in notranjim ministrom Maronijem. Berlusconi je od predsednika Scalfara zahteval razpust padamenta in razpis novih volitev. Sreda, 28. decembra: Po božičnem premora je predsednik republike Scalfaro začel s posvetovanji za izbiro mandatarja. Scalfaro je dal razumeti, da ne soglaša z zahtevo po razpustu parlamenta in novih volitvah. To mnenje so zastopale tudi stranke opozicije, razen stranke komunistične prenove. Za takojšnje volitve sta se izrekla samo Berlusconi in Fini. Četrtek, 29. decembra: Tudi voditelj demokratične stranke levice D’Alema je Scalfaru dejal, da odločno nasprotuje razpustu parlamenta in predčasnim volitvam. Petek, 30. decembra: Po koncu prvega kroga posvetovanj je Scalfaro dejal, da je njegova naloga, da poišče mandatarja za sestavo nove vlade in ponovno zavrnil možnost takojšnjih volitev. Torek, 3. januarja 1995: Berlusconi je sklical politični vrh in potrdil brezkompromisno zahtevo po volilni vladi. V tem primera bi pristal na ime drugega mandatarja. Predsednik Scalfaro pa je začel z drugim krogom posvetovanj; srečal se je s predsednikoma obeh vej parlamenta in z bivšim predsednikom republike Cossigo. Sreda, 4. januarja: Predsednik Scalfaro je zbolel za gripo in posvetovanja odložil za nedoločen čas. Medtem pa se stanje v Severni ligi zapleta in zaradi hudih notranjih razhajanj stranka tvega razkol. Četrtek, 5. januarja: Scalfaro je še bolan, pojavlja pa se možnost, da bi mandatar za sestavo nove vlade postal bivši predsednik republike Cossiga. V tem primeru bi v vlado vstopil tudi bivši sodnik Antonio Di Pietro. Glede na Berlusconijeve grožnje z volitvami sta Buttiglione in D'Alema napovedala, da bi v primera volitev demokratična stranke levice in ljudska stranka nastopili s skupno listo. Petek, 6. januarja: Londonski The Guardian je v analizi italijanskega dogajanja ocenil, daje korupcija povzročila politično praznino, v katero je vdrl medijski magnat. Stanje je primerjal z dogajanjem v Latinski Ameriki. Sobota, 7. januarja: Scalfaro je še bolan, vendar desnica stopnjuje pritiske z zahtevo po predčasnih volitvah. Ponedeljek, 9. januarja: Scalfaro in Berlusconi sta se dve uri pogovarjala, vendar brez posebnih uspehov. V Severni ligi se je okrepila Maronijeva struja in notranji minister trdi, da lahko računa na 50 parlamentarcev. Politična nestabilnost je spet potisnila liro navzdol. Za eno marko je bilo treba odšteti 1053 lir. Torek, 10. januarja: Berlusconi vztraja: ali jaz, ali volitve. Podpira ga Fmi. Severna liga je razdeljena, čeprav je Bossi optimist, reformistična levica in ljudska stranka pa se zavzemata za »predsedniško« vlado, ki ne bi bila vezana na stranke, ampak bi s svojim programom pridobila zaupnico. Padec na borzi, marka velja že več kot 1060 lir. Med možnimi mandatarji se pojavljajo poleg Cossige še ekonomist Prodi, predsednik ustavnega sodišča Casavola, zakladni minister Dini in predsednik senata Scognamiglio. Sreda, 11. januarja: Ustavno sodišče je zavrnilo predloga za spremembo volilne zakonodaje z referendumom. To je hud udarec za Berlusconija, ki je upal, da bo na ta način izsilil uninominalni volilni sistem angleškega tipa, ki bi mu omogočil zmago na morebitnih volitvah. Scalfaro je končal s pogajanji, stališča strank so v bistvu nespremenjena. Najverjetnejši kandidat za mandatarja je predsednik senata Scognamiglio. Četrtek, 12. januarja: Dan mine v pričakovanju odločitve predsednika republike, ki pa še odlaša. Kot najbolj možni kandidati se danes pojavljajo Scognamiglio, zakladni minister Dini in predsednica poslanske zbornice Pivettijeva. Desnica še grozi, Bossi ima čedalje večje težave v svoji stranki, o možnosti predsedniške vlade pa je razdvojena tudi stranka komunistične prenove. Lira še vedno pada in za marko je treba odšteti že skoraj 1065 lir. Petek, 13. januarja: Ob 13. uri predsednik Scalfaro sporoči, da je povabil na Kvirinal zakladnega ministra Dinija. Ob 15.30 mu poveri mandat za sestavo vlade strokovnjakov brez predhodnih dogovorov med strankami. Ta vlada naj bi izvedla omejen program. Z imenovanjem Dinija so (z različnimi odtenki) zadovoljni vsi razen stranke komunistične prenove. Vrednost lire se dvigne, in na borzi so vidni znaki takojšnjega vzpona. NEDELJSKE TEME Ko se na sonCni plaži odpre jajce in iz njega odhiti v morje mala želvica, je ta živali-ca že povsem usposobljena, da sama odplava. Nikoli ne bo srečala svojih staršev in tudi ne potrebuje vrstnikov, da bi se od njih kaj naučila, ker ima v svojih genetskih kodih že vgrajene vse za preživetje potrebne sheme. To pa ne velja za človeške mladiče, H skorajda nimajo prirojenih shem obnašanja in mišljenja, ampak si jih morajo pridobiti od soljudi v dolgi dobi doraščanja. S MED ZNANOSTJO IN ETIKO - 1 Otok ima »pravico do obeh staršev osnovne elemente, ki bodo omogočali delovanje njegove psihe. Mati in oče sta med drugim bistvena tudi zato, da dojema otrok razliko med spoloma in da tako sam -potom identifikacije - pridobi dovolj trdno identiteto svojega spola. Gre za kompleksne in delikatne procese, ki trajajo dobri dve desetletji; od zadovoljive izpeljave teh procesov bo odvisno človekovo psihično ravnovesje. Pri tem ima vsak od obeh staršev svojo izredno važno specifično vlogo. Prisotnost obeh staršev je za otroka tudi garancija, v primeru, da eden od dveh umre, zboli ali pa je za daljši čas zaradi hujše depresije Čustveno nerazpoložljiv. Danes je to posebej važno, ker se je doba zorenja - in torej materialne in psihične odvisnosti podaljšala krepko Cez prag drugega desetletja. V zadnjih časih je veliko govora o "pravici” posameznih žensk, da imajo (ali posvojijo) otroka same, ob že apriorni izbiri, da otrok ne bo imel očeta. Prav tako je govora o '"pravici” homoseksualnih parov, da lahko posvojijo otroka, o "pravici” starejših žensk, da zanosijo, itd. le žene. Nosečnost je pri tem izpeljala moževa sestra. Ob tem primeru si seveda lahko postavimo celo vrsto vprašanj, kot so: »Ali bo nosečnica tudi bodoča vršilka materine funkcije? Kako bo emotivno in podzavestno doživljala materinstvo, ki je le delno njeno?« in »Koga bo otrok istovetil kot svojo mater? Mrtvo ženo, katere hromozome ima v sebi, ali živo očetovo sestro, v maternici katere se je razvijal? Se bo istovetil kot sirota, ki je dobila novo mamo ali kot sin "incestuoznih” bratov?« in še »Koliko bosta otroka bremenila poseben pomen in tesna zveza, ki jo po vsej verjetnosti oče čuti med otrokom in spominom na umrlo ženo?« Za vse te in še druge pro- Med bolj ali manj odstopajočimi variantami je te dni bila na vrsti, "pravica” moškega, da ima otroka iz jajčeca pred dvema letoma umr- prav zaradi svoje nebogljenosti in > čim bolje poskrblje Marsikdo bo seveda rekel, da goči otroku, da se razvija še kar normalno. Ostaja pa vendarle osnovno vprašanje: ali je upravičeno hote začenjati neko novo življenje v po- Ali je upravičeno hote obtežiti novorojenčka že na samem začetku življenjske poti z neko apriorno obremenitvijo? Eno je, če otrok na svoji življenjski poti nepredvideno naleti na probleme, drugo je pa, če mu jih vsled proste izbire naložimo že od vsega početka. Bojim se, da je pri nekaterih izbirah velikokrat soudeležena predstava o otroku kot o neki stvarci, katere poglavitna funkcija je, da dopolnjuje in razveseljuje življenje odraslih, ne pa o otroku-osehi, Id v prav neugodnih pogojih in je vendarle povsem zdrav in brez problemov. To pa ne pomeni veliko, bodisi zato, ker ni rečeno, da ta človek ni bolj ali manj zavestno veliko pretrpel, ko je kljub težki situaciji navidezno dobro doraščal, bodisi zato, ker je lahko imel pač srečo, da ni naletel na druge nevšečnosti, ki bi bile dodane začetni obremenitvi in pod katerimi bi potem klonil. Človek seveda lahko živi povsem normalno tudi z eno samo ledvico, a zaradi tega ne bomo hote in vede planirali spočetja otroka, ki bi mu ena ledvica manjkala. Mislim, da je nekaj povsem sličnega spočenjanje otrok, ki bi že a priori ne imen enega izmed staršev. Prepričan sem, da ima otrokova primarna potreba, da se pri formaciji svoje osebnosti posluži obeh jasno definiranih staršev, prednost pred potrebo odrasle osebe, da dopolni svojo eksistenco z materinstvom, oziroma očetovstvom. Za otroka je prisotnost obeh staršev pač osnovnega pomena, da se lahko njegova psiha optimalno razvija. Potreba odraslega, da ima otroka, pa nikakor ni bistvena za preživetje ali za pravilno delovanje njegovih psihičnih struktur. Pri psihoterapevtskem delu odkrivamo, kakšen napor mora otrok vložiti v to, da nujno potrebnega neobstoječega starša v svoji fanta- ziji (bolj ali manj podzavestno) sam ustvari in da daje potem temu fantazmatičnemu liku vsaj delček konkretnosti s tem, da ga naveže na to ali ono resnično osebo svojega okolja. Tak otrok se mora stalno braniti pred nevarnostjo, da izza idealizirane fantastične podobe manjkajočega "dobrega starša” ne pokuka - neizbežno tudi prisotna - grozeča podoba "hudobnega starša”, M ga je zapustil in s tem izpričal, da je otrok nevreden, da ni zaželjen in niti ljubljen. Ravno tako opazimo, kako lahko škodljivo bremeni otroka, če je bil spočet v tesni in čustveno intenzivni zvezi s kakim posebnim namenom (da nadomesti umrlega brata, da je opora ali ekskluzivni življenjski smisel edinega starša, da uresniči kako že vnaprej rigidno določeno ambicijo staršev, itd.). Pri psihološki obravnavi je presenetljivo, koliko skritih problemov in nelagodja odkrijemo včasih pri na videz prav mirnih in brezbrižnih otrocih, ki so doživeli v preteklosti težke udarce, kot so izguba enega starša, ločitev staršev in podobno. Njihova bolečina je včasih težko razvidna, ker so otroci v čutijo, da se odrasli niso pripravljeni z njimi soočat Odrasli ob njih pogosto pravijo, da "so otroci bili tako majhni, da niso nič razumeli”, da ”so dobro premostili”, da ali da "na to sploh ne mislijo”. Potem pa napačno sklepajo, da je otroku tako prav in nikakor ne morejo razumeti, kako to, če se leta kasneje otrok znajde v težavah, če postane adolescent problematičen, če je kot odrasel nevrotičen, če išče utehe v zasvojenosti z mamili ali z alkoholom, če razvije psihosomatične simptome ali kake druge znake globokega psihičnega nelagodja. Najznačilnejša poteza celotnega pojava je prepletenost: prepletenost čustev, ki so sama po sebi, kot nam poročajo tiskovne agencije, jasna in čista, a Postanejo kompleksna, ker so med seboj preplete-aa: prepletenost odnosov toed umrlo, možem, svakinjo - sestro, njenim možem in zdravnikom; zapletenost Pravnega značaja, ki kaže vse znake tempirane mino; prepletenost načrtov za naslednji dve desetletji. Vse to je značilno, ni pa izjemno. Kompleksnost, dialektika in spre-Ojinjanje sodijo k bivanju. Vzgoja je tista, ki vse poenostavlja morda zato, da se v mladih letih ne prestrašimo življenja. Če je vzgoja dogmatska, povzroča, da se kasneje zapre-Paščeno sesedamo ob stiku s kompleksnostjo. Genetske raziskave me same po sebi ne motijo. Nič ni samo po sebi dobro ali slabo. Menda je znano, da rje potekajo le v zadnjem desetletju. Zakaj naj bi bile prejšnje na rastii-eeh in živalih dobre, sedanje na Človeku pa slabe? Zaradi manipuh-rjmje? Menda ja poznamo mnogo bolj razširjene oblike manipuliranja, MED ZNANOSTJO IN ETIKO - 3 Vprašanja (brez odgovora) o prepletanju čustev Aldo Rupel ki jih mimo prenašamo! Sicer pa da ne dolgovezim: če bi že bilo mogoče, potem imam raje »genetsko popravljeno« zdravo telo, kot pok-večen »naravni proizvod«, M je nesposoben samostojnega bivanja. Toliko o genetiki in kompleksnosti v odnosu do naravnosti in dogmatskega poenostavljanja nravnih pravil, ki naj bodo za vse enaka. Sicer pa v primem Elizabete ne gre za genetsko inženirijo, temveč za navadne mehanske prenose in iskanje primernega okolja, v katerem naj se zarodek razvije. Sestrsko-bratska zveza nima pri tem nobene biološke vloge, saj je bila kepica cehe za gospo, kije Elisabetto nosila, biološki tujek, ne pa incestuozno spočetje. Ob ponovnem poudarjanju, da vsakdo ve zase in za svoje emotivne in kognitivne vzgibe ter posledično vedenje, kar pomeni, da je težko presoditi, ne da bi pobliže vedeli, kaj je poganjalo zainteresirano dojko, da je oblikovala takšno kombinacijo odnosov, zaradi katerih se je Ehsabetta lahko rodila, se mi porajajo dvomi o pravilnosti odločitev, ki so jih sprejeh. Ugibam, ah je svak, pravno Ehsabettin oče, sicer pa stric, zrela, razsežna oseba. Ugibam in sprejemam, ah je povezava med sestro in bratom izjemno globoka, a po običajnih kriterjih vprašljiva v odnosu do moža -svaka. Slutim, da je bila biološkemu Elisabettinemu očetu umrla žena življenjska ljubezen, ah bolje ljubezen za življenje. Njegovo življenje!, kar pomeni do njegove smrti. Takšno čustvo se mora nekam usmeriti. Menart pravi: Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav kamen... Kaže, daje v tem primeru usmeril svoje bivanjsko jedro v tisti zarodek, ki je po ženini smrti ostal v zmrzovalniku. Ravno to je, kot gledam na to vrsto pojavnosti, vprašljivo. Projekcija lastnih čustvenih pomanjkanj v predmete, datume, kraje, besedila, glasbo in še v kaj, je sprejemljiva, projekcija v drugo osebo je navadno sebi prikrita sebičnost. Tudi to bi bilo recimo sprejemljivo, če ne bi prej ah slej druge osebe ta dinamika prizadela. Je v rimskem primem tako? Gre za domneve, ki nam nudijo priložnost, da o tem premišljamo in prevetrimo lastno vedenje. Biološkega očeta lahko razumem, ne morem pa ga opravičiti. Najmanj ga lahko opravičim v napovedani nameri, da bo Ehsabetti vse razkril, ko bo dovolj zrela. Kdaj je nekdo »dovolj zrel«?In vmes? Ah se bo stalno motovilil okoh nje in se vtikal v ravnotežje sestrine družine? Smem vse to sploh spraševah? Skrijem se za prst in porečem, da me je spodbudilo uredništvo. Vest o deklici Elisabetti, ki jo je dve leti po smrti matere rodila očetova sestra, torej teta, je hipoma obšla Italijo. Izzvala je živahne diskusije in polemike o temi, ali znanost lahko v taki meri zavrže etiko. Rimski ginekolog, ki je izvedel zahtevni poseg, se je znašel v središču polemik, polemike pa so zajele celoten italijanski zakonski sistem, ki take posege dopušča. Sedaj nekateri celo trdijo, da je vse skupaj izmišljeno. Naj bo tako ali ne, primer odpira razpravo o razmejitvi med znanostjo in etiko ter o posledicah, ki jih lahko ima tak poseg za otroka. Na našo prošnjo o tem vprašanju za bralce Primorskega dnevnika razmišljajo psihoanalitik Pavel Fonda, župnik Dušan Jakomin in profesor Aldo Rupel. MED ZNANOSTJO IN ETIKO-2 Kar je možno, ni vse dovoljeno Dušan Jakomin Vse priznanje človeškemu razumu, ki prodira do nepredvidenih meja stvarstva in življenja; a obstoja med nami Zakon, ki nam stalno ponavlja: kar je možno, ni vse dovoljeno. Človek si mora zakoličiti svoje posege, predvsem, kadar se nahaja v mejah življenja, da ne zabrede v nepreračunljivost. Zadnji primer imamo v rojstvu Elisabette v Rimu. O postopku tega rojstva so mediji kar obširno poročali in celo spravili v zadrego prizadete osebe. Dve leti po materini smrti je oče hotel dati življenje plodu, ki je bil primemo ohranjen in se zmenil s svojo sestro, da bi ga sprejela v svoje telo in rodila. Tako ima sedaj Ehsabetta teto-mater, očeta-strica in strica-očeta. Kaj takega se še ni zgodilo. Anagrafsko sta torej njena starša strica: mati je obenem teta in oče je obenem stric. Ob takem nenormalnem primem si človek postavlja vrsto vpmšanj etičnega značaja. Tako početje ni dovoljeno, ker odpre vrsto nenormalnih in nelogičnih posledic. Ah naj se človek postavi na mesto Stvarnika? V takem primem gre bolj za proizvajanje življenja kot pa za rojevanje. Rojstvo ne pomeni samo prikhcati novo življenje, pomeni tudi dati temu življenju starša. S takim postopkom damo na svet otroka-siroto. Kaj takega se ne bi moglo goditi v Nemčiji ah Franciji, ker zakon prepoveduje vsako oplojevanje po smrh enega od staršev. To se dogaja v Italiji, ker nimamo še ustreznega zakona, toda moralni čut bi moral prehiteti zakonodajalca. Ah naj prevladuje absolutni pojem svobode, po katerem postanemo celo gospodarji življenja? Ze prvi izraz nas globoko pretrese: dekhca je hči svoje tete. Ne obsojamo očeta, ne moremo pa odobravati in sprejemati takega dejanja. Oče je stopil na zgrešeno pot. Kaj bo na koncu te poti? Ali ne pridemo lahko na rob prepada brez možnosti povratka? Seveda ne gre tu za boj proti znanosti. V naravi pa obstajajo zakoni, ki so se rodili s človekom in za človeka. Neveren človek jih lahko ne priznava kot zakone Stvarnika, toda obstajajo in nas vodijo. Tudi Ehsabetta je božji dar, vendar je preveč ljudi odločalo o njenem rojstvu. Svojevoljno so se odločili, da je prišla kot seme iz »ledenega stroja«, da se je rodila, čeprav je bila njena mati mrtva. Lahko govorimo v tem primeru o ljubezni do otroka? Debata se bo lahko še nadaljevala; potrebni smo jasnega zakona, ki naj upošteva take pretirane poteze, ki mejijo z nedovoljenim. Samo eden je Gospodar življenja! NEDELJSKE TEME NASI KRAJI VČERAJ IN DANES Nedelja, 15. januarja 1995 Tržič je tesno povezan z razvojem ladjedelnice Leta 1850, ko so na Goriškem uvedli novo občinsko razdelitev, je v Ronkah bivalo veC ljudi kot v TržiCu. V Ronkah je bilo 1.412 prebivalcev, v TržiCu pa samo 1.405. Za primerjavo povejmo, da so takrat v Doberdobu imeli 304 prebivalce, v Jamljah 248, v Devinu 269, v Opatjem selu 764, v Brestovici 494. Omenjene slovenske vasi, ki so takrat v upravnem oziru postale samostojne občine, so bile torej kar velike v primerjavi s Tržičem. Medtem ko je v vseh drugih slovenskih ter bizjaških občinah večina ljudi živela od revnega kmetijstva, je bil TržiC staro trgovsko in upravno središče. Bilo je obdano s obzidjem. Del tega vidimo še danes v mestni četrti okrog današnje stolnice. Trdnjavica vrh griCa, imenovama »La Rocca«, ki je bila zgrajena že pred skoraj tisoč leti, je bila predmet ostrih sporov med dvema skupinama pristašev oglejskih patriarhov, eni so živeli v Čedadu, drugi pa v Vidmu. V poročilih iz te trdnjave najbrž najdemo prvič označbo »Lah«, saj je v nekem dokumentu imenovan slovenski služabnik, ki se o ljudeh, ki govore beneški dialekt, izraža, da govore »lingua lahonica«. V Času 2. gradiščanske vojne, v letih 1615 - 1617, ko se je hab-sburški nadvojdja tepel z beneško republiko, so v utrjeno mesto vdrli senjski uskoki in, glej Čudo, požgali le hiše tistih domačih trgovcev, ki so, kot konkurenti, bili na poti nekaterim tržaškim trgovcem, ki so seveda bivali na cesarskem ozemlju. Po razpadu francoskega cesarstva in vrnitvi Avstrijcev je Bizjakarija prišla v sklop goriške grofije. V TržiCu so ohranili sedež sodnije in po letu 1850, ko so ustanovili nove občine, tudi sedež okraja, pa Čeprav je bil glavni sedež italijansko govorečega dela Goriške v Gradišču ob Soči. V tržiški okoliš so bile vključene tudi nekatere sosednje kraške občine, v katerih so bivali Slovenci; tiste, ki niso sodile pod Gorico ali Sežano. Prav zaradi tega v arhivih tržiškega okrožnega sodišča najdemo cel kup dokumentov o procesih proti slovenskim ljudem. Se zlasti proti tistim, ki so se proti zakonu pregrešili ob svojem obisku Tržiča. TržiC se je pričel širiti šele proti koncu prejšnjega stoletja, ko so tržaški industrijci ugotovili, da je ta kraj zelo primeren, da v njem zgradijo tovarne. To tudi zaradi tega, ker bi te stale nedaleč od morja, blago je bilo mogoče torej odtod v Trst prepeljati tudi z mahjnimi obalnimi ladjami. V TržiCu in Ronkah je zaradi tega takrat zraslo nekaj tovarn. Sredi prvega desetletja našega stoletja je svoje oči v ta kraj obrnil tudi znan lošinjski ladjar Cosuli-ch, ki se je v Trstu že uveljavil. Pričel je graditi ladjedelnico, ki bi bila kmalu prerasla tiste takrat bolj znane in uveljavljene v Trstu in Pulju. Za dostop v ladjedelnico so zgradili tudi plovni kanal, ki so ga poimenovali po takratnem županu Valentinisu. Prva ladja, ki so jo 1. 1911 splavili v novi ladjedelnici, je imela hrvaško ime najveCjega dalmatinskega mesta »Split«. Do prve svetovne vojne so tu zgradili veliko ladij. Ze takrat so v Panzanu, do takrat pustnem mestnem predelu, za takratne Čase kar precej oddaljenem od središča še vedno malega mesta, kjer je sicer že bivalo 8.000 ljudi, zaceli graditi tudi delavsko četrt. Pravijo, da je to bila ena prvih v Evropi. V vsaki teh hiš, ki še danes stojijo tik pred vhodom v ladjedelnico, so bila štiri stanovanja. Prebivalstvo v TržiCu je naraščalo. Tovarne so priklicale ljudi od vsepovsod: iz najbližjih slovenskih ter furlanskih krajev, iz Istre in Dalmacije, iz nemških, Čeških in madžarskih dežel cesarstva, kot tudi iz tujine, največ seveda iz Italije. Tisti iz bolj oddaljenih krajev so si seveda morali najti bivališče v TržiCu. Ljudje iz slovenske ter furlanske soseščine pa so vsak dan prihajali na delo tudi tako, da so prepešačili do 20 km vsak dan v vsako smer. Na boljšem so bili Furlani, saj so se lahko vozili z železnico. Slovenci iz Doberdoba, Opatjega sela in tudi od bolj daleC so morali vsak dan zjutraj navsezgodaj tudi na 3 do 4 ure dolgo pot, isto so morali narediti domovgrede zveCer. Prihajali so in odhajali po kolovozu, ki so mu v TržiCu pravili »Via delle mandrie«, saj so po njej v mesto prihajale tudi kraške mlekarice. Ulica v jugovzhodnem delu mesta je do danes ohranila svoj naziv. Tudi Slovenci so se selili v TržiC, če se je le dalo. Se da- nes v tem kraju najdemo veliko slovenskih priimkov, pa čeprav so se potomci teh slovenskih naseljencev popolnoma asimilirali in vključili v tržiško stvarnost, nekateri že v prejšnjem stoletju. Kar precej pa jih je ohranilo slovensko zavest. Med njimi še danes najdemo naročnike Primorskega dnevnika. Pred 1. svetovno vojno je tam deloval slovenski krožek, v Gabrščko- vi SoCi najdemo tudi nekaj podatkov o prisotnosti slovenskih obrtnikov in gostilničarjev. Med 1. svetovno vojno so bombe skoro uničile tovarne in dober del stanovanjskih hiš. Mesto so že kmalu zasedli Italijani, Avstrijci so nanje streljali s kraških grebenov. Strelski jarki enih in drugih so bili v skali izkopani nedaleč od Tržiča. Po vojni so pričeli ladjedelnico obnavljati, pa Čeprav se je tako v njej kot v tistih v Trstu pokazala kriza. Italija je drugod imela svoje ladjedelnice, novih ni potrebovala. Odtod huda kriza v dvajsetih letih. Vrh vsega so tudi v tržiški ladjedelnici vedrili fašisti in v tovarni ter v vsej okolici so bili na dnevnem redu pretepi med fašisti na eni strani ter komunisti in socialisti na drugi. Prevlada fašizma je naredila konec tem sporom, pa čeprav se je med delavstvom v ladjedelnici ohanjala in razvijala demokratična protifašistična misel. Z upanjem, da bi jo uničili, je fašizem obnovil delo v ladjedenici. V njej so, poleg trgovskih in potniških, pričeli graditi tudi vojaške ladje, kaj kmalu tudi vojaška letala. Mussolini se je obo-roževal. Tovarniški kompleks je prevzelo državno podjetje IRI. Tovarna se je širila, v TržiC so se selili novi ljudje, tudi iz sosednih slovenskih krajev (Nemcev, Cehov in Madžarov ni bilo veC, prihajali so ljudje iz drugih italijanskih pok- rajin). Politično delavsko gibanje je bilo zelo aktivno, v tovarni je delovala RdeCa pomoč, policija je večkrat aretirala delavce, tudi Slovence. Kot lahko beremo v knjigi Galliana Fogarja o protifašističnem delavskem gibanju v TržiCu med vojnama, so že v letu 1942 v ladjedelnico seveda skrivaj prihajali slovenski partizanski letaki in Časopisi, ki so jih delavci - komunisti prevajali v italijanščino in razmnoževali ter delili med delavce. V tem se je takrat odlikoval mlad vajenec Vlado Jelen iz Doberdoba, ki je prinašal slovenske partizanske liste. Tudi veliko slovenskih delavcev je bilo med tistimi, ki so jih takrat, še pred poletjem 1943, fašisti aretirali. Med vojno je bilo v tovarni zaposlenih tudi do 13.000 delavcev. Takrat so gradili predvsem vojne ladje in letala. Protifašistično gibanje je že bilo tako utrjeno in razširjeno, da je takoj po 8. septembru prav iz ladjedelnice, odšlo na Kras veliko italijanskih in slovenskih ljudi, ki so se aktivno borili proti nacifašistom. V samem TržiCu je delovala garibaldinska organizacija GAP. Veliko delavcev je padlo. Nanje spominja na trgu pred vhodom v ladjedelnico velik spomenik, na katerem je povedano, da je posvečen 505 italijanskim ter slovenskim delavcem, ki so padli v protifašističnem boju. Po 2. svetovni vojni je bila spet ladjedelnica tista, ki je dajala ton političnemu življenju v vseh krajih, ki gospodarsko težijo na TržiC. V tem mestu se je takoj po osvoboditvi 1. 1945 razvilo tudi slovensko življenje. Tu je bila tudi slovenska osnovna šola, tu je delovalo slovensko povestno društvo Triglav, ki je imelo več kot 500 članov. Veliko mladih iz tega kraja kot tudi iz Ronk in Sta-rancana je v kasnejših letih obiskovalo slovenske srednje šole v Gorici ter tudi v Trstu. Tudi v kasnejših letih se je veliko slovenskih ljudi izselilo s Krasa, tokrat le iz bližnjih krajev, v TržiC, da bi bili bližje svojemu delovne- | mu mestu. Po zadnji vojni je ladjedelnica veC let uspevala. Treba je bilo obnoviti med vojno uničeno ladjevje. Proizvodnjo letal so sicer opustili. Kasneje se je število delavcev korenito zmanjšalo, prišlo je do hudih kriz. Zgradili so druge tovarne, razvilo se je tudi pristanišče. VeC let so v ladjedelnici gradili orjaške ladje za prevoz petroleja, potem tudi največjo plavajočo delavnico na svetu Micoperi. Danes so se specializirali v gradnji luksuznih potniških ladij in so v tem oziru med prvimi na svetu. Delo je seveda avtomatizirano in v ladjedelnici dela le kakšnih dvati-soC ljudi. Marko Waltritsch Na sliki: Cividinova fotografija iz leta 1939 kaže, da so v ladjedelnici gradili kar štiri ladje naenkrat. Posnetek je iz knjige »Cantiere di vetro«. Ladjedelnica v sliki V večnamenskem javnem kulturnem centru, sedež ima v Ronkah, ki ga denarno podpirajo vse občine tržiškega okoliša, so že takoj po svojem nastanku pričeli zbirati najrazličnejše gradivo, ki bi prispevalo k spoznavanju zgodovine teh krajev. Bolj revna bi bila v tem oziru takoimenovana »velika zgodovina«, saj tu ni bilo gradov, velikih mest, graščakov ter vojskovodij. Kraji v Bizjakarji so bili revni, bile so to majhne kmečke vasice. Celo v Tržiču je do konca prejšnjega stoletja, dokler ni tja prišla industrija, bilo le nekaj tisoč prebivalcev, ki so živeli v sicer utrjenem, a majhnem mestu. Izdali so več številk revije II Territorio, marsikaj je izšlo tudi v knjižni obliki, priredili so več razstav. V teh letih v centru niso zbrali samo knjig in dokumentov. Zbrali so kar veliko fotografij, tako samostojnih, ki so jim jih posredovali zbiralci v raznih občinah (tudi Doberdobci so tja prispevali) kot tudi popolnih zbirk. Med temi so tudi zbirke fotografskih mojstrov, ki so imeli svoj arhiv. Eksponate iz takega fotografskega arhiva si lahko sedaj ogledamo v pred katkim izšli knjigi z naslovom »Cantiere di Vetro«. V njej je kar precej slik iz razdobja 1920 -1940. V tržiški ladjedelnici jih je posnel njen uradni fotograf Gio-vanni Cividin, sicer doma iz Trsta, kjer je imel svoj fotografski atelje že pred prvo vojno. Potem ko so v Tržiču odprli ladjedelnico, se je preselil v Tržič. Tam so mu zaupali fotografsko kroniko razvijajoče se ladjedelnice. V knjigi vidimo fotografije dogajanja v ladjedelnici kot tudi z njo povezanih dogodkov, ki so se odvijali izven tovarniškega zidu. Na slikah so ugledni gostje na splavitvah ladij kot tudi delavci pri strojih v delavnicah in na gradi-liščih, panoramske slike ladjedelnice ter delavci 'pri jedilnih mizah v menzi. Cividin je seveda posnel tudi slike o delavskem domu in uradniškem hotelu in slike naselja delavskih hiš ter kar razkošnih vil, ki so bile namenjene vo- dilnemu osebju. Poleg tega pa je tu precej posnetkov rekreacijskega življenja delavcev ladjedelnice, ki je svojčas zaposlovala tudi nekaj več kot deset tisoč ljudi. V to serijo sodijo slike o športni ter kulturni dejavnosti, kj je je svojčas v okviru raznih delavskih društev bilo kar precej. Slike, še zlasti tiste na katerih so vidni ljudje (marsikdo se je na njih že spoznal, drugi so spoznali svoje danes že umrle sorodnike), so seveda vse idilične, uradne, saj jih je naročilo vodstvo ladjedelnice. Gre vsekakor za dokument tistega časa. Knjiga seveda s svojega zornega kota dopolnjuje drugo pisano dokumentacijo ter raziskave o ladjedelnici in o drugih tovarnah v Tržiču. Dodajmo še, da je knjigo uredil Lucio Fabi, ki je napisal tudi enega člankov v njej. Pisne komentarje so prispevali Fa-bio Amodeo, Enrico Cernigoi in Massi-mo Schiavo. m.w- NEDELJSKE TEME Nedelja, 15. januarja 1995 17 ___DOBITNIK NAGRADE SLOVENIJE NA PODROČJU ŠOLSTVA ZA LETO 1994_ Prof. Fatur o zamejskem šolstvu in odnosu z matico ŠOLNIK MED LJUBLJANO IN TRSTOM Silvo Fatur, profesor slovenskega jezika in književno-SU in pedagoški svetovalec za slovenski jezik v Zavodu Republike Slovenije za šolstvo In šport, organizacijska enota Koper, je sredi decembra Prejel Nagrado Republike Slovenije na področju šolstva za leto 1994, in sicer za življenjsko delo v vzgoji in izobraževanju. Profesor Fatur je sploh prvi dobitnik te nagrade, saj so jo prvič podelili Sele lani. Dejansko pa je ta državna nagrada »anonimna« - ali bolje reCeno«brezimna« - nadalje- vet let (od leta 1981 do 1989] je bil pedagoški svetovalec za slovenske šole na Tržaškem. Opravljal je funkcijo, ki je predvidena po dogovoru o izmenjavah na šolskem področju, ki sta ga leta 1964 podpisala Italija in takratna Jugoslavija. Med vsemi dosedanjimi pedagoškimi svetovalci je imel najdlje vpogled v slovensko šolstvo v Italiji. »Zame je bila to izjemno bogata izkušnja,« je poudaril profesor. Bila pa je tudi drugačna od izkušnje prejšnjih svetovalcev. »Moja predhod- [V)i)(SOrifil(SOPD(SW J J sJ cj / CJ d y Profesor Silvo Fatur je svoje življenjsko delo posvetil Šolski slovenistiki. Obogatil jo je s svojo izjemno osebno žlahtnostjo in visoko strokovnostjo. Poldrugo desetletje je s seboj, s svojim znanjem in izkušnjami plemenitil Številne generacije učenčev in učiteljev. Zavedal se je odgovornosti do materinščine in pomembnosti njene rasti. Zalo ni nehal iskati in darovati. Spodbujal in usmerjal je s silovito človeško in strokovno voljo, z neutrudljivim in vsakogar opogumljajocipi življenjskim optimizmom, s preudarnostjo in izredno razgledanostjo, vseskozi Človeško pokončen in pedagoško dosleden... Svoja spoznanja je posredoval v živi in pisani besedi, ki je hotela biti, najskrb-neje izbrana, tudi zgled in potrditev bogastva materinščine. Hodil je ustvarjalno zavzet metodična in didaktična pota tja do Slovenske leposlovne književnosti, ki je odlična sinteza in nadgraditev vseh njegovih pristopov k Šolskemu spoznavanju in interpretiranju književnega dela. Vena praksa ceni, kar je Faturjevega, ker ve, da korenini v razredu, Id mu je bol kot učitelju in pedagoškemu svetovalcu osrednja skrb. Svoje neusahle vrelce je odpiral predvsem mladim estetskim iskanjem. Njegova skrb je veljala tudi slovenski zamejski slovenistiki, organiziranju srečanj primorskih slavistov, predvsem pa didaktičnemu razvijanju pouka slovenščine. Prepričani smo, da bo podeljena nagrada prof. Faturju vlila novih mod za nadaljnje bogatenje Šolske prakse. Valka nekdanje Žagarjeve nagrade, ki so jo bili ukinili po usamosvojitvi Slovenije. V Uovi državi ima isti značaj kot nekdanja Žagarjeva. S profesorjem Faturjem sva Pred dnevi pokramljala na njegovem delovnem mestu na Cankarjevi 5 v Kopru. Ob vhodu v poslopje je na kovinski tabli zapisano še staro ime Zavoda za šolstvo, enota Koper. »Po novem letu se je Zavod Preimenoval v Urad za šolst-v°.« je pojasnil prof. Fatur. »Ne gre le za formalno spre-nrembo, pač pa, deloma, tudi Za vsebinsko,« je obrazložil. »Zavod je opravljal dvojno runkcijo: razvojno in sveto-valno ter tudi nadzorno. Po Preustroju je bil nadzor iz-oCen od pristojnosti novega Drada. Šolske inšpekcije bodo opravljali drugi organi, tako, Kot je že ustaljena praksa v taliji. Po novem bodo nasto-Pne se nekatere druge službe °lske uprave, ki bodo postale razpršene na terenu -ookaksna podaljšana roka mi-nistrstva za šolstvo. S takim Preustrojem se približi ovropsMm organizaci shemam na šolsken orocju. Za večino kole] to cisto novo. Ja; ako organizacijo šc poznal med delovan . ji: vem, kaj je šolske mstvo, kaj je zavod IR] Jtfo mi je morda lažje ^i sedanje spremembi . Profesor Fatur je sp 1 Pijanski šolski sisi osemdesetih letih. Skoi nika, prof. Mihelič in prof. Sivec, sta prihajala iz Ljubljane in sta morala šele spoznati šolsko stvarnost v zamejstvu. Poleg tega sta vso dobo v celoti preživela v Trstu, zaradi Cesar sta postopno izgubljala stik z dogajanjem v matici. Zame je bilo drugače. Bil sem prvi Primorec, ki sem opravljal službo pedagoškega svetovalca, seznanjen sem bil s šolstvom v Italiji, poleg tega pa sem bil lociran v Kopru, kar mi je omogočilo, da sem ohranil stik s šolskim svetom na obeh straneh meje.« Prof. Fatur je po rodu iz Zagorja na Pivki. Na vprašanje: koliko let se ukvarjate s šolstvom, je odgovoril preprosto: »Odkar sem živ.« Brez kančka nicemurnosti, kot da bi bil tak odgovor samo po sebi umeven. No, nato je hitro pristavil: »Seveda, malo manj...« V zaCetku šestdesetih let je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz slovenščine in ruščine, poučevati je zaCel na osnovni šoli na Pivki, predno se je zaposlil na Zavodu za šolstvo, enota Koper, pa je bil 11 let ravnatelj gimnazije v Postojni. O svoji »zamejski izkušnji« pravi, da je bila nadvse koristna. »Navezal sem številne zelo dobre stike z ljudmi, po službeni dolžnosti najveC z ravnatelji in slavisti.« Sodelovanje s slavisti se nadaljuje tudi po njegovi »vrnitvi« v Koper. Prof. Fatur je sedaj »vprežen« v organizacijo 6. primorskih slovenističnih dnevov, ki bodo v organizaciji Slavističnega društva Trst, Gorica Videm v zaCetku aprila na Opčinah. Prav slavistično društvo iz zamejstva je -ob utemeljitvi, ki je prispela v Ljubljano z Obale - moCno podprlo njegovo kandidaturo za prejem državne nagrade na šodroeju šolstva. Med delom v Italiji je Silvo Fatur prirejal seminarje za slovenske šolnike, na njih tudi predaval, organiziral je pedagoške delavnice tako v Trstu kot v Gradežu. »Zame je bilo to odkrivanje drugačnega sveta,« je objasnil. Kakšen pa je ta svet? Profesor Fatur ga je v skoraj devetih letih dodobra spoznal, tako navzven, kot navznoter. Na vprašanje: kakšna je slovenska šola v Italiji, je takole odgovoril: »Ko so mi postavljali to vprašanje, sem se rad skliceval na mnenje deželnega šolskega skrbnika v Furlaniji-Julijski krajini: slovenske šole v Italiji so po dosežkih povsem enakovredne italijanskim šolam. Ob tem pa menim, da bi lahko nudile Se kaj veC v smislu večjezičnosti in dvokulturnosti. Slovenska šola v Italiji namreč po mojem mnenju še premalo izkorišča komparativne prednosti, ki jih ima v primerjavi z italijanskimi. Te prednosti izhajajo iz dvojezičnega in dvokulturnega položaja slovenskih sol.« Profesor Fatur ima jasno vizijo o tistem, kar bi morali storiti za slovensko šolo v Italiji. Konkretno: »Sola bi morala postati bolj kakovostna.« Kako: »S podporo matice in raznih inštitucij bi morala razvijati in višati kakovost dela. Tako bi postala bolj privlačna.« Zaveda pa se nemajhnih, obstoječih ovir. »Objektivna, oprijemljiva ovira je velika razdrobljenost na stopnji osnovnih šol. Vztrajanje na šolah v vsakem še tako majhnem kraju z majhnim številom učencev je z narodno-obrambnega vidika opravičljivo, a predstavlja z vidika pedagoškega razvoja pravo coklo.« Druga ovira: »Slaba priprava osnovnošolskih učiteljev. Učitelji nimajo univerzitetne izobrazbe. Njihova stopnja izobrazbe je prenizka, kljub vsem naporom in pridnostim številnih učiteljev.« Dodatna težava: »Nove generacije učiteljev vse slabše obvladajo materinščino. Z univerzitetno izobrazbo bi se dalo to popraviti. A zastavilo bi se vprašanje: kje naj bi se ti kadri šolali. V Trstu, Ljubljani, Kopru, Mariboru? Najbolj naravno bi bilo, da bi se šolali doma v Trstu. A najbolj smiselno bi bilo, da bi šli v okolje, v katerem bi - za eno ali dve leti - s slovenščino tudi spali, ne le živeli samo podnevi. Možna bi bila tudi vmesna rešitev: da bi se šolali v Trstu, a da bi eno leto obvezno preživeli v Ljubljani.« Za profesorja Silva Faturja so to uresničljive vizije, a birokratskih ovir je na italijanski strani nič koliko. Ko je bil prof. Fatur pedagoški svetovalec za slovenske šole v Italiji, so imeli slovenski šolniki iz zamejstva kljub vsemu možnost za poklicno izpopolnjevanje v matici. Dvanajst učiteljev in profesorjev je prejemalo štipendije za študij v Sloveniji. Zadnji dve leti je italijansko ministrstvo za šolstvo ukinilo štipendije, medtem ko slovenska država še vedno omogoča učiteljem in profesorjem italijan- skih šol v slovenski Istri strokovno izpopolnjevanje v Italiji. Prof. Fatur je ponovil, da je za obstoj slovenskega šolst\y v zamejstvu temeljnega pomena Čvrsta zveza z matico. Prav ob vprašanju štipendij je iznesel zanimiv predlog: »Namesto 12 celoletnih štipendij bi podelili učiteljem 24 polletnih štipendij, ki naj bi jih navezali na zelo konkreten 6-meseCni teCaj izpopolnjevanja slovenskega jezika. Tako bi imelo veC šolnikov možnost za izpopolnjevanje, v petih letih bi se lahko ves učiteljski kader pobliže seznanil z materinščino.« Prof. Fatur se dobro zaveda, da bi morali biti stiki na relaciji zamejstvo-matica obojestranski. »Pričakoval sem, da se bo z osamosvojitvijo Slovenije odprlo medsebojno sodelovanje, a do tega ni prišlo. Mislil sem, da se bodo informacije pretakale Cez mejo, da bodo v Trstu brali Delo, a dogaja se, da celo nekatere zamejske institucije izgubljajo tla pod nogami.« Ko je še služboval v zamejstvu, je o samem sebi pravil, da je nekakšen »oficir za zveze«: posredovanje vsakršnih stikov Cez mejo in tudi oza-vešCanje Slovencev v zamejstvu z dogajanjem, kar se dogaja v matici, sta bili povelji, ki jih je izvrševal. V pogovoru je omenil tudi dogodek, ki zelo zgovorno pojasnjuje, koliko so slovenski profesorji v matici vedeli o zamejskem šolstvu v Italiji. »Pred leti sem priredil obisk profesorjev iz Slovenije v Italiji. Ogledali so si Čedad, Spe-ter, Rezijo. V avtobusu sem jih vprašal, ali vedo, koliko otrok obiskuje slovenske šole v Italiji. Nekateri so povedali nekaj številk, iz katerih pa je izhajalo, da niso imeli niti približnega pojma o slovenski šolski populaciji v zamejstvu. Ko sem jim povedal točno številko, so bili strašno presenečeni.« Od kod tako nepoznavanje? »Pri nas smo v prejšnji državi zanemarjali narodnostno vzgojo. Poudarek je bil predvsem na internacionalizmu, na bratstvu in enotnosti. Tako je iz šole izšla generacija - to so sedanji 40-letniki-, ki je malo ali nic vedela o tem, kaj se dogaja v zamejstvu,« je obrazložil Silvo Fatur. Nagrajenec ni le pedagog, je tudi pisec. Pred dvema letoma je izšla njegova Slovenska leposlovna književnost, ki je »odlična sinteza in nadgraditev vseh njegovih pristopov k šolskemu spoznavanju in interpretiranju književnega dela« (kot je zapisano v utemeljitvi nagrade); v knjigi so zamejske publikacije enakovredno navedene med strokovno literaturo, »zaradi Cesar je knjiga še bolj simpatična, obzorje slovenske ustvarjalnosti pa pravičneje zarisano« (kot je na predstavitvi knjige maja predlanskim v Trstu poudarila prof. Marija Cenda). Sedaj se prof. Fatur zelo zavzeto ukvarja z »veleprojek-tom«, ki zaCenja živet pri ministrstvu za šolstvo. »Vele-projekt« se nanaša na prenovo pouka slovenskega jezika in književnosti; ima več podprojektov, eden od teh pa zadeva prav slovenščino v dvojezičnih okoljih: slovenščino kot drugi jezik na Obali, v Prekmurju, v zamejstvu in v zdomstvu. Profesor Fatur je bil med pobudniki projekta, v katerega sta bila prav za podprojekt o slovenščini v dvojezičnih okoljih vključena tudi profesorja iz zamejstva: prof. LuCka Abram iz Trsta in prof. Tone Schellander iz Koroške. »Pouk slovenskega jezika je pri nas v slepi ulici. Po tradiciji poučujemo pretežno slovnico, samo spoznavanje jezikovnega sistema pa nikogar ne nauci, da postane dober pisec ali govorec. Zato moramo težiti k temu, da bo otrok ob koncu šolanja znal dobro pisat in govorit. V tem procesu je le kakih 20 odstotkov odmerjenih poznavanju slovnice, ne pa skoraj 100 odstotkov, kot se dogaja sedaj. Slovnica in slovar naj bodo le instrumenti za obvladanje jezika v njegovi osnovni funkciji: govoru in pisanje,« je bil mnenja dobitnik Nagrade Republike Slovenije na področju šolstva za leto 1994 profesor Silvo Fatur. Marjan Kemperle Zakaj je država Žagarja odžagala? Profesor Silvo Fatur je po prejemu najvisje slovenske nacionalne nagrade na področju Šolstva poslal ljubljanskemu Delu pismo z naslovom: »In vendar je bil Stane Žagar velik človek in velik učitelj,« (9.1. tl.). V njem razvija svoje misli ob dejstvu, da se ta nagrada ne imenuje več po Žagarju, kot se je vrsto let v prejšnji vladavini. Toda bolj kot dejstvo samo (namreč, črtanje Zagajevega imena) izstopa misel, da so poimenovanje po Žagarju izločili ”z neverjetno lahkoto, brez velikih pomislekov in polemik.« Vzrok za to dejanje je kajpak jasen. Fatur piše dalje, da je bil Žagar tudi komunist, vendar bi se ta stavek moral glasiti pravilneje brez besedice "tudi". Bil je se ve komunist in partizanski komandant na Gorenjskem. To pa danes v Sloveniji Ze zadostuje, da te moralno obglavijo. Tudi če si dober učitelj, velik človek, zaveden Slovenec, Maistrov borec, patriot, pa tudi če na oltar domovine položiš svojo glavo. Profesor Fatur ob koncu svojega pisma predlaga, da bi to nagrado poimenovali po Bohoriču, Močniku ali kakem drugem vidnem človeku z zaslugami za slovensko šolo. Nič nimam proti temu, toda prav rad bi vedel, komu bi vse tisto dragoceno, kar so ustvarili veliki in pomembni slovenski Solniki koristilo, če ne bi v nejtežji zgodovinski uri slovenskega naroda (tudi) slovenski učitelj zgrabil za puško, ne glede na njegovo politično prepričanje in s svojo žrtvijo doprinesel k temu, da lahko v svojem, slovenskem jeziku danes sploh govorimo o nekdanji Žagarjevi nagradi, žal, so morali naši Solniki ustvarjati življenski prostor slovenske Sole ne le s peresom in knjigo, ampak tudi s puško. Na to so podeljevalci najvisje nacionalne nagrade, namenjene slovenskim Solnikom, prehitro pozabili. B.P. NEDELJSKE TEME 18 Nedelja, 15. januarja 1995 »Trda Evropa« v EZ Nemčija je obnovila zamisel o »trdem jedru Evrope«, v katerem bi bila skupaj s Francijo in državami Beneluksa Evropska zveza je iz stareea leta v novo prenesla veliko večji in težji sveženj problemov, kot si je želela. Ob znanih gospodarsko-političnih in vojnih problemih iz leta 1994 (nejasna vizija lastne poti, vojna v Bosni in Hercegovini, 19 milijonov brezposelnih v EZ, sovražnosti med državami nekdanje Sovjetske zveze, kr- rocu, na ne zen postan ivnnerranuov nasiecm januarja Delors predaja tudi dolžnost predsed misije EZ. Na ta položaj, ki ima vsa obeležja i premiera evropske petnajsterice (o petnajsteri stinenca enega najbolj avtoritativnih »evrointegrali-stov«, Jacquesa Delorsa. Ta ugledni visoki funkcionar Evropske zveze je iz Bruslja v začetku decembra sporočil, da ne želi postati Mitterrandov naslednik. Sredi iredsednika Ko-i in pomen i mole tudi je Norveška svoj pristop na referendumu zaenkrat odložila), prihaja luksemburški politik Jacques Santer. Kot odgovor na nepričakovani Delorsov umik iz francoske visoke politike, kakor tudi spričo utemeljenega strahu pred morebitno ofenzivo »zaviralcev evropske integracije«, je ob koncu leta prišla iz Bonna obnovljena zamisel o oblikovanju »trdega jedra Evrope«, ki bi ga poleg Nemčije sestavljale še Francija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg. Nemškofrancoska os in britansko »disidentstvo« Čeprav bonnski predlog ni opremljen z državnim pečatom in kanclerjevim podpisom, ni težko uganiti, da avtoritativni »združitelj vzhodnih in zahodnih bratov« misli isto kot skupina nemških krščanskih demokratov z VVolfgangom Schaublejem na čelu, ki uradno stoji za predlogom o »trdem jedru«. Kajti ni še minilo veliko časa, odkar je Helmut Kohl izjavil, da sta »združena Nemčija in združena Evropa dve strani iste medalje«, še bolj znano pa je, da nemški voditelj stoji na čelu evropske skupine najbolj odločnih integra-listov in zagovornikov razširitve EZ na Vzhod in na Mediteran. Na sedež zavezniške »evro-kracije« v Bruslju še zdaj niso prišli uradni odmevi iz evropskih prestolnic, prav tako pa se posamezniki z evropske politične scene niso spuščali v osebne komentarje. Toda stališča zaveznikov so kljub temu bolj ali manj znana. V nasprotju z Nemčijo, ki predvsem zaradi lastne pragmatičnosti in »strahu pred samo seboj« hoče postati »motor integracijskih procesov«, ki vodijo k nekakšnim združenim evropskim državam, se vse bolj osamljena Velika Britanija zavzema za »Evropo z več hitrostmi« oziroma za »Evropo koncentričnih krogov«. Na nedavnem predava- la bi morala vsebovati tudi pravico do lastne izbire«. Takšen pristop k EZ je London odločno uveljavljal že na maastrichtskem vrhu (decembra 1991), kjer si je Major uspel izboriti določene izjeme za Veliko Britanijo v sporazumu o Zvezi (ki je zamenjala dotedanjo Evropsko skupnost). S tem sporazumom so voditelji dvanajsterice razglasili novo, višjo fazo politično-gospodarskega povezovanja, z namenom, da v nekaj prihodnjih letih (do konca 1997) ustvarijo enoten gospodarski prostor ter federalistični go-spodarsko-monetarni sistem s skupno valuto, enotno zunanjo in obrambno politiko. Na tem vrhu so poleg enotnosti legalizirah tudi paralelizam pod formulo jo, da bo v skorajšnji bodočnosti v Evropi prišlo predvsem do integriranja blaga, kapitala, projektov, podobnih zamisli - nikakor pa ne ozemelj in pohtike. Nezadovoljstvo »prvoboike« Italije Kot gostiteljica zgodovinskih Rimskih sporazumov iz leta 1957 in kot ena od šestih držav ustanoviteljic tedanje Evropske skupnosti se je Italija lani jeseni razočarana in užaljena odzvala na predlog nemških krščanskih demokratov o »trdem jedru«. Od takrat svojega stališča ni spremenila. Da bi jo izpustili iz petčlanske »reprezentance«, Rim ne vidi nikakršnega opravičila, čeprav hkrati ne zanika očitnih notranjih gospodarskih Makedonijo. Kar pa zadeva nem-ško-francoske (kon) federalne težnje, te za nikogar niso več skrivnost. Celo v svoji novoletni poslanici je francoski predsednik Mitterrand (s skorajda poslovilnimi besedami) priporočil narodu, naj tudi po tem, ko njega ne bo več na čelu Francije, »svojo usodo in nacionalne interese poveže z usodo Evrope«. Spopad dveh konceptov Čeprav sta veliko kasneje pristopili k takratni Evropski skupnosti (leta 1986), tudi Španija in Portugalska nista najbolj srečni spričo bonnskega predloga o nastanku petčlanskega »trdega jedra«. Uradna Madrid in Lisbona menita, da sta zmeraj spadala nju v nizozemskem mestu Leiden je britanski premier John Major ponovil prejšnja stališča svoje vlade in pojasnil, da Britanija pod »Evropo različnih hitrosti« razume »fleksibilno Evropo, Britanija je najtrdnejši nasprotnik čvrsto integrirane Evrope, v prepričanju, da je suverenost 'otencial-zavezni-'e niti ne 150 obnovo svojega vzhodnega dela, preveliko breme celo za takšnega gospodarskega velikana, kakršna je Nemčija. Celotne potrebe po kapitalu v nekdanjih socialističnih državah Evrope pa ocenjujejo na približno 15 tisoč milijard ameriških dolarjev (v naslednjih desetih letih). Uradni London napoveduje, da hitro napredovanje Zahoda in obnova Vzhoda ne moreta hoditi vštric z velikimi koraki. Britanci menijo, da bo v skorajšnji bodočnosti v Evropi prišlo predvsem do integriranja blaga, kapitala, projektov, podobnih zamish - nikakor pa ne ozemelj in pohtike. . . ■ ■ ■ »Evrope večih tirov«, Britanija pa je bila takrat in je še danes najtrdnejši nasprotnik čvrsto integrirane Evrope, v prepričanju, da je suverenost države nedotakljiva, celo kadar gre za potencialno gospodarsko blagostanje združenih zaveznikov. Poleg tega bi lahko rekh, da Britanija v takšno prosperiteta Evrope niti ne verjame, saj meni, da je sedanjih približno 150 milijard mark, kolikor jih Bonn vlaga v obnovo svojega vzhodnega dela, preveliko breme celo za takšnega gospodarskega velikana, kakršna je Nemčija. Celotne potrebe po kapitalu v nekdanjih socialističnih državah Evrope pa ocenjujejo na približno 15 tisoč milijard ameriških dolarjev (v naslednjih desetih letih). Uradni London napoveduje, da hitro napredovanje Zahoda in obnova Vzhoda ne moreta hoditi vštric z velikimi koraki. Za Britanijo ne predstavljajo posebnega navdiha niti hitro napredujoči procesi gospodarskih integracij v Aziji, na Daljnjem Vzhodu ter na ameriškem kontinentu, saj meni- težav, zaostajanja pri gospodarskem razvoju, ozemeljskih pretenzij desnice po »drugi obali Jadrana«, nestabilnosti Berlusconijeve vlade ipd. Italijanski premier je na predvečer reaktiviranja zamisli o »trdem jedru« izjavil, da bi bilo takšno razslojevanje škodljivo ter da ni v skladu z Maastrichtskim sporazumom. Njegov vodja diplomacije Antonio Martino pa je bil še ostrejši. S precej jeze je ugotovil, da je bonnska zamisel pravzaprav nekakšna oblika »prikrite osi Bonn-Pariz, za katero sicer ni nujno, da vodi k hegemoniji manjšine, zagotovo pa vnaša razlikovanje po privilegijih«. Čeprav ni bilo še nikjer javno izrečeno, na sedežu Evropske zveze v Bruslju tudi najnezna-tnejši »evrokrat« ve, da je Italija zdrsnila na lestvici evropskih dr-žavno-političnih in gospodarskih avtoritet. Interno Italiji na sedežu EZ zamerijo tudi poskus redefi-niranja Osimskih sporazumov na škodo Slovenije in delno tudi Hrvaške, podobno kot zamerijo Grčiji zaradi egoizma v zvezi z med zveste »evrofederaliste« in da je predlagano jedro preveč formalizirano že s samim dejstvom, dni, pa sta vseeno znali sporočiti, da bi utegnilo »razslojevanje na evropske kaste« prinesti več škode kot koristi. Ce vse to upoštevamo, spominja obnovljeni bonnski predlog o nastanku »trdega evropskega jedra« v tem hipu na poskusni balon. To je popolnoma razumljivo, kajti sporočila te zamisli so daljnosežna, zavezniki pa do sedaj še niso uspeli povsem poenotiti svojih stališč o fiziognomiji EZ, zato je nova dilema postala toliko bolj vznemirljiva. Samo gospodarska zveza ali tudi politična zveza na načelih federalizma? Zagotovo sta se o tem pred kratkim na štiri oči na Mont Blancu pogovarjala poglavitna akterja »trdega jedra«, nemški kancler Helmut Kohl in njegov francoski gostitelj Edouard Balla-dur. Dosedanja sestava EZ je zaveznikom prinašala koristi spričo blagostanja velikanskega tržišča, velike ponudbe, svobode gibanja ljudi, blaga, znanja in kapitala... Toda v zameno za to so dobili tudi za celo nekdanjo Jugoslavijo brezposelnih mladih (več kot 19 milijonov brezposelnih), ki so prav tako nevaren »sod smodnika«. Cena je tudi velikansko število, na milijone doseljencev iz najbolj pasivnih krajev sveta. Predvsem pa so se morali soočiti z različnimi interesi med samimi zavezniki... V politični zvezi bi se Slovenija rešila italijanskega veta... Velja prepričanje, da bi politična zveza prinesla več medsebojnega zaupanja, cenejše državno uredništvo, več jamstev za evropski mir, docela nov način funkcioniranja EZ, krepitev vloge evropskega parlamenta ter komisije v Bruslju. Najpomembnejše spremembe pa se bodo zgodile v načinu sprejemanja odločitev. Namesto dosedanje pravice sleherne članice do veta naj bi vse sklepe sprejemali z večino glasov. V tem primeru Italija ne bi mogla ovirati Slovenije pri njenem približevanju EZ, Grčija ne bi mogla trpinčiti Makedonije, britanski premier John Major pa ne bi mogel onemogočiti belgijskega premiera Dehaenea, da bi nasledil Jacquesa Delorsa na čelu Komisije EZ; Zagotovo vse močnejša Nemčija najbolje ve, zakaj tako nujno potrebuje nove mehanizme odločanja v Evropi. Vsekakor pa lahko pričakujemo, da se bo razvnela razprava, čeprav neformalna, o »trdem« ali kakšnem podobnem evropskem jedru že v nekaj na- Velja prepričanje, da bi pohtična zveza prinesla več medsebojnega zaupanja, cenejše državno uradništvo, več jamstev za evropski mir, docela nov način funkcioniranja EZ, krepitev vloge evropskega parlamenta ter komisije v Bruslju. Najpomembnejše spremembe pa se bodo zgodile v načinu sprejemanja odločitev. Namesto dosedanje pravice sleherne članice do veta naj bi vse sklepe sprejemali z večino glasov. V tem primeru Itahja ne bi mogla ovirati Slovenije pri njenem približevanju EZ, Grčija ne bi mogla trpinčiti Makedonije, britanski premier John Major pa ne bi mogel onemogočiti belgijskega premiera Dehaenea, da bi nasledil Jacquesa Delorsa na čelu Komisije EZ. da uživajo države Beneluksa ugodnejši status. Podobno kot Italija menita, da nove tendence niso v skladu z načeli Zveze, kakršna so bila dogovorjena leta 1991 v Maastrichtu. Čeprav sta pri tem previ- slednjih tednih, zagotovo pa do srede letošnjega leta. Kajti naslednjih šest mesecev predseduje EZ Francija. Zekerijah Smajič Foto: Srdan Živulovič POZOR! Primorski obdaruje naročnike! Vsem naročnikom Primorskega dnevnika m leto 1995 nudimo vrsto ugodnosti in prijetnih presenečenj: • Vsako jutro vas pred vrati čakajo sveže novice iz sveta in bližnje okolice... ® ...in bistra razmišljanja, komentarji, reportaže in razvedrilo • Brezplačno vam bomo objavljali male oglase in čestitke • Za novoporočence v letu 1995 bo naročnina brezplačna • Ob novem letu vam bomo podarili stenski koledar za leto 1995, tiskan na originalnih strojih v partizanski tiskarni "Slovenija" • Ob petdeseti obletnici Primorskega dnevnika vam bomo maja meseca podarili lepo in dragoceno knjigo 9 Do 31. januarja 1995 ostane prednaročnina Noj dnevnik. nespremenjena (300.000 lit) KAKO PLAČATE: ^ prednaročnina lahko plačate na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici ^ pri vseh slovenskih bančnih zavodih v FJK ^ pri vseh raznašalcih Primorskega dnevnika na Tržaškem in Goriškem Nedelja, 15. januarja 1995 NEDELJSKE TEME Pomembni publikaciji o manjšinah v Evropi O manjšinah v Evropi in izrecno v državah Evropske zveze zelo pogosto govorimo, vendar prav tako pogosto brez dejanskega poznavanja te razvejane stvarnosti. Pogosto tudi uporabljamo izrazoslovje o »evropskih standardih« zaščite jezikovnih manjšin, pri Čemer pa podrobnosti teh standardov ne poznamo in se nam torej pri prevajanju teorije v prakso marsikdaj kaj zatakne. Prav na te nejasnosti je pomislil evropski urad za manj razširjene jezike iz Dublina, ki je v lanskem letu izdal dve koristni publikaciji, ki za- poredno z zbiranjem gradiva priloženega k resoluciji Evropskega parlamenta o zaščiti manjšin, ki so jo lansko leto odobrili na predlog irskega poslanca Killiee, obravnava brošura samo države, ki so bile Članice Evropske zveze pred 1. januarjem letošnjega leta, ko so v EZ vstopile tri nove države. Obravnavanih je torej enajst držav, ker na Portugalskem ni jezikovnih manjšin. Za vsako državo so najprej navedeni manjšinski jeziki. Nato pa je vsakemu jeziku namenjeno posebno poglavje, v katerem so osnovni podatki, začenši z družino, v katero jezik spada. Tako je najprej navedeno območje, na katerem je ta manjšina naseljena in nekaj skopih zgodovinskih podatkov. Sledijo podatki o šte- polnjujeta to vrzel. Prva publikacija je mini vodic o manj poznanih jezikih v Evropski zvezi. »Koliko ljudi govori katalonšCino? Kje govorijo ladinski jezik? Katere jezikovne skupnosti so vstopile v EZ po združitvi Nemčije? Kakšno je stališče Grčije o manjšinah?« so vprašanja, ki jih vodic postavlja že na uvodni strani. Na ta vprašanja seveda daje odgovore, čeprav je jasno, da na šestdesetih straneh ni mogoCe obrazložiti stanja več kot trideset jezikovnih skupin v enajstih državah Evropske zveze. Glede na to, da je vodiž izšel lansko leto, pripravljen pa je bil že prej, vz- vilCnosti manjšine, kjer so ti podatki razpoložljivi. Naslednja točka zadeva status manjšine, to je kratek oris ustavnih in zakonskih dolocih ter okvirna navedba pristojnosti in pravic. Četrto poglavje vsebuje pravice manjšine v javnih storitvah (dvojezične napise, raba jezika v odnosih z obastmi, itd.) Sledi poglavje o šolstvu in o možnosti uCenja manjšinskega jezika v javnih in zasebnih šolah. Na predzadnjem mestu so sredstva javnega obveščanja, konCno pa še točka razno, v kateri so osnovne navedbe o drugih kulturnih dejavnostih manjšine. Na koncu je še dodana navedba, v ka- terih drugih državah Evropske zveze je ta jezik v rabi. Gre torej, kot rečeno, za priročnik, ki ne vsebuje izčrpnih podatkov, vsebuje pa osnovne informacije o manjšinskih jezikih v Evropi. Priročnik je dvojezičen, francosko-an-gleški, edino vsak posamezni jezik je zapisan tudi v izvirni obliki. Druga publikacija, ki jo je izdal Evropski urad za manj razširjene jezike, pa vsebuje mednarodne pravne dokumente, ki zadevajo zaščito manjšin. Gre za prvo tovrstno zbirko, ki je koristen priročnik za vsakogar, ki se ukvarja z manjšinsko problematiko na mednarodni ravni ali se s to problematiko želi podrobneje ukvarjati. Gre za nekaj veC kot 60 strani obsegajočo brošuro v dveh verzijah, angleški in francoski. Brošura vsebuje tri poglavja: pravne dokumente, mednarodne organizacije oziroma pobude v zvezi z zaščito manjšin ter evropske programe, ki se jih manjšine lahko poslužujejo. Najpomembnejši je seveda prvi del, to je zbirka mednarodnopravnih dokumentov. Le-ti so razdeljeni na pet poglavij. Prvo poglavje vsebuje listine in resolucije Evropskega parlamenta. V celoti so seveda objavljene vse štiri reslucije, ki so specfiCno namenjene manjšinski problematiki, to je obe Arfejevi listini ter Kuijper-sova in Killileova listina, poleg tega pa so objavljeni tisti deli drugih dokumentov Evropskega parlamenta, ki se nanašajo na manjšine. Gre za dokumente v zvezi z regionalno politiko, s filmom, s sredstvi obveščanja, s šolstvom in z založništvom. Objavljena sta tudi 126. in 128. Člen Maastrichtske pogodbe, ki zadevata šolstvo in kulturo ter posredno govorita o jezikovnih manjšinah. Drugo poglavje vsebuje dokumente Sveta Evrope: izvleček konvencije o zaščiti človekovih pravic in osnovnih svoboščin, priporočilo o izobraževalnih in kulturnih problemih manjših jezikov in dialektov v Evropi, evropsko listino o deželnih oziroma manjŠinkih jezikih in izvleček iz dunajske deklaracije leta 1993. Zal brošura ne vsebuje zadnje konvencije o jezikovnih manjšinah, ki so jo ministri Sveta Evrope odobrili pred kratkim, to je, ko je bila brošura že natisnjena. Tretje poglavje zadeva gradivo Konference za varnost in sodelovanje v Evropi (sedaj Organizacije za varnost in sodelovanje. Tu gre v glavnem za izvlečke sklepnih dokumentov, od Helsinške listine leta 1975 do Helsinške deklaracije leta 1993 ter za zaključno poročilo srečanja ekspertov o jezikovnih manjšinah v Ženevi leta 1991. Četrto poglavje vsebuje gradivo Združenih narodov. Gre za tri izvlečke in en dokument. Izvlečki vsebujejo manjšinam namenjene dele univerzalne deklaracije o človekovih pravicah, mednarodne konvencije o državljanskih in političnih pravicah ter konvencije o pravicah otrok. V celoti pa je objavljena deklaracija o pravicah pripadnikov narodnih ali etničnih, verskih in jezikovnih manjšin, ki jo je generalna skupščina Združenih narodov sprejela 18. decembra 1992. Peto poglavje zadeva dokumente, ki jih je sprejel Unesco. Tudi tu gra za tri izvlečke mednarodnih listin o preprečevanju diskriminacije o izobraževanju, o participaciji državljanov v kulturnem življenju in o kulturni politiki. K tem dokumentom bi dodali še enega, ki v brošuri ni objavljen, ker je bil sprejet potem, ko je bila brošura že doti- skana. Gre za novembra sprejeto listino srednjeevropske pobude, ki so jo odobrili na zasedanju te organizacije v Turinu. Drugi del brošure navaja seznam pobud in organizacij, ki v okviru Evropske zveze skrbijo za promocijo manjšinske problematike, začenši z Evropskim uradom za manj razširjene jezike. Tretji del pa vsebuje seznam evropskih programov, ki predvidevajo finančne prispevke za dejavnosti, ki zadevajo tudi jezikovne manjšine. Gre za programe na^ področju kulture, šolstva, mladine in štiri programe v točki razno na področjih medijev, zaposlovanja v kmetijstvu, enakopravnosti žensk in pobratenja občine. Na področju kulture je zanimiv še zlasti program Kaleidoscope, ki predvideva podporo mednarodnim in kulturnim pobudam, v katerih so udeležene najmanj tri države, na področju šolstva pa naj omenimo predvsem program Socrates, ki zadeva tudi srednje šole ter program Petra, ki zadeva strokovne šole. V brošuri so za vsak program navedeni osnovni podatki ter naslov urada, ki je za izvajanje tega programa zadolžen. Gre torej za publikacijo, ki je lahko zelo koristen priročnik za vsakogar, ki se aktivno ukvarja z zaščito manjšin ter s promocijo kulturnih in drugih dejavnosti jezikovnih manjšin v Evropi. Bojan Brezigar Poglavje o Slovencih v Minivodiču manj poznanih jezikov v EZ SLOVENSKO Družina: indoevropska: slovanska. Dežela: slovenski jezik govorijo v 36 občinah dežele Furlanije-Julijske krajine, to je v Kanalski dolini (štirijezični: slovenščina, italijanščina, nemščina in furlanščina), v dolini Rezije, v Gornji Terski dohni, v Nadiških do-, linah in v gornjih Brdih v videmski pokrajini; v gornjih Brdih, na Krasu in v mestu Gorica v goriški pokrajini ter v celotni tržaški pokrajini razen v obalnem pasu med Trstom in mejo s Slovenijo. Z drugimi besedami Slovenci v Italiji živijo večinoma na dvojezičnih ali celo trojezičnih območjih. Prebivalstvo: o številu prebivalcev, ki govorijo slovenski jezik ni uradnih podatkov. Obstajajo ocene, ki nihajo med 50 in 100 tisoč prebivalci (od skupnega števila 632 tisoč). Status: pravni status jezika se razlikuje med pokrajinami. V videmski pokrajini Slovenci ne uživajo nobenih jasno določenih zakonskih pravic. Na Goriškem imajo Slovenci lastne šole. Slovenci na Tržaškem uživajo najboljšo zaščito. Njihove pravice so zajamčene s posebnim statutom, priloženim Londonskemu memorandumu iz leta 1954. Osimski sporazum (1975) med Italijo in Jugoslavijo vsebuje zaščitne ukrepe za manjšino na območju celotne dežele Furlanije-Julijske krajine. Javne storitve: posebni statut, priložen Londonskemu memorandumu iz leta 1954, določa da pripadniki slovenske manjšine v Trstu lahko uporabljajo svoj jezik v uradnih stikih z upravnimi in javnopravnimi ustanovami ter da prejmejo odgovor v istem jeziku (neposredno ali s pomočjo prevajalca). Vsekakor pa se to določilo uveljavlja samo v štirih občinah v provinci. V nekaterih občinah na Goriškem so prav tako priznane podobne pravice, nič pa na Videmskem. Uprav- ni in zakonski dokumenti so v slovenščini razpoložljivi v omenjenih štirih občinah na Tržaškem, vendar ne povsod v provinci. Nekateri kraji na Goriškem posredujejo dokumente v slovenskem jeziku. Občinski javni napisi so ponekod v slovenščini. Šolstvo: stanje slovenskih šol se razlikuje med pokrajinami. V videmski pokrajini samo en zasebni otroški vrtec uporablja slovenščino kot uCni jezik. Na Goriškem in Tržaškem obstajajo številni javni, državni ali občinski, otroški vrtci. Na področju osnovnega šostva deluje na Tržaškem in Goriškem mnogo državnih šol s slovenskim učnim jezikom, na Videmskem pa samo ena zasebna šola, ki je država ne priznava. Slovenščine ne poučujejo kot učnega predmeta na italijanskih šolah. Kar zadeva srednje šole obstajajo na Tržaškem in Goriškem vse vrste državnih šol s slovenskim učnim jezikom, na Videmskem pa nobena. Slovenskega jezika na italijanskih šolah ne poučujejo niti kot predmeta. Solniki se lahko izobražujejo na univerzi v Ljubljani (Slovenija). Italija priznava njihove diplome na osnovi določil osimskega sporazuma (1975). Slovenščino poučujejo kot predmet na univerzah v Vidmu in Padovi. Jezika ne uporabljajo kot učnega predmeta na univerzitetni ravni. Obstaja nekaj tečajev za odrasle v slovenskem jeziku. Sredstva obveščanja: televizijskih postaj, ki bi oddajele v slovenskem jeziku ni. Zakon iz leta 1975 sicer to določa; vendar ni bil nikoli uveljavljen. Obstajajo radijske oddaje v slovenščini. Javna radijska postaja oddaja približno 12 ur programov v slovenskem jeziku dnevno. Obstajajo tudi nekatere slovenske zasebne radijske postaje. Obstajajo nekateri tedniki in en dnevnik v celoti v slovenskem jeziku. Prav tako obstaja nekaj periodičnih publikacij v slovenščini. Razno: vsako leto izide približno dvajset slovenskih knjig z različnih področij. Obstajajo redne gledališke predstave v slovenskem jeziku. V Trstu je osrednja slovenska knjižnica, nekaj manjših knjižnic pa tudi v drugih krajih. Obstaja tudi Slovenski raziskovalni inštitut, nekaj muzejev in razne kulturne organizacije. t NABREŽINA SKOZI CAS Danes koncert ob 200-letnici nabrežinske farne cerkve Pevska zbora KD Igo Gruden bosta z današnjim koncertom v na-brežinski farni cerkvi svečano zaključila božični čas. Obeta se nam kakovosten koncert slovenskih božičnih pesmi, na katerega so se fantje in dekleta več mesecev vestno pripravljali. Moški in ženski zbor, ki bosta pred javnostjo nastopila tudi v mešani zasedbi, se prvič predstavita z izključno božičnim sporedom. Glavna novost pa je v tem, da je poleg truda pevcev in pevk koncert sad dela nove zborovodkinje Bojane Kralj. Pri zborih pravijo, da so z njo zelo zadovoljni in zaradi tega navdušenja bo skupno delo sigurno doseglo zastavljene cilje. Poleg praznovanja božičnega vzdušja se današnji koncert vključuje tudi v sklop pobud ob dvestoletnici nabrežinske cerkve Sv. Roka. Te se bodo nadaljevale v priredbi nabežinskega župnišča skozi vse leto. Vezno besedo je za nastop pripravil Igor Tuta, orgelska spemljava pa bo v rokah Martina Vremca. Program vsebuje pesmi slovenskih, primorskih in tudi tujih skladateljev. Z Gruberjevo Sveto nočjo bosta pevska zbora zaključila popoldansko srečanje in obenem voščila vsej vaški javnosti, ki bo prav gotovo kar številna. Pri društvu pa še vedno upajo, da bodo tople božične melodije prepričale morebitnega pevca ali pevko, da pristopi v zborovske vrste. Koncert se bo pričel ob 16.30, doživel pa bo ponovitev v nedeljo, 22. januarja, ob 15.30 v župnijski cerkvi v Komnu. Nabrežinci so veC stoletji hodili čez U’jstri vrh k masi v bližnji Sempolaj. Konec 18. stoletja pa je bila sezidana v vasi cerkev Sv. Roka in ni jim bilo treba veC pešačiti. Vaško jedro je bilo podobno ostalim kraškim naselkom. Prebivalci so se bavili z revnim kmetijstvom in ribolovom. Na Stenah so pazili na lise prihajajočih tun, ob trgatvi pa nosili strmo v breg »b’mtaCe« grozdja. Hiše so bile zbrane okrog Kržade in zime so bile hude. Fantje so odhajali v vojsko in se vračali po dolgih letih. V Devinu je živel Gospod, ki si je poleg neštetih davkov in tlake privoščil tudi Jus primae noctis. Ob vasi so speljali železnico, za »kalune« so potrebovali kamen. Tega res ni manjkalo v Nabrežini in med drugim so ga tu kopali že stari Rimljani za bližnji Oglej. Revni kmetje so šli »uštric s cajti« ter začeli lomiti in obdelovati kamen, trgovati, kupovati in prodajati. Vas se je širila, dobila je svoj trg oziroma plac. Do železniške postaje je bil speljan drevored, katerega so krasile ob njem postavljene gosposke hiše. S Siidbahn (Južno železnico) so imeli neposreden stik z Ljubljančani, z ljudmi iz Gradca ter onimi v cesarski prestolnici. Družinski glavarji so večinoma bili trojezični. Njihove hčerke so v poletnih mesecih nosile klobuke, da bi se zabranile pred sončnimi žarki kot mestne gospodične. Fantje so obiskovali gimnazijo v Gorici in Trstu, vseučilišča pa so opravljali na Dunaju in Pragi. V »javah« so se zbirali domači, furlanski in avstroogrski poslovneži s košatimi brki ter vlagali denar v kamnarsko industrijo. Istočasno je delavstvo zahtevalo nove pogodbe, boljše razmere. Pri nabrežinskem kamnarskem »eldoradu« je v zlatih časih sodelovalo kakih tri tisoč delavcev in iz kamnolomov so »škaje z n’čka-mi« nosile žene in otroci. Do takrat prevladujoči Radoviči, Pertoti, Grudni in Caharije so živeli in delali ob furlanskih podjetnikih in delavcih, ki so se prav tako trudili, da bi bili trojezični. Številne družine »štancarjev« so se iz naselkov zapadnega Krasa preselile v vas. Ob cesti ki pelje v Sempolaj, so si železničarji, ki so prihajali iz notranjosti cesarstva, postavljali dvosobne hišice. Različne izkušnje, delovna tradicija kraških ljudi ter želja po uveljavitvi priseljencev so bili odlični pogoji za vsestransko družbeno rast. V vasi sta bila dva bančna zavoda ter dva poštna urada. Ravno tako je cvetelo na kulturnem področju. Poleg restavracij pa je bilo v vasi približno štirideset gostiln, kjer so delavci puščali delovni zaslužek. Navadno je bil lastnik kamnoloma tudi gospodar gostilne, tako da delavci tudi po več mesecev niso dvignili plače. Nabrežinski apnenec so uporabljali v Trstu, v Budimpešti in Dunaju pa je krasil razkošne palače. Bitke na bližnji Grmadi so prekinile ta pozitiven trend. Star avstroogrski spomenik pred cerkvijo je zamenjal novi, ki je spominjal na prihod italijanskih čet. Z nastopom fašističnega režima se je več družin izselilo v jugoslovansko kraljevino. Igo Gruden je v Ljubljani pisal domotožne in narodne pesmi. Kamnar-ske firme so še nekaj let imele svoje podružnice v Kairu ter zaključile dobavo granitel-la za milansko železniško postajo. Zaradi vsesplošne gospodarske krize jih je več prišlo na boben. Delavci so stopili v ilegalo, fantje so prej odhajali v Afriko, nekateri kasneje v partizane, odpotoval je tudi vlak v Nemčijo. Po drugi svetovni vojni je Nabrežina narodno zavedna. Narodni značaj vasi in občine pa se je več ali manj naravno spreminjal. Istrske begunce so kljub nasprotovanju naselili na občinskem ozemlju. Paranoidni »slavokomuni-stični« obroč okoli Trsta je bilo treba presekati! V Devi-nu-Nabrežini so obstajali odlični pogoji. Od volitev do volitev so postajali glasovi priseljencev vse bolj odločujoči. Kmalu smo Slovenci v občini postali tretjina prebivalstva. Čeprav so bile občinske koalicije odraz sil, ki so postavljale med prve točke programov sožitje narodnih skupnosti, je na nekem volilnem posvetovanju misovska stranka postala najmočnejša stranka v občini. Sicer pa so tudi domače u-prave prispevale, da je občina postala »comune dormitorio« tržaškega prebivalstva. Je to bila samo cena koalicijskih kompromisov? Kamnoseška dejavnost se je prilagodila novi stvarnosti, vendar kraški apnenec je dandanes na istem tržišču kot znani marmorji italskega polotoka. Trgovina in obrt sta z mejno črto izgubili zaledje komenskega Krasa. V povojnih letih pa se je tudi dogajalo, da je bil zlahka označen za nadležnega kapitalista in požrešneža, kdor si je upal boljše urediti posle. Tune so prihajale vse redkeje v Tržaški zaliv in vaške ribiče se je počasi preštelo na prstih ene same roke. Tunere so že po muzejih. Mladina si je izbirala nove poklice. Kmetijstvo je razen redkih primerov postajala popoldanska dejavnost. Kulturna društva so bila aktivna. Pevski zbori so imeli pravi razvoj v sedemdesetih in v neponovljivih osemdesetih letih. Proslavitev dvati-sočletnice nabrežinskih kamnolomov je bila enkratna. Za športno dejavnost ima Sokol tridesetletne zasluge. Govorilo se je o društvenem kulturnem domu: najprej ni bilo politične volje, nakar so rekli, da denarja ni več od nikoder. Vse kaže, da bodo današnji »premiki« znotraj krovnih organizacij vendarle kaj prinesli tudi nabrežinskim kulturnim delavcem. O sožitju, se je veliko govorilo. V vsakdanjem življenju se Istrani, Kraševci in mestni priseljenci spoštujemo. Slovenščina še vedno moti, ko postane javni jezik: godrnja se, če župan pozdravi angleškega prestolonaslednika Charlesa prej v slovenščini kot v itedijanščini, dvojezične osebne izkaznice so še vedno trn v peti, v poštnem uradu redko naletimo na slovensko govorečo uradnico. Drugi nam pravijo, da smo kot manjšinska skupnost zaprti. Morda je to tudi res. Vsekakor problematika presega Nabrežino in njeno stvarnost in vse skupaj bi moral urediti zaščitni zakon... devinsko-nabrežinska občina pa spreminja hitro svoj obraz, prebivalstvo je raznoliko, med sabo se ne poznamo več. Pred kratkim so na vižovelj-ski gmajni pasli krave, sedaj so kot gobe po dežju zrasle hiše. Spomenik, ki ga je Kmečka zveza postavila na devinskem trgu v počastitev spomina kmečkih puntarjev, sameva. Trg je pred leti dobil novo podobo. Domačo banko so preuredili ter jo spojili z opensko. Prebivalci pravijo, da na gospodarskem področju manjkajo skupna promocijska nastopanja, pobude ter kakovosten skok ponudbe. Iz drugih razlogov pa ravno tako ne stečejo dela v obrtni coni. Ljudje hodijo po nakup v bližnji Sesljan in Tržič. Nabrežinski breg je za večino obiskovalcev naše plaže že izključno Canovella de Zoppoli. Se sami že pravimo Costa dei barbari, Le Gi-nestre in tako naprej. Sporočilo Grudnovega verza na stopnišču »na zemlji tej, zanjo bori se naprej« pa večkrat sami domačini preslišimo. Nabrežinci so več stoletji hodili čez U’sjtri vrh k maši v bližnji Sempolaj. Dolga desetletja je bilo bogoslužje pretežno latinsko. Danes se mašuje bodisi v slovenščini kot v italijanščini. Nekdo pravi, da smo pred bogom, vsaj kar se narodnosti tiče, vsi enaki, slovenskih faranov pa je vedno manj. Matej Caharija “Kaluna« v nabrežinskem vaškem jedru (F. Ferrari/KROMA) 22 Nedelja, 15. januarja 1995 NEDELJSKE TEME Krvavi dan v Ljubljani Povod za krvave dogodke je bil napad ptujskih Nemcev na udeležence skupščine Ciril-Metodove družbe Ivan Vavpotič; 20. 9. 1908 »Der Deutsche furchte mir Gott, sonst niemanden auf na so v slovenskih pokrajinah nekdanje avstro-ogrske monarhije, zlasti na Koroškem, načrtno razbijah slovenske prireditve, slavnosti in otvoritve kulturnih domov. Nemški nacionalisti so z javnimi zborovanji, izzivalnimi demonstracijami, vsakovrstnimi proslavami ipd. skušah ustvarjati videz nemške prevlade tudi v tistih mestih in trgih, ki so bili večinsko slovenski. Če niso imeli domačih nemškutarjev dovolj, so jih pripeljali od drugod. Imeh so posebno društvo, znano pod imenom Deustche Schulverein, ki ni skoparilo z denarjem, obljubami in pijačo, pa tudi z grožnjami in izsiljevanjem. To je vodilo do vedno večjih napetosti med meščani slovenskega in nemškega rodu v Mariboru, Celju, Ptuju in drugih »pranem-ških« štajerskih krajih. Pogosto je prihajalo do pretepov, za katere so, četudi so jih zakuhah Nemci, vselej obdolžili Slovence, kajti oni so morah biti krivi za vse. Slovenci so to dvojnost komentirali takole: »Nas kaznujejo, ker nismo krivi, Nemce pa hvalijo, ker so krivi.« Ali z besedami urednika Slovenskega naroda: »Nemca se protežira, Slovenca pa povsod neusmiljeno preganja.« V nedeljo, 13. septembra 1908, je Ciril-Metodova družba sklicala svojo glavno skupščino v Ptuju, da bi s tem dokazala slovenskost tega mesta. Ptuj je namreč tedaj veljal za nemškutarsko mesto, čeprav je po popisu prebivalstva iz leta 1900 v ptujskem okraju živelo 47.168 Slovencev in samo 3.754 Nemcev. Napad na »slovenske dame« v Ptuju Ptujski in okoliški Nemci so ob podpori nemških orožnikov napadli udeležence; »zlasti surovo so se obnašali proti slovenskim damam«. Že na kolodvoru so naredi-h grozljiv špalir, skozi katerega so morah udeleženci skupščine, če so hoteli priti do Narodnega doma. Obmetavali so jih s kamenjem in pljuvali nanje, jih žalili, potem pa še suvah in pretepah s palicami in žilavkami. Nekateri od njih so bili oboroženi, kot da gredo na medvedji lov, čeprav so jih varovale trume žandarjev. Spodbujala sta jih državni poslanec Malik in župan Omig. Ptujski dogodki so razjarili ne le Slovence na Štajerskem, pač pa tudi na Kranjskem. Vzrok za jezo Slovencev je bilo tudi preganjanje slovenskih učiteljev na Jesenicah in omalovaževanje slovenskega jezika na sodiščih. Prav v tistem času je deželni svetnik plemeniti Laschan javno raztrgal sodni sklep, ki je zadeval njegovega strežaja, na drobne kose, ker je bil napisan v slovenskem jeziku. Veliko jeze je bilo tudi zaradi razmer na Tržaškem, kjer so italijanski nacionahsti zmerjali Slovence s »ščavi« in barbari. Slovenski narod z dne 19. 8.1908 se je jezil tudi zaradi mlačnosti težaških Slovencev, češ iredentisti nas napadajo, mi pa se obnašamo mimo in ne- dolžno kot jagnjeta. 2e prej je napadel težaške socialne demokrate, češ da so rdeči rep iredente, imenoval jih je »grde varalice«, ker da se gibljejo v nečedni družbi italijanskih nacionahstov. Vir nezadovoljstva je bila tudi dolgotrajna suša. Inženir J. Turk je opozarjal kmete na močna krmila, ki lahko nadomestijo pomanjkanje sena. C. kr. deželna vlada za Kranjsko je odobrila 200 tisoč kron za nakup sena, ki ga je nameravala razdeliti med ubožne kmete, ki jih je suša najbolj prizadela. Slovenski narod je spraševal: »Kaj pa kmetje, ki niso ubožni, pa tudi nimajo sena?« Ljubljana je »eksplodirala« Zlasti Ljubljana je bila v tem času psihološko nabita z energijo nezadovoljstva, ki je grozilo, da se ob prvi primerni priložnosti, ob prvem pomembnejšem povodu spro-sti do neslutenih razsežnosti. Tak povod so bili dogodki v Ptuju, ko so v Ljubljani organizirali veliko protestno zborovanje. Slovenski politik dr. Triller je kak dan prej dejal: »Ce v petek v Ljubljani tudi malo zaropota, ne bo škode.« Slovenski narod, Slovenec in drugi slovenski časniki so jih napovedovali z besedami: »A kakor stvari sedaj stoje, je treba zopet poklicati bojevnike na krov v obrambo ugroženih pravic naše materinščine...« Prvega dne, 18. septembra 1908, so demonstracije minile brez krvi. Velika množica ljudi je čez Marijin trg silila v VVolfovo ulico. Kmalu je prebila kordon v Selen-burgovi ulici in prišla pred Kazino. Posamezne skupine so se razkropile po ulicah in začele razbijate okna nemških lokalov in ustanov. Deželni predsednik je poklical na pomoč vojaštvo, čeprav ga je ljubljanski župan Ivan Hribar svaril pred hudimi posledicami. Drugega dne je vojaštvo zaprlo vse dohode na Kongresni trg, kar je slabo vplivalo na razpoloženje ljudi. Vojaške patrulje so hodile po mestu in vstopale celo v lokale ter izganjale ljudi iz njih, Ljubljana je bila zaradi tega vso noč s sobote na nedeljo tako rekoč vsa na nogah. V nedeljo, tretjega dne nemirov, je bila Zvezda nabito polna nezadovoljnih ljudi. Tedaj je deželni predsednik Hein kljub Hribarjevemu odločnemu potestu, ki ga je naslovil tudi na ministrskega predsednika na Dunaju, ukazal, naj nastopi vojaštvo, češ da policija in orožništvo nista več kos položaju. Na Frančiškanskem mostu so vojaki streljali na demonstrante; dva demonstranta, Adamič in Lunder, sta obležala mrtva, pet pa je bilo ranjenih. Ko se je tja s kočijo pripeljal Hribar, je vprašal častnika, kdo je ukazal streljati. »Jaz,« je ta odgovoril razburjeno. »S kakšno pravico ste to storite?« »S pravico, ki mi jo dajejo tile predpisi,« je častnik pokazal na knjigo, ki jo je držal v rokah. Sledil je ponedeljek - dan žalosti. Cme zastave so se pojavile sprva spontano le na posameznih hišah, čez nekaj ur pa skoraj ni bilo poslopja, tudi nemškega in nem-škutarskega ne, na katerem ne bi bilo zastave v znak žalovanja za nedolžnimi žrtvami. Torkovega pogreba se je po pisanju dunajskih časnikov udeležilo približno dvajset tisoč ljudi. Sprevod se je pomikal po glavnih ljubljanskih ulicah, prepolnih ljudi. Lokali so bite zaprti. Cenzurirani časnikar Ivan Cankar O vzdušju, v kakršnem so potekale demonstracije, je Ivan Cankar v uvodniku Rdečega praporja med drugim zapisal: »Kaj je dalo povod temu groznemu ponočnemu umoru? Nekaj mladih, nespametnih ljudi je v petek in soboto zvečer ’demon- zem na čelu, ki jo je obtožil za glavnega krivca krvave morije. »Ali je ta grozota delo gole blaznosti, ali pa zavedne zločinske namere?« je brez dlake na jeziku vprašal. Cankar je nadaljeval: »Glavna krivda pade na Schvrarza, a ne edina! Kar je v nedeljo zvečer počelo vojaštvo po Ljubljani, je celo za Avstrijo nekaj nečuvenega! Pešaki in dragonci so aranžirali po mestu prave pravcate pogrome! Najmimejšemu človeku je morala zavreti vsa kri ob teh azi-jatskih brutalnostih. Avstrijska armada, tista armada, za katero žrtvuje ljudstvo milijarde in milijarde, tista armada je slavila v nede- Ciaslto itisoelovanske socialne detnokraclie. **-«*.»» * v * ' ~ * **,♦ * «« 7&itrv. V tlafeSjss!, » »rti©, dsa 23. uptmbn iS08, Ut® XI Krvavi v Ljubljani ;•» * »■»*■«» )»■» <* *<•*•** e* ***** ,* •oS*** fk >*»»».» » !»**$*# «ww«k ***»» 4» aesfc* mt« ***» tmt «■*; »e » W *mM) «* tt ***** t* * r*» »mnnr'mrt* «.,*»» mr«, »*« ***** *>«*»' ■■*»! m*** * ** .<**;,! * «*0 <4> sumi Iwh >»m*iii| nnm&—« to* > > *** ** *■•** n tMto* ***5» ** «6» to *w*^*iK »«***. * «*** T* «**•*» »*» *»—» *»» t«**** t* ■***•• •*» W » t***« »g* ** a**** *to m» j* ** » fuSeAee V**« lee «*A «*«w* Zaplenjeno! * *5*. t* w» « M «***« ***• A A 1 2 3 4 5 6 5. Odkrij lik, ki ne sodi v to vrsto. 1 2 8 4 5 15. Odkrij lik, ki ne sodi v to vrsto. 1 2 3 4 5 16. Odkrij lik, ki ne sodi v to vrsto. • e ® o o® ee e® ®oe®@eo®@o 1 2 3 4 5 17. Odkrij lik, ki ne sodi v to vrsto. 1 2 3 4 5 18. Odkrij lik, ki ne sodi v to vrsto. 12 3 4 □ □n cjjjlfr^ c§jjjJ^l3 45' ^ like, ki ne sodijo v to 1 2 3 4 5 37. Najdi manjkajoči lik. je do J kot Ir ie do? 4 5 27. Odkrij lik, ki ne sodi v to vrsto. 1 2 3 4 5 1 2 3 4 5 6. Odkrij lik, ki ne sodi v to vrsto. 1 2 3 4 6 6 7. Odkrij lik, ki ne sodi v to vrsto. 19. Odkrij lik, ki ne sodi v to vrsto. 1 2 8 4 5 20. Odkrij lik, ki ne sodi v to vrsto. 28. Najdi manjkajoči lik. i [] 1 je doO I O koti.-j) je do? «1 W 1 o° 12 3 4 29. Odkrij lik, ki ne sodi v to vrsto. aoooo 1 2 3 4 5 30. Odkrij lik, ki ne sodi v to vrsto. 38. Najdi manjkajoči lik. 49. Odkrij tri like, ki ne sodijo v to 3 6 7 8 vrsto. 46. Odkrij lik, ki ne sodi v to vrsto. je do? 39. Odkrij dva lika, ki ne sodita v to vrsto. 47. Odkrij tri like, ki ne sodijo v to vrsto. 50. Odkrij lik, ki ne sodi v to vrsto. 1 2 8 4 6 8. Najdi manjkajoči lik. ^e do (y% kol ^5^ie do? 1 2 3 4 5 6 31. Najdi manjkajoči lik. kot^^. co> J3 % 40. Odkrij tri like, ki ne sodijo v to vrsto. 8 9 jedo? 12 3 4 9- Odkrij lik, ki ne sodi v to vrsto. J . 12 3 4 10. Odkrij lik, ki ne sodi v to vrsto. 1 2 3 4 5 11. Odkrij lik, ki ne sodi v to vrsto. 21. Odkrij lik, ki ne sodi v to vrsto. 1 2 3 22. Odkrij lik, ki ne sodi v to vrsto. e 7 41. Odkrij tri like, ki ne sodijo v to vrsto. 32. Odkrij lik, ki ne sodi v to vrsto. 1 2 3 4 5 23. Odkrij lik, ki ne sodi v to vrsto. 12 3 4 33. Odkrij dva lika, ki ne sodita v to vrsto. 1 2 3 4 5 tPO 5 7 42. Odkrij dva lika, ki ne sodita v to vrsto. 2 3 4 1 2 3 4 1 2 3 4 5 43. Odkrij lik, ki ne sodi v to vrsto. 12. Odkrij lik, ki ne sodi v to vrsto. □ ^ 'V/a < 7 0^» o 2 -rV V e 24. Odkrij lik, ki ne sodi v to vrsto. 34. Najdi manjkajoči lik. + o I .—1 D V E tjtji 1 2 3 novano vizualno-prostorsko sposobnost, zato ga sestavljajo samo likovne »uganke«. Tudi za reševanje tega testa imate na voljo natanko trideset minut, pri Čemer veljata enaki opozorili kot pri prejšnjem testu: ne ustavljajte se preveC pri posameznih vprašanjih, da ne boste izgubili pi ne presegajte Časa, 1 vaš L Q. - inteligenci Po preteku tridesetih minut poglejte rešitve v spodnjem okvirčka. Ko boste dobili števno pravilnih rešitev, boste na grafu Cisto spodaj lahko izmerili svoj L Q. Povprečni L Q. je med 90 in 110, nad tem gre za visoko inteligenco, nad 130 pa za zelo visoko inteligenco. ‘fr UT 17*. •9-09 ‘ZUieflfr '9 Ul 9 ‘g -6fr -guieVOfr '8 ui 9 ‘i '8fr 'Z ur g ‘Z 'Zfr 'Z '9fr 'Z ur 9 ‘t "Gfr •8 ‘frfr •8 ‘Efr ‘9 ur e -68 ‘Z '88 ‘E "ŽE 'E ‘9E 7 ur t 'GE 'Z "frE •gurz-ee •9 7E "E 'IE "E 'OE 'E '6£ 'Z ‘8Z '9 'LZ ‘E '92 •fr 'GE 'fr 'frE •fr-EE "l "EE "9 "IE '9 "OE 'E m '9 m 'E 'Ll '9 m •fr '91 •ffrt ‘E'El 'E'El 'E "It •9 m •fr "6 "t "8 •fr 'L •fr "9 *T *9 'fr'fr 'E "E 'E ‘Z ‘fr 'l laAjisai aiqiABjy Nedelja, 15. januarja 1995 NEDELJSKE TEME LJUDJE, ODNOSI, LETA Teror poljuba Veliko željenih, še več nezaželjenih Poljub je Čudna stvar. Toliko jih je željenih, pa nedo-živetin, še več pa neželjenih - in neizogionih. Narava je medila tako, da s poljubom življenje bogatimo, mi pa mu z butastimi navadami vztrajno jemljemo vrednost. Včasih, na primer okrog božica in novega leta, doživljamo pravi teror poljubov. Na licih in ustnicah moramo pretrpeti tudi ustnice tistih, ki nam niso niti malo blizu niti (nežno reCeno) simpatični. Svoje ustnice, to najbolj občutljivo točko svojega telesa, pritiskamo tudi na kožo tistih, ki bi se jim najraje na daleč izognili. Kaj nam je vsega tega treba? Biblijsko pomeni poljub spajanje duha z duhom. Skozi usta - skozi katera dobivamo zrak in hrano, torej življenje - se spajajo duše tistih, ki se poljubljajo. V Bibliji najdemo tudi človekov krik, namenjen bogu: »O, da bi mi dal poljub svojih ust!« Poljub, kot očiten znak ljubezni in sloge, priporoča tudi sv. Pavel: »Pozdravite se med seboj s svetim poljubom.« Ljudje so se seveda poljubljali tudi pred apostolovim priporočilom; polju- bljali so se od nekdaj. Po De-smondu Morrisu naj bi korenine poljuba iskali v sivi preteklosti, v odnosu med materjo in otrokom. Takrat, ko še ni bilo ustrezne otroške hrane, je morala mati, ki je odvajala otroka od dojenja, prežvečiti trdo hrano in jo pazljivo prenesti iz svojih v usta svojega potomca. (Pri primitivnih ljudstvih se je to obdržalo do dandanes.) Za mlado, nemočno bitje sta dotik ustnic in prodiranje materinega jezika v njegova usta pomenila - življenje. Ta refleks je tako globoko vsajen v človeško bitje, da je ostal trajno izhodišče za izjemna doživljanja. Zato občutek ljublezni in prijateljstva do drugih človek od nekdaj izraža tudi s poljubom -z dotikom ustnic in kože na obrazu, ustnic in ustnic, z ali brez prodiranja jezika v usta. Toda čim bolj je njegovo življenje postajalo kompleksno, je začel človek s tem simbolom popolne predanosti manipulirati. Ce bi imel od tega korist, bi poljub ponudil tudi tistim, do katerih ne goji nikakršnih vzvišenih občutkov. Pa celo tistim, ki jih ne more niti videti. (Razumljivo, samo sebi enake lahko človek poljubi na usta ali lice; nadrejenim bo, odvisno od stopnje nadrejenosti, poljubil roko, koleno, stopalo, kak njihov predmet ali zemljo, po kateri so hodih.) Tako je poljub postopoma prešel v množično »uporabo« kot način pozdravljanja ob posebnih priložnostih, kot sredstvo izražanja dobrih želja, spoštovanja, privrženosti... Poljub je preprosto, a zelo opazno in skorajda spektakularno sredstvo izražanja dobrih želja in vdanosti. Vsakršen drugačen način izkazovanja bi bil dolgotrajnejši in bolj mukotrpen. Zato smo vsi, ves svet, v ta namen sprejeli poljub. Razen tega smo se s tem pristajanjem »včlanili« v planetarno »duhovno bratovščino«. Zato potrebujemo »protokolarno« poljubljanje. Čeprav bržčas na svetu ni človeka, ki vsaj enkrat v življenju ni imel »polhen kufer« tega brezveznega poljubljanja, si nihče ne upa javno opozoriti na ta nesmisel in ga odkrito in neposredno zavrniti. Pa bi moral. Z razvrednotenjem poljuba - siromašimo življenje. Anej Sam Občutek ljubezni in prijateljstva od nekdaj izražamo s poljubom __________SKRBIMO ZA SVOJE ZDRAVJE__________ Od Velikega družinskega vodnika za zdravo življenje do Praktičnih napotkov za boljše počutje Ob prehodu iz starega v novo leto sta domačo knjižno bero obogatili dve knjigi, katerih avtorji ah prevajalci so slovenski zdravniki. DZS je izdala Veliki družinski vodnik za zdravo življenje, ki ga je v slovenščino prevedel dr. Jaro Lajovic. Vodnik med drugim razkriva zgodnja opozorilna znamenja posameznih bolezni, pojasni, kako škodljiva je čezmerna telesna teža, in svetuje, kako naj spremenimo način življenja in s tem dolgoročno izboljšamo zdravje. Knjiga navdušuje za tak način življenja, ki vodi ne le v izboljšanje zdravja, temveč tudi do lepšega videza in počutja. Pomembna pa so tudi zaključna poglavja, namenjena skrbi za okolje, prvi pomoči, prehrani in cepljenju. Drugo noviteta je knjiga Organizacij sko-ekonomski in informacijski procesi v zdravstveni dejavnosti avtorja dr. Alojza Brusa, ki jo je založila Modema organizacija iz Kranja. Gre za izvirno delo, kjer je na sistematičen način prikazana povezanost in soodvisnost med organizacijskimi, eko- nomskimi in informacijskimi procesi, ki tečejo znotraj sistema zdravstvene dejavnosti. (KaN) 4^- 7Jx ✓JV Konec minulega leta je v zbirki Sopotja založbe Domus izšla zanimiva knjiga z naslovom Sprotitve s podnaslovom Praktični napotki za boljšo telesno in duševno potutje. V knjigi sta avtorici Renata Srebot in Kristina Menih zbrali vrsto po svetu že uveljavljenih sprostitvenih metod - od dihalnih in telesnih vaj do meditacije in aromaterapije. Knjiga tako nudi številne možnosti za vsakogar, ki želi najti način, da bi se rešil napetosti, nakopičene negativne energije, ki se v nas nabira zaradi stresov sodobnega življenja. Ta energija draži organizem, povzroča živčnost in izčrpanost ter telesne in čustvene motnje, ki lahko prerastejo v resne bolezni. Sprostitev je zato sodobnemu človeku nadvse potrebna, marsikdo pa niti ne ve, kako jo doseči. Knjiga Sprostitve naj bi tem pomagala, da v sebi najdejo izgu- bljeno harmonijo in lastno pot do svoje življenjske energije. Po uvodu in poglavju o nastanku in značilnostih stresa knjiga v sedmih poglavjih podaja opise in navodila za tehnike sproščanja. Poglavji o dihanju in telesnih vajah povzemata klasične izkušnje qi gonga, hata joge in japonsekga sistema shiatsu masaže. Na te tehnike se navezujejo tudi poglavja o meditaciji in vizualizaciji in o sprostitvi z masažo. Tudi zanimivo poglavje o učinkih eteričnih olj na organizem izhaja iz starih izkušenj, ki so se dopolnjene s sodobnimi znanstvenimi dognanji združile v aromaterpai-ji. V tem poglavju so tudi recepti za pripravo osvežujočih ali pomirjevalnih kopeli, za masažna olja in za obkladke. Zadnje poglavje pa podaja še tehnike meditacije, M izkorišča vpliv energije barv na naš organizem. Knjiga je ob vsem obilju informacij napisana zelo neposredno, dostopno in berljivo, nekatere vaje in postopki pa so pojasnjeni tudi z ilustracijami Igorja Ribiča. (BVK) Hrana in telesne sposobnosti Hrana vpliva na telesne sposobnosti, zato pazite, kaj pojeste pred telovadbo. - Po lahkem obroku si vzemite vsaj dve uri Časa, da se prebava umiri preden zaCnete z vajami. - Pred telovadbo je najprimernejša lahko prebavljiva hrana, bogata z ogljikovi hidrati, kot je sveže ah suho sadje ter žemlja ah Štručka. - Banane, ki so bogate z mi-nerah, so instanten vir energije. Tudi jabolka potešijo lakoto po telesnem naporu. - Med telovadbo lahko pijete vodo. Kadar delate kratke, neintenzivne vaje, jo pijte vsakih deset do petnajst minut. - Če intenzivno vadite dlje kot eno uro, pojejte suho sadje ah majhno Čokolado. Nato počakajte vsaj eno uro preden si napolnite zaloge energije. Pojete kaj zdravega, na primer jogurt z malo maSCobe ah sadno solato. Ml MED SEBOJ / NEVARNE »ŽIVALSKE« REAKCIJE Kako zatreti primarne vzgibe Najbolj prefinjeno obliko izogibanja naši surovi naravi predpisuje bonton Ce bi se obnašali tako, kot nam velevajo naši primami, pogostokrat grobi in destruktivni impulzi, bi se človeški skupnosti zagotovo pisalo še slabše kot se sicer. Splošno mnenje je namreč, da v globini človeške duševnosti še zmeraj ždijo grobe, nevarne »živalske« reakcije, in da bi skupnost »človeških divjakov« slejkoprej propadla... Zato je bila družba v težnji po obstoju prisiljena te primarne vzgibe nekako zatreti. Najbolj represiven mehanizem zatiranja »divjaštva« je institucija prava s svojimi izvršnimi podaljški (sodišče, policija). Ljudje, seznanjeni s pravnimi sankcijami (denarne kazni, odvzem svobode gibanja, prisilno delo, telesne in duševne kazni), naj bi se v trenutkih, ko jih popade kakšen od »živalskih« vzgibov, obrzdali in se obnašali na način, ki drugim povzroča čimmanj škode - ali drugače povedano, svoje medosebne probleme naj bi v strahu pred posledicami »nagonskih« reakcij reševali na čimbolj človeški, socializiran, kulturen način. Drugi, nekoliko manj represiven mehanizem, se imenuje morala (v ožjem smislu). Moralne norme ponotranjimo v procesu vzgoje, z njimi pa reguliramo zelo širok spekter vsakdanjega obnašanja. Kršenje moralnih načel ni sankcionirano s tako strogimi kaznimi kot kršenje pravno določenih zakonov, vendar nam prinaša številne duševne bolečine (občutek krivde, občutek nezaželjenosti oziroma strah pred izobčenjem itd). Ravnanje, regulirano po moralnem kodeksu, naj bi nam zagotavljalo kar največjo stopnjo medsebojnega spoštovanja in kar najmanj medosebnih zapletov. Najbolj prefinjeno obliko izogibanja pred našo smovo naravo predpisuje takoi-menovani bonton. Uglajeno obnašanje ni eksistenčno nujno, niti ne zagotavlja družbene tolerance in sprejetja, zato nas bonton ne zavezuje s tolikšno močjo kot pravne in moralne norme - sorazmerno manj stroge pa so tudi sankcije. Kršenju bontona (ali bolje rečeno, njegovemu neupoštevanju), sledi kvečjemu zadrega ob posmehu, kakšna kritična opazka ali občutek manjvrednosti - pa še to zgolj v okolju, ki svoje obnašanje regulira po vzvišenih načelih bontona. Kot torej kaže, prav vse znane oblike regulacije človeškega vedenja temeljijo na predpostavki, da je človeška narava slaba in nepopravljiva, in da jo je mogoče obrzdati in socializirati edinole z represivnimi prijemi. Vendar pa kljub vsem tem silnim blokadam ostaja dejstvo, da je človeška družba najbolj kruta življenjska tvorba na planetu; ni je živalske vrste, katerih pripadniki bi se tako kruto kresali med seboj in hkrati tako neusmiljeno ravnali s pripadniki drugih vrst. Po drugi strani pa poznamo družbe, ki nasilja skorajda ne poznajo, čeprav nimajo nobenih izrazitih pravno-moralnih zavor ali prisil. Prav tako je znano, da ljudje, ki v življenju (zlasti v otroštvu) niso bili deležni mučnih psihičnih travm, niso nikdar grobi in nasilni, hkrati pa jih krasi močan socialni čut - ki pa ni reguliran s ponotranjenimi moralnimi prisilami, ampak je spontan izraz njihovega duševnega zdravja. Kaže torej, da človeško divjaštvo ven- darle ni nekakšen ostanek divje narave naših živalskih prednikov. Prejkone bo res, da je to izraz specifično človeškega notranjega kaosa, ki je nastal in se začel zapletati s pojavom specifično človeškega načina življenja. Sestavni del tega načina so potemtakem tudi represivni mehanizmi, ki človeka ščitijo pred morebitnimi posledicami njegovega lastnega notranjega kaosa - pa ne le ščitijo, ampak še zlasti ohranjajo in reproducirajo, kajti človeške pozornosti ne odmikajo le od pravega korena problemov (notranji, specifično človeški kaos), marveč tudi od njegove prave rešitve. Dandanes nas vse več verjame, da je notranji kaos mogoče razplesti in ukiniti - ne z represivnimi mehanizmi, ampak z dejansko notranjo spremembo (psihoterapijo). Ozdravljen posameznik, rešen sužnjevanja kaotičnim silnicam svoje duševnosti, nima več razloga za nasilne in žaljive reakcije, ampak je spontano umirjen, ravnodušen in dober. Skupnost zdravih posameznikov ne potrebuje niti prisil niti zavor - torej niti prava niti morale niti bontona. Teza, ki se ji posmehujejo tako obupani pesimisti, kot neozdravljivi skeptiki - medtem ko tisti, ki živijo na račun človeškega kaosa (politiki, industrialci, trgovci, bankirji...) in njihovega brzdanja (policisti, vojaki, vzgojitelji...), gledajo nanjo z opozorilnim, malone žugajočim pogledom. Očitno je, da že vstopamo v tako imenovano novo dobo, v čas, ko se bo človeštvo »odločalo« bodisi za dokončen propad bodisi za spreobrnjenje k procesu samozdravljenja. Izid tega velikega evolucijskega premika bo v veliki meri odvisen od dinamike razmerja starih in novih sil; kolikor bolj bodo sile represije pripravljene popuščati, toliko prej bo človeštvo priznalo obstoj svojega notranjega kaosa ter ga začelo reševati. Pravno regulirani zakoni se bodo brez dvoma obdržali najdlje, kajti gotovo ne bo nikogar, ki se ne bi strinjal z zaščito pred strašilom, ki bi nam lahko ogrozilo eksistenco in svobodo delovanja - tudi in še zlasti samozdravilnega; največ ovir pa bodo postavljali tisti prisilnimi zakoni (naprimer vojaška obveznost), za katerimi se bodo skrivale sile, ki jih bo proces zdravljenja družbe najbolj ogrožal. Dokler bomo pretežno še kaotični, bo upravičena tudi večina obstoječih moralnih načel, vendar se bodo postopoma umikala pristni humani morali, ki bo izhajala iz vse manj kaotičnih oziroma vse bolj zdravih članov družbe; največjo oviro pa bo predstavljala morala tistih posameznikov, ki še zmeraj ne bodo mogli sprejeti odgovornosti za svoje počutje nase, in bodo še naprej težili k spremembi drugih. Bonton bo najbrž prvi, ki se bo umaknil pristnejšim oblikam lepega vedenja, kajti za to, da dame več ne moti, če ji moški ne pridrži vrat, zadostuje že prvi odločen korak k ozdravljenju. Največ težav bodo zagotovo imeli tisti, M so v načelih uglajenega vedenja odkrili obliko človeške popolnosti; popolnosti, ki zanikuje obstoj slabosti in se zadovolji zgolj z videzom. Ljudem, ki pod masko uglajenosti skrivajo srž svoje utesnjenosti/bo najtežje priznati svojo nepopolnost, se spoprijeti s svojim notranjim hudičem ter se podati na pot k neki drugačni »popolnosti« - popolnosti notranje urejenosti. Bojan Rauter Kosič NEDELJSKE TEME »Spremenite tovarne cigaret v tovarne igrač!« Mladi rod vidi svoje starše in tiste, ki naj bi jim bili za zgled, s svojimi očmi. Strogi so in neprizanesljivi. Zbrali smo nekaj utrinkov o tem, kaj menijo o kajenju. Takole razmišljajo učenci OS Cerklje ob Krki. Moja starša nista nikoli kadila. Po kosilu spijeta kavo, pa še to ne vedno, saj kava in tobak nista nujno potrebna za življenje. Andrej Kerin, 4. r. Zares sem srečna, da živim v družini, ki skrbi za svoje zdravje. Nihče ne kadi. Saša Kavčič, 5. r. Moja starša ne kadita, kar me zelo razveseljuje. Dedek pa vleče in vleče. Svarimo ga, a nas ne posluša. Moj dedek je zdravnik v pokoju. Babica je vedno bolj živčna zaradi njegovega kajenja in velikokrat se z njim skrega zaradi cigaret. Katja Rainer, 5. r. Moja starša zasluženega denarja ne spreminjata v dim in ga ne spuščata v zrak. Hvaležna sem staršema, da imata rada sama sebe in pazita na svoje zdravje. Darja Turšič, 5. r. Bila sem še majhna, ko mi je stari ata pomolil pod nos smrdljivo cigareto. Nisem vedela, kako je škodljiva, pa sem »potegnila«. Fuj! Fuj! Postalo mi je slabo, svet se je obrnil, morala sem v stranišče in... Vrnila sem se v sobo. Mamica in mama Zinka sta se mi smejali. Bila sem žalostna, a bogatejša za spoznanje, da cigareta ni in ne bo zame. Zasmejala sem se in glasno rekla: Nikoh! Katja Rainer, 5. r. Vesel sem, da moja starša ne kadita. Stari ata pa, da ne govorim. Sede za mizo pred kosilom in vleče. Mene to tico moti, da prinesem pahljačo, da se z njo branim cigaretnega dima. Pripovedujem mu o škodljivosti tobaka, a moj stari ata je gluh. Če pa bi še oba starša kadila, bi bila prava katastrofa. Vesel sem, da imam pametna starša. V šoli ne potrebujem pahljače. Naša šola je šola brez tobačnega dima. Andrej Dornik, 5. r. Zakaj na Agroživilski šoli ne kadijo? Zdi se mi, da se zavedjo, kako zelo škodljvo je kajenje. Ta šola je lahko zgled drugim, vsem šolam. Pridružuje se ji tudi naša. Iz naše zbornice se tudi ne suklja dim. Učitelji in učiteljice ne kadijo. Mislim, da tudi učenci ne. Ni to lepo! Moti me, ker je v Soh premalo nalepk: V teh prostorih ne kadimo. Če kadiš, ne delaj tega tukaj. Mislim, da bi to upoštevah tudi obiskovalci šole. Katja Rainer, 5. r. Ne bom kadil Vsi, ki imamo naravo radi, se zavedamo, da je kajenje okolju škodljivo prav tako kot industrijsko onesnaževanje zraka. Želim si, da bi bili ljudje do narave prijazni in da je ne bi onesnaževah. Že zdavnaj sem sklenil, da ne bom kadil, ker je to huda razvada, ki uničuje človekovo zdravje. Človek se ji težko upre, ko enkrat poskusi. Moja mama in očka kadita. Zavedata se, da jima škoduje, in večkrat sta že poskusila prenehati s to grdo razvado, pa jima ne uspe. Zato je bolje nikoh ne poskusiti. Zdi se mi, da je tudi kajenje neke vrste zasvojenost, ki nas peha vedno globlje v začarani krog, iz katerega se težko rešimo. Sam si želim, da bi bil dober športnik, in zato bom svoje veselje iskal drugje, ne pa v cigareti. Mladi radi posežejo po prvi cigareh, zato, ker si domišljajo, da so z njo starejši - odraslejši. Ko se zavedo, da temu ni tako, je že prepozno. Mladini bi morah omogočiti, da se izkaže in potrjuje v dejavnostih, ki so zanjo koristne, pa ne bi iz dolgočasja posegala po digaretah in alkoholu. Tudi v šoh bi morah več časa posvetiti pogovorom o škodljivosti kajenja, da bi bili mladi bolj ozaveščeni. Jaka Bolčina, OS Frana Erjavca Nova Gorica Tega sveta ne razumem Sla sem na sladoled. Ustavila sem se na klopci v parku. Nekaj časa sem sedela sama, nato pa je k meni prisedla simpatična gospa z dojenčkom v vozičku. Sončni žarki so nas prijetno greh. Lizala sem sladoled in tu pa tam pogledala na dojenčka. Bil mi je všeč. Gospa je čez nekaj časa segla v žep po cigarete in si eno prižgala. »Pozornost« je namenila tudi svojemu otroku, ga vzela iz vozička v naročje ter brezbrižno puhala dim v njegov nežni obrazek. Vstala sem in jezno odšla po parku. Razmišljala sem, kako so nekatere mame neodgovorne do svojih otrok, saj jih že kot majhna bitja zastrupljajo z nikotinom. Ženske, ki imajo majhne otroke ali pa jih Sele pričakujejo, po mojem mnenju ne bi smele kaditi. Kajenje mamic in nosečnic se mi zdi vsiljevanje nečesa nezdravega nebogljenemu bitju, ki o sebi še ne more odločati. Doma veselo kadijo starši ob kavici ah kadar imajo problem, v večini šol kadijo učitelji in hkrati prepovedujejo kajenje mladini. Tega sveta ne razumem! Srečna sem, ker pri nas doma nihče ne kadi, ker učitelji na naši Soh ne kadijo in ker živim v zdravem okolju. Spremenite tovarne cigaret v tovarne igrač v zadovoljstvo in korist nam danes in našim jutri! Marjanca Rebernik, OS A. T. Linharta Radovljica Prva cigareta iz radovednosti Zelo veliko mladih začne kaditi iz radovednosti in ker se tako počutijo starejše in bolj zrele. Večina ne more odkloniti cigarete, kadar so v družbi kadilcev. Vsi si mislijo, kako so videti odrasli s prižgano cigareto, toda nihče se ne zaveda, da se ljudje izredno hitro navadijo na cigarete in da bodo čez nekaj časa že odvisni od njih. nekoč sva tudi z mojo prijateljico bili v družbi, kjer so vsi kadili. Ko so nama ponudili cigareto, sva odklonili. Ko so naju pa začeli siliti, naj vzameva cigareto, sva jo vzeh, saj bi drugače izpadli kot reve. začeli sva vleči dim vas. Na začetku sva kašljali in imeli slab okus v ustih, kasneje pa sva se navadih in sva kadili v družbi. Meni je bilo grozno vleči tisti smrdeči dim vase, ampak če ne bi vzela cigarete, bi mi začeh govoriti, da sem reva. Ko so v družbi videli, da kadim, me niso več silili. Tako sem lahko vedno pogosteje odklanjala cigareto, ne da bi prijatelji opazili, da mi sploh ni všeč in da ne kadim več. Mislim, da je največja reva tisti, ki si ne upa odkloniti cigarete, zaradi tega, ker se boji, kaj si bodo drugi mislih o njem. Veliko mladih začne kaditi prav zaradi tega, ker se bojijo, kaj si bodo drugi mislili o njih. Simona Simonovič, 8. c, OS Cirila Kosmača Piran Nedelja, 15. januarja 1995 V modo prihaja večerna obleka Črna barva je kraljica sezone in elegance Mimo so prazniki, mimo je novo leto. Z novim letom pa prihaja sezona blešCeCih večerov. Zvrstili se bodo gala plesi in tudi gledaliških predstav ter koncertov ne bo manjkalo. Dovolj razlogov, da že v začetku januarja pomislimo na večerno obleko. Menda ni ženske, ki se ne bi zamislila ob tem vprašanju, saj večerna obleka vedno bolj prihaja v modo. In vendar nas to ne bi smelo toliko skrbeti, saj lahko pridemo do modne večerne obleke tudi brez večjih težav. Z januarjem se začenjajo tudi razprodaje, ki nam lahko, seveda ob dobrem premisleku in izbiri, obogatijo večerno garderobo ali pa ji vtisnejo modni pečat. Zato nekaj besed o tem kosu garderobe gotovo ne bo odveč, saj običajno stopamo v novo leto z lepimi željami in upi, in tako v želji po lepem in prijetnem dopolnimo garderobo za sezono bleščečih večerov. Začnimo pri barvah. Cma barva, srebrna in rdeča nas postavijo v korak z modo. Vzemite si čas za premislek in potem glasujte. Najprej za črno, kajti črna barva je kraljica sezone, elegance in kraljica noči. V črnem ne moremo zgrešiti ne popoldan ne zvečer, nikakor tudi ne na koncertu, gledališki predstavi in gala plesu. Cma barva je modna že od tistega davnega 1954. leta, ko je komaj osemnajstletni Vves Saint Laurent postal »kralj mode« in zasenčil celo Diorja. Bledolični Saint Laurent je vedno prisegal na črnino in njegove hiša ji ostaja zvesta. Sicer pa so za to sezono skoraj vsi najpomembnejši krea-torji glasovah zanjo. Ko sem jeseni obiskala v Parizu butik v znani ulici St. Honore, kjer" razkazujejo svoje stvaritve vsi svetovni krea-torji, razen Diorjeve in Chanelove hiše, ki sta vsaka na svojem koncu mesta, sem se najdlje zaustavila prav v palači Saint Laurenta. Privlačila me je eleganca v črnem. Dolga čma plisirana krila, črni hlačni kostim, pa čma kra- tka puff-frfotajoča krilca.... in za večer še stil St. Trapez s krilom ah hlačami, vse to se mi je vtisnilo v spomin prav za prihajajoče dni, za sezono bleščečih večerov. Koliko elegance in kombinacij prihaja prav iz hiše z znanim emblemom YS, ki je vtisnjen tudi na parfumih! Ce bi bil ta vtisnjen na obleki, bi nam bila skoro nedosegljiva. Važno je, kako se nam obleka poda in kako se v njej počutimo. Zakaj si torej ne bi privoščile prav St. Lau-rentovega stila? Najprej pomislimo na črni kostim, ki mu bo gotovo treba zamenjati gumbe. Zlati naj bodo, ah pa črni z zlato obrobo. Ce je kostim hlačni, naj bodo hlače ozke z razporki. Kaj pa bluza? Obvezno bela. Bluzi, ki sodi k večernemu kostimu, naj botruje močan romantični navdih. Lahko rečemo, da so bluze iz St. Lauren-tove hiše super romantične in iz nežnih materialov, kot so čipke, organdi, chiffon charmeu-se in druga prozorna blaga. Eleganco si zagotovimo le z dobrim materialom in krojem, ki mora biti brezhiben. Roka- vi pri bluzi so bogati, dolgi in najčešće z bogato volano ob zapestju. Veliko bluz ima tudi žabo. Prav ta dva detajla, volana in žabo, nam lahko pomagata, da že stari bluzi vdahnemo svečan stil. Stopimo v trgovino, kupimo primerne čipke in si kar same spremenimo bluzo. Pri bluzi bodite previdne, kajti romantična bluza je lahko idealen kos garderobe, toda oblečena samo ob pravem času in v pravi kombinaciji in v sožitju tudi z leti, tipom in postavo. Prosojna blaga so čudovita, a zahtevajo tudi popolno postavo. Zaustavimo se še ob drugi znameniti modni hiši, to je Chanel, ki jo vodi eden največjih modnih kreato-rjev Karl Lager-feld. Tudi ta je zablestel na modnem nebu že pred 40 leti. Kdo ne pozna njenega stila legendarne Coco? Ročno tkana blaga, pa obrobe in naših žepi so dajali pečat njenim kostimom. Zdaj je od tega ostalo bolj malo; obrobe in značilne zlate verižice in »verige«. Kostim, ki prihaja to sezono iz Chanelove hiše, ima izredno kratko krilo, tudi ja-knica je kratka. Cmo barvo pa so navezah z roza schoking. Tudi ta kombinacija je primerna za večer, seveda za mlajše. Pri Chanel so za večer v čislih frfotajoča krila iz prozornih blag, v nekakšnem ciganskem stilu. Pravzaprav so to obleke, katerih zgornji del je prosojen in bolj enostaven, le krilo je izredno bogato. Oblačilo dopolnjujejo verige z raznobarvnimi kamni. Tudi s Chanel verigo staro oblačilo napravimo modno. Natresli smo nekaj modnih drobtin iz slavnih pariških modnih hiš, ki niso tako bleščeče, kot smo jih vajeni s TV ekranov... So pa ideje s podpisom in zagotavljajo eleganco. Skratka, združujejo stil, eleganco in odličnost. Mlajše in drznejše pa imajo na voljo veliko izbiro med oblačili, ki se tesno prilegajo postavi in imajo vrtoglave razporke, ah pa mini, mini krilca. Seveda, tudi to je moda, moda za idealne postave 2*. in moda, ki ne živi dolgo. (S. M.) Moč laserja Laserji se vse bolj uveljavljajo v medicini. Uporabljajo jih za zdravljenje kratkovidnosh, za neboleče popravilo zob ter tudi za odstranjevanje bradavic in krčnih žil. Bradavice, ki so virusno obolenje, so lahko precej neprijetna nadloga, njihovo odstranjevenje pa je boleče in še ne zagotavlja, da se ne bodo ponovno pojavile. Ameriški dermatologi sedaj uporabljajo tehniko, s katero laserski spedahsh odstranjajo materina znamenja. Laser usmerijo na žilice, M prehranjujejo bradavico, in jih »zavarijo«. Bradavica odmre, virus pa se ne more razširiti v krvni obtok. Poseg ne pušča brazgotin. Dermatologi v ZDA z novim laserjem PhotDerm uspešno odstranili tudi krčne žile, ki so bile debele kot svinčnik. Tudi tukaj poseg ne pušča brazgotin. (Cosmopolitan) Kombinirane tablete, ženske in migrena Zenske, ki imajo blago obliko migrene ali migreno, pri kateri se pojavlja zamegljen vid in preobčutljivost na svetlobo, lahko jemljejo kombinirane tablete po posvetovanju z zdravnikom. Kadar pri migreni izgubljate vid in se vam pojavlja asimetrična ble-SCavost ah se zdravite z ergotaminom, ne smete jemati kombiniranih tablet. (Cosmopolitan) ^ObljaA0 OTROCI JO POfREBOJEt^ PRISPEVAJTE PO SVOJIH MOČEHI Žiro račun: 50101-654-41037. Hvala. Objave o prispevkih preberite v reviji Otrok in družina. Šestletnik gre v šolo Vstop v Solo je pomemben dogodek v družini, tako za starše, kot za otroka. Začenja se novo življenje, otrok stopa na samostojno pot, ločuje se od starčev in vse to terja od njega dovolj zrelosti in sposobnosti, saj ta korak je svojevrstna prelomnica v njegovem življenju. V šolskih klopeh bo začel dejavnosti, v katerih bo moral samostojno delati, prevzemal bo nove, bolj resne odgovornosti. Zdaj so po starem šolskem zakonu šoloobvezni otroci sedemletniki. Z novim šolskim zakonom bo drugače, v prvi mzred bodo vstopali otroci, ki bodo dopolnili šest let starosti. To spremembo naj bi začeli uvajati v šolskem letu 1997/98, in to postopoma. Kdaj naj otrok vstopi v šolo, po ustaljeni navadi ali prej kot to dopušča zakon. O tem pogovor z Magdaleno Rožanc-Demiko-vič, dipl. psihologinjo. Starši že zdaj razmišljajo o vpisu prvošolca v šolo. Gre predvsem za všolanje mlajšega otroka. Kako je z zgodnjim vpisom v šolo? Mlajšo otroci so po stari zakonodaji vsi tisti, ki so rojeni od marca pa do septembra in ob vstopu v šolo dopolnijo vsaj šest let do 6, 5. Največkrat jim rečemo kar pogojni otroci, namreč zato, ker se pri njih kažejo velike razlike v stopnji zrelosh. Zakon omogoča pogojni vpis tudi za vse tiste otroke, ki v svojem celostnem razvoju občutno prehitevajo svoje vrstnike. Da je odločitev lažja, je za vse te mlajše otroke obvezen preizkus pripravljenosti za vstop v šolo. Otrok naj bi imel razvite take sposobnosti in bil v telesnem, čustvenem in socialnem pogledu toliko zrel, da bo brez večjih težav zmogel slediti zahtevam, ki jih predpisuje učni načrt prvega razreda. Zakaj toliko staršev želi, da bi njihov otrok čim prej prestopil šolski prag? Starši vpišejo mlajšega otroka v šolo iz različnih razlogov. Nekateri dobro poznajo svojega otroka in znajo objektivno ocenih njegovo telesno in psihosocialno razvitost, znajo pa tudi lotih resnično otroko- vo željo po šoh od želje po šolski torbi ah skupni pori v šolo s sosedovim oriokom. Nekateri starši pa so pri tem zelo nekritični ah preveč ambiciozni. Svojega otroka vidijo drugače, kot je v resnici. So pa tudi takšni starši, ki žehjo všolati otroka zaradi ekonomskih razlogov, da jim ne bo treba še eno leto plačevati vrtca, drugi pa vidijo otroka eno leto prej pri lastnem kruhu. Zelje in načrti se torej prepletajo, toda pri vpisu odigrajo vlogo še drugi dejavniki, ki jih je treba upoštevati. Tako je. Končno odločitev o všolanju sprejme Komisija za sprejem šolskih novincev, ki odloča na osnovi rezultatov preizkusa, strokovnih ocen in vprašanj o otroku. Otroku odkloni všolanje le v smislu, da ga zaščiti pred težavami, ki bi jih imel pri kasnejšem delu v šoh. Všola naj se tisti mlajši otrok, ki je bister in pri katerem lahko ocenimo, ah v resnici v svojem celostnem razvoju toliko prehiteva svoje vrstnike, da bo kasneje to prednost tudi obdržal. Ko se starši odločijo za zgodnji vpis ne bi smeti preveč pričakovati od svojega otroka. Pripravljeni morajo biti na marsikaj, saj vstop v šolo predstavlja svojevrstno prelomnico v otrokovem življenju. Zelo hudo za starše in otroka je, če jim zgodnji vpis prinese razočaranje. Ce otrok ne prinese željei nega uspeha, starši običajno pritiskajo nanj. Tako otrok pogosto doživlja stiske, zapade v depresijo in zlasti v prvem razredu je praktično brez vsake obrambe proti stresu. Studije tudi kažejo, da morajo mlajši otroci vlagati več truda, da dosežejo enak rezultat kot njihovi leto dni starejši sošolci. Imajo tudi slabšo samopodobo in kažejo več znakov nevrotičnosti in neprilagojeno vedenje. Z novo šolsko zakonodajo pa naj bi vse to izginilo. Sola naj bi bila naravnana tako, da bi prisluhnila šestletnim otrokom in upoštevala vse njihove razvojne potrebe. Silvija Mozetič KRATKOČASJE ZA KRATKOHLAČNIKE Sedem laži (Slovenska bajka) Bila je žena, ki je imela tako lepo hčer, da ji v vsem kraju ni bilo para, pa so ji čuda v oglede hodili. Zena pa je rekla: »Kdor hoče dobiti mojo hčer, mora tako dolgo z menoj govoriti, da bom rekla, to je laž.« Neki gospod je imel tri hlapce. NajmlajSega sta druga dva imela za norca. Nekoč so peljali tri voze gnoja mimo tiste žene. Zjutraj je rekel starejši hlapec: »Danes bomo peljali gnoj mimo tiste žene. Danes bomo z njo govorili in jo pripravili, da bo rekla: To je laž.« Najmlajši reče: »Tudi jaz bom govoril z njo.« Zdaj reče starejši hlapec: »Dobro jutro bog daj, mati! Kaj delate mati?« Zena reče: »Zelje plevem.« Zdaj dalje ne ve kaj z njo govoriti, da bi Zena rekla to je laž. Zatem pripelje srednji hlapec in reče: »Dobro jutro bog daj, mati! Kaj delate mati?« Zena mu reče: »Zelje plevem.« Zdaj tudi on dalje ne ve kaj z njo govoriti, da bi žena rekla to je laž. Zdaj pripelje najmlajši hlapec in reče: »Dobro jutro bog daj, mati! Kaj delate mati?« Zena mu reče: »Zelje plevem.« On pa ji reče: »Mi smo ga že dolgo devet kadi narezali.« Zena mu reče: »To je dobro.« A hlapec reče: Ni dobro, ker nam je vse segnilo.« Zena reče: »To je slabo.« A hlapec reče: Ni slabo; smo ga zvozili na njivo in je zraslo debelo hrastje.« Zena reče: »To je dobro.« A hlapec reče: »Ni dobro, hrastje je bilo vse votlo.« Zena reče: »To je slabo.« A hlapec reče: Ni slabo, ker je bilo polno meda.« Zena reče: »To je dobro.« A hlapec reče: Ni dobro; prišel je medved pa je vsega pojedel.« Zena reče: »To je slabo.« A hlapec reče: »Ni slabo, smo dobili medveda, pa smo devet kadi meda iz njega iztisnili.« A žena reče: »To je sakra-mentska laž.« Tedaj je najmlajši hlapec dobil hčer, čeprav sta ga starejša dva imela za norca. Drobni makak Ta azijska opica je tako živa in bistra, da so jo ameriški znanstveniki leta 1959 izbrali, da je v raketi Jupiter odpotovala v vesolje in letela 450 kilometrov daleč od Zemlje. Makaki so med opicami tiste živali, katerih vedenje se najbolj približuje človeškemu. Able in Baker, opici, ki sta potovali z vesoljsko ladjo Jupiter, sta bili tako zdre-sirani, da sta se med poletom s premikanjem potrebnih vzvodov hranib kar sami. Vendar njuna zgodba nima srečnega konca. Medtem ko je Baker preživel potova- nje, je Able poginila dva dni po pristanku kot prva žrtev vesoljske tekme. (Iz knjige Velika ilushimna otro-škaencMopedija: Kaj je to...) Dežela tehnike in pridnih ljudi Japonsko sestavljajo številni otoki Japonsko sestavljajo štirje večji otoki (Honšu, Hokaido, Kju-šu in Šikoku) in na tisoče manjših, Id ležijo v Tihem oceanu ob azijski celini. Večina prebivalcev živi na otoku Honšu, kjer je največ velikih mest. Tu je tudi Tokio, glavno mesto Japonske. Japonski otoki so del verige vulkanskih gora. Zato je na njih veliko ognjenikov, pogosti pa so tudi potresi. Najbolj znan japonski ognjenik je gora Fudži, ki je še dejaven in je nazadnje bruhal leta 1707. Za podnebje na Japonskem so značilne mrzle zime in veliko snega, pa tudi poletja so precej hladna. Le na južnih otokih je podnebje nekoliko toplejše. Rastline in Svali Japonska pokrajina je zelo lepa, saj premore visoke gore, goste gozdove, deroče reke in mirna jezera, zato jo že stoletja upodabljajo številni umetniki. Na otoku Honšuju se nad urejenimi riževimi polji in terasami dvigajo visoke gore. Pobočja pokrivajo gosti brezovi gozdovi. Živali in rastline so tod zelo raznovrstne. Tu prebivajo vreščeče, a plašne opice - rdečelični makaki, ki se v velikih skupinah preganjajo po gozdu. Pogosto pa jih najdemo tudi, kako sedijo v toplih vrelcih in se gre- jejo. Druga nenavadna gozdna žival je serav, antilopi podobna koza, ki živi samo na Japonskem. Pozimi se hrani z drevesnimi popki, poleti pa se preseli na višje ležeče pašnike. Pridelki in izdelki Japonska je ena od najbolj industrializiranih dežel na svetu. V zadnjih tridesetih letih je postala gospodarsko najpomembnejša azijska država. V sodobnih japonskih tovarnah proizvajajo zelo kakovostne izdelke, od najmanjših delov za računalnike do orjaških naftnih tankerjev. Imajo izredno močno avtomobilsko industrijo. Na leto naredijo več kot sedem milijonov avtomobilov. Samo še v Združenih državah Amerike jih naredijo več. Pomembna pa je tudi lesna industrija. Večino japonskih nenaseljenih predelov zaraščajo gozdovi. Drevesa rastejo hitro, saj ne manjka sonca in toplega dežja, ki ga prinašajo poletni monsumi. Največ je ceder in cipres. Njihov les uporabljajo predvsem pri izdelavi papirja. Japonci pa se veliko ukvarjajo še z nečim - z ribolovom. Ribarijo na različnih ladjah, od najmanjših bark do velikih ladij, opremljenih z vlečnimi mrežami. Največ ujamejo tun, morskih psov, lososov, sardel in lignjev. Japonci se ob praznikih oblečejo v tradicionalni kimono Na Japonskem je veliko templjev (sliki sta iz Slikovnega atlasa, DZS) Ljudje in mesta Japonska je ena najbolj naseljenih držav na svetu. Večina njenega prebivalstva živi ob obalah, zlasti v štirih največjih mestih: Tokiu, Jokohami, Osa-ki in Nagoji. V teh živahnih mestih se dvigajo v nebo stolpnice s poslovnimi prostori in stanovanji. Japonske družine ljubijo mirne in tihe vrtove. In ker v me- stih za parke in vrtove ni veliko prostora, si jih urejajo na vsakem prostem koščku zemlje. Ta ljubezen do narave je povezana z glavno japonsko vero, šintoi-zmom. Njegovi verniki so prepričani, da so bogovi v gorah, drevesih in sploh v naravi. Veliko Japoncev pa pripada tudi budistični veri. Japonce ravno ti dve veri ohranjata v vsakdanjem življenju. PRIREDITVE ZA NAJMLAJŠE LJUBLJANA LGL, tel.: 314-789 KULTURNICA, Zidovslca steza 1 V sredo, 18. januarja, ob 17. uri: A. Goljevšček - GORNASTENI-SEDIMUHA, za izven. V petek, 20. januarja, ob 17. uri: N. Simončič - VELIKI KIKIRIKI, za izven. VELIKI ODER Danes, 15. januarja, ob 11. uri: B. Štampe Žmavc - CIRKUS CIGU-MIGUS, za izven. Predstava bo še v soboto, 21. januarja, ob 11. in 17. uri, za izven in v nedeljo, 22. januarja, ob 11. uri. V četrtek, 19. januarja, ob 17. uri: M. Loboda - PEPELKA, za izven. CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 V ponedeljek, 16. januarja, ob 18. uri: ROMANA IN QC. Predstavitev nove kasete pesmic z glasbene strani revije Ciciban (SD). MARIBOR LGL, tel: 062/ 26-748 Danes, 15. januarja, ob 10., 11.30 in 15. uri: Svetlana Makarovič -SAPRAMISKA, za izven. V četrtek, 19. januarja, ob 19. uri: ŽOGICA MAROGICA, za zlati abonma. LUKNJE V SLIKI I SKRITA PREDMETA Ugotovi, katera polja je risar izrezal iz zgornje risbe! Na zgornji risbi poišči dva izmed štirih narisanih predmetov ŽIVINOREJA / ŠE VEDNO BREZ PRAVIL Tragikomedija s kvotami mleka se še nadaljuje V skrajnem primeru možen tudi sodni postopek proti El MA Kot smo že poročali, se tragikomedija s kvotami mleka na žalost nadaljuje. Kljub temu, da je bilo v zadnjih dneh mnogo sestankov, srečanj in posegov na vseh ravneh od ministrstva do Dežele in Pokrajine, še vedno niso bila sprejeta pravila, kako končno razrešiti ta gordijski vozel. (Ustanova za posege in kmetijskem tržišču) in minister za kmetijstvo trmasto vztraja pri zagovarjanju »kriterijev«, po katerih je bil izdelan zadnji seznam upravičencev kvot mleka, ki pa sploh ne upošteva vsega opravljenega dela v obdobju po prejšnjem seznamu, ko so strokovne kmečke organizacije s sodelovanjem Dežele pripravile vso potrebno dokumentacijo za točno določitev posameznih kvot v tržaški pokrajini. Tako pri izdelavi tega zadnjega seznama niso upoštevali: - vseh kupoprodajnih pogodb, ki so bile sklenjene pravočasno, to je v predvidenem roku. Isto velja tudi za najemne pogodbe; - prošenj za delni ali totalni prenos kvot od ene namembnosti v drugo namembnost prodaje (od mlekarne k direktni prodaji in obratno); - sprememb pri naslovljencih oziroma prenosa lastnine kvot, na primer pd očeta ali matere na sina m podobno, - črtali so brez vsakršnega razloga kvot za 300.000 ton mleka samo za direktno prodajo, kar je na Tržaškem prizadelo kakih 30 pridelovalcev mleka; - niso upoštevali notoričnih aktov o izjavah o obsegu prodaje mleka tudi pri majhnih pridelovalcih, ki po zakonu niso dolžni voditi knjigovodstva in zato tudi nimajo nobene dokumentacije, ki bi dokazovala prodano količino; - prav tako niso sprejeli izjav mleka s skupnim podatkom za vse leto, češ da bi mlekarne morale beležiti prodajo po mesečnih prevzemih. Zaradi tega vlada hudo ogorčenje kmetovalcev-ži-vinorejcev, še posebno tistih, ki so odkupili ali najeli kvote in bi morali z njimi tudi razpolagati, pa tega zdaj ne morejo, ker niso registrirane v inkriminiranem seznamu EMA. Posledica tega je, da odjemalec mleka (mlekarne) ne sme prevzeti količino mleka, ki presega mejo, določeno v starem seznamu kvot, oziroma je obvezan zadržati izplačilo mleka (697 lir od cene 720 lir, kar je praktično vse, op. ur.). Razumljivo je, da so se pridelovalci znašli v naravnost dramatičnem položaju, saj se mnogim dogaja, da so v nakup ali najem kvot investirali težke milijone, ki jih zdaj ne morejo realizirati s prodajo mleka. Ce problem ne bo kratkoročno rešen, nekaterim, ali kar večini, grozi celo prenehanje dejavnosti z vsemu usodnimi posledicami. Strokovne stanovske organizacije kmetov in Dežela bodo še naprej zastavile vse sile, da se to paradoksno stanje odpravi in da se, v prvi vrsti povsem očitne krivice, popravijo takoj. Kot smo že poudarili, so strokovne organizacije, posebej pa še Kmečka zveza, storile vse, da je lahko ustanova EMA dobila pravočasno vse po- trebne podatke, da do tega sploh ne bi smelo priti in gre krivda za nastalo absurdno situacijo vsa na rovaš izključno nesposobnosti in skrajne neorganiziranosti EMA. Zaradi tega so stanovske kmečke sindikalne organizacije zahtevale nujen sestanek z deželnim odbornikom za kmetijstvo Zop-polatom zato, da tudi od deželne vlade zahtevajo, da takoj odločno nastopi pri ustanovi EMA v korist kmetov-živinorejcev. Do sestanka je prišlo v torek, 10. t.m. v Vidmu in na njem je odbornik že na samem začetku še pred razpravo, izrazil svojo pripravljenost ukrepati na vseh ravneh in z vsemi sredstvi, tudi pravnimi, kar so strokovne organizacije in sami prizadeti kmetje tudi že začeli delati. Po obširni in tudi izčrpni razpravi so na sestanku sklenili, da se na Združenju proizvajalcev mleka (APROLACA) zbere vso dokumentacijo po sklopih primerov, ki bo izročena deželnemu odborniku, ki se je na ministrstvu v Rimu že dogovoril za srečanje z odgovornim funkcionarjem, da se sprejmejo hitre rešitve za posamezne primere, kakor tudi za celotno problematiko. Stališče, ki je bilo enotno, pa je, da se zahteva od EMA, naj ne izvaja svojega zadnjega seznama upravičencev kvot, dokler ne bodo vsi problemi razčiščeni in se tako omogoči odjemalcem, da pridelovalcem izplačajo prevzeto mleko. Seveda pa bo po spričo znane birokracije tudi za to preteklo kar nekaj mesecev, vse na škodo pridelovalcev. Na koncu naj omenimo še zadnjo novico. V deželnem uradnem listu št. 52 z dne 28.12.1994, je bil objavljen sklep deželnega odbora, ki določa kriterije za dodelitev kvot mleka iz deželne rezerve v smislu državnega zakona 468/92. Kvota za razdelitev znaša skupno 750 ton mleka, za kar je dežela že pripravila obrazce za prošnje, ki jih je treba vložiti najkasneje do 27. januarja tl. Glede na omejenost kvote in velikega povpraševanja, pa je možnost dodelitve za tržaško območje zelo majhna, ker imajo prednost živinorejski obrati v goratih predelih na nadmorski višini nad 400 m. Žal pri tem, kot je zahtevala Kmečka zveza, niso bile upoštevane specifičnosti Krasa in nerazvitih območij. j.k DAVKI KMETIJSTVO / STROKOVNO SREČANJE Še jutri pri Kmečki zvezi prijave za davek »730« Davkoplačevalci imajo poleg že ustaljenega načina Plačevanja davkov na podlagi davčne prijave 740, Otožnost izpolnjevanja svojih davčnih obveznosti tudi z davčno prijavo 730 pri Centrih CAAF (Centro Assistenza fiscale), kakršen deluje tudi pri Kmečki zvezi. Bistvena razlika je v tem, da davkoplačevalec jto plača davkov ob izpolnitvi prijave, ampak mu jih bo zadržal delodajalec oziroma socialni zavod junija naslednjega leta pri izplačilu plače oz. pokojnine. Posebna ugodnost tega načina obračunavanja davkov je v tem, da delodajalec oziroma socialni zavod povrne davkoplačevalcu morebitni davčni kredit že junija naslednjega leta. Upnik se tako izogne Večletnemu čakanju na povračilo davkov, kot je bila praksa doslej. Ce se odločite za izpolnjevanja obrazca 730, to ne-nuidoma sporočite (Se jutri, 16. t. m.), saj so zapadlosti naslednje: -do 16. t.m. morajo posamezniki sporočiti delo-ajalcu, da se bodo za izpolnjevanje davčne prijave Za let0 1994, poslužili Centra CAAF pri Kmečki zve-zi- Tega so oproščeni upokojenci in uslužbenci javnih ustanov; -do 30, aprila letos morajo davkoplačevalci pred-obr^i ^en^ru potrebno dokumentacijo za izpolnitev -do 15. maja letos Center vrne davkoplačevalcu s OPIJ o izpolnjenih obrazcev ter delodajalcu oziroma ocialnemu zavodu obračun davkov. Simpozij o biološkem kmetijstvu v Trstu Na pobudo pokrajinskega kmetijskega nadzorništva, strokovnih kmečkih organizacij (Kmečke zveze, Zveze neposrednih obdelovalcev in agrituristič-nega združenja »Zeleni Kras«) ter pod pokroviteljstvom Kraške gorske skupnosti in Tržaške pokrajine, bo predvidoma v soboto, 4. marca t.l. strokovno srečanje na temo »Možnosti z okoljem skladnega in biološkega kmetijstva v tržaški pokrajini«. Zamisel za prireditev takega srečanja ali bolje simpozija, se je porodila iz spoznavanja, da je tržaška pokrajina glede na tržišče, ki ga predstavlja samo mesto Trst in zaradi omejenih naravnih pogojev za razvoj ekstenzivnega kmetijsktva, primerna za pridobivanje biološke hrane, kar je tudi sicer v tradiciji naših kmetovalcev in rejcev, ki na splošno uporabljajo malo kemičnih sredstev tako pri pridelovanju na kmetijah kot pri reji goveda. Uvajanje z naravo skladnega in biološkega kmetijstva uživa v zadnjem času tudi podporo v Evropski uniji. Ta podpora se izraža v akcijah za zagotavljanje dohodkov tistim, ki se uk- varjajo z biološko proizvodnjo oziroma s proizvodnjo, ki je skladna z okoljem. To so bili tisti spodbujevalni razlogi, ki so privedli do organiziranja simpozija, ki ga glede na prisotnost strokovnjakov in glede na dane možnosti ne bi smel zamuditi noben naš kmetovalec, zlasti pa ne mladi, saj je v biološkem kmetijstvu bodočnost. Delovni spored simpozija predvideva predavanja o naslednjih temah: dr. Giovanni Degenhardt - Splošni okviri kmetijstva v tržaški pokrajini; Nino Panzera - Stanje deželnega seznama bioloških podjetij; dr. Eros Costantini -Z okoljem skladno in biološko kmetijstvo ne kot povratek k preteklosti pač pa kot perspektiva za bodočnost; dr. Cristina Micheloni - Osnovni tehnični principi spreminjanja tradicionalnih podjetij v podjetja za biološko pridelovanje; dr. Pinton - Izkušnje s trženjem bioloških pridelkov. Predvideno je tudi sodelovanje strokovnjaka iz Slovenije (čigar ime še ni znano), ki bo govoril o izkušnjah z biološkim kmetijstvom v sosednji Sloveniji. j.k. _________KRATKE VESTI_______________ Urejeno vprašanje umetnega osemenjevanja krav na Tižaškem Opravljanje tega posla prevzel živinozdravnik dr. Mario Zaccaria Pred nedavnim smo poročali, da sta slovenska živino zdravnika dr. Malalan in dr. Kocjančič iz utemeljenih razlogov odpovedala opravljanje umetnega osemenjevanja krav v tržaški pokrajini. Razumljivo pa je, da brez take službe ni smelo ostati in zato se je Deželno združenje rejcev zavzelo za pozitivno rešitev tega vprašanja. Po vrsti neformalnih sestankov in razgovorov mu je uspelo za to službo pridobiti živinozdravnika dr. Maria Zaccario iz Milj, ki je opravljanje tega dela dejansko prevzel že s 1. januarjem letos. V svojem sporočilu zainteresiranim stanovskim' organzacijam oz. rejcem Deželno združenje rejcev (z operativnim sedežem v Gorici) poziva rejce, naj potrebo po umetni osemenitvi telefonsko sporočijo neposredno dr. Zacca-rii na tel. 361045 v dneh od ponedeljka do petka do 9. ure dopodan, in ob sobotah na isto številko, do 13. ure. Dr. Zaccarii bo pri delu pomagal dr. Gherlani, ki je službo umetnega osemenjevanja vodil že pred dr. Malalanom in dr. Kocjančičem in ki tudi dobro pozna govedorejce v tržaški pokrajini. Odpoved številke IVA in prošnje za gorivo UMA Kdor ima štvilko IVA in je ne namerava več obdržati, ker je prekinil z dejavnostjo, jo lahko zapre (odpove) do 30. t.m. in se s tem izogne plačilu letne takse, ki znaša 100.000 lir. Do istega datuma mora tisti, ki je lani presegel 10 milijonov lir prometa, sporočiti uradu IVA, da bo vodil knjigovodstvo. Obveščamo tudi, da je že mogoče zaprositi za nakazilo goriva po znižani ceni za kmetijske stroje (UMA). Prošnji je treba priložiti fotokopijo kartončka s številko IVA, sicer goriva ne bodo prejeli. V primeru če ima eden od zakoncev številko IVA, stroji pa so vpisani na drugega, je mogoče v knjižico UMA vnesti imeni obeh s priložitvijo ustrezne dokumentacije uradu UMA. Deželna skupščina CIA V petek, 13. t.m., je bila v conskem centru ERSA v Villi Chioza di Scodovacca pri Cervi-gnanu, deželna skupščina Italijanske zveze kmetov (CIA), katere se je udeležil tudi vsedržavni predsednik Zveze Giuseppe Avolio. Na dnevnem redu je bila ocena sedanjega položaja kmetijskega sektorja in opredelitev kmetijskih političnih izbir. Skupščine, ki jo je vodil deželni predsednik CIA Dante Savorgnan, so se udeležili tudi predstavniki Kmečke zveze. O njej bomo še poročali. Nacionalni načrt za biotehnologijo Za povečanje konkurenčnosti italijanskega kmetijstva glede na količinske in produktivne zahteve tržišča, je ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Adriana Poli Bortone, odobrila vsedržavni načrt o rastlinskih biotehnologijah za obdobje 1995-99. Za sodelovanje pri izvajanju tega načrta je predvidena ocena, ki jo bo izrekel odbor izvedencev, katerega bo umestilo ministrstvo v dveh obrokih. Najprej bo odbor preučil pred-predloge raziskovalnega programa, ki so jih do konca leta 1994 vložili zainteresirani javni in zasebni organizmi, v drugi fazi pa bo odbor izvedencev preučil še tiste dokončne predloge, izdelane na osnovi predpredlogov, ki so uspešno prestali prvo fazo odobritve. SLOVENSKI PROGRAMI fr* SLOVENIJA 1 08.50 09.45 10.10 10.30 11.00 11.30 12.00 12.30 13.00 2iv žav, ponovitev Sest ta pravih in veselica, pon. 1/6 dela nemške nanizanke Vrtiljak, pon. 14/28 dela mehiške nadaljevanke Domače obrti na slovenskem, 2. oddaja, ponovitev 25. tabor slovenskih pevskih zborov Šentvid pri StiCni, 1. oddaja Obzorja duha Biblija, ponovitev 1. oddaje: Naravne religije in Sveto pismo Ljudje in zemlja Poročila Queen, ponovitev 3/6 dela ameriške nadaljevanke Video strani Nori mesec, kanadski film Majski cvetovi, 10/13 del angleške nanizanke Podarim - dobim, ponovitev TV dnevnik 1 Po domače, ponovitev Hugo, igrica Risanka Loto TV dnevnik 2, vreme, šport Zrcalo tedna Podarim - dobim 20.50 21.25 22.00 22.20 00.10 Zgodbe iz Amerike: Od Indijancev do Boeinga, 1/4 del dokumentarne oddaje Slovenija - kako v Evropo TV dnevnik 3, vreme, šport Sova: H. de Balzac: Človeška komedija: Oče Goriot, 3/7 del famcoske nanizanke Video strani IT SLOVENIJA 2 Video strani Sova, ponovitev: Severna obzorja, 9/33 del ameriške nanizanke Reka vstajenja Garmisch - Partenkirchen: Slalom (2), 1. tek prenos Kitzbuhel: Slalom (Z), 1. tek, prenos Križkraž, ponovitev Garmisch - Partenkirchen: Slalom (2), 2. tek prenos Kitzbiihel: Slalom (M), 2. tek, prenos Engelberg: Smučarski skoki, prenos Lili, ameriški film Športna nedelja Lenart: Finale slovenskega pokala v košarki za članice, prenos 4x4 - o živalih in ljudeh Klute, ameriški film Biblija, 2. oddaja: Nastajanje Stare zaveze Športni pregled Video strani A KANALA 09.00 09.05 10.00 10.30 10.40 11.00 12.00 12.10 12.55 13.00 18.00 18.05 18.30 20.00 20.05 21.00 21.45 22.15 22.20 23.50 23.55 01.00 Spot tedna Dr. Jekyll in g. Hyde, risani film Video igralnica, oddaja o računalniških igricah Male živali, oddaja o hišnih ljubljenčkih Risanke Splošna praksa, ponovitev 4. dela avstralske nanizanke Epikurejske zgodbe Helena, glasbena oddaja Spot tedna Video strani Spot tedna Risanke Mladi VVerther, ponovitev filma Vreme Tropska vročica BI, 10. del ameriške nanizanke: Strel iz ljubezni Igrajo: Rob Stevvart, Carolyn Dunn. lan Tracey, Ari Sorko in drugi; režija: Clay Borris Kino, kino, kino, oddaja o filmu Ameriških deset, glasbena oddaja Vreme Čudež na 34. ulici, ameriška drama režija: Michel Seaton Spot tedna CMT Video strani HBf M MTV (62. kanal) 16.00 19.00 19.05 19.30 20.00 21.30 23.00 00.00 01.00 Vesela nedel'a, glasbeno razvedrilna oddaja Obvestila Risanke MMTV shop, televizijska prodaja Gage, film Včeraj, danes, jutri, italijanska komedija Igrajo: Sophia Loren, Marcello Mastroiani in drugi Režija: Vittorio de Sica MMTV shop, televizijska prodaja Video strani Deutsche VVelle S RAI 1 6.00 6.45 7.30 10.00 10.55 11.55 12.15 13.30 14.00 18.00 18.10 18.40 19.50 20.40 22.20 0.05 0.15 0.45 1.30 2.40 Aktualno: Euronevvs Dok.: Kvarkov svet Otroški variete Aspetta la banda!, risanke, 8.00 L’albero azzurro, 8.30 La banda dello Zecchino, vmes risanke Zelena linija Maša Nabožna oddaja Zelena linija Dnevnik Variete: Domenica in (vodita Mara Venier, Stefane Masciarelli), vmes (15.20, 16.20) športni oddaji Cambio di campo in Solo per i finali) Dnevnik Sport: 90. minuta Variete: Domenica in Vreme, dnevnik in šport Film: La famiglia Ricordi (biog., It. ’93, r. M. Bolo-gnini, i. L. Barbareschi, F. Barilli, A. Gassman, Kirn Rossi Stuart, 2. del) Športna nedelja, vmes (23.25) dnevnik Dnevnik in vreme Aktualno: TGR Sredozemlje Doc Musič Club Nad.: L’ amante deli’ Drsa Maggiore (’82, i. R. Lo-velock, zadnji del) Dnevnik RAI 2 Variete: In famiglia, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30, 10.00) dnevnik TG2 Disneyeve risanke Kviz: Che fine ha fatto Carmen Sandiego? Nan.: Blossom Variete: In famiglia (2.) SP v smučanju Dnevnik in vreme Film: Non sparare, bacia-mi! (glas., ZDA ’53, i. D. Day, H. Keel) Komični filmi Domenica Disney, vmes (17.10) film lin maggioli-no tutto matto (kom., ZDA '69, i. D. Jones) Nogomet A lige Vreme in dnevnik Sport: Domenica sprint Film: Crimini di guerra (krim., ZDA ’90, i. R. Burr, M. VValker) Aktualno: Domini (srečanje M. Manaro in F. Speronijem vodi Anto-nella Boralevi) Dnevnik in vreme Protestantizem Aktualno: Videosapere Nan.: Soko 5113 RAI 3 6.45 9.25 11.30 12.35 14.00 14.15 14.25 16.30 18.45 18.50 19.50 20.30 22.30 22.45 24.00 0.20 Variete: Fuori orario SP v smučanju: ženski slalom, l. tek, 10.20 moški slalom, 1. tek Atletika SP v smučanju: ženski slalom, 2. tek, 13.15 moški slalom, 2. tek Deželni dnevnik Popoldanski dnevnik Sport: Quelli che il cal-cio... Variete: Cirkus Sport: Domenica gol Vreme, dnevnik, deželne vesti Variete: BlobCartoon Film: Američani (dram., ZDA ’92, i. Al Pacino, Jack Lemmon) Dnevnik in vreme Variete: II laureato (vodita Piero Chiambretti in Paolo Rossi) Pregled tiska in vreme Film v originalu: La ron-de (kom., Fr. ’50, i. S. Si-gnoret, D. Dairieux) RETE 4 SU Koper Film: Abbasso la ricchez-za (kom., It. ’46) Film: La ragazza con la pištola (kom., It. ’68) Teleprodaja: Affare fatto Nedeljski koncert Variete: C'era varno tanto amati story Dnevnik TG 4 Aktualno: Medicine a confronto Dnevnik Film: grease (kom., ZDA ’78, i. J. Travolta) Film: Due come noi (kom., ’83, i. JH. Travolta, O. Newton-John) Film: La febbre del sabate sera (glas., ZDA ’77), vmes (19.00) dnevnik Film:Tutti insieme ap-passionatamente (glas., ZDA '65, i. J. Andrews) Dnevnik Pregled tiska @ CANALE 5 Euronews Muzej glasbe - potovanje v Benetke, 6. oddaja »Giuseppe Tartini alla Sala della mušica deli ospedaletto« Achtung Baby!, oddaja o kulturi, avtor: Robeto Ferrucci »II piacere degli occhi«, tedenska oddaja o filmu Slovenski program Zamejski program: Kam vodijo naše stezice TV dnevnik »Canale 27«, tedenski tv spored Euronevvs Žrebanje lota Moj sin ne zna brati, 2/2 del italijanske nadaljevanke Igrajo: Omero Antonutti, Mimsy Farmer in drugi; režija: Franco Giraldi No Comment Dnevnik Globus Horoskop Na prvi strani Nabožna oddaja Dok.: 5 celin, 10.30 La compagnia dei viaggiato-ri (vodi Licia Colo) Risanke: Simpsonovi Glasba: Superclassifica Show, vmes (13.00) dnevnik Varieteja: Gommapiuma, 13.45 Buona domenica (vodijo G. Scotti, G. Car-lucci, C. Pistarino) Nan.: Nonno Felice Variete: Buona domenica Dnevnik TG 5 Film: scuola di ladri (kom., It. ’86) Aktualno: Rotocalcoo, 23.30 Knjižne novosti Dnevnik Kulturni tednik: L’angelo Sgarbi settimanali Nan.: Missione impossi-bile (i. P. Graves) ITALIA 1 (fflMP3 Avstrija 1 Hiša v Jeruzalemu Polet z mladim tjulnjem Selikom Safari v pekel, am. film Pogovor s tiskom Tednik Orientacija, pon. Cas v sliki Zlata dekleta Bingo Bongo, italijanska komedija Mr. Bean - varuška proti volji Otroški program Parker Levvis Mini čas v sliki Melrose Place Cas v sliki Otroški variete |[jKj Baywatch Nanizanke Naš hrupni dom Odprti studio Kgjj Cas v sliki Sport: Vodič nogometne- BZ| Šport ga prvenstva Za vse čase Odprti studio Rw5 KI Nan.: Big Man - Diva (i. Cas v sliki/šport U. Andress, B. Spencer), ETO Vizije 16.30 Paradise - L’incen- Shirley MacLaine, por- dio (i. Lee Horsley) tret igralke Film: Ti presento un’ Apartma, ameriški film amica (kom., It. ’87, i. G. Igrajo: Jack Lemmon, De Sio, M. Placido) Shirley MacLaine Odprti studio, vreme La Sylphide, balet Variete: Benny Hill Video strani H Nan.: Highlander - Dop-pia personalita (i. A. H Paul, S. Kirsch) Športni odd,: Pressing I Avstrija 2 (vodi R. Vianello), 23.45 Mai dire gol - Pillole Italia 1 šport Garmisch -Partenkirchen: Film: L’ insegnante Slalom (2), prenos 1. te- (kom., It. ’75) ka Kitzbuhel: Slalom (M), prenos 1. teka Pogledi od strani S TELE 4 Garmisch -Partenkirchen: Slalom (2), prenos 2. teka Kitzbuhel: Slalom (M), 22.15, 0.10 Dogodki in prenos 2. teka odmevi Pod plamenečim nebom Nad.: Falcon Crest, 21.20 nan. Le spie Dekle iz Schwarzwalda, nemški film, 1950 Klub za seniorje Soljudje (J) MONTECARLO Slika Avstrije Kristjan v času Avstrija danes 18.45, 20.25, 22.30 TG Zakladnica Avstrije Mesto zločina 10.15, 12.40, 13.20 SP v Zadnja postaja pekel, smučanju ameriški film Film: La tragedia del Cas v sliki Bounty (dram., ’35) Smrtonosni otroški raj, Film: Uccidi, uccidi, ma mehiško - švicarski film- con dolcezza (VB ’70) film, 1982 Hrvaška 1 08.45 08.55 09.00 09.25 11.00 11.05 13.00 13.30 14.00 14.05 14.15 15.05 15.20 15.50 16.20 16.30 17.00 17.10 18.50 19.15 TV-koledar Poročila Zajčkove zgodbe, risanka Tiger iz Ešnapura, nemški film za otroke in mladino Igrajo: Debora Paget, Paul Hubschmid in drugi; režija: Fritz Lang Poročila Malavizija Narodni običaji Mir in dobrota Duhovni klic Poročila Plodovi zemlje Razstava na TV Opera Box Dražba, dokumentarna oddaja Umetnine svetovnih muzejev Svet živali, 8. del dokumentarne serije Poročila Drevo razdora, francoski film Igrajo: Michel Bouquet, Marion Bierry, Jacgueline Danno, Didier Flamand in drugi; režija: Francois Rossini Mojster Fantaz, risanka TV fortuna ^ Dnevnik Vreme HŽH Sedma noč, zabavnoglasbena oddaja Po vrnitvi, 42. del ameriške nadaljevanka Slika na sliko Sport Poročila Sanje brez meja 21.55 22.45 23.25 23.45 23.50 Hrvaška 2 14.15 15.00 16.20 16.30 17.05 17.55 19.15 19.30 20.02 20.10 Cro Pop Rock Rokomet (2): Kraš - Podravka Risanka Košarka: NBA pregled Kitzbuhel: Slalom (M), posnetek Rokomet (M): Medvešček - Borba, prenos Risanka Dnevnik, vreme Sport Crno - belo v barvah: Beg iz Alcatraza, ameriški film,1979 Igrajo: Clint Eastvrood, Patrick McGohan, Robet Blossom in drugi Indexi, Arsen Dedič in Kemal Monteno Zagrebški naj, naj, naj... Carl Perkins in prijatelji Leteči cirkus Montya Pythona @ Madžarska Risanka Biblija Računalništvo Leporelo, nedeljski magazin Pogled domov Cerkev v kraju Pusztazi-mor Zvon, video strani Otroški program Gospodična, serija Delta, znanstveni poročevalec Verski program Disneyeve risanke Lončene peči Varstvo mest Kolo sreče Teden, notranjepolitični pregled, vmes poročila Deklamacija Zasebna vojna Lucinde Smith, 2. del tv filma Dnevi obleganja, 15. januar 1945 Portreti iz XX. stoletja Orwell Don Quijote, baletni fihn TV SLOVENIJA 1 ČLOVEŠKA KOMEDIJA, Oče Goriot 22.20 Režija: Charles Vanel, Bruno Garcin, Monique Nevers OČE GORIOT je eden Balzacovih najbolj znanih romanov iz opusa ČLOVEŠKE KOMEDIJE. Eugene De Rastignac, mladi študent brez denarja odkriva krivice pariškega življenja za časa restavracije. živi v penzionu v revni ulici Mont Sainte-Genevieve. Tu prebiva tudi spoštovani »oče« Goriot ki vse svoje premoženje daje dvema hčerama, da si lahko privoščita žMjenje v mondeni družbi. Poročili sta se z bogatimi plemiči, sta nezadovoljni v ljubezni, zato pa sta toliko bolj frivolni in nočeta priznati svojega ljudskega porekla. Očeta le izkoriščata in mu nista prav nič hvaležni za pretirano ljubezen, ki jima jo nudi. Le Rastignac postane njegov resnični prijatelj in pospremi ga tudi na zadnjo pot na pokopališče Pere Lachaise. Sam ob grobu je trdno odločen, da bo osvojil sijajno pariško družbo. Balzac je ustvaril obširno sliko značajev, ne da bi pri tem kogarkoli pomiloval. Lepo opisuje tudi trdo življenje in ambicije, ki vladajo v Parizu. TV SLOVENIJA 1 14.30 NORI MESEC, kanadski film, 1986 Režija: Altan Eastman Igrajo: Kiefer Suthertand, Peter Spence, Vanessa Vaughan, Ken Pogue, Eve Napier Kanadski film NORI MESEC je ljubezenska zgodba-malce drugače! Čeprav lahkotna in polna optimizma, je grajena na družbenih razlikah, saj sta protagonista iz različnih slojev. Pa vendar imata nekaj skupnega, oba sta v nekem sm'islu pohabljena - pohabljena le dokler med njima ne zavlada ljubezen - navezanost, razumevanje. On je sin bogataša. Ima brata, ki se vdaja mamilom in žm razuzdano. Pa vendar zna venomer prikazati očetu, da je nedolžen in krivdo za vse napake naprti svojemu bratu. Ker je v očetovi nemilosti, je slednji zato obremenjen in vase povsem negotov. Sreča dekle, ki mu je všeč že na prvi pogled. Brž spozna, da je gluhonema, a ga to dejstvo niti najmanj ne gane. Dekle živi med sebi enakimi in uči se govoriti. Njena velika želja pa je, da bi obiskala Evropo. Čeprav prizadeta, je polna vedrine in odločnosti, da se vklopi v svet normalnih. Na fanta vpfiva pozitivno, skuša odpraviti njegovo zavrtost z zdravim in ljubezni polnim odnosom. Pa vendar ta par v očeh malomeščanske družbe sprva vzbuja posmeh. Dejstvo, da gre za dva nenavadna junaka, prav nič ne more obarvati filma V turobne tone. Nasprotno: njuna plašnost in naivnost, ljubezen, kije nihče ne more pokvariti ter vse večja odločnost, da bosta našla srečo, ki jima je nihče ne more preprečiti, daje zgodbi pravo vedrino. Tudi sicer je film poln sveta mladih, takšnih in drugačnih, je slika današnje generacije, ki se kljub neugodnim trenutkom vedno znajde in zaživi mladosti primemo v veselju. Odličen je Kiefer Suthertand, zdaj že znani sin Donalda Suther-landa, ki je nadvse prepričljivo podal lik nesamoza-vestnega mladeniča.______________________________ TV SLOVENIJA 2 BIBLIJA, Nastajanje Stare zaveze 21.50 Sveto pismo je nastajalo v sorazmerno dolgem obdobju, pisali pa so ga različni avtorji. Za raziskovalce je posebej zanimivo razmerje s sosednjimi kulturami in izročili, teologe pa zanima odnos med človeškim avtorstvom ih božjo inspiracijo. TV SLOVENIJA 1__________20.50 ZGODBE IZ AMERIKE, Od Indijancev do Boeinga Redaktor in scenarist serije: Zvezdan Martič Snemalec: Vlado Draškovič Montažer: Gorazd Todorovič V prvi oddaji smo obiskali Kip svobode in otok Ellis, ki je bil neke vrste čakalnica za vstop v ZDA. Obiskali smo eno največjih zavarovalnic na svetu in se pogovarjali o zaposlovanju in varnosti delovnega mesta v ZDA. Obiskali smo UCIA, univerzo v Los Angelesu. Američani znajo povedati, koliko v povprečju zaslužijo študentje posamezne fakultete po zaključenem študiju. Zgodba prihodnosti so električni avtomobili, zgodba iz preteklosti pa so mesta duhov. Nekoč bogata rudarska mesta so danes le še ruševine. QQ Vg/ TV SLOVENIJA 1 17.10 PO DOMAČE, razvedrilna oddaja Tokrat bosta zaigrali citrarka Tanja Zajc-Zupan in har-rnonikarka Tanja Čretnik, zapele bodo ljudske pevke s Štajerske in Primorske, osrednja glasbena gostja pa bo vse bolj uveljavljena avtorica besedil za domačo glasbo Vera Soline. »Blaženi med ženami« bodo humorista Franc Pestotnik - Podokničar in Mitja Šipek ter voditelj Jože Galič. S JE ORF 13.45 DOBER DAN KOROŠKA informativna oddaja Evropska unija - združenje držav brez meja? Spodbuden gledališki inpulz z Žile - mladinska skupina »PIKO« je navdušila z lutkovno igrico Mladi umetniki in njihov projekt - filmski krožek Koroške dijaške zveze kuje že nove načrte »Se upanje« - nekomercialni film Mihe Dolinška Slovenski ples - tradicionalna prireditev ob —?pčetku plesne sezone ________________________ TV SLOVENIJA 2/ NOCOJ OB 20.10 Inšpektor KI ute na sledi Klute, ameriški film, 197 7 Scenarij: Andy in Dave Levvis Režija: Alan J. Pakula Fotografija: Gordon VVillis Glasba: Michael Small Igrajo: Jane Fonda (oskar za glavno žensko vlogo), Donald Suther-land, Charles Cioffi, Roy Scheider, Dorothy Tristan Verjetno se prav s filmi slovitega Alana J.Pakule začenja razvoj svojevrstne smeri filmske srhljivke, s katero je začel prav v filmu Klute, nadaljeval v Paral View in zaokrožil v Vseh predsednikovih možeh. Vsi trije filmi daleC presegajo tisto, kar smo videli v Pakulinem novejšem Pelikanovem poročilu. Tako kot verjetno Co-pola ne bo presegel samega sebe v žanru srhljivke, Ce se spomnimo njegovega Prisluškovanja, tako verjetno tudi Pakula ne zmogel še ene tako uspešne triperesne deteljice. Vsekakor je film o inšpektorju Klutu danes filmska klasika, film, ki ob vsakem ogledu znova navduši s svojo im-presivnostjo, premišljeno uporabo žanrskih elementov skr-hljivosti in filmski izraznosti, ki je bila takrat in deluje še danes inovativno. S filmom Klute je Pakula odkril tudi povsem drugačno igralstvo Ja- ne Fonda, ki je prenehala prav s to vlogo z imidžem lepotičke in dokazala svoj dovolj širok, v tem primeru tudi z Oskarjem nagrajeni igralski register. Filmska zgoda se dogaja na veC ravneh, ki se med seboj prepletajo in prav stičišča različnih ravni pomenijo korak naprej v razvozlavanju enigmati-Cnosti filmskega dogajanja. Zaplet se zaCne z izginotjem podeželana v New Yorku in njegova žena prosi inšpektorja Kluta, sicer družinskega prijatelja, da poizkuša poiskati njenega moža. Klute se pri svoji raziskavi sreCa najprej s potencialno igralko, manekenko in za preživetje dekle na poziv, ki naj bi bila edina sled za izginulim poslovnežem, druga sled pa je sodelavec, ki je sicer znan po svojih nenavadnih erotičnih nava- dah in stikih. Klute ve, da ho prav v teh okvirih morebiti našel odgovore na vprašanja in morebitno sled za izginulim. Toda preiskava mu neprestano polzi iz rok, neulovljiva je tudi takrat, ko naveže tesne, za profesionalca celo neprofesionalno tesne stike, z dekletom na poziv. Ko vstopi v njen zapleten svet, tudi sama išCe odgovore zase pri psihiatrinji, ni prav nič bliže odgovorom in razrešitvi primera. Edino, kar mu preostane, je intuicija in prav zaradi intuicije se Klute znajde ob pravem Času na pravem mestu. Pri tem pa mu niso pomagali le sodobni pripomočki nadzora, ki lahko odkrijejo tudi najbolj skrito, ampak tudi samo velemesto, ki v svojem valovanju izvrže kot naplavino del svojih skrivnosti. MUSIČ TELEVISION 08.00 The Hits This VVeekend; 11.00 The Big Picture; 11.30 European Top 20; 13.30 First Loolc 14.00 Sport; 14.30 The Hits This VVeekend; 18.00 Real World 3; 18.30 Us Top 20; 20.30 The Brothers Grunt; 23.00 Beavis & Butthead, pon. SKVONE 14.30 Here's Boomer; 15.00 Entertainment This VVeek; 16.00 Star Trek; The Next Generation; 17.00 Coca Cola Hit Mix; 18.00 Rokoborba; 19.00 Simpsonovi; 20.00 Beverly Hills, 90210; 21.00 Melrose Place; 22.00 Star trek, The Next Generation; 23.00 No Limit PROT 07.25 Risanke; 12.15 Stan in Olio; 12.15 Očarljiva Jennie; 13.15 Ripper; 13.45 Ben Cropp, avstralski dokumentarni film; 14.45 Emmeran; 14,50 Samo duh. am. film; 16,35 Rojena za boj, hongkonški film; 17.55 Matiock; 18.55 Superman, am. serija; 20.00 Poročila; 20.15 Morski volk, ameriški film; 22.10 Palm Beach Duo PREMIERE 14.30 Hokej, nemška liga; 17.30 Premiere; 17.45 Obiskovalca, francoska kom.; 20.00 Premiere, napoved programa; 20.15 Tvegana igra, ameriški triler; 22.05 Brez izhoda, ameriški akcijski film SATI 06.55 Otroški program; 09.45 Koča strica Toma, ameriški film; 11.40 Beli jezdec, am. vestern; 13.10 Dekle iz Heiligenbluta, avstrijski film; 14.45 Summer Schooi, ameriški film; 16.30 Princesa Fantaghiro, 3/6 del it. fantazijskega filma; 19.00 Poročila; 19.30 Kolo sreče; 20.15 A. S.; 21,15 A. S. serija; 21.15 Chichago Hope EUROSPORT 08.30 Rally; 09.00 Smučarski skoki; 10.00 Kitzbuhel: Slalom (M), prenos 1. teka; 11.45 En-gelberg: Smučarski skoki; 12.15 Gamnisch - Par-tenkirchen; Slalom (2), posnetek 1. teka; 13.30 Kitzbuhel: Slalom (M), prenos; 13.45 Engelberg: Smučarski skoki; 18.00 Novo mesto na češkem: Smučarski teki; 19.00 VVrestting; 20.00 Boks; 21.30 Rally; 22. 00 Alpsko smučanje; 23. Smučarski skoki, posnetek iz Engelberga RTI 05.30 Za otroke; 11.30 Nazaj v preteklost; 12.25 Tropska vročica, 13.20 Pacifiška flota; 14.15 Teniški čudež 14.45 Nogomet; 17.00 Misijonarja, it,-franc. -angl. kom.; 19.10 Rudijev počitniški show; 20.15 VVemer - trd kot kamen, nemški igrano -risani film; 23.15 Playboy Late Night RTI 2 05.50-15.30 Ponovitve; 15.30 Califomia Highsc-hool; 16.00 Nasmehnite se, prosim; 17.05 Srebro, banke in barabe, am. film; 20.00 Poročila; 20.15 Zdravnica dr. Suinn; 21.15 Cobra; 23.50 Ponovitve SKY MOVIES 15.00 Buckeye And Blue, am. vestem; 17.00 Cify Boy; 18.55 Love And Let Die; 21.00 Mr. Baseball; 23.00 Gross My Heart; 01.15 Kickboxer MOVIE CHANNEL 13.00 Groundhog Day; 15.00 Breaking Home 11-es; 17.00 Stolen Babies; 19,00 Teenage Mutant Ninja turtles lil; 21.00 Groundhog Day; 23,00 Un-lavvful Entry FILMNET + 14.25 Voung Again; 15.55 Jimi Hendrix Plays The Festivals; 20.00 The Goodbye Girl; 22.00 Day-break SUPER CHANNEL 05.30 Novice; Gospodarstvo; Počitniški cilji; Super Shop; Ushuaia; 15.00 Srečanje s tiskom; 16.00 McLaughlinova skupina; 16.30 Gospodarstvo; 17.00 Tenis; 18.00 Konjenišlvo; 19.30 Počitniški cilji; 20.00 Moda; 21.30 Govorimo o jazzu CNN 06.00-23,00 VVorid News; 10.30 Science And Te-chnology; 11.30 Slyle; 15.30 Earth Matters; 16.00 Lary King VVeekend; 17.30 Future VVatch; 18.00 VVorid Repat; 18.30 This VVeek In NBA; 20.30 Di-plomatic Licence; 21.30 Global VViev; 00.00 CNN Late Edition; 01.00 The VVorid Today; 02.30 Managing; 04.00 CNN Presents "\ Slovenija 1 5.00, 6.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7,50 Biovreme; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Sledi časa; 10.05 Prizma optimizma; 11.05 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.05 Na današnji dan; 13.25 Za naše kmetovalce; 14.15 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Naš gost; 18.00 Nedeljska reportaža; 18.30 MePZ F. Prešeren; 19.45 Lahko noč, otroci; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30.17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.40 Kulturne prireditve; 9.30 SP v smučanju; 9.45 Stergo ergo; 10.30 SP v smučanju; 11.35 Obvestila; 12.05 Z Valom okoli sveta; 12.45 SP v smučanju; 13.00 - 19.00 Športno popoldne, vmes aktualne informacije In glasba; 13.30 SP v smučnju; 15.30 Dogodki in odmevi; 19.30 Top albumov; 21.00-23.00 Drugi, vmes Zrcalo dneva, Slovenija 3 8.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Maša; 10.05 Orkestri in solisti; 13.05 Primorski APZ Vinko Vodopivec; 14.05 Humoreska; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Nove operne plošče; 22.05 Nove prevodne strani; 22.30 Vellika koncertantna maša; 24.00 Lirični utrinek, Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 - 100,3 - 100,6 - 104,3 -107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Otvoritev, napoved, koledar; 8.20 OKO obveščajo; 9.00 Za zdravje; 9.15 Od zrna do klasa; 9.30 Po domače; 10.10,10.50, 11.10 Primorski kraji In ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes - humoristična oddaja; 14.30 Nedelja na športnih igriščih; 19.00 Dnevnik-prenos RS; 19.30- 23.15 večerni program Modrega vala RK. Radio Koper (italijanski program) 8.30.10.30.13.30.17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Radijska igra; 9.00 Saltimbanchi; 9.30 Kulturna poročila; 9.45 Knjižne novosti; 10.00 Film tedna, gledališče; 11.00 Narečna oddaja Su e zo per le contrade; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Športna nedelja; 17.32 Lestvica LP; 18.00 London Calling (lx mesečno Alpe Adria Magazine); 20.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 6.15, 11.15, 12.15, 15.15, ( 17.15 Poročila; 7.00 Cali- mero in otroci; 9.30 Kam danes v Ljubljani; 10.00 Horoskop; 12.00 Duhovna misel; 13.00 Reportaža; 14.00 Glasbena lestvica; 15.00 Vodeni program; 17.15 Holllywood; 18.00 Mi smo od tam doma; 19.00 American Top 40; 22,30 Jazz galerija; 1.00 Sat. Radio Kranj 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Andy in Bernd; 12.00 Mali oglasi; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 12.40 Kmetijska oddaja; 13.00 Dobrodošli med praznovalci; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.20 Hitro, daleč, visoko; 18.20 Kino kviz; 19.30 - 24.00 Večerni program. Radio Maribor 9.00, 10.00, 13.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 9.05 Iz roda v rod; 9.30 Vstopite, prosim; 10.05 Marjanca; 11.00 Kmetijska oddaja; 11.25 Osmrtnice, obvestila; 11.35 Meh za smeh; 12.00 Mariborski feljton; 13.05 Želeli ste; 15.30 Dogodki In odmevi; 16.00 Želeli ste; 18.00 Šport In glasba; 20.00 Nedeljski klepet; 23.15 Nočni program. Radio Študent 11.00 Pokloprodpotop; 12.00 Nisam ja odavde; 15.30 Derrida in paradoksi dekonstrukcije; 17.00 Svet vletu 1994; 19.00 TB: R.E.M. - Monster; 20.00 Odprta družba in njeni sovražniki (K. Popper); 21.00 Oldies Goldies Chart; 23.00 Koncert: The Far East Side Band - Live in NYC '94. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Mladinski oder: Povodna vila (M. Prepeluh); 10.20 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.15 Orkestralna glasba; 11.30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Srednjeevropski obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena: Po galeriji Herodotovih muz (A. Rebula, r. M. Prepeluh, 5. del); 14.35 Potpuri; 15.00 Krajevne stvarnosti; 15.30 Šport in glasba; 17.00 Krajevne stvarnosti: Iz naših prireditev, nato Potpuri; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Izmenično Jutranji val - Nedeljska matineja. Radio Koroška 6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem - Duhovna misel (žpk. Valentin Gotthardt, Galicija); 18.10-18.30 Dogodki in odmevi. MEJNI PREHOD Z ITALIJO KOSTUMO- GRAFKA VOGELNIK TANTAL JAPONSKA DENARNA ENOTA PROSTOR PRED VHODOM V POSLOPJE OSIP MANDELSTAM TVORNI GLAGOLSKI NAČIN, TVORNIK DELAVEC NA SOLINAH REKA V SV. SIBIRIJI' IZDELOVALEC ZDRAVIL, LEKARNAR (STAR.) BOGASTVO GOZDOV RIMSKA BOG. JEZE GR. POLITIK (KONSTANTINU USESNI KAMENČEK NEKDANJI SOVJETSKI SPRINTER BORZOV JAP. MODERNISTIČNI KNJIŽEVNIK (TAKUBOTU) AMERIŠKA PEVKA TURNER TOM HANKS NARODNOOS-|VOBOD. FRON-] TAGRCUE TRST FRANCOSKA IGRAŠ KARTAMI VARJENO MESTO HEKTAR MILANSKO NOGOMETNO MOŠTVO AMERIŠKI IOGRALEC (NICK) INGVERJU PODOBNA ZAČIMBA DRAGICA AHAČIČ TRAVA PRVE KOŠNJE STAROSLO- IVANSKACRKAl UČENJAK CESKI EKONOMIST SIK LETALO STARO ODPADNO 2ELEZO MESTO NA J. NORVEŠKE OB OBALI SKAGERRAKA MOŠKO IME RONALD (OKR.) NACRT POTOVANJA JAPONSKA NABIRALKA BISEROV PISATEU DOYLE PRVI SL. PES-NIK (FELIKS) NASLOV FR. KRALJEV UZVORNIKRAK MENAMA 4 SL. PESNIK (JOSIP) IGRALEC CONNERV GRŠKA BOGINJA PREPIRA IT. MESTO OB NEAPEU-SKEM ZALIVU RIHARD JAKOPIČ NASPROTJE NOČNEGA POČITKA IZDELEK, NAREJENI S TKANJEM, PLETENJEM VRSTA VERZNE STOPICE S SLADKORJEM PREVLEČENO SADJE PRISTANIŠKO MESTO V JUŽNI ITALUI PRIPADNICE OBROV ANTON TRSTENJAK EVGEN JURIČ RUS. PESNIK (NIKOLAJ, »KO MU JE V RUSI JI DOBRO«) POTOMEC SPANCEV V LATINSKI AMERIKI KRONIKA, LETOPIS IT. NAFTNI KONCERN STANKO BLOUDEK NATAŠA DOLENC ROBER ZIMMERMAN USTANOVITELJ CNN TURNER ZELIŠČE NAUKO POSTOPNEM SPREMINJA- NJU MESTO V BELORUSIJI PREBIVALKA LITVE NIZEK ZENSKI GLAS ISTOVETENJE 30GAZNARAVC ČETRTI RIMSKI KRAU GORSKE REŠEVALNE SANI DAN V TEDNU VERDIJEVA OPERA DRUGO IME ZAPLOCE PERZIJKA / NIZOZEMSKO MESTO, ZNANO PO SIRU BOŠTJAN STRASEK OBDOBJE 'ANGLEŠKI IGRALEC (EDMUND) SRB. VLADAR (DUŠAN) IT. VOJAK V I). SVET. VOJNI DVOGOVOR AVSTRIJSKA ALPSKA SMUČARKA (SVLVIAl DESCICAS KOLEŠČKI PARADIŽ, EDEN JANEZ ERŽEN PTIC SEVERNIH MORU m™ REFORMATOR HUS JACK NICHOLSON LITIJ ELDA VILER RAZLAGALEC TALMUDA ILUSTRATOR BIBLIJE (GUSTAVE) IGRALEC RANER SPREMINJAN-JE V RJAVO DESNI PRITOK VOLGE RUSKI PISEC (SERGEJ) GOROVJE V J. AMERIKI KORDILJERE TOK, ETUI STGR. MESTO V MALI AZIJI OBHELES-PONTU VINKO GLOBOKAR PRISTE VANEC INDONEZIJSKI OTOK SL. PESNIK MERMOUA MANJVREDEN NADOMESTEK IGRALKA GREGORAČ OREL V GERM. MIT. RUSKI FUTURISTIČNI PESNIK ATENSKI VOJSKOVODJA IZ 5. ST. PR. N. S. MOČEN DEZ ALMA KARLIN FRANCOSKI PISATEU (EMILE) STAREJŠI IT. PEVEC (SALVATORE ŠVICARSKO ZIMSKO- ŠPORTNO SREDISCE RADIJ 24 UR NAPISNA KRISTUSOVEM KRIZU LUTECIJ STARA DRŽAVA Z GLAVNA MESTOM SUZA VREDNOST BLAGA IZRAŽENA V DENARJU RAJKO KORITNIK NAJSEV.SVED-SKO MESTO MUSI VERSKI POGLAVAR MAK. PROSVE-TITEU PISATELJICA PEROCI IZPUUC IZTISNJENI ZRAK HITER TEK STGR. POTUJOČI PEVEC M. IMEIZI-DOR (OKR.) KARLI ARHAR FENICANSKA BOG. LJUBEZNI (IZ CRK TANA) DELO JAMESA JOVCEA IVAN TAVČAR / EDEN ODSTARSEV, MATI VZDEVEK INDIJSKEGA VODITEUA GANDHIJA Gesla prejšnje križanke Miron, Metalec diska; Atena Partenos, Fidija; Hermes, Praksitel; 7 - Miloška Venera, 2 - Poli klet, 3 - Skopaš Rešitev prejšnje križanke Pospeševalec, organizacija, Se, Rodan, čar, vstop, Oe, Metalec diska, mat, Ariana, Piaf, Mani, AM, Karon, Artičan, imortela, Anica, nedelo, Lavoisier, ole, Tani, AH, Olint, SA, Vondel, Ajant, ŠG, Aretino, Cene, Pal, Kant, enosed, Ossa, Tab, Amor, mesarija, Karpati, Vič, Moro, ekonom, otO' nel, ER, erg, BD, Kara, Nela, Nal, kepe, Maskareni, SP, ena, Renan, Antara, okvir, rja, vrtnarija, Slano, aer, Aro, Esada, Edip, Hermes, povestica, Praksitel, miom, AN, Oka, navideznost, Te, Kotili' na, tkivo, Itten, Tine, Skopaš, kanat, atek, rakita. L SLOVENIJA Uubuana SNG DRAMA, tel.: 061/221-511 V torek, 17. januarja, ob 19.30: UGANKA KORAJŽE, za abonma Studentski prvi in izven. Predstava bo Se v četrtek, 19. januarja, ob isti uri, za abonma Studentski drugi in izven. V sredo, 18. januarja, ob 19.30: D. Zajc - GRMACE, za abonma dijaški 7 večerni in izven. Predstava bo Se v petek, 20. januarja, ob isti uri, za abonma dijaški 6 veCemi. V soboto, 21. januarja, ob 19.30: D. Jovanovič - ANTIGONA, za izven. Mala DRAMA, tel.: 061/ 221-511 V ponedeljek, 16. januarja, ob 17. uri: A. Nicolaj -DEARLV DEPARTED, DEAR HUSBANDS, za izven. V torek, 17. januarja, ob 20. uri: F. Boyer - ALI BOG LAJA? za izven. V Četrtek, 19. januarja, ob 20. uri: M. Jesih - LJUBITI, za izven. V petek, 20. januarja, ob 20. uri: A. Nicolaj - PRVA KLASA, za izven. V soboto, 21. januarja, ob 20. uri: W. Allen - ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM, za izven. Razprodano! OPERA, tel: 061/331-950 V ponedeljek, 16. januarja, ob 15. uri: P. I. Čajkovski - HRESTAČ. Predstava bo Se v ponedeljek, 23. januarja, ob 15. uri. V torek, 17. januarja, ob 19. uri: E. Wolf-Ferrari -ŠTIRJE GROBIJANI, za red Četrtek H in izven. MGL, tel.: 061/210-852 V torek, 17. januarja, ob 19.30: E. Flisar - STRIC IZ AMERIKE, za abonma Studentski B. Predstava bo Se v četrtek, 19. januarja, ob 19.30, za abonma mladinski I in v soboto, 21. januarja, ob isti uri, za izven in konto. V sredo, 18. januarja, ob 19.30: J. Godber - NA SMUCISCU, za izven in konto. šentjakobsko gledališče, tel: 061/312-860 Danes, 15. januarja, ob 16. uri: D. Muck - KDO JE UBIL ZMAJA, za izven. LGL, tel.: 314-789 KULTURNICA, Zidovska steza 1 V sredo, 18. januarja, ob 17. uri: A. GoljevSCek -GORNASTENISEDIMUHA, za izven. V petek, 20. januarja, ob 17. uri: N. Simončič - VELKI KIKIRIKI, za izven. VELIKI ODER Danes, 15. januarja, ob 11. uri: B. Štampe Žmavc - CIRKUS C3GUMIGUS, za izven. Predstava bo še v soboto, 21. januarja, ob 11. in 17. uri, za izven in v nedeljo, 22. januarja, ob 11. uri. V četrtek, 19. januarja, ob 17. uri: M. Loboda - PE-PELKA, za izven. KRANJ PGK, tel.: 064/222-681 V soboto, 21. januarja, ob 19.30: R. Cooney - ZBEZI OD ŽENE, za izven. RAGTIME, Sejmišče 2 V soboto, 21. januarja, ob 10. uri: KAM PA KAM KOZLIČEK. MARIBOR DRAMA, tel.: 062/221-206 V petek, 20. januarja, ob 19. uri: N. ProkiC - RUSKA MISIJA, za abonente in izven. Predstava bo Se v soboto, 21. januarja, ob isti uri, za red sobota 1, sobota 2 in izven. OPERA, tel.: 062/ 221-206 Danes, 15. januarja, ob 16. uri: L. Minkus - DON KI-HOT, za red upokojenci, nedelja in izven. V sredo, 18. januarja, ob 19.30: G. Verdi - RIGO-LETTO, za red zeleni in izven. V Četrtek, 19. januarja, ob 19.30: J. Massenet - MA-NON, za red oranžni in izven. LGL, tel.: 062/26-748 Danes, 15. januarja, ob 10., 11.30 in 15. uri: Svetlana Makarovič - SAPRAMISKA, za izven. V četrtek, 19. januarja, ob 19. uri: ŽOGICA MAROGICA, za zlati abonma. Predstava bo Se v nedeljo, 22. januarja, ob 11. uri, za izven. NOVA GORICA PDG, tel: 065/25-326 V Četrtek, 19. januarja, ob 20. uri: B. Brecht - BOBNI V NOČI, za abonma Cetrek in predpremiera. Predstava bo Se v petek, 20. januarja, ob isti uri, za abonma petek a, sreda in v soboto, 21. januarja, ob isti uri, za abonma sobota in izven. V soboto, 21. januarja, ob 10., 11.30 in 16. uri: ČRVIVA ZGODBA, za abonma malega polžka in izven. VOJNIK V petek, 27. januarja, Kulturni dom ob 19.30: M. A. Bulgakov - ZOJKINO STANOVANJE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA trst Kulturni dom Danes, 15. t. m., ob 16. uri (red C) gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega z delom Marca Camolettija »Pridi gola na večerjo«. Gledališče Rossetti Danes, 15. t. m., ob 16. uri (red 1. nedelja) bo na sporedu predstava P. Handke »L’ora in cui non sapevamo niente 1’uno dell’altro«.V abonmaju -predstava 2. Ponovitev v torek, 17. t.m., ob 20.30 (red prost). Vstopnice pri blagajni gledališča 8.30-14.30 in 16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00. Pri blagajni gledališča in v pasaži Protti je v teku predprodaja vstopnic za predstavi »Maudi in Jane« (predstava 2V) in »I giganti della montagna« (predstava 3). V gledališču je na ogled razstava »40 stagio-ni in mostra«. Urnik od 16.00-19.00. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 15 t.m., ob 16.30 zadnja ponovitev: »Come le foglie« G. Giacose v izvedbi S. Fantonija in C. Stagnaro. Režija Cristina Pez-zoli. TRŽIČ Občinsko gledališče V ponedeljek, 23. in v torek, 24. t. m., ob 20.30 gostovanje gledališke skupine APAS s Pirandellovim delom »Fu Mattia Pascal«. GORICA Kulturni dom Jutri, 16. t.m., ob 20.30 (red A), v torek, 17. t.m., ob 20.30 (red B) gostuje Mestno gledališče ljubljansko s komedijo M. Camolettija »Pridi gola na večerjo«. Režija Zvone Sedel-bauer. VIDEM Teatro Contatto Se danes, 15. t. m. bo na sporedu predstava Edoarda Sanguinetija »Storie naturali« (Naravne zgodbe). KOROŠKA beljak Studijski oder (Kellertheater): V torek, 17. t-m., ob 20.00 - Rupert Henning »Lift». Ponovitve bodo trajale do 28.t.m. tENTPRIMOŽ Kulturni dom: danes, 15. t. m., ob 14.30 »Spominska svečanost ob 50-letnici na smrt obsojenih naše občine«. Spored oblikujejo pevski zbor prirediteljev in recitatorska skupina. Prireditelj SPD Danica. ŠMIHEL Farna dvorana: jutri, 16. t. m., ob 8.30, 10.30 in 11.30 lutkovna igra »Žogica marogica« v izvedbi Lutkovnega gledališča Maribor. Ponovitev v torek, 17. t. m., ob 8.30, 10.00 in ob 11.30 v Kulturnem domu v Sentprimožu. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA UUBUANA Maja Gspan Vitic in Petra Varl Simončič sta skupaj s sodelovci Jakom Fiirstom, Bogom Pecnikarjem in Miklavžem Komeljem pripravili zanimiv umetniški projekt LJUBLJANČANI! V parku Zvezda v Ljubljani sta postavili oglasni steber, katerega podoba se bo vsak mesec spremi-(tjala. Nanj bosta vsakič nalepili novo zgodbo dveh junakov Zvezde in Odeona, verz ah slogan meseca in koledar tekočega meseca, na katerem bodo označeni določeni dogodki v mestu. Steber je informacijska in komunikacijska točka v mestu in v inte-Takciji z mimoidočimi plete zgodbo mesta in tnešcanov. CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 V ponedeljek, 16. januarja, ob 17. uri: razgovor z učenci profesorja Ivana Vurnika in ob 18. uri: strokovno predavanje s projekcijo diapozitivov o delu to življenju velikega slovenskega arhitekta (E7). Ob t8. uri: predstavitev nove kasete pesmic z glasbene strani revije Ciciban. /torek, 17. januarja, ob 19. uri: KAJ HOČE CERKEV V SOLI IN ZAKAJ TO HOČE? (E3) MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE, Celovška 23 V sredo, 18. januarja, ob 18. uri: avdiovizualno predavanje ANTONA KOMARJA - Popotovanje v Špansko Sevillo. CEDE OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE, tel.: 063/26-731 V ponedeljek, 16. januarja, ob 16. uri: predavanje z naslovom PRIMOŽ TRUBAR IN PROTESTANTJE NA CELJSKEM. PORTOROŽ AVDITORIJ, tel.: 066/ 747-230 V petek, 20. januarja, ob 19. uri: predavanje PRIMOŽA SKOBERNETA - Kolo življenja - reinkarnacija. VELENJE DOM KULTURE VELENJE V Četrtek, 19. januarja, ob 19. uri: predavanje z diapozitivi in glasbo IBRAHIM NOUHOUM - Mali -moja dežela. V petek, 20. januarja, ob 19.30: glasbeno-satiricni kabaret BOGOMIR VERAS - Kaj ni eden dru-zga....!? za izven. V galeriji Tivoli v Ljubljani je na ogled razstava grafik ADRIANE MARAŽ RAZSTAVE SLOVENIJA UUBUANA CANKARJEV DOM, Prešernova 10 Razstava OPERA PRIMA - 22 MEDNARODNIH UMETNIKOV: SEDAJ IN TEDAJ je na ogled do 30. januarja. Razstava arhitekta IVANA VURNIKA je na ogled do 31. januarja. Razstava PREPOVEDANI PLAKATI - SKRIVNI PROSVETITELJI je na ogled do 30. januarja. MODERNA GALERIJA, Slovenska 35 V Mali galeriji je do 12. februarja na ogled razstava Švedskega umetnika ULFA ROLLOFA. V spodnjih prostorih Modeme galerije je do 29. januarja na ogled retoospektivna razstava FRANA KRAŠOVCA. V zgornjih prostorih Modeme galerije je do 28. fe- kustos Igor Kranjc. MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 V ponedeljek, 16. januarja, bo ob 19. uri otvoritev razstave madzarskin umetnikov, S slikami in in grafikami se bosta predstavila Arpad Szabados in Andras Markos. Razstava bo na ogled do 4. februarja. GALERIJA AVLA, Trg republike 2 V torek, 17. januarja, bo ob 18. uri otvoritev razstave risb, slik in skulptur VELJKA, KATARINE IN URŠE TOMAN. Razstava bo na ogled do 7. februarja. GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 Razstava slik SANDRA PEČENKA je na ogled do 27. januarja. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Razstava slik BOJANA GORENCA je na ogled do 25. januarja. GALERIJA TI IR TJA, Tržaška 40 Razstava slik elanov Makedonskega kulturnega društva Makedonija je na ogled do 26. januarja. GALERIJA KRKA, Dunajska 65 Razstava lopov TONETA DEMŠARJA je na ogled do 23. januarja. GALERIJA SKUC, Stari trg 21 Instalacija SAMO je na ogled do 3. februarja. KD ŠPANSKI BORCI, Zaloška 61 Razstava grafik SPELE UDOVIČ je na ogled do 31. januarja. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 Razstava skulptur kiparja VIKTORJA PLESTENJAKA je na ogled do 31. januarja. GALERIJA SOU Razstava slik BOJANA BITEŽNIKA je na ogled do 27. januarja. KIC KRIŽANKE, Trg francoske revolucije 7 Razstava GRADEC - SLIKE MESTA je na ogled do 28. januarja. BEGUNJE GALERIJA AVSENIK Razstava TROFEJE IZ NAMIBIJE je na ogled do 13. februarja. MARIBOR RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ, Trg Borisa Kraigherja 3 V torek, 17. januarja, bo ob 19. uri otvoritev razstave likovne skupine MI. Razstava bo na ogled do 11. fe-bmarja. NOVINARSKI KLUB, Vetrinjska ulica 30 V torek, 17. januarja, bo ob 21. uri otvoritev razstave grafik iz cikla Murikanti Studenta MATEJA GIDE-RA. MURSKA SOBOTA GALERIJA MURSKA SOBOTA Razstava del nagrajencev društvenih razstav DLUM 1993-1994 je na ogled do 12. februarja. NOVA GORICA GORIŠKI MUZEJ Retrospektivna razstave grafik m risb PAVLA MEDVEŠČKA je na ogled do 23. februarja. NOVO MESTO DOLENJSKI MUZEJ V sredo, 18. januarja, bo ob 18. uri otvoritev razstave del DALIBORJA JELA VICA. Razstava bo na ogled do 8. februarja. PIRAN MESTNA GALERIJA PIRAN, Tartinijev trg 3 Razstava grafik MARINA MARIN1JA je na ogled do 20. januarja. PTUJ V torek, 17. januarja, bo na ptujskem gradu ob 18. uri otvoritev razstave PROSIMO, DOTIKAJTE SE PREDMETOV. Razstava, ki bo na ogled do 21. februarja je prilagojena za stope in slabovidne. ZAGORJE KC DELAVSKI DOM Razstava slik VESNE OBID je na ogled do 2. februarja. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej judovske skupnosti »Carlo in Vera Wagner« (Ul. Monte 5): v četrtek, 19. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave »La Terra Santa e la sna immagine nella cartografia antica«. PalaCa Costanzi: Se danes, 15. t. m., je na ogled razstava »Trst v 50.letih - skozi kroniko in vsakdanjost«. Urnik 10-13,16-19. Galerija Rettori Tribbio: Do 20. t.m. je na ogled razstava slikarke Silve Fonda. Galerija Torbandena: na ogled je skupinska razstava »Maestri del novecento«. Art Light Hall: do 25. t. m. bo na ogled antološka razstava Nina Perizzija. Art Gallery: do 31. t.m. je na ogled razstava »Miniquadro 1995«. Rižarna: Se danes, 15. t. m. bo na ogled fotografska razstava »Dan v varšavskem getu«. Gledališče Mlela: do 20. t. m. je na ogled razstava »Regiusto« - Andrea Petrone, v organizaciji Skupine 78. GRADIŠČE: V galeriji L. Spazzapan je odprta razstava del Avgusta Černigoja. KOROŠKA CELOVEC Hiša umetnikov: do 21. t. m. je na ogled razstava »Siisse Dauer Siid«, 80-letnica Hiše umetnikov. Koroška deželna galerija: do 29. t. m. je na ogled razstava del Josefa in Ludvviga VVillroi-derja. Galerija Carinthia: Se danes, 15. t. m., je na ogled razstava Piera Dorazia. BELJAK Galerija mesta Beljak: do 20. t. m. je na ogled razstava Sabine Hortner. BOROVLJE Galerija Rieser: razstava 50 koroških umetnikov. BEGUNJE Galerija Avsenik: Do 13. febriuarja 1995 bo na ogled razstava »Trofeje iz Nambije». SLOVENIJA UUBUANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 V ponedeljek, 16. januarja, ob 18. uri: ROMANA IN CIC. Predstavitev nove kasete pesmic z glasbene strani revije Ciciban (SD). K4, Kersnikova 4 V torek, 17. januarja, ob 21.30: koncert skupine EL-LIOTT SHARP CARBON (-ZDA). KLUB CHANNEL ZERO NA METELKOVI V četrtek, 19. januarja, ob 22.30: koncert francoske skupine TROMATISM. V nedeljo, 22. januarja, bo ob 21.30: koncert skupin AMBUSH in WASSERDICHT. GRAD TIVOLI, Pod turnom 3 V torek, 24. januarja, bo ob 19. uri: koncert tria ALEŠ KACJAN (flavta), TOMAŽ LORENZ (violina) in JERKO NOVAK (kitara). Program: Teleman, Handl in Kreutz. MARIBOR MKC V sredo, 18. januarja, ob 21. uri: koncert skupine TROMATISM. PORTOROŽ AVDITORIJ V soboto, 21. januarja, ob 20.30: veCer šansonov BOJAN ADAMIČ & MERI AVSENAK. VELENJE DOM KULTURE VELENJE V torek, 17. januarja, ob 18. uri: ciganska glasba TAMBURAŠI SUKAR, mladinski abonma (4). FJK TRST Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1994/95 V petek, 20. t. m., ob 20.30 koncert violinista Vasilija Melnikova in pianista Aljoše Starca. Naslednji koncert bo 6. februarja - Nastopil bo Ljubljanski godalni kvartet. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1994-95 V torek, 17. t. m., ob 20. uri premierska predstava Puccinijeve opere »La Boheme«. Preprodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9-12/16-19 - zaprto ob ponedeljkih). Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo Jutri, 16. t.m., ob 20.30 bo nastopil ansambel London Brass. Gledališče Miela Danes, 15. t.m., ob 20.30 VVelcome Blues and Rock’an’Roll - 4. pregled blues in rock glasbe, ki ga organizira Sklad za Studij bolezni na jetrih v sodelovanju z Zadrugo Bonavven-tura. OPČINE SKD Tabor - Prosvetni dom V nedeljo, 22. t. m., ob 17. uri koncert Godbenega društva Prosek. Dirigent Aljoša Starc. TRŽIČ Občinsko gledališče V Četrtek, 19. t. m., ob 20.30 nastop ansambla The Hil-liard Ensamble. GORICA Cerkev Sv. Ignacija Jutri, 16. t. m., koncert organista Alessia Corti. Kulturni dom V petek, 27. t. m., ob 20.30 koncert Združenja R. Lipi-zer. Nastopil bo pianist Gio-vanni Bellucci, dobitnik mednarodnega natečaja »Praske pomladi« 1993. PROMOCIJSKA UGA / DOMAČINOM GORI POD NOGAMI PRVA AMATERSKA LIGA / ZAHTEVNO GOSTOVANJE PRIMORJA^ V Cervinjanu čaka Juventino precej delikatna naloga Sovodnje, Zarja in Vesna tokrat v izraziti prednosti Vse tri igrajo doma s šibkejšimi nasprotniki, ki za naše tri enajsterice ne bi smele predstavljati pretežkih ovir domači šport Danes Nedelja, 15. januarja 1995 NOGOMET PROMOCIJSKA UGA 14.30 v Cervinjanu: Pro Cervignano - Juventina 1. AMATERSKA UGA 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Portuale; 14.30 v Bazovici: Zarja - Aurora; 14.30 v Križu: Vesna - Donatello Olimpia; 14.30 v Reani Roiale: Reana - Primorje 2. AMATERSKA UGA 14.30 na PadriCah: Gaja - Fogliano; 14.30 v Repnu: Kras - Villesse; 14.30 pri Domju: Domio - Primorec 3. AMATERSKA UGA 10.30 v Dolini: Breg - CUS Trst; 14.30 v Dolini: Dolina -Begliano NARAŠČAJNIKI 10.30 v Bazovici: Zarja Adriaimpex - CGS NAJMLAJSI 8.45 v Trstu, Drevored Sanzio: CGS - Bor Farco ODBOJKA MLADINCI 11.00 v Trstu, Sola Rossetti: Pallavolo Trieste - Koim-pex MLADINKE 11.00 na Opčinah: Koimpex - Bor Friulexport DEKUCE 9.30 na Opčinah. Koimpex - Virtus; 10.00 v Tržiču, Ul. S. Anna: Fincantieri - 01ympia KOŠARKA DRŽAVNI KADETI 11.00 v Brisckih, dom Ervatti: Kontovel - Pall. Udinese DEČKI 9.00 v Brisckih, dom Ervatti: Jadran - Don Bosco B; 10.30 v Trstu, Ul. Caravaggio: Bor Ediauto - Don Bosco A PROPAGANDA 10.00 v Gradežu: Grado - Dom La Goriziana NAMIZNI TENIS ZENSKA C2 UGA 10.00 v Zgoniku: Kras A - Chadino in Kras C - Kras B MOŠKA Dl UGA 10.00 v Zgoniku: Kras - Fincantieri Jutri Ponedeljek, 16. januarja 1995 KOŠARKA PROMOCIJSKA UGA 21.00 v Trstu, Ul. Ginnastica: Momo Gio’ - Polet Metra MLADINCI 18.30 v Brisckih, dom Ervatti: Jadran TKB - Cervigna-nese; 20.30 v Brisckih, dom Ervatti: Cicibona - Sco-glietto Obvestila SK DEVIN prireja telovadbo v telovadnici Sole Marchesetti v Seslajnu vsak torek od 18.30 do 19.30 in petek od 17.00 do 18.30. Prevoz s klubskim kombijem. Informacije po telefonu 220423 (Stojan). SKBRDINA organizira v nedeljo, 29. L m. avtobusni izlet v Sappado ob priliki trofeje dežel. Vpisovanje in informacije na sedežu kluba, ProseSka ul. 131 na Opčinah vsak ponedeljek od 19. do 21. ure. ZSSDI obvešča, da bo seja nogometnih društev, ki sodelujejo pri združenih nogometnih mladinskih ekipah v torek, 17. t. m., ob 20.30 v prostorih SD Breg v Dolini. Po dokaj nerodnem domačem spodrsljaju z mlado ekipo Pro Fiumi-cella bodo nogometaši Juventine danes gostovali v Cervinjanu, kjer se bodo spoprijeli z domačim moštvom, ki je kot štan-dreško v zadnjem kolu izgubilo doma. Toda razlika je v tem, da je Pro Cervignano igral z vodilnim Aiellom. Juventina, ki je v nedeljo izgubila lepo priložnost, da bi na lestvici obdržala stik z vrhom (za Aiellom in Torviscoso, ki sta po pričakovanju zmagala), mora danes nujno jurišati na zmago. Naloga pa gotovo ne bo lahka, saj nogometašem Pro Cervignana gori pod nogami. Skupno z Marane-sejem so predzadnji na lestvici in bodo seveda dali vse od sebe, da bi si z današnjo zmago nekoliko opomogli. Odveč je, da dodamo, da bi bilo vsako podcenjevanje tega nasprotnika pravi bumerang. Nogometaši Juventine bodo morali zato danes dati vse od sebe, in to že od prve minute. Standreško moštvo bo tudi na tem srečanju nastopilo z okrnjeno postavo. Gotovo bosta odsotna Cecotti, ki si še ni opomogel po težki poškodbi. Poškodovan je tudi Zup-pel, ki bi moral biti nared čez mesec dni. Trevisan zaradi gripe ni treniral ves teden in zato je njegov nastop danes vprašljiv. In tudi mladega Padovana, ki se je že dobro vključil v ekipo, ne bo zaradi poškodbe. Vseeno pa v Juventini-nem taboru z zaupanjem gledajo na današnje srečanje. Sovodnje - Portuale Sovodenjci so uspešno začeli nastope v novem letu. V gosteh so premagali Futur o. Danes pa upajo, da bodo prav tako uspešno začeli tudi povratni del tega prvenstva in da bodo ohranili skoraj dvoletno nepremagljivost na domačem igrišču. Današnji nasprotnik, tržaška ekipa Portualeja, je na predzadnjem mestu in bo gotovo dopotovala v Sovodnje, da osvoji točko in bo najverjetneje ubrala obrambno taktiko. Prav proti takim nasprotnikom pa je treba igrati še kako previdno in brez vsakega podcenjevanja. Sovodenjci bodo danes igrali brez poškodovanega Tomizze, ki je na sredini igrišča izredno koristen. Naj dodamo, da so Sovodnje na prvem srečanju proti današnjemu nasprotniku zmagale na tujem z 1:0 (strelec je bil Casagrande) in so tako začele izredno uspešno serijo nastopov, ki so jim po prvi polovici lige prinesli začasno prvo mesto na lestvici, (bi) Zarja - Aurora Na prvi tekmi letošnjega prvenstva so Bazovci v gosteh premagali današnjega nasprotnika, ki je novinec v ligi. Prestop se je Aurori doslej krepko poznal. Na 15 tekmah je zbrala le 12 točk, od katerih 5 v gosteh. Na tujem je premagala Basaldello in Donatello, če odštejemo nedeljsko visoko zmago (5:0) z Bearzijem, pa večjih podvigov ekipe iz Remanzacca doslej nismo zabeležih. Ce je bil nedeljski uspeh plod dobre igre in ne le naključje, bo razvidno že danes v Bazovi- ci. Zarjani, ki so v nedeljo zamudili priložnost, da dohitijo prvouvrščeno Co-lugno, danes ne smejo odpovedati. V tem dvoboju so nesporni favoriti. S prepričljivo zmago bi seveda zadovoljili svoje navijače in utrdili položaj v zgornjem delu lestvice. Glede na postavo v prejšnjem kolu verjetno tudi danes ne bo večjih sprememb. Gotovo pa bo odsoten branilec Dussoni, ki je bil izključen zaradi četrtega opomina. Vesna - Donatello S šibkim nasprotnikom bo igrala tudi Vesna, saj je Donatello s šestimi točkami osamljen na repu lestvice. Donatello je doslej precej razočaral: zbral je najmanj točk in z Mere-tom dal najmanj (devet) in prejel skupaj z Auroro največ golov (26). Edino zmago v gosteh je dosegel proti Buieseju, s katerim je v nedeljo igrala Vesna. Čeprav Križanom letos doma ne gre najbolje (premagali so le Muggesano in Auroro), pa proti zadnjeuvšrčeni ekipi ne bi smeli imeti težav. Trener Nonis tudi tokrat ne bo imel na razpolago vseh nogometašev. Maracich in Berlitz, ki sta se poškodovala na tekmi z Basaldello, še nista okrevala, Peter Sedmak pa bo začel s treningi šele prihodnji teden. Reanese - Primorje Položaj proseške enajsterice je po prvem delu prvenstva še vedno kritičen (13. mesto 12 točk). Primorje tako doma kot na tujem ni doseglo kaj prida dobrih rezultatov. Prav na prvi prvenstveni tekmi so rdečemmeni kar doma z 0:3 izgubili proti današnjemu nasprotniku in to je bil tudi najbolj pekoč poraz, ki ga je doživelo Primorje v letošnjem prvenstvu. Prav zaradi tega navijači upajo, da se bo proseško moštvo oddolžilo za ta poraz, saj je Reanese premagljiv. Reanese je na 15 tekmah zbral 13 točk. Doma je s tesnim 1:0 pemagal le Auroro in skupno na domačih nastopih dosegel le pičle štiri gole. Sicer pa so prav zadetki, kot smo že večkrat poudarili, eden od glavnih problemov Primorja. Se bosta torej ekipi razšli brez zadetkov? Verjetno bi se s točko zadovoljili obe ekipi, posebno Pro-sečani, ki bodo danes igrali s precej okrnjeno obrambo. Savarin je poškodovan, Lukša je bil po nedeljski izključitvi kaznovan, zaradi gripe je vprašljiv nastop Trampuša in tudi Auber verjetno ne bo igral. (B.R.) r 2. IN 3. AMATERSKA LIGA / BREG NE BI SMEL IMETI PROBLEMOV, TE2JE ZA DOLINO h Gaja upa na prvo zmago doma Kras in Primorec na obe točki 2. AMATERSKA LIGA Gaja - Fogliano Navijači Gaje upajo, da bodo »zeleno-rameni« proti zadnjeu-vrščenemu Foglianu končno prišli do prve zmage na domačih tleh. Čeprav je Gaja na Padričah izgubila le proti Primorcu, je doslej dosegla le šest neodločenih rezultatov. V gosteh so gajevci poleg dveh neodločenih izidov, premagali Kras in zato imajo na lestvici za petami le Primorec in današnjega nasprotnika. Fogliano je letos prava pe-pelka prvenstva. Na 15 tekmah je zbral le pet točk (ena zmaga, tri neodločeni rezultati). Ce k temu dodamo še, da imajo gostje najslabši napad (10 danih golov) in naj slabšo obrambo (40 prejetih golov), potem je jasno, da so Gajini navijači tudi upravičeno opitimisti. Domio - Primorec Trebenci so skoraj po treh mesecih v nedeljo spet prišli do zmage (četrte), ki je še toliko bolj pomembna, če upoštevamo, da so jo dosegli proti vodilnemu Marianu, ki že 36 tekem ni okusil grenkobe poraza. Upati je, da je s tem podvigom do-gle krize Trebencev vendarle konec. To pa bo moral Primorec potrditi danes, ko bo gostoval pri nevarnemu nasprotniku, s katerim je že izgubil v prvem delu prvenstva. Čeprav je Domio startal kot favoirit, doslej ni izpolnil pričakovanj. Ekipa igra precej spremenljivo (8 zmag, 6 porazov, 1 neodločen rezultat). Do-miu in Primorcu gotovo ne prijajo neodločeni rezultati (vsak ima po enega). Zato se danes obeta res oster boj za točke. Domačini bodo igrali brez krilca Toscana, ki je izključen, in po treh zaporednih zmagah računajo na nadaljevanje uspešne serije. Trebenci, ki bodo šli na igrišče brez Pertana (izključen), se ne mislijo predati in celo računajo na celotni izkupiček. Kras - Villesse Kras, ki je z nedeljskim šestim pozitivnim nastopom potrdil, da je prebolel hudo krizo, ima danes priložnost, da izboljša položaj na lestvici. V goste mu prihaja ekipa iz Vileš, proti kateri je v prvem delu izgubil z 0:2. Odtlej so gostje premagali le Primorca in iztržili sedem neodločenih rezultatov, od katerih pa kar pet v gosteh. S tem da ima Villesse le točko več od Krasa, bodo gostje danes v Repnu z obrambno igro skušali obdržati to prednost, kar pomeni, da računajo na točko. Kras pa se ne sme sprijazniti z neodločenim izidom, saj je Villesse glede neposrednih dvobojev na lestvici na boljšem. 3. AMATERSKA LIGA Breg - Cus Povratni del tega prvenstva se bo začel z zadnjim kolom in tako bodo bodo ekipe imele nasproti spet istega tekmeca, s katerim so igrale pred novolento prekinitvijo. Brežanom bo tako prišel v goste tržaški CUS, ki je doslej povsem razočaral, glede na to, da je lani igral v 2. AL in zato startal med favoriti. Pred mesecem dni so ga Brežani s tesnim izidom premagali v gosteh. Tokrat pa »plavi« igrajo doma in zato navijači upajo, da bo zmaga... izdatnejša. Dolina - Begliano Dolinčani bodo po štirih zaporednih porazih skušali prekiniti negativno serijo, čeprav njihova naloga ne bo lahka. Begliano je šele na šestem mestu, čeprav je izgubil le na dveh tekmah: v gosteh proti Bregu in doma proti Montebellu. Dolinčani pa so prvi del prvenstva končali na predzadnjem mestu s tremi točkami. Lani so kot novinci in le s tekmo več po polovici prvenstva imeli sedem točk. To janso potrjuje, da jim letos ne gre najbolje. (Bruno Rupel) __ALPSKO SMUČANJE / VČERAJ V KITZBUHLU DVA SMUKA ZA SVETOVNI POKAL NOVICE Francoz Alphand dvojni zmagovalec Avstrijci so se morali zadovoljiti z dvema drugima mestoma - Miran Ravter 57. in 62. KITZBUHEL - Letošnji svetovni pokal v alpskem smučanju je že postregel z raznovrstnimi presenečenji m preobrati. Temu se ni izo-Snila niti najelitnejša smučarska prireditev, že 55. Pokal Hahnenkamm. Kljub velikemu trudu, prirediteljem ni uspelo pripraviti zgornjega dela proge, in blizu 10.000 gledalcev je bilo Prikrajšanih za najzahtevnejši in najatraktivnejši del Proge »Mausfalle«, ki se konca z dolgim skokom. Tekmovalci so tako štartaLi na polovici proge. Junak dneva, zmagovalec obeh smukaških prireditev na Streifu, je 29-letni Francoz Luc Alphand. Avstrijci so sicer trdih, da bi bil rezultat drugačen, Ce bi obe tekmi izvedli na celotni trasi Petelinjega grebena. Alphand je oba smuka izpeljal praktič- no brez napake, v zavojih ni zamujal, vedno je ujel pravilno linijo in v enem dnevu vknjižil prvi dve zmagi v svetovnem pokalu. Na pragu prve zmage je bil že na domačem terenu v Val dTsereu, ko mu je zmago odnesel presenetljivi Josef S trobi, zato je današnje zmagoslavje v avstrijski smučarski Meki toliko bolj slajše. Alphanda je doslej doživel že ogromno grdih padcev in poškodb. V VVhistler Mounthu leta 1993 se je padec konCal s pretrganimi kolenskimi vezmi. Sele tik pred začetkom letošnje sezone je vnovič stopil na smuči. »Dolgo sem razmišljal, kaj bi rad počel v življenju. Po dolgem razmisleku sem prišel do spoznanja, da se najbolje znajdem v smučariji. Po vseh neumnih SUPERVELESLALOM ZA ŽENSKE Presenetljiva zmaga Florence Masnada Suhadolčeva trinajsta V spomin na lani tragično preminulo Ulrike Maier v Ga-Pa brez številke 32 GARMISCH-PAR-TENKIRCHEN (STA) -Francozinja Florence Masnada (na sliki) je presenetljivo zmagala v petem superveleslalomu za svetovni pokal v letošnji sezoni v Garmi-sch-Partenkirchnu in s tem dosegla prvo zmago v svetovnem pokalu na progi Kandahar, na kateri se je 29. januarja lani smrtno ponesrečila Avstrijka Ulrike Maier. Nobena smučarka na včerajšnji tekmi ni nosila Startne številke 32, ki jo je tedaj imela dvakratna svetovna prvakinja iz Avstrije, temveč so tekmo z minuto molka prekinih, ko bi nastopila tekmovalka s to številko. Francozinja Masnada je za 4 stotinke prehitela drugouvrščeno Američanko Picabo Street, tretje mesto pa je zasedla druga Američanka Shannon Nobis, ki je zaostala 7 stotink sekunde. Najboljša Slovenka je bila Vrhničanka Mojca Suhadolc, ki je zasedla 13. mesto. Alenka Dovžan je bila 26., Spela Bračun 46. in Katja Koren 56., Spela Pretnar pa je pred merjenjem vmesnega časa odstopila. Slovenke na tej tekmi niso imele dobrih uvrstitev z izjemo Suhadolčeve, ki je bila večji del lanske sezone Poškodovana in je po operaciji okrevala, se letos pridružila prvi reprezentanci, nato pa v ZDA na tekmi za svetovni Pokal še hudo padla. Vrhničanka, ki je bila v Veysonnazu leta 1993 enajsta v superveleslalomu in na svetovnem prvenstvu v Morioki deveta v veleslalomu, je ime- la pri merjenju vmesnega časa 14 stotink prednosti pred Masnadajevo, vendar v spodnjem delu ni bila dovolj hitra in je zaostala za 62 stotink. »2e na ogledu proge sem imela zelo dober občutek in proga mi je bila zelo všeč. Zal pa sem bila spodaj prepočasna,« je dejala Suhadolčeva o svojem nastopu. Šestindvajsetletna Masnadajeva je bila 10. decembra druga v smuku v Lake Louisu v Kanadi, to mesto pa je dosegla tudi v slalomu v francoskem Morzinu leta 1990. Na olimpijskih igrah leta 1992 v Albertvillu je bila bronasta v kombinaciji. Rezultati: 1. Masnada (Fra) 1:25.92, 2. Street (ZDA) 1:25.96, 3. Nobis (ZDA) 1:25.99, 4. Flem-men (Nor) 1:26.10, 5. Seizinger (Nem) 1:26.11, 6. Gotschl (Avt) 1:26.16, 7. Schneider (Svi) 1:26.31, 8. Zurbriggen (Svi) 1:26.33, 9. Gerg (Nem) 1:26.35, 10. Cava-gnoud (Fra) 1:26.47, 11. Zeller-Bahler (Svi) 1:26.48, 12. Perez (Ita) 1:26.51, 13. Suhadolc 1:26.54, 26. Dovžan 1:27.10, 46. Bračun 1:27.94, 56. Koren (vse Slo) 1:28.47. padcih sem začel bolje uporabljati glavo in, kot vidite, rezultat ni izostal. Po prvi zmagi sem bil izjemno vesel, skoraj pozabil sem, da je pred mano še en smuk. Le s težavo sem uspel ohraniti kncentracijo, pa sem kljub temu tudi v drugo zmagal,« se je dvojne zmage veselil Luc Alphand. Alphand prav gotovo ni vesel le zaradi velikega uspeha, saj je na tem tudi dobro zaslužil. V žep je spravil 600.000 šilingov, 200.00 za prvi in kar 400.000 šilingov za drugi smuk Zelo zanimiv je bil tudi rezultat v boju za drugo in tretje mesto. Po dva Avstrijca (Ortlieb in Assinger) ter po dva Italijana (Ghedina in Perathoner) so zasedli ostah dve zmagovalni stopnički. Avstrijci so bili kljub dvema drugima mestoma nekoliko razočarani, saj so pričakova-li vsaj eno zmago, če ne kar obe. Izredno zadovoljni in razposajeni so bili Italijani, ki so v drugem smuku dosegli lep ekipni uspeh, s Pe-rathonerjem (3.), Fattorijem (4.), ki je štartal s številko 60, ter Vitalinijem (5.). V prvem smuku je povsem razočaral Assinger (27.), ki se je na drugem smuku odkupil z drugim mestom. Kombinatorci, ki ciljajo na zmago v kombinaciji smuka in slaloma, so smučali nekoliko bolj previdno. V najboljšem položaju je Aamodt (13.), za njim pa je drugi Norvežan Kjus (29.). V smukaški razvrstitvi je Patrica Ortlieba prehitel današnji slavljenec, ki se je v skupnem Seštevku svetovnega pokala prebil na drugo mesto, mesto niže pa je Jure Košir. Edini slovenski smukač Miran Ravter je izpeljal obe tekmi. Čeprav je smučal zelo previdno, je bil Luc Alphand med zmagovito vožnjo (Telefoto AP) že s tem, da je do konca izpeljal oba smuka kar zadovoljen.« Proga je bila zelo zahtevna, še dobro da ni bil start prav pri vrhu. Kljub temu bi vseeno lahko smučal malo bolj agresivno, toda raje nisem tvegal. Od letošnjih tekem ne pričakujem vidnejših dosežkov, saj se na smuk šele privajam,« je povedal 22 letni Velenjčan, trenutno edini tekmovalec v slovenski reprezentanci, ki ga je privabila najhitrejša smučarska disciplina. Danes bo spet dan v znamenju najboljših slalomistov. Poleg Alberta Tombe, ki bo poskušal spet prekositi samega sebe bo štaitalo tudi šest naših smučarjev. Na čelu ekipe bo naš as Jure Košir, za njim pa se bodo zvrstili Miklavc, Kunc, Grilc, Vrhovnik in Ravter. Rezultati 1. vožnja: 1. Luc Alphand (Fra) 1:40.97; 2. Patrick Ortlieb (Aut) 1:41.28; 3. Kri-stian Ghedina (Ita) 1:41.29; 4. Ed Podivinsky (Can) 1:41.35; 5. Hannes Trinkl (Aut) 1:41.80; 6. Tommy Moe (USA) 1:41.92; 7. Wer-ner Franz (Aut) 1:41.95; 8. Luigi Colturi (Ita) 1:42.07; 9. Atle Skaardal (Nor) 1:42.31; 10. Markuš Herrmann (Sui) 1:42.43;.... 57. Miran Ravter (Slo) 1:45.80. 2. vožnja: 1. Luc Alphand (Fra) 1:40.33; 2. Armin Assinger (Aut) 1:40.58; 3. Wemer Perathoner (Ita) 1:41.43; 4. Alessan-dro Fattori (Ita) 1:41.50; 5. Pietro Vitalini (Ita) 1:41.56; 6. Guenther Mader (Aut) 1:41.67; 7. Patrick Ortlieb (Aut) 1:41.68; 8. Tommy Moe (USA) 1:41.70; 9. Stefan Krauss (Ger) 1:41.77; 10. Jean-Luc Cretier (Fra) 1:41.87; 11. Kristian Ghedina (Ita) 1:41.89; 12. Peter Runggaldier (Ita) 1:41.92; 13. Peter Rzehak (Aut) 1:41.95; 13. Kjetil An dre Aamodt (Nor) 1:41.95; 15. Werner Franz (Aut) 1:42.00,...62. Miran Ravter (Slo) 1:44.70. Svetovni pokal, smuk 1. Luc Alphand (Fra) 316; 2. Patrick Ortlieb (Aut) 246; 3. Armin Assinger (Aut) 193; 4. Josef S trobi (Aut) 174; 5. Guenther Mader (Aut) 172 itd. Svetovni pokal, skupno: 1. Alberto Tomba (Ita) 750; 2. Luc Alphand (Fra) 376; 3. Jure Košir (Slo) 350; 4. Patrick Ortlieb (Aut) 346; 5. Kjetil Andre Aamodt (Nor) 344 itd. Rok Maver SMUČARSKI TEK / NOVE MESTO NA MORAVSKEM Kirvesniemi in Valbejeva zmagovalca teka za SP Pri moških 2. Isometsa, 3. Fauner, Kavalar 85. NOVE MESTO - Finec Harri Kirvesniemi in Rusinja Jelena Valbe sta zmagovalca včerajšnjih tekem za svetovni pokal v smučarskih tekih. Veteran finskega teka na smučeh je presenetil najboljše, na drugo mesto se je uvrstil njegov rojak Jari Isometsa, ki je prehitel tretjega Italijana Silvia Faunerja le za dve desetinki sekunde. Vodilni v svetovnem pokalu Norvežan Bjom Dahlie se je moral zadovoljiti s četrtim mestom, čeprav je na polovici proge zaostajal za Kirvesniemijem samo za dve sekundi. Nekoliko sta razočarala Italijan Marco Albarello, ki je specialist klasičnega sloga, vendar je bil včeraj šele deveti, in Kazahstanec Vladimir Smimov z 12. mestom. Za moškimi so se po zelo razgibani progi, temperaturi zraka 9 stopinj pod ničlo in snega 6 stopinj pod ničlo podale še Zenske, prav tako na 15 kilometrov v klasični tehniki. 2e šestič zapored v letošnji sezoni je bila najboljša Jelena Valbe. Za zmagovalko so se kot običajno na drugo, tretje in četrto mesto uvrstile še tri njene rojakinje Larisa Lazutina, Nina Gavriljuk in Olga Danilova, na petem in šestem mestu sta pristali Norvežanki Nybratenova in Mikkelsplassova, Nataša Lačen zaradi bolezni ni odpotovala na Češko. Danes bosta na sporedu še oba štafetna teka. Rezultati - moški: 1. Kirvesniemi 37:32.7, 2. Isometsa (oba Fin) 37:55.7, 3. Fauner (Ita) 37:55.9, 4. Dahlie (Nor) 37:57.6, 5. Prokurorov (Rus) 38:00.7, 6. Stadlober (Avt) 38:28.0, 7. Myllyla (Fin) 38:35.7, 8. Albarello (Ita) 38:45.6, 9. Jev-ne 38:49.4, 10. Ulvang (oba Nor) 38:49.8... 85. Kavalar 42:34.2, 98. Petkovšek (oba Slo) 43:17.1, Kerštajn (Slo) je odstopil; ženske: 1. Valbe 42:51.7, 2. Lazutina 43:07.9, 3. Gavriljuk 43:12.2, 4. Darulova (vse Rus) 43:52.1, 5. Nybraten 43:56.1, 6. Marit Mikkelsplass (obe Nor) 43:57.4. Vrstni red v svetovnem pokalu po 6 tekmah - moški: 1. Dahlie (Nor) 400, 2. Smimov (Kaz) 270, 3. Prokurorov (Rus) 264, 4. Mogren (Sve) 255, 5. Isometsa (Fin) 211, 6. Fauner (Ita) 204; ženske: 1. Valbe 600, 2. Gavriljuk 440, 3. Lazutina 266, 4. Komejeva 262, 5. Danilova 259, 6. Belmondo 166; pokal narodov -moški: 1. Norveška 1440, 2. Švedska 865, 3. Finska 752, 4. Italija 676, 5. Rusija 521,6. Kazahstan 355; ženske: 1. Rusija 2367, 2. Norveška 759, 3. Švedska 445, 4. Finska 420, 5. Italija 412, 6. Nemčija 193. (T. B.) Forget, Pat McEnroe in Chang zmagovalci turnirjev v Avstraliji ADELAJDE, SYDNEY, MELBOURNE (STA/AP) -Francoz Guy Forget, Američan Patrick McEnroe in njegov rojak Michael Chang so zmagovalci treh teniških turnirjev, ki so v teh dneh potekati v Adelai-di, Sydneyju in Melboumeu. Forget je v finalu ekshibicijskega turnirja v Adelaidi odpravil Avstralca Patricka Rafterja s 7:6 (7:3) in 7:6 (11:9), McEnroe je bil boljši od Avstralca Richarda Fromberga s 6:2, 7:6 (7:4), Chang pa je v Melboumeu odpravil prvega igralca sveta Peta Samprasa s 7:6 (7:4), 6:3. Na turnirju v Hobartu za ženske pa je slavila Gruzijka Leila Meški, ki je v finalu premagala Kitajko Fang M s 6:2 in 6:3. Na rallyju Pariz - Dakar brez sprememb TAMBACOUNDA - Na rallyju Pariz - Dakar je bila včeraj na sporedu predzadnja etapa. Med avtomobilisti vodi Francoz Pierre Lartigue (Citroen) z več kot 3 urami in pol prednosti pred rojakom Brunom Sabyjem (Mitsubishi), pri motociklistih pa je v vodstvu Francoz Stephane Peterhansel (Yamaha) s 13 minutami in 10 sekundami prednosti pred Spancem Jordijem Arcaronsom (Cagiva). Debut Sapege na klopi Ignisa BOLOGNA - V 13. kolu italijanske odbojkarske Al lige se bo vodilni Sisley danes pomeril z zadnjeu-vrščenim moštvom Banca di Sassari. Po Tele+2 (ob 17.30) bo tekma med Gabeco Montichiari in Tal-lyjem Milan. V tekmi s Cariparmo bo za padovski Ignis na trenerski klopi debitiral bivši igralec, Rus Jurij Sapega, ki je zamenjal nekdanjega selektorja reprezentance Pittero. Včeraj je v Bologni Fochi premagal Edilcuoghi iz Ravenne s 3:0 (15:10,16:14,15:5) Spored: Gabeca - Tally, VVuber -Daytona, Alpitour -Gioia del Colle, Banca di Sassari - Sisley, Caripar-ma -Ignis. Danes Juventus - Roma MILAN - Juventus je v nedeljo z zmago v Parmi prevbzel voddstvo v italijanski nogometni A ligi, vendar pa si nikakor ne more privoščiti, da bi počival na lovorikah, ker ga že danes čaka nastop proti tretjeuvrščeni Romi. Juventusov trener Lippi se boji Romine obrambe, ki je za zdaj najboljša v ligi, sam pa ima precej težav prav s to vrsto, saj bo poleg Koblerja manjkal tudi Pomni. »Svojih navijačev nočemo slepiti. Napovedovali smo uvrstitev v pokal Uefa in to ostaja naš cilj. Tekme z Juventusom nismo posebej pripravljali,« pa pravi Romin trener Mazzone. Današnji spored (14.30): Bari - Milan (ob 20.30), Cremonese - Brescia, Fiorentina - Parma, Genoa -Padova, Inter - Sampdoria, Juventus - Roma, Lazio - Foggia, Napoti - Cagliari, Reggiana - Torino. Danski interkontinetalni pokal in 1.5 milijona dolarjev RIAD (dpa) - Danska nogometna reprezentanca je v finalu interkontinetalnega pokala v Riadu z 2:0 (1:0) premagala branilca naslova selekcijo Argentine. Danci so povedli že v osmi minuti, ko je bil Michael Laudrup uspešen z najstrožje kazni. Usodo Argentincev je dokončno zapečatil Rasmussen v 74. minuti. Evropski prvaki Danci so si poleg naslova z zmago nad Argentinci, nekdanjimi svetovnimi in južnoameriškimi prvaki, priigrati tudi 1.5 milijona dolarjev nagrade. V srečanju za tretje mesto sta se pomeriti reprezentanci Mehike in Nigerije. Po neodločenem izidu v regularnem delu srečanja (1:1), je o zmagovalcu odločalo boljše izvajanje enajstmetrovk. Srečnejši so biti Mehičani, ki so finale zgrešiti prav zaradi slabšega izvajanja enajstmetrovk v odločilni tekmi z Dansko, in zmagati s 5:4. Drugouvrščena Argentina si je prislužila okroglih milijon dolarjev, tretja Mehika pa 800.000 dolarjev. Monika Seleš maja na igrišču? LOS ANGELES (STA) - Vrnitev Monike Seleš na teniška igrišča je vse bližja. Po dveletni odsotnosti s teniških igrišč naj bi Seleševa ponovno nastopila maja na Italian Opnu v Rimu in kasneje z »wild cardom« še na French Opnu. Vrnitev Monike na teniška igrišča je izdal njen brat Zoltan, ki skrbi za posle svoje sestre. Hokej na ledu: KAC dobil koroški derbi z Beljakom BELJAK/CELOVEC - Celovški KAC, rekordni avstrijski prvak v hokeju na ledu, nadaljuje s svojo serijo zmag v novem letu. V četrtem kolu končnice v 1. avstrijski hokejski ligi so Celovčani v koroškem derbiju premagali v gosteh beljaški VSV s 7:3 in vodijo 51:49, petkova zmaga pa je hkrati bil prvi uspeh CelovCanov v Beljaku po štirih letih. VSV je s porazom zdrknil na četrto mesto, na drugo mesto pa se je prebil lanski državni prvak VEU Feldkirch. (LL.) Rezultati 4. kola: VSV - KAC 3:7 (1:0, 2:4, 0:3), EC Gradec - Lustenau 5:2, VEU Feldkirch - EHC Ehrvvald 7:2. Lestvica: 1. KAC 11 (3), 2. Feldkirch 9 (4), 3. EC Gradec 7 (1), 4. VSV 7 (4), 5. EHC Ehrvvald 2 (0), 6. Lustenau 0. uspešno ubraniti prvo mesto na lestvici. Celovčani v bilanci medsebojnih prvenstvenih srečanja zdaj KOŠARKA / ZADNJE KOLO PRVEGA DELA V C LIGI Tudi Fantuzzi ni bil dorasel Jadranu TKB Vatovčeva ekipa je doslej dobila vsa srečanja Jadran TKB - Fantuzzi Pn 112:85 (59:39) JADRAN TKB: Arena 18 (4:4 za 2, 0:0 za 3, 10:12 p.m.), Oberdan 7 (2:4, -, 3:3), Pregare 24 (10:11, 0:1, 4:6), Emili (-, -, 0:2), Vitez 24 (9:13, -, 6:9), Samec 11 (3:5, 1:1, 2:2), Rauber 21 (5:5, 3:7, 2:2), Hmeljak 5 (2:4, 0:1, 1:2), Grbec n.v., Klabjan 2 (1:2, -, -): trener Vatovec. PM: 28:36; SON:24; ST: Rauber 3, Samec 1. FANTUZZI: Cudia 16 (6:9), Cecco 21 (4:5), To-gnolo 2, Picin 8 (2:5), Di Prampero 12 (4:4), Scian, Barzi, Zamparo 8 (4:6), Fantin 10 (2:2), Marella 4 (2:2); trener: Starnoni 3T: Cudia 2, Cecco 1, Di Prampero 2, Fantin 2. PM: 24:32; SON: 26 Sodnika: Del Fabbro iz Tricesima in Brabamante iz Tržiča. Na eni od verjetno naj-lepših tekem v tem prvenstvu je Jadranovo moštvo več kot zanesljivo premagalo Se Fantuzzi iz Pordenona in tako sklenilo prvi del prvenstva nepremagano. 2e po uvodnih minutah je bilo jasno, da so ja-dranovci stopili na igrišče motivirani. S hitro in učinkovito igro so si takoj prislužili rahlo prednost sedmih točk (v 5. minuti 17:10), ki so jo nato stalno večali, tako da je njihova prednost v 9. minuti znašala že 13 točk (29:16) in v 13. minuti točno 20 točk (40:20). V tem delu in ves prvi polčas je Jadran igral zares odlično. Ob dobri organizaciji Dejana Oberda-na je vsa ekipa igrala tekoče in učinkovito. Se zlasti pa sta se izkazala H 201 20Q2~T- Iniciativni odbor se je sestal v Podklošfni Pripadniki iniciativnih odborov Koroške, Slovenije in FJK za organizacijo zimskih olimpijskih iger za leto 2002 so na skupnem sestanku v Podkloštru obravnavali vprašanje, kakšno stališče zavzeti 24. januarja v Lausan-nu, kjer bodo sedanji izbor kandidatov zmanjšali na štiri. Rečeno je bilo, da so v Švico že odposlali proti argumente na pomisleke, ki jih je MOK izrekel glede trbiške kandidature in tudi jamstva glede finančnega kritja projekta o igrah. Zaradi padca vlade pa teh jamstev Italiji ni mogla uradno potrditi. Sandi Rauber, ki je v tem delu dal 19 točk (4:4 za 2 meta in 3:5 za 3 točke) ter Boris Vitez z 18 točkami. V drugem polčasu se slika na igrišču bistveno ni spremenila. Jadranovci so sicer ublažili ritem, ohranili pa so stalno visoko prednost dvajsetih točk, ki je proti koncu srečanja narasla na trideset. Ze sredi polčasa je trener Vatovec poslal na igrišče tudi mlajše igralce, ki so prav vsi zadovoljivo opravili svojo nalogo. »Takšne igre še nismo videli v tej ligi,« so dejali potrti igralci Fantuzzija in njihov trener na klopi. Številni gledalci so pozdravili petnajsto zaporedno zmago jadranov-cev z burnim aplavzom. (bi) KOŠARKA / DERBI MOŠKE D LIGE Cicibona je bila stalno v vodstvu, Kontovel pa je reagiral prepozno Cicibona - Kontovel 87:78 (49:43) CICIBONA: Persi 28 (8:16, 0:2,12:15), Giacomi-ni (0:1, -, -), Jogan 19 (4:10, 1:1, 8:10), Zuppin 3 (1:5, -, 1:2), Battilana (0:2, -, -), Iz. Bajc (0:2, -, -), Tomšič 18 (2:4, 2:3, 8:10), Furlan 3 (1:2, - 1:2), Križmančič (0:2, -, 0:2), Iv. Bajc 16 (5:11, 0:1, 6:11). Trener: Kovačič. 2T: 21:55, 3T: 3:7 (Tomšič 2, Jogan 1). Skupno: 24:62. PM: 36:52, SON: 29, PON: Furlan (39) in Jogan (40). KONTOVEL: Spadoni 9 (1:2, Kralj 6, Gulič 16 (6:14), Turk 19 (11:16), Emili 12 (4:6), Starec 7 (1:2), Čeme n.v., Daneu 8 (2:2), Vodopivec, Godnič 1 (1:2). Trener: Starc. PM: 26:44, SON: 35, PON: Kralj (25), Starec (33), Faneu (39), Emili (40). 3T: Spadoni 2, Kralj 2. SODNIKA: Bernes in Cozzolino (oba Trst) Zmaga Cicibone je bila povsem zaslužena. Kovačičevi igralci so bili stalno v vodstvu, Kontovel pa je dobro in agresivno igral le v zadnjih minutah, ko je bilo že prepozno. Začetek tekme pravzaprav ni spominjal na derbi. V 7. minuti je bil rezultat 14:8 za Cicibono, ki je postopoma večala prednost do maksimalnega vodstva 48:36. Prav na koncu sta Kralj in Gulič pripomogla k temu, da izid ni bil zapečaten že po prvem delu. V drugem polčasu so se pri Ciciboni odločili za consko obrambo 2-1-2. Pokazalo se je, da je bila to pravilna izbira. Kontovel je takšno postavitev s težavo prebijal, stvari pa so se zanj še bolj zakomplicirale, ko je zaradi osebnih napak igrišče zapustil Kralj. V 28. minuti je bil razplet srečanja še negotov (59:53), tedaj pa je Cicibona vključila peto prestavo in z delnim izidom 15:4 povedla s 74:57. Sledila je reakcija gostov, ki so resnično dah vse od sebe in minuto pred koncem imeli le še pet točk zaostanka, toda igralci Cicibone so bili tedaj dovolj hladnokrvni pri izvajanju prostih metov (3:4) in do preobrata ni moglo priti. Pri Ciciboni so največ pokazali Tomšič, Persi in Battilana. Turk in Gulič imata največ zaslug za silovit Kontovelov finiš, v prvem polčasu pa se je izkazal Daneu. (VJ) Bor Radenska dosegel lepo zmago, Dom Agorest‘izgubil Bor Radenska je sinoči v C2 ligi dosegla pomembno zmago proti zelo težkemu nasprotniku in s tem morda napovedala, da bo v tem letu uspešnejša, kot je bila proti koncu lanskega. 2al pa se nadaljuje črna serija Doma, ki tudi v Miljah ni mogel doseči več kot časten poraz. C2UGA Bor Radenska -Porcia 82:74 (33:40) Inter Panauto -Dom Agorest 86:78 (46:38) DUGA Santos - Sokol Warm 67:68 (31:27) Turk in Tomšič sta bila med protagonisti derbija (KROMA) Poraz iralk isa proti Cocagliu Neuspešni tudi obe ekipi v B ligi ŽENSKA A LIGA Cocaglio - Kras Adria Caravan 6:1 Krasovke so po pričakovanju izgubile proti državnim prvakinjam, edino točko za Zgo-ničanke pa je osvojila Kitajka Wang Xue Lan, ki premagala Arrisije-vo. Podrobneje bomo o poteku sinočnjega srečanja poročali v naši jutrišnji številki. ŽENSKA B LIGA Kras Corium -Grancia Pagliera Lainate 2:5 MOŠKA B2 LIGA Kras Activa -Fortitudo Max Bologna 0:5 SMUČARSKI SKOKI Četrta zmaga Roberta Cecona na tekmah za SP V Engelbergu so slovenski skakalci skakali precej slabo ENGELBERG - Italijan Roberto Cecon je zmagovalec osme tekme letošnje sezone v svetovnem pokalu. V zelo slabih pogojih za tekmo je bil boljši od Fincev Jan-neja Ahonena in Janija Soininena, medtem ko je vodilni v svetovnem pokalu Avstrijec Andreas Goldberger prvič v tej sezoni ostal pod stopničkami za zmagovalce na četrtem mestu. Okrnjena konkurenca (včeraj ni skakal noben od Japoncev, Nemec Jens Weissflog in še nekateri od najboljših), slabo pripravljena skakalnica, malo število gledalcev in veter, ki je pihal skakalcem v hrbet, so bili vzroki za najslabšo tekmo v tej sezoni. V teh pogojih se je najbolje znašel Italijan Roberto Cecon, ki se je z odličnim skokom v drugi seriji (123.5 metra), iz enajstega mesta povzpel na prvo in si tako priskakal četrto zmago v karieri. Med slovenskimi skakalci lahko pohvalimo le Urbana Franca, ki je z dvema solidnima skokoma pristal na 21. mestu. Dejan Jekovec je z 32. mestom le za las zgrešil točke. Franci Petek in Robi Meglic pa sta popolnoma razočarala, saj se nista uspela uvrstiti v drugo serijo. Danes je v Engelbergu še ena tekma za svetovni pokal. Rezultati: 1. Cecon (Ita) 219.2 (108,123.5 m), 2. Jan-ne Ahonen 216.3 (116, 117.5), 3. Jani Soininen (oba Fin) 210.4 (110.5, 115), 4. Andreas Goldberger (Avt) 201 (106, 116.5), 5. Nicolas Dessum (Fra) 199 (108, 114.5) itd. Vrstni red v SP: 1. Goldberger (Avt) 670 točk, 2. Ahonen (Fin) 442, 3. Kazujoshi Fimaki (Jap) 428, 4. Cecon (Ita) 338, 5. Soininen (Fin) 285 itd. KOŠARKA / V ITALIJANSKI M LIGI Za lllycaffe je danes zmaga imperativ Za uvrstitev v končnico mora premagati Pfizer Včeraj je milanski Stefane! nadigral Birex iz Verone MELAN - Na včerajšnjem vnaprej odigranem srečanju 20. kola italijanske Al fige je milanski Stefanel doma zanesljivo premagal Birex iz Verone s 94:63 (48:27). Premoč Milančanov je bila vseskozi več kot očitna, najboljša strelca za gostitelje pa sta bila Bodiro-ga (28 točk) in Fučka (18). Tržašakemu Illycaffeju se danes verjetno ponuja poslednja možnost za ohranitev upanja na uvrstitev v Breg - Magic Basket 85:77 (48:28) BREG: Pavlica 15 (3:5 met za 2 točki, 0:2 met za 3 točke, 9:10 prosti meti), Pregare 15 (3:7, 2:5, 3:4), Peter Bandi 3 (0:5, 1:1, -), Mingot 4 (2:5, -, -), Mau-ro Bandi, Malalan 8 (0:4, 2:3, 2:2), Salvi 29 (13:19, -, 3:9), Krevatin 11 (4:13, -, 3:4); trener Denis Salvi. PON: Mingot (29); SON: 19. Čeprav so igrali z okrnjeno postavo, so Brežani končali prvi del prvenstva z zmago proti ekipi, s katero so v neposrednem boju za obstanek. Magic Basket se je vsaj tokrat izkazal kot povprečna ekipa, proti kateri so Brežani zaključili prvi polčas z dvajsetimi točkami razlike. V prvem delu tekme so naši igrali zelo dobro Posebno sta se izkazala končnico prvenstva. Tržaška ekipa pa mora danes v Reggio Calabrii nujno premagati domači Pfizer, ki je neposredni tekmec za »play-off«. Košarkarji iz Kalabrije imajo namreč, skupno z Madigamom iz Pištole, dve točki več od Tržačanov. Ker je v današnjem kolu tudi moštvo iz Pistoie na domačem srečanju z rimskim Teore-motourom favorit, je torej za etapo trenerja Bemardija branilca Pregare in Malalan, ki sta bila z meti za tri točke trn v peti za nasprotnikovo obrambo. V začetku drugega polčasa pa so si Brežani zaradi malomarnosti zapravili skoraj vso prednost in nasprotniki so se približali na samih šest točk. Tedaj so naši prešli v consko obrambo, polovili ogromno število odbitih žog in kljub večjemu številu izgubljenih žog zopet vzpostavili ravnotežje na 10-12 točk, s katerimi so lahko mirno izpeljali tekmo do konca, kljub nasprotinkovim namernim osebnim napakam. Poleg že omenjenih Malalana in Pregarca sta se izkazala še krilo Salvi in center Krevatin, ki sta imela po 18 skokov. (D.S.) zmaga imperativ. Naloga pa gotovo ne bo lahka, saj je Pfizer izredno nevaren predvsem na domačem igrišču. Ima dva solidna Američana, Randyja Whi-tea in Shauna Vandiverja, in odličnega »playa« Fan-tozzija. Lani izredno zanesljivi Buhara, ki je že nastopal v Gorici, igra v tem prvenstvu dokaj spremenljivo. Tržaška ekipa, ki je dopotovala v Reggio Calabrio brez poškodovanega Pol Bodetta, ima težave tudi z Američanom Burttom, ki še vedno ni povsem nared po operaciji zob. DANAŠNJI SPORED (17.30): Benetton - Comer-son, Filodoro - Meta Sy-stem; Madigan - Teorema-tour, Pfizer - IUycaffe, Sca-volini - Panapesca, Cagiva -Buckler. VRSTNI RED: Buckler Bolonga in Stefanel Milan 28, Cagiva Varese, Filodoro Bologna, Scavolini Pesaro in Birex Verona 26, Benetton Treviso in Teorematour Rim 20, Comerson Siena 18, Madigan Pištola in Pfizer Reggio Calabria 14, Illy-caffe Trst 12, Panapesca Montecatini 6, Meta Sy-stem Reggio Emiha 4. Bresdalat nesporni favorit Goriški Brescialat je danes doma (v Vidmu) v A2 ligi nesporni favorit za zmago proti zadnjeuvrščeni Pavii. VČERAJŠNJI REZULTAT: Cantu - Napoli 84:73. DANAŠNJI SPORED (17.30): Trapani - Turboaii Fabriano, Brescialat - Pavia, Caserta - Sassari, Padova -Libertas Udine, Francoros-so - San Bendetto Mene-strello Modena - Olitalja Forh', Teamsystem Rimini -Aresium Milan. KOŠARKA / PROMOCIJSKA LIGA Brežani sklenili prvi del prvenstva z lepo zmago proti »Magicu« ODBOJKA / MOŠKA B2 LIGA Imsa Kmečka banka bgitiapoliebreaku Zmago Spem Faenze je nekoliko presenetljivo Peti set so Goričani izgubili no razliko (13:15) Spem Faenza - Imsa Kmečka banka 3:2 (15:6, 3:15, 8:15, 15:9,15:13) IMSA KB: Feni 15+13, Stabile 0+6, Vi-sintin 9+14, KorsiC 9+4, Buzzinelli 2+1, Marche-sini 2+2, Carlo Populini 3+0, Graunar 1+0, Flore-nin 0+0, Paoleti, Princi. Servis (točke/napake): Imsa Kmečka banka 10/10, Spem Faenza 4/15; napake Imsa: KB 16, Spem Faenza 14; uspešni bloki: Imsa KB 5, Spem Faenza 9; trajanje setov: 20, 16, 20, 27 in 14 minut. Goričani so zadnjic stopili v telovadnico v Faenzi točno pred devetimi leti, ko je Val nastopal v C-l ligi. Od takratnih igralcev je v vrstah plavordeCih ostal samo Se Valter Princi. Športni direktor Goričanov Ivan Plesničar se še spominja rezultata, predvsem ker je Imsa zmagala 3:2. Sinoči pa so se FaenCani po skoraj dveh urah igre maščevali za takratni poraz, čeprav so bili pred tekmo vsaj na papirju obsojeni na poraz. Goričani so srečanje začeli izredno nezbrano. Dolga pot do Faenze je prav gotovo prispevala svoj delež k temu, da igralci Imse Kmečke banke niso zaigrali tako, kot znajo. 2e sprejem je bil slab in tako tudi napad ni bil tako učinkovit kot ponavadi. Fane-za je takoj izkoristila slab začetek Goričanov in povedla z 11:2. Nato je Imsa Kmečka banka uspela delno nadokna- diti zaostanek tudi s pomočjo nasprotnikovih napak, toda pri stanju 11:6 se je domača še-sterka spet predramila in uspela zaključiti set v svojo korist. Po slabem nastopu v prvem setu so v drugem plavordeči stopili na igrišče kot prerojeni. Zaigrali so s polno paro in domačini niso uspeli na noben način zaustaviti Goričanov, ki so popolnoma nadigrali nasprotnika in mu prepustili le tri točke. Tako gladko izgubljen set je precej potrl domačine, poleg tega je Imsa Kmečka banka nadaljevala z zelo zbrano igro. Kot v zadnjih tekmah sta kapetan Feri in Koršič s servisom v skoku pogostoma spravila v Buzzinelli in Feri se pripravljata na blok (F. S. R.) težave nasprotnikov sprejem (skupaj sta dosegla 9 asov v teku tekme) in tako Goričani niso imeli večjih problemov niti v tretjem setu, ko je zaključek niza trener Stera izkoristil za to, da je poslal na igrišče mladega in perspektivnega Graunarja, ki je celo dosegel zaključno ODBOJKA / ZENSKA C1 LIGA Slogašice niso blestele, a jim skromni Tarcento vseeno ni bil dorasel Koimpex - Tarcento 3:0 (17:16,15:12,15:12) KOIMPEX: Sosič 5+1, Gregori 2+3, Fabrizzi 6+8, Milic 0+1, Ciocchi 0+0, Brumat, Skerk 3+6, Pertot 8+6, Pittioni 7+1. Servis (točke/napake): Koimpex 12/10, Tarcento 10/5, napake: Koimpex 15, Tarcento 10. Vse je dobro, kar se dobro konča, bi lahko zapisah o sinočnjem nastopu Slogi-tih odbojkaric, ki so proti zadnjeuvršCenemu Tarcen-tu dosegle gladko, a vse Prej kot lahko zmago. Slogašice so tokrat odigrale svojo menda daleč najslabšo tekmo na domačih tleh in še sreča, da je na drugi strani mreže stal resnično skromen nasprotnik. »Letošnja ekipa je skoraj povsem obnovljena in je bila sestavljena tik pred pričetkom sezone,« je pojasnil trener Tarcenta, ki vodi ekipo z eno samo, pravo lastnostjo: igra požrtvovalno in nikoh ne popusti. »Nasprotniku nismo znali vsiliti svojega ritma in smo naredih preveč napak. Rešil nas je občasno dober servis«, pa je povedal Slogin trener Sain, ki je oil vsekakor zadovoljen zaradi zmage, slabši nastop svojih igralk pa si razlaga tndi z dejstvom, da so med prazniki in tudi v minulem tednu izpeljali trši program kondicijske vadbe. Slogašice so se že od ysega začetka prilagodile 1§ri nasprotnic. Zaradi netočnosti v polju in številnih napak pri zaključe-yanjih pa so premalokrat izkoristili svojo občutno Premoč ob mreži. Tarcento 1® skoraj tretjino svoji točk dosegel s servisom in po napakah nasprotnic, v na- padu pa je bil nevaren le s plasiranimi žogami. Gostje so v prvem setu pri 12:14 imele tudi zaključno žogo in lahko rečemo, da so si set zapravile same. V naslednjih dveh nizih sta se ekipi pogostokrat izmenjavali v vodstvu, slogašice pa so v končnicah z nekoliko bolj odločno igro v polju in servisi Pertotove, Pittionijeve in Vidalijeve vendarle strle odpor Tar-cehta. (ak) Gladka zmaga Bora Mercantile proti Vivilu Borovke so sinoči doma gladko premagale Vivil s 3:0 (15:6, 15:6, 15:11). Zmasga plavih ni bila niti trenutek vprašljiva.tako da so brez večjih težav premagale povprečnega nasprotnika________ Sočo Sobema nadigrala tudi tretjeuvrščeni ltely iz Fojde MOŠKA C2 LIGA: Itely - Soča Sobema 0:3 (3:15, 12:15, 7:15), Vivil - Bor Fortrade 3:0 (15:7,15:8,15:4). 2ENSKA C2 LIGA: Tomana - Sokol Indu-les 0:3 (9:15, 14:16, 10:15), Kmečka banka-Codroipo 0:3 (3:15, 14:16, 5:15), Breg -Martignacco 0:3 (3:15, 8:15,4:15) MOŠKA DUGA: S. Giorgio - Espego 3:0 (15:6,15:11,15:10) ZENSKA D LIGA: 01ympia Cerimpex -Orna 3:0 (15:11, 15:6, 15:4) 1. MOŠKA DIVIZIJA: Naš prapor - Tor-riana 3:1 (15:13, 13:15, 15:6,15:9) točko. Toda v četrtem nizu so Goričani nerazumljivo popustili. Tako je počasi Spem Faenza spet začela igrati boljše, pridobila je na samozavesti in z zmago v četrtem nizu spet vzpostavila ravnotežje. Tie-break je bil vse do konca zelo izenačen, čeprav je Imsa Kmečka banka na začetku dosegla rahlo prednost. Domačini so izenačili pri stanju 11:11 in nato povedli s 14:13. Pri tem stanju so valovci uspeli blokirati nasprotnikov napad, žal pa se je žoga zavrtela na mreži in po mnenju sodnika padla za las izven igrišča. (A. & D.) Ostali izid: Mestre -Riviera 3:0 Fantje Koimpexa brez težav so h ligi s 3:0 (17:16, 15:11, 15:2) prepričljivo premagati zadnieuvrščeno Motoa-icolo iz Trenta. M je s 3:2 premagal vodilni VoIley Pordenone. r NOGOMET / MEDDE2ELNA LIGA Triestina osvojila pomembno točko v Legnagu Tržačani prvi povedk toda obramba ni zdržala pritiska Legnago - Triestina 1:1 (0:0) Strelca: v 52. min. Zanvettor, v 73. min. Mezzacasa. TRIESTINA: Barbato (od 1. min. Azzalini), Birtig, Incitti, Zanvettor, Zocchi, Tiberio, Pivetta, Polmonari, Brescini (v 72. min. Marži), Liguori, Marsich. Manjša skupina tržaških navijačev (okoh 50 se jih je zbralo na tribunah) je s toplim aplavzom pozdravila prihod Rina Gandinija, dolgoletnega vratarja Triestine, ki v letošnji sezoni nastopa za Legnago. Misli marsikaterega od njih so gotovo šle v bližnjo preteklost, ko je tržaški klub uspešno nastopal v višjih ligah. Današnja stvarnost pa potrjuje, da se v nogometu, kot tudi v življenju, stvari dostikrat spreminjajo... Včerajšnja tekma je bila v prvem delu povsem nezanimiva in dolgočasna. Ekipi sta dajali vtis, kot da bi se že vnaprej sporazumeli za neodločen izid, čeprav so domačini izjvajali dober presing na sredini igrišča in s tem onemogočati običajno hitro igro Tržačanov. Edino omembe vredno akcijo je v 3. minuti izvedel Ezio Rossi, njegov strel iz neposredne bližine vrat pa je bil netočen. V nadaljevanju se je igra nekoliko razživela, predvsem po zaslugi gostov, ki so nekoliko okrepili ritem ter kaj kmalu zasluženo povedh. Akcijo je na desni strani začel Pivetta, poslal predložek v sredino, kjer je Zanvettor z roba kazenskega prostora z volejem neubranjljivo zatresel mrežo. Gol je za Legnago pomenil pravo hladno prho. Tržačani pa so izvedh še nekaj nevarnih a brezuspešnih prodrov. Morda so bili Pezzato-vi varovanci že gotovi zmage, dejstvo je namreč, da je začela tržaška obramba nerazumljivo šepati. Najprej je Zocchi nerodno podal žogo nazaj in omogočil Beltra-meju zelo nevaren strel, katerega je na srečo Azzalini izvrstno odbil v kot. Se večjo naivnost je v 73. minuti zagrešil Birtig ter dopustil srednjemu napadalcu domačih, da je nemoteno prodrl v nezavarovani kazenski prostor Triestine ter s točnim udarcem vzpostavil rezultatsko ravnotežje. Po zadetku so sicer Benečani skušah izsiliti še kaj več, vendar so gostje strnili svoje obrambne vrste ter zasluženo osvojili pomembno točko. VValter Bet IZIDI 19. KOLA: Arco - Schio 0:0, Arzignano -Pievigina 1:1, Bolzano -Montebehuna 1:1, Caera-no - Bassano 3:3, Donada - Rovereto 3:1, Legnago -N. Triestina 1:1, Sanvite-se - Miranese 0:1, Seve-gliano - Luparense 0:0 DANES: Treviso - Pro Gorizia. VRSTNI RED: Triestina 32, Treviso 26, Luparense in Caerano 23, Legnago in Arzignano 22, Miranese 21, Bolzano 20, Sanvitese 19, Monte-belluna 18, Pro Gorizia 17, Sevegliano in Donada 16, Arco, Bassano in Pievigina 15, Schio 13, Rovereto 9. NOGOMET / NASE EKIPE V MLADINSKEM PRVENSTVU Tesna zmaga šlandreške Juventina Primorje in Vesna ostala praznih rok DEŽELNO PRVENSTVO Juventina - Portuale 3:2 (2:0) STRELCA ZA JUVENTINO: Za-nier, Pibiri, Milotti (Macuzzi), Serem, Romano, Ferro, Trampuš, Gallo (Ballaben), P. Gergolet, Makuc, Gambino. Standrežci so se oddolžili za poraz iz prejšnjega kola in zasluženo premagati tržaški Portuale. Za zmago pa so se morati pošteno potruditi. V prvem polčasu je bila premoč gostiteljev več kot očitna. Ze po uvodnih minutah je Juventina potisnila nasprotnika v njegov kazenski prostor in imela nekaj ugodnih priložnosti za zadetek. V 21. min. pa je naše moštvo zasluženo povedlo: v kazenskem prostom gostov je nastala prava gneča in najbolje se je znašel Gambino, ki je žogo potisnil v vrata. Tudi po tem zadetku je Juventina imela pobudo v svojih rokah in kronala svojo premoč z dragim zadetkom. Gallo je izvedel kot, Gambino pa je z glavo poslal žogo v mrežo. Ze na začetku drugega polčasa so gostje, po napaki domače obrambe, zmanjšati izid na 1:2. Gostitelji pa so takoj reagirati in dati še tretji gol z lepim zadetkom, ki ga je dosegel Makuc s strelom izven kazenskega prostora. Igra se je nato osredotočila na sredini igrišča, 20 minut pred koncem tekme pa so gostje s protinapadom dali drugi gol. Ko pa je sodnik izključil Makuca pet minut pozneje, je postal položaj Juventine dokaj kritičen. Gostje so namreč navaliti na domača vrata, da bi izenačiti. Juventina pa je ubranila rezultat do konca, predvsem po zaslugi vratarja Za-nierja, ki je nekajkrat zelo drzno posegel. POKRAJINSKO PRVENSTVO Costalunga - Primorje 2:1 (1:0) STRELEC ZA PRIMORJE: v 65. min. Kuk PRIMORJE: Husu, Ferfolja, Lovrečič, Gherbassi, Guštin (Franzot), Braini, Furlani, Zangheri, Digovich, Emili, Kuk. Mladinci Primorja so' slabo začeti nastope v novem letu in izgubiti s Costalungo, ki po kakovosti gotovo ni boljša od naše ekipe. V prvem polčasu sta si biti ekipi enakovredni, večjih priložnosti za zadetek pa ni bilo. Gostitelji so v 25. min. povedli po protinapadu, nato pa so samo še enkrat ogrozili proseška vrata iz prostega strela. V nadaljevanju so primorjaši takoj ostali brez Emilija, ki je dobil dva rumena kartona. Kljub temu pa so z golom Kuka izenačiti nekaj minut kasneje. »Rdeče-rameni« pa niso uspeli obdržati neodločenega izida, saj je Costalunga dosegla še dragi zadetek.Primorje je nato ostalo še brez Franzota, ki je bil izključen, za nameček pa si je poškodoval gleženj še Zangari, ki je moral po prvo pomoč v bolnišnico. Primorje torej na včerajšnji tekmi zares ni imelo sreče. (Gorazd) Rokomet: C liga KrasTrimac remiziral Rokometaši Krasa Trimac so v Quartu d’Altinu s tamkajšnjim tretjeligašem igrah neodločeno 15:15, potem ko so ob polčasu vodih z 9:8. O srečanju bomo podrobneje še poroCah. Domio - Vesna 4:0 (1:0) VESNA: Gruden, Cossutta, Stoc-ca, Morassut, Gurlini, Emili, Scuz, Prašelj (od 65. min. Lacoselli), Monte, Amato, Schiavon. Kriški nogometaši so bili gostiteljem povsem enakovredni v prvem polčasu, saj so prejeti zadetek le iz enajstmetrovke. Najstrožja kazen pa je bila povsem upravičena. Vesna je odlično igrala v obrambi, žal pa je napad povsem odpovedal. Kriški napadalci so bili zelo nerazpoloženi in skoraj nikoli niso ogroziti nasprotnikovega vratarja. Kriško moštvo je ohranilo »časten poraz« z golom razlike do 10 minut pred koncem srečanja. Dotlej je namreč odlično igrala obramba in predvsem mladi vratar Erik Gruden. Napad pa je še dalje deloval zelo slabo, saj ni bil nikoli nevaren. V poslednjih 10 minutah pa so Križani predvsem zaradi utrujenosti popustiti in prejeti še tri zadetke ter visok poraz je bil tu. Naj omenimo, da je krstni nastop za Vesno opravil Mitja Emili, ki je tudi zadovoljivo opravil svojo nalogo. NOGOMET V B ligi Udinese danes z Ascolijem Udinese se bo danes doma pomeril z Ascolijem, za Videmčane pa prihaja v poštev le zmaga, če nočejo poslabšati svojih možnosti v boju za napredovanje. DANAŠNJI SPORED: Acireale - Perugia, Ancona - Cesena, Ata-lanta - Cosenza, Como -Palermo, Lucchese - Sa-lemitana, Pescara - Lec-ce 2:1 (igrana sinoči), Udinese - Ascoli, Vene-zia - F. Andria, Verona -Piacenza, Vicenza -Chievo. Vrstni red: Piacenza 32, F. Andria 28, Ancona 26, Salemitana in Perugia 25, Udinese, Cesena, Vicenza, Verona in Venezia 24, Palermo in Lucchese 22, Pescara 20, Chievo in Acireale 18, Atalanta in Ascoli 16, Como 14, Cosenza 13, Lecce 10 (Cosenza je bila kaznovana z odvzemom 9 točk). 38 Nedelja, 15. januarja 1995 ZA RAZVEDRILO Horoskop zapisal B.R.K, OVEN 21.3.-20.4.: Svoj vzvišeni namen boste izdali nekomu, ki o tovrstnih višavah še niti sanjal hi. Da ga ne bi mučila zavist, ga povabite k sodelovanju. V dvoje bo lepše in lažje. BIK 21. 4. - 20. 5.: S srcem m mislimi boste vseskozi pri svoji novi simpatiji. Pri izpolnjevanju družinskih obveznostih boste zato nekoliko hladni in togi, partner pa bo malce sumničav. DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Vaš projekt nezadržno pada v vodo. Bližnji vas bo skušal povleči na površje, vendar brez uspeha. Nič hudega, kajti vaši načrti so pretežki, da bi mogli splavati. RAK 22. 6, - 22. 7.: Iskali boste krivce za svoj notranji nemir. Ampak tistih, ki vam hočejo slabo, že zdavnaj ni več, zato si prihranite nove sovražnike in se spopadite s starimi. LEV 23. 7. - 23. 8.: Dognali boste, da preveč vztrajate na samostojnosti. Ne bojte se, da vam bo kdo odžiral pogačo, preden bo pečena. Ko bo na mizi, jo boste z veseljem ponudili dragim. DEVICA 24. 8. - 22. 9.: Čeprav ne verjamete v čudeže, se vam bo danes vendarle zgodilo nekaj, kar meji na pravljico. Ne razglabljajte preveč, raje uživajte in jo zavlecite v večnost TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Čeprav boste naleteli na marsikatero oviro, bo vaše napredovanje nepričakovano tekoCe in lahkotno. Ne zahvaljujte se nikomur, kajti pogumni vselej zmorejo sami. ŠKORPIJON 23. 10. - 22. 11.: Plodovi vaše vestnosti se bodo pokazali že kmalu, zato si nikar ne pokvarite prostega dne. Spočijte se, kajti obiranje plodov bo zahtevalo vso vašo energijo. STRELEC 23. TT. - 2T. T2.: Ubadati se boste s problemčkom, ki ga kdo drug ne bi niti opazil Nadaljujte, kajti veliki in nerešljivi problemi so sestavljeni iz množice majhnih in rešljivih. KOZOROG 22.12. - 20.1,; Prepričani ste, da v vašem življenju ne bo več nobenih omembe vrednih sprememb. Motite se; manj boste verjeli vanje, večje bodo in prej vas bodo doletele. VODNAR 21.1. -19.2,: Okolici se bo zdelo, da vas je doletela sreča, čeprav niste ničesar ustvarili m ničesar dobE. Ce je sreča v notranji moči za notranje spremembe, imajo zagotovo prav. RIBI 20.2. - 20.3,: Vleklo vas bo zdaj sem, zdaj tja, zato se boste obnašali kot veja v nevihtnem vremenu. Ne predajajte se nevarnim sunkom, počakajte raje, da se nevEta poleže. KRIŽANKA Kombinacijska križanka s števili Vodoravno: 1. rimska boginja plodnosti, 4. trmasta domača žival, 8. ruski skladatelj, mojster moderne opere (Sergej, »Zaljubljen v tri oranže«), 11. glavno mesto pokrajine Beocije v starem veku, 12. državna blagajna, 13. muslimanski verski poglavar, 14. ime sarajevske pevke Ukraden, 15. ime filmskega režiserja Godine, 17. reka v srednji Angliji, 18. perzijska kraljica, ki je rešila Jude pred pomorom, 20. športnik trdih pesti, 23. ime nekdanjega izraelskega zunanjega ministra Ebana, 24. tasta, 28. arkada, obok, 30. glavno mesto Švice, 31. posrednik v elektrotehniki, 32. sol sečne kisline, 33. značilnost aziatskega, 35. ime italijanske igralke Magnani, 36. orientalsko gostišče s prenočišči. Navpično 1. izdelovalec očesnih pripomočkov, 2. prečni nosile vozila, na katerem so pritrjena kolesa, 3. moški, ki pospravlja in čisti sobe po hotelih, 4. enaka soglasnika, 5. rudnina kalcijev titanov silikat, titanit, 6. grška boginja miru 7. politični voditelj, 9. bivši argentinski nogometaš, junak SP leta 1978 (Mario), 10. krakajoča ptica, 16. bodeč plevel, 19. rimsko okrožje, okraj, 20. pristanišče v Iraku z velikimi rafinerijami nafte, 21. povoj, 22. porcelanska glina, 25. glavno mesto zahodne Avstralije, 26. domača molzna žival, 27. ime pesnika Aškerca, 29. tragično preminuli ameriški igralec (James, »Upornik brez razloga«), 34. začetnici slovenskega politika Anderliča. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 16 • 17 18 19 20 21 22 23 • 24 25 26 27 28 29 e 30 31 • 32 33 34 35 36 •ueq ‘nuuv ‘oa}S}btzb ‘}Bm ‘ajai ‘mag 'poAS ‘u>[dp ‘Bqu ‘jBsqoq ‘Bia)sg ‘uajq ‘odre^ ‘Bpaj<[ ‘titbuti ‘iBia ‘aqajj ‘Aaljoqojj ‘jaso ‘sdo :ouACJopoy\ Amsan Spodnja števila je treba s pravilnim kombiniranjem razvrstiti v lik tako, da boste na označenih poljih dobili števili, sestavljeni iz samih enakih Številk. 57880620 682873 80502 1883 500 13268854 661766 80000 1036 466 8787130 654654 78468 888 415 7016216 644644 71265 777 303 6161616 543200 30160 771 302 3216542 305305 21572 632 202 735652 216612 6116 600 176 704441 171870 5411 543 60 686872 133426 3667 501 37 9129102 ‘2ZG12 ‘2^99126 ‘0910E >99^59 ‘EfrS ‘906906 ‘606 ‘9988 ‘206 ‘1ZZ ‘8888 ‘ZZZ ‘99Z199 ‘888 ‘002619 ‘219912 ‘00008 ‘0S1Z8Z8 ‘89212 ‘9191919 :ouABJopoA A3USM ŠAH Sermek - Sukunda / Pulj 1993 Novi slovenski šahovski velemojster Dra-žan Sermek - naslov so mu podelili na 31. olimpiadi v Moskvi, je v zadnjih letih na številnih turnirjih dokazoval velemojstrsko moč. Tudi v naslednji poziciji je dosegel prostorsko prednost in nasprotniku utesnil delovanje figur. Na potezi je beli, ki z lepo kombinacijo zaključi partijo! Rešitev naloge Odlično postavljen beli lovski par in odprta c linija narekujeta belemu hitro in učinkovito kombinacijo, ki se pričenja s potezo l.Tc8:+! Tc8: 2.Lb7:+! Se druga žrtev, ki povsem razgali črnega kralja v rokadi in po izsiljenem 2...Kb7: sledi 3.De4+ z matom v naslednji potezi! Da bi bilo Se veliko tako uspešnih kombinacij slovenskih sahistov v novem letu 1995! ■ Silvo Kovač SKANDINAVSKA KRIŽANKA 185 SPAJANJE, VEZANJE S KISIKOM ČUSTVENO OTOPEL, NAVELIČAN ČLOVEK BENEŠKO KOPALIŠČE NEKDANJI CITROENOV AVTO ČASOPIS POUDAREK, NAGLAS LOVRO TOMAN STADION V BUDIMPEŠTI REKA NA PELOPONEZU, EVROTAS BELA KRHKA KOVINA (Zn) SREDISCE VIPAVSKE DOLINE AMERIŠKI ROMANTIČNI PESNIK IN PISATEU (EDGAR ALLAN, »ZLATI HROSC«, »KROKAR«) GLAVNO GRŠKO PRISTANIŠČE OSKAR NEDBAL LETNI GOZDNI POSEK AVTOR: SIMON BIZJAK ZAUSTAVI- TEV FR. FILOZOF IN ZG. RELIGIJE (ERNESTI ESTONEC NEKDANJA IZRAELSKA POLITIČARKA (G0LDA1 PRISTANIŠČE V ALŽIRIJI, BONE ZUPANČIČ TADEJ GARDEROBA SNOVZAPRE-MAZOVANJE LJUBKOVALNO Z. IME UGAŠANJE SP. FUNKCIJ PRI ŽENSKAH, MENA KDOR SE ZA-NIMAZAKAJ PREBIVALKA ARAMEJE ČLOVEK ,KI UŽIVA OB BOLEČINI DRUGEGA STGR. PESNIK ZG. KRAJ PRI KRUPNJU V Z. SRBIJI RIMSKI GRIČ GEOMETRIJSKO TELO HRANA, PRIPRAVLJENA ZA UŽIVANJE MOŠKO IME IZIDOR (OKR.) SVETOVNI DUH (FILOZ.) KOZAŠKI POGUVAR GR. ZBORNE PESMI. PLESI PARADIŽ NAČIN KONJSKEGA TEKA SL. POLITIK ISASO) REKA V ŠVICI IN FR. DEAGO IBLER ČLAN STRANKARSKE LISTE SL. DRAMATIK (DOMINIK) TRENING, VEZ8A AM. ARHITEKT IN OBLIKO-VALEČ (CHARLESI PERUJSKI INDIJANEC NESPAMET, NEUMNOST BERILIJ ČOKAT KUŠČAR, KI RIJE PO PESKU PRVI PARIŠKI KRAU SL PEVEC PESTNER SUROVINA ZA ANILIN SOLONOV MIHA! ANG, REŽISER (DAVIDI SIRSKI VODITEU BARVA KOZE, POLT NIZ. SLIKAR (PIETER VAN) IBSENOVA DRAMA TABOR, SOTORISCE, (ORIG.) AM. IGRALEC LADD MESTO OB V. URALU FR. KOVANEC ZAPET CENTIMOV BALONAR SORN ZA POLTON ZNIZANIC MOŠKO IME INOSLAV (OKR.) OŽIVLJANJE LUTK GORA V ŠVICI (PIC D') VODILO, GESLO, KRATEK IZREK OTOK BLIZU ZADRA PLANOTA NA V. STRANI JULIJCEV (DRAŽGOŠE) BIVŠA NEM. HITROSNA DRSALKA (KARIN) HITRO HLAPUIVA TEKOČINA BIBLIJSKI OČAK PLINAST OGLJIKOVODIK, ETIN DESNI PRITOK MOZELE DOLINKA IN BOHINJKA MADZ. REVOLUCIONAR, USTANOVITELJ KP (BELA LHASA Mesto sončne svetlobe, polno legend in mitov ^ Nebeški pokop je zo evropska merila grozljiv - Palača Potaia v hiši, kjer je živel pokojnik, ni ne smeha ne Potja, saj tibetanska zapo-ved pravi, da je treba Ulnrlo sosedovo žival objokovati tri dni, kaj šele Ce umre človek. Nato po-8rebniki odnesejo truplo Ha visoko gorsko ploščad. ”°dja obreda prižge-ogenj, ki je znak kroka-jjem, da se začenja gostija. Grozljivi obred razkosavanja trupla, nad kate-11 rn so se zgražali že prvi avropski obiskovalci Tikata, se začne. Najprej odstranijo meso, zdrobijo Pokojnikove kosti, jih mešajo z maslom in s tem branijo krokarje. Da bi osvobodili dušo pokojnika, ne sme ostati na ze-brlji niti košCek mesa. . Opisani obred je tako ttnenovani nebeški pokop za normalne ljudi. Vdove, beraCe in sirote pokopavajo v vodo. V reko vržejo celo ah pa razkosano truplo. V zemljo zagrebejo samo lopove in umrle za nalezljivimi boleznimi.-Tak pogreb je sramota za-vse sorodnike umrlega. Odličnike med menihi, menihe-vladarje, pa po smrti shranijo v stupe -zvonom podobne stolpe,-kot truplo ali pepel. Ta mesta za shranjevanje, kar ime stupa dobesedno pomeni, so narejena iz dragocenih materialov in jih hranijo v samostanih. Tibetanci so v veliki večini vegetarijanci, zagotovo pa nobeden ne je ne ptičev ne rib - verjetno tudi zaradi opisanih pogrebnih obredov. V Tibetu ni nič tako lepega in tako velikega, kot je palaCa Potaia. Vedno znova sem strmel nad mogoCno belo zgradbo, okrašeno z rjavimi portali in okni, številnimi stopnišči in strehami okovanimi v baker in zlato, na kateri se je lovilo jutranje in večerno sonce. Slika na Čudovitem platnu enkratno modrega neba je bila iz kateregakoli konca mesta enako neponovljiva in Čudovita. Prav tako ah pa še bolj sta morala strmeti jezuita Gruber in D’Orville, misijonarja, ki sta kot prva Evropejca leta 1661 vstopila v Lhaso. Narejena je bila nekaj let pred tem, po ukazu petega Dalajlame. Ta je dal porušiti staro Potalo in na njenem mestu zgraditi novo palaCo, ki je s 117 metri višine, 360 metri dolžine in 999 sobami najveCja zgradba Tibeta in tudi najveCja palaCa na svetu. Veličastna palaca na rdeči planini s svojo velikostjo suvereno kraljuje nad mestom. J. Jaklič (Se nadaljuje) EH ZA SMEH^ Judovske šale Schmul med vožnjo skoci s tramvaja in neusmiljeno pristane na zadnji plati. »Pa menda niste padli?« ga sočutno pobara mimoidoči. Schmul besno:»Kje pa, jaz vedno tako izstopam.« ▲AAAAA Tujec v hotelu:»So pri vas v postelji bolhe?« Hotelir: »Ponavradi ne. Ponavadi so v vazi za cvetje.« AAAAAA Schmul je na obisku pri stricu Itzigu. Nenadoma ves iz sebe zavpije:»Stric, na steni je stenica.« Stric Itzig: »Menda ne misliš, da bom zavoljo tebe na steno obesil Rembrandta!« AAAAAA »Se dobro,« zavzdilme Joel pri pouku talmuda, »da je bil Mojzes tako počasen pri govorjenju. Kdo ve, koliko zapovedi bi si sicer še izmisli.« GENIJI V ŠOLSKIH KLOPEH Wilhelm Busch (1832-1908) Stric je fantu posredoval dobro splošno izobrazbo, z njim je tudi risal in ga vpeljal v umetnost kovanja stihov. VVilhelm je pokazal izjemno ukaželjnost in je že kmalu ves ponosen poročal domov o svojem napredku:»Da bi vam nudil še majhen dokaz o tem, da v Ebergotznu nisem ostal tako neveden, kot se vanj prišel, ter o tem, da svojega Časa nisem zapravljal v brezdelju, vam pošiljam tiste knjige, ki sem jih doslej skon-Cal. Da je vsak začetek težak, boste razbrali tudi iz mojih pisnih del; vendar pa se tolažim s pregovorom: počasi se daleč pride, zato ne kaže izgubiti potrpljenja, četudi je napredovanje počasno.« VVilhelm Busch je ostal pri stricu dobrih šest let Potem pa ga je oče poslal na strokovno šolo, da bi postal strojnik:»Sestnajst let starega, opremljenega s sonetom in približnim poznavanjem štirih osnovnih računskih operacij so me pripustili na poli tehniško Solo v Hannovra.« VVilhelm je tudi tam izpričal, da se je pripravljen učiti in da se potrudi. Vendar pa mu prav tisto, kar je na politehniki bistvenega pomena, očitno ni ležalo: matematika. V tem predmetu so ga ocenili z naslednjimi besedami:»veliko dobre volje, nekoliko površen.« Da bi naredil staršem veselje, se je še bolj pomujal in je dejansko popravil rezultal:»V čisti matematiki sem se povzpel do 'ena s pohvalo' (enica je bila v nemških šolah najboljša ocena, op. ur.), toda v uporabni matematiki sem se slej ko prej gibal le z utmjenimi vesljaji,« je zapisal v svoji avtobiografski skici Jaz o sebi. Se nadaljuje _____________ Anton ih Borut Rupar Poskus atentata na Mussolinija v Kobaridu 18. septembra 1938 o) Leta 1935 so začela italijanska gradbena podjetja zidati kostnico veličastnih razsežnosti pri cerkvici sv. Antona, na hribčku nad Kobaridom. Zidana je bila v Čast padlim italijanskim vojakom z gornjega dela soške fronte v prvi svetovni vojni. Imenovali so jo »ossario«, kostnica, ali tudi »santuario«, svetišče za padle. Kostnica še dandanes stoji. Zgradba z visokimi oboki pročelij katakomb ob prvem pogledu spominja na rimski kolosej. Njen glavni namen je bil na enem mestu združiti pokopane vojake z veC manjših pokopališč. Arhitekturno dobro zamišljena velikost zgradbe, lokacijsko pa tudi dobro izbrana postavitev na točko, vzdignjeno nad mestom, sta zadostili zahtevam političnega pomena grobnice. Poleg funkcionalnosti - prekopanih je bilo 70.014 posmrtnih ostankov vojakov iz drugih manjših pokopališč - sta položaj in oblika grobnice zadostila strateškim ciljem italijanstva: pokazati prebivalstvu in svetu kolosalno gmoto italijanskih žrtev prve svetovne vojne in opravičiti zasedbo slovenskega ozemlja. Gradbena dela so potekala v veC etapah. Najprej so zgradili cesto, ki se je začenjala na samem glavnem kobariškem trgu in je vodila do cerkvice Sv. Antona. Druga etapa je bil izsek temeljev v živo skalo, nato je sledila izgradnja piramidalne, Sestkotne in dvonadstropne grobnice s širokim prireditvenim ter parkirnim prostorom. Izgradnja je potekala v popolnem ignoriranju do domače delovne sile. Grobnico so v celoti gradila podjetja iz notranjosti Italije. Pri Kobaridcih je to vzbujalo nezadovoljstvo, saj so bili prikrajšani za redko priložnost, da bi zaslužili. Italijani so se zgovarjali z varnostnimi razlogi, Ceš da grozijo sabotaže. Grobnica je bila v vsej dvajsetletni fašistični vladavini poleg elektrarn na SoCi najveCja naložba na Tolminskem, Kobariškem in Bovškem. Fašizem ni na tem območju zgradil niti ene tovarne. Vsa tri leta gradnje je fašizem izkoristil za močno propagando in poitalijančevanje domačega prebivalstva. Režim se je samo še zaostril in po vojni z Abesini-jo je vsakdanjik puhtel v frazah o: »santa terra Italiana«, sveti italijanski zemlji, in o »santi confini«, svetih mejah. Septembra leta 1938 je italijansko javnost prežemala propagandna akcija medijev s pozivi k udeležbo pri vseitalijanski državni slovesnosti v Kobaridu ob 20. obletnici konca vojne in »osvoboditvi« italijanske manjšine, se pravi ob zasedbi Primorske. Priprave na ducejev prihod so potekale pol leta pred samo otvoritvijo kostnice. Državni in fašistični funkcionarji vseh ravni, od občinskih županov (podesta) do provincijskega prefekta so v duce-jevem prihodu in njegovih rimskih spremljevalcih zaslutili prestižno možnost osebnega napredovanja. Tekmovali so, kdo bo diktatorju pripravil večji slavospev, ki bi utegnil pritegniti ducejevo pozornost, da bi se morda celo pozanimal, kdo je njegov avtor. V Času pred drugo svetovno vojno je bil fašizem že dodobra zbirokratiziran, koristolovski in skorumpiran sistem. Članstvo v fašistični stranki ni bilo dodeljeno na temelju strankarskih zaslug, kot se je to dogajalo v prvih letih sistema, marveč je Članstvo v fašistični stranki odpiralo možnosti za vzpon po družbeni lestvici na višji družbeni položaj. Politično prepričanje mladih se je izrodilo v nenaravno pačenje in poveličevanje fašističnih idej, kar je bilo paC laže kot učenje in fizično delo v tovarnah. V državni administraciji je bilo razpaseno priklanjanje že tako ukrivljenih uradniških hrbtov, značilno za vse diktature. Duceju v Čast so asfaltirali cesto iz Gorice po Soški dolini do Kobarida in naprej proti Čedadu. Asfaltno prevleko je dobil tudi glavni kobariški trg in cesta do cerkvice sv. Antona. Cesta iz Kobarida v Bovec je bila asfaltirana leto kasneje. V dneh pred samim prihodom so ob cesti postavili slavoloke in mlaje z zele-no-belo-rdeCimi trakovi. Prepleskali so poslopja hiš ob cesti in nad vhodi trgovin, gostiln ter delavnic poudarili italijanske napise. Izobesili so na stotine italijanskih zastav in vladarju pripravili »Potjomkinove vasi«, ki naj bi ustvarile vtis Italije oziroma učinkovito poitalijančene Primorske. Nad Tolminom so gozd hriba posekali na golosek in znova posadili temnozelene iglavce, bore in smreke v obliki crk B in M (inicijalke ducejevega imena), da bi tolminska fašistična oblast tako pokazala svojo neomajano vdanost diktatorju. Obrisi pogozditve so še danes vidni. Mladeniči, 16- in 17-letni fantje, obvezniki predvojaške vzgoje, so oblečeni v CrnosrajCniške uniforme dva meseca pred otvoritvijo intenzivno vadili fašistični paradni korak s karabinkami na ramah, postrojeni v defilejih in ešalonih. Ob ducejevem prihodu v Kobarid so jih razporedili drugega ob drugega v »živo verigo« na obeh straneh ceste, da so zadrževali zbrano množico. Se nadaljuje C§> Maurice Leblanc Lupin (ib) Zapisnikar je prebral obtožnico, potem pa je spregovoril predsednik sodišča. »Obtoženi, vstanite. Povejte svoj priimek, ime, starost in poklic.« Ko ni dobil odgovora, je ponovil: »Vaš priimek? Po priimku vas sprašujem.« Težak, utrujen glas je rekel: »Bau-dru, Desire.« Mrmranje je postalo glasnejše. Predsednik je nadaljeval: »Baudru Desire? Aha! Dobro, paC novo ime! To je približno osmo ime, hi ste si ga prisvojili in ker je brez dvoma enako izmišljeno kot vsa druga, nam je ljubše, da vam rečemo kar Arsene Lupin, saj vas pod tem imenom bolje poznamo.« Predsednik je pogledal v svoje zapiske in nadaljeval: »Kljub vsem preiskavam ni bilo niogoce uradno dokazati vašega pra-Vega imena. Vi ste precej izjemen pri-jner v naši sodobni družbi, brez preteklosti ste. Ne vemo, kdo ste, od kod Prihajate, kje ste preživeli otroštvo, skratka, ničesar ne vemo. Pred tremi leti ste se nenadoma prikazali, ne vemo, iz kakšnega okolja, in na mah ste poštah Arsene Lupin, se pravi svojska mešanica inteligence in izrojenosti, nemoralnosti in velikodušja. Dejstva, ki smo jih doslej o vas zbrali, se opirajo zgolj na domneve. Verjetno je bil neki Rostat, ki je pred osmimi leti delal kot pomočnik žonglerja Dicksona, prav Arsene Lupin. Verjetno je bil ruski študent, ki je pred šestimi leti delal v laboratoriju doktorja Altiera v bolnišnici svetega Ludvika in je mojstra pogosto presenečal z bistroumnostjo svojih hipotez o bakteriologiji in s pogumom pri raziskovanju kožnih bolezni, prav Arsene Lupin. Arsene Lupin je bil tudi učitelj japonske umetnosti samoobrambe, ki se je naselil v Parizu, dolgo preden smo slišali za jiu-jitsu. Mislimo, da je bil Arsene Lupin tudi tekmovalec v kolesarjenju, ki je dobil veliko nagrado svetovne razstave, pobral svojih deset tisoč frankov in izginil. Arsene Lupin je bil morda tudi tisti, ki je skozi stro- pno odprtino za zračenje v dvorani, kjer je bil prirejen bazar v dobrodelne namene, rešil toliko ljudi in jih potem oropal.« Po kratkem premoru je predsednik zaključil: »Očitno je bil tisto samo Cas skrbnih priprav na boj, ki ste ga nameravali voditi proti družbi, premišljeno uCenje, med katerim ste izvežbali svojo moC, energijo in spretnost. Ali priznate resničnost teh dejstev?« Med tem govorom se je obtoženi nenehno prestopal z noge na nogo, hrbet je imel upognjen, roke so mu mlahavo visele. Ko je postajalo svetle-je, je bilo opaziti njegovo neobičajno mršavost, upadla lica, štrleče ličnice, pepelnato siv obraz, poln majhnih rdečih madežev, ki ga je obdajala neenakomerna, revna brada. Bivanje v zaporu ga je očitno postaralo in mu prineslo bolezen. Ni bilo veC prepoznati ne elegantne postave ne mladega, simpatičnega obraza, katerih slike so Časopisi tolikokrat objavili. Človek bi lahko pomislil, da zasta- vljenega vprašanja sploh ni slišal. Dvakrat so mu ga ponovili. Potem je le dvignil pogled in zdelo se je, da premišlja; potem se je zbral in zamrmral: »Baudru, Desire.« Predsednik se je zaCel smejati. »Ne morem si še natanko zamisliti vašega obrambnega sistema, Arsene Lupin. Ce želite igrati bedaka in neo-dgovomeža, kar izvolite. Jaz pa bom šel naravnost proti svojemu cilju in se ne bom menil za vaše fantaziranje.« Natančneje je opisal tatvine, goljufije in ponaredbe, ki so jih očitali Lupinu. Večkrat je obtoženca kaj povprašal, ta pa je samo nekaj zamomljal ali pa sploh ni odgovoril. Začele so se izjave prič. Izpovedale so veliko nepomembnega in dale nekaj pomembnejših izjav; vsem pa je bilo skupno to, da so nasprotovale ena drugi. Razprava je blodila v neprijetni nejasnosti. Ko pa so v dvorano pripeljali inšpektorja Ganimarda, se je v občinstvu znova zbudilo zanimanje. Toda stari kriminalist je že na začetku razočaral. Ni bil videti ravno zastrašen - končno je doživel že marsikaj - bil pa je nemiren in utrujen. Očitno v zadregi je večkrat pogledal obtoženca. Z rokami naslonjen na ograjo je opisal dogodke, pri katerih je bil soudeležen, lov po vsej Evropi, prihod v Ameriko. Željno so ga poslušali, kot bi poslušali zgodbo o najbolj napetih pustolovščinah. Proti koncu izjave, ko je omenil tudi svoj pogovor z Arsenom Lupinom, je dvakrat raztreseno in neodločno umolknil. Bilo je oCitno, da ga je obsedla neka misel. Predsednik ga je vprašal: »Ce vam ni dobro, bi bilo morda bolje, da bi svojo izjavo prekinili.« »Ne, ne, samo...« Pomolčal je, si obtoženca dolgo in temeljito ogledoval, potem pa rekel: »Prosim za dovoljenje, da bi si smel obtoženca bliže pogledati, gre namreč za nekaj skrivnostnega, kar moram razvozlati.« Se nadaljuje VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE Nedelja, 15. januaija 1995 EVROPA / TOPLA FRONTA SEVERNO OD ALP ALPE JADRAN / JU2NO OD ALP SONČNO Vremenska slika: Nad jugozahodno Evropo in Alpami je območje visokega zračnega pritiska. Topla fronta se v bližini naših krajev pomika proti vzhodu. V višinah priteka k nam toplejši zrak. C A središče središče ciklona anticiklona OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan 4 * pod 10% pod 5 44**1 10-30% 5-10 *** *** 30"50% I 10-30 i ******** nad 10 m/s BIOPROGNOZA SNEŽNE RAZMERE dne 13.1. ob 8. 30 uri PLIMOVANJE Vpliv vremena na počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden. RAZMERE NA CESTAH Ceste po Sloveniji so suhe in normalno prevozne. Promet v notranjosti in na mejnih prehodih poteka tekoCe in brez zastojev. cm Rogla 70-80 Kope 40 Krvavec do 30 Vogel do 45 Kranjska Gora 20 - 40 Mariborsko Pohorje do 75 Kalic , 20 Rog - Cmiošnjice do 30 Kanin Straža pri Bledu Kohla 1 KandrSe Zelenica Liboje Cerkno Soriška planina cm do 50 do 30 25-40 do 50 20-50 do 15 40 do 60 do 40 Na Kaninu in Krvavcu zaradi močne binje naprave ne delujejo, na Veliki planini obraluje samo nihalka. Na drugh omenjenih smudsdh naprave obratujejo do 16. ure oziroma do mraka Na Mariborskem Pohorju, Kepah, v Straži, Libojah m Logarski dolini je možna tudi aotoa smuka Tekaške proge so urejene na Mariborskan Pohorju. Rogli, Jezerskem. Soriški Planini, Logarski Bolim in CrmoSnjicah. Dostop na Mariborsko Pohorje je mrtien samo z zimsko opremo. Smučarski avtobus vozi na Mariborsko Pohorje, Koblo, Vogel in v Cerkno. Danes: ob 2.25 najnizje -10 cm, ob 8.07 najvišje 43 cm, ob 15.03 najnizje -60 cm, ob 21.42 najvišje 33 cm. Tubi: ob 2.59 najnižje -14 cm, ob 8.40 najvišje 45 cm, ob 15.29 najnizje -62 cm, ob 22.07 najvišje 37 cm. Slovenija: Večinoma bo son- Sosednje pokrajine: Cno, le na severu prehodna Večinoma bo sončno. V krajih pooblacitev. Pihal bo seve- severno od nas bo zmerno do rovzhodnik, ob morju burja. pretežno oblačno. Ob Jadranu Naj višje dnevne temperature bo pihala burja. od -2 do 4, ob morju 8°C. V Sloveniji: Obeti: V ponedeljek bo sončno. V torek bo sončno in Cez Burja bo zjutraj ponehala. dan topleje. ZaCel bo pihati jugozahodnik. TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 8. in ob 14. uri LJUBLJANA -2/1 TRST 2/3 CELOVEC -15/-5 BRNIK -11/0 MARIBOR -6/-1 CELJE -8/0 NOVO MESTO 0/4 NOVA GORICA.. 0/4 MUR. SOBOTA -3/0 PORTOROŽ 2/5 POSTOJNA -4/-1 ILIRSKA BISTRICA. -2/0 KOČEVJE -4/- ČRNOMEU - -1/0 SLOV. GRADEC.. -12/-2 BOVEC V' RATEČE -15/-4 VOGEL - -11/-8 KREDARICA -17/-16 VIDEM -5/5 GRADEC -13/-2 MONOŠTER -4/-1 ZAGREB -1/1 REKA 1/2 TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 7. in ob 13. uri HELSINKI..... -18/-8 STOCKHOLM.... -7/-6 MOSKVA....... -5/3 BERLIN.......... -5/1 VARŠAVA...... -5/-1 LONDON....... 6/8 AMSTERDAM.... 5/6 BRUSELJ...... 4/6 PARIZ............ 4/6 DUNAJ........ -3/1 ZGRICH....... -13/1 ŽENEVA....... -5/1 RIM.............. 1/8 MILAN........... -6/9 BEOGRAD...... -6/] BARCELONA.... 2/13 ISTAMBUL..... 1/5 MADRID....... -6/12 LIZBONA...... 6/13 ATENE........... 6/10 BUCAREST..... -12/3 MALTA........... 6/11 PRAGA.......... -9/-2 SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Prevoz pitne vode Na Norveškem so preizkusili oogromno plastično vrečo, v koterije prostora za 118 milijonov litrov pitne vode Prisebna 12-tetnica PITTSFIELD - Najprej je hlinila astmo, potem ji je še prišla pena v usta, nakar je začela teci kar so jo noge dale. Tako se je 12-letna Rebecca Sava-rese izognila manijaku, ki jo je hotel odvleci s seboj v avto. Dogodek se je pripetil pred Časom v ameriškem mestecu Pitt-sfield, sedaj pa je sodiSCe obsodilo njenega napadalca 44-letnega Levvisa Lenta na 20 let zapora. Lent je v preteklosti že umoril dva 12-letna otroka, tokrat pa mu je naklep spodletel. Nobene kontracepcije za neporočene ženske VVASKNGTON - Nobenega seksanja pred poroko. Da bi vsilil to svoje gledanje na spolnost in na moralo ginekolog Thomas Theocarides, zavrača predpisovanje kontracepcijskih sredstev svojim pacientkam. »Seks je smrtno nevarna dejavnost,« grmi dr. Theocarides. Kot je bilo pričakovati so se na njegovo zadržanje najprej odzvale feministke, ki obsojajo dejstvo, da omenjeni ginekolog loti med poročenimi in neporočenimi Ženskami. Doslej, pravijo, smo slišale za zdravnike, ki niso predpisovali kontracepcijskih sredstev iz verskega prepričanja, to pa je prvič, da nekdo loCi med poročenimi in neporočenimi. WASHINGTON - Vodstvo ameriškega združenja genijev, ki samo na območju Los Angelesa združuje 2000 superinteligentnih ljudi, je sklenilo odpustiti urednico njihovega glasila Nikki Frey, ki je v zadnjih tednih zabeležila kar nekaj neljubih spodrsljajev. Tako je na primer v eni zadnjih številk objavila prispevek, v katerem avtor zagovarja potrebo po fizični likvidaciji klošarjev, staro- stnikov in umsko bolnih ljudi. Odpustitev je posledica negativnih reakcij, ki jih je omenjeni članek, pa ne samo tisti, imel med vpisanimi in tudi med ostalimi prebivalci Kalifornije. Freyjeva se je tudi udeležila TV oddaje, v kateri sta avtorja dveh spornih člankov jasno in nedvoumno zagovarjala potrebo po likvidaciji starih, šibkih, neumnih in neučinkovitih državlja- nov, Ceš da so samo breme za družbo. Kar zadeva ljudi brez strehe, ki jih je v Ameriki sedaj ze na stotisoce, pa sta dejala, da je večina teh preneumna, da bi si sluzila kruh. Skratka, če bi prodrla stališče, ki jih je neprevidno objavila urednica revije za genialce, bi pokojni Hitler in njegov pribočnik Himmler izpadla kot clo-vekoljubneZa. Novo leto v Švici V švicarskem kantonu Appenzell tradcionalno slavijo novo leto po julijsanskem koledarju. Ob tej priložnosti se krajani oblečejo v pisane obleke in zvonijo z velikimi zvonovi, kar naj bi prinašalo srečo (Telefoto AR)