GLASILO SLOVENSKE tpDNB PODPORNE JEDNOTE stev.—number 112 lagn&nl eptekopat je Izdelal pogoje miru In jih laročll Obre-gonu, d« jih U predloftl Cal-leeovi vladi. Papeft odobril po-goj«. Cerkev sprejme regula-torične določb« a "mentalnimi pridrikl." laredo, To*. — Izgnani mehiški nadškofje in škofje, ki zdaj taborijo v Texaau, ao te dni informirali ameriške poročevalce, da j« general Obregon, bivši predsednik in Calleaov «omlllja-nik, dobil v avoje roke pogoje miru med drftavo In cerkvijo v Mehiki. Pogoje ao izdelali ftkof-Je In Obregon je bil naprolen, da jih predloti Calleau. Nadlkof Flore» je dejal reportarjfcm, da j« bila "sveta atolica" v Himu informirana o pogojih in papeft jih jo odobril. Škofje pravijo, da ao j>red1oiill pogoje v "momentu, ko vplivni Američani a amari-ftko vlado vred prltiakajo na CaU leaa, naj ae pomiri a cerkvijo." Ako torej pride mir, ae bo 'tre-ba zahvaliti Američanom, je rekel nadlkof. SpUkopat javlja mehltkl vla- di, da v načelu Ae vedno vztraja pri avoj( peticiji, ki je bila zad-njo jeaen pred lote na mehiške-mu konggeau. v peticiji je rečeno, da apora biti mehiška u-«tava iz |fta 1917 revidirana, o-ziroma morajo biti regulatorlčni zakoni, temeljijo na uatavi, toliko izpramenjeni, da dobi cerkev oni atatua tolerance, ki je bil do januarja 192Ä. Ako p* vtada noče izpremenitl dotičnih «Uločb, naj informira epiakopat, katere točke hoče i-meti v veljavi. Škofje upajo, da ae papeš ne bo protivll regi«t raciji duhovnov, ako ae registracija razuma le kot formalnoat, ne pa kot Itoanca od civilne oblasti. Nadalje aarkev »prejme določbo, da ae tujgftemakl duhovni Izključijo ia Mehike, prldriuje «i pa pravico do papelkega delegata v glavnem; meatu. "Sveta atollra" najbrl tudi prlatane na omejeno število duhovnov do gotove me* J«. Pogoji ao podpiaall štirje nadškofi in poalani ao bili Obrogonu po posebnem kurirju. Zdaj čakajo na odgovor mehiška vlade. Za privatae subvencij* taki saht« odolaetnlke šell - Kongres pa o deedsJ ni hotel ^aahingiaA.) D. C. — Mal-colm M. SMlKt is Cincinnatija je v izvratniin govoru priporočal, da naj I* »dalje vlada o-bratuje trgovalo brodovje na zborovanju trgovske zbornice Zdruftenih drtafr. Toda trgov-ska zbornica ga ni poalušala, temveč je apr»]ela resolucijo, v kateri protestira proti nadaljna-mu odlašanju povratka ladij privatnim laatnlkom za privatni proflt. Trgoval zbornica je vprašala, kaj J*a političnega vidika bolj paimti*. pomagati privatnim brodfllaatnlkom, ali da vlada sama obratuje trgovske la-r dije. Podpofa prJvatnim brodo-lastnikom pa pomeni aubvenci* joniranje privatnih brodolast-nikov. Pokojni predsednik Harding se j« precej trudil, da pridobi kongfoa za »ubvencijo-hiranje privatnih brodolastni-kov, s njapov trud je bil zaman. Trgovali fbornica »tok* v avoji resoluciji, da oponira kongresu, kar jemlje pravico plov-benemu odboru, da razpolaga a trgov »k i nH ladjami po «vojl volji. Ko ae.Ja hotald izvedeti, kako sodi o tem vprašanju Bala hiša, n| bilo drugega odgovora, kakor da pradaednlk CooHdge nI izprenienji avAjlh mlall glede trgovskega bt^ofja. Njegovo «o. Tako je najboljše — poroča Herrick — da ae ameriški polet zaenkrat opuati, ker v nasprotnem slučaju lahko potflfti krivo mnenje in ustvari vzrok za na* pačno tolmačenje. Pariz, U. maja. & Vaa Francija je razburjena vatai nesreče, ki jo brikone zadela letalska tekmovalca Nungeaaerja in Collja na njunem poletu Is Parita v New York zadnjo nedeljo, ko ata ai hotela oavojitl rekord prve zmage in nagrado |80,000, ki je razplaana za ta čin. Rasburjenoat je toliko večja, ker ao pariški listi v pondeljek a gotovostjo poročali, da ata mola doapela v New York in ata bila aprejeta z velikim alavljem. DrugI dan ao pa morali liatl preklicati veat in poročati, da ata letalca izgubljena. Včeraj je bila valed tega velika rabukg V francoski zbornici. Stavljen j# bil predlog, da vlada nastopi proti listom in polzve, kje ao dobili prvo veat. Predlog je bil po» rašen, toda razburjenje ae s tem ni poleglo. Govorice, da sta letalca postala šrtvi ameriške zvijače, ae širijo (n delajo boltč vtia na A-meričanev Parizu. Snoči ao aelo ^i^p^iamyiškl iz^edl^slU štvom " Le Matins" čakala na buletine, je damonatrlrala proti ameriški aaatavl, ki je bila raa-vita poleg francoake na poalop-ju "Matina." Nemir je trajal toliko Čaaa, dokler ni bila ameriška zaatava odstranjena. Slabo razpololenje je toliko večje, ker ata izgubljena letalca med patrijotičnimi Francozi o-pevana kot junaka iz svetovne vojna. Nungeaaer je v zračnih bojih uničil 105 nemških aero-planov. Francozi imajo ta tedtn še e-no nesrečo v zraku. Trije molje, dva čaatnika in mehanik, ki so zsdnji Četrtek poleteli v aero-planu iz St Louisa na zapadnem bregu Afrike čez jutnl Atlantik v Brazilijo, ao tudi izginili nad morjem. Se danes ni o njih ne sluha ne duha. gaalaaclje. — Zborovanje je ilk je vel kot lest sto detega-tov ta delegat In J. takole. 2al, da vlada obratuj« trgovako brodovje, ampak rav-notako nI bil naklonjen, da bi privatni' podjetniki prejemali aubvencijo. Stewart je govoril v Imenu Društva sa tujezemako trgovino v Cincinnatiju in Odbora za tu* J exe m »ko trgovino na srednjem zapadu, da nsj vlada obratuje še nadalja trgovske ladja. Na-glašal je, da je vladno trgovsko brodovje v latinski Ameriki priborilo nove trge, zato je pa treba, da vlada še nadalje obratuje trgovake ladje. Temu je dodal, da negotovost, koliko Čaaa bo vlada obratovala trgovake ladje, ki j« nastala zaradi agitacije proti vladnemu obratovanju trgovskih ladij, učinkuje razdirajoča. Zsto pa sa naj kongres izjavi za stalno obratovanje trgovskega brodovja. NOVA VOLILNA BITKA V CHICAOU. čea dre tedna ee vrte voMIve r Aofake* odbora. — feipan Thempaea aku&a preprečiti It- IE- W*JX ^^ ^ m j f|« A ^a katoliške «fcve in njenega gtoor;u. V duaajp). I II B*, H jp^nvojiqpk namena m p» pueiuzuja Triltikr', ki ¥ «ri deztdir aii OMltfnün Ijudstvam Cu podpira* llar «feagj« dboja» "" u*m fia wftno traénnajor s ner iii—hiiietpj i klerikalca r.MLimx m vrano» L¿iutja ki ne \\niuujpt klerikalne taktike-,. mir JOHN Í1HOWN. Mo*«*«», to* ......v»lti, Haiti »tem u katoličan. CdelefiL m > (tvhariatiiniega kan-:rr*sttL Ta izkazuje «eaümanj, ta Al ámith ni 1« na jeziku, ampak pokaš» tudi dejanski, evf»r voii ¿aratl tevT^ ker je za ivohodo. /a povieanie a nnain ftniirifikaiu pravirn, da «amiuitoj*' no naerapaio v politiki in ne uneniio» m zelje Li» ■i t*am Pr«ximi M nun .«Metali. kaka hm »tarar * pstoo peen, ali ímüm« ka i» priti» «pomiva. jgiiMi» oeáiutmiti ¿apiraiu toJ r /orrutu fleseov m am urntrabu- Ua»j .•m» /«é, kaiii pnilo in takojhtvrafr dat«é. .ia záai «ieievee dntavca jiniianja* PogonUj j.» úali iz itft íhíxuéenflfib ufiftvca to tro ¿ai na tomo v ■RT tta.i takima -m ^i« (lan na dan. Človek «r oehote vorai* zakaj vm ta. liulik» uar i Waüaia taka dnvltné MMif HjiMrt ta» i^aeál v lavnoHtl. kako mu kaj pnja am. hnogi .-hi .se padali in m m TfMtajajo na jagodna peija na lun s* Arkanaati in Afineouri. 31-4im pa .ia niso íü toliko radi ¿a*lutka kakor oito, ia.jo pa tttteraii i» ibiak. Največ so ili miadi ljudje. Da -mi dUavAt v > ¡imbuía in ipoznavn MWi¿e anoto, je naj< je /onpet nceml m iioavotti ávifenju in ubeewiib » ikupme knjiiav-mkov in niriarn ikoii Bontona. & resa. ukaaranja ja naetai • Traiiscemientaiiata tiluO, Iii. ja lai neformalna ir^anzadja Ok zamenjavo lazorrrv lir razprav v ki t«l tudi (idokriii, ko ja holjéi dakaz, ker .imslavija med- ral uetoneo +vo.iih nasprotnikov namdni pimnik — prvi mai. Tako smo ga kot tkieaino za vet» let pmslaviii tudi pri narf v hližnii naselbini r.mkaHIl hur)- Proslavo aa imala itansa-♦ka ilrnstva iL 3. K X Bil ja Dne Eft oktobra je Brown z 'tvajfletnrreo mož nasedel vladni arzemd, ali general Robert BL Lee, ki ja kasneje, tisstai wi jeke-varila jhgffi ga ja ariafi- Wbmmm je bil obdoifeen v^eisda.j»tva in Wud vestne in redne ¿itataM« naprednih listov *t smem priAtevrtt: tudi jaz. Nobena številka m: ne ulito ia nobene ne zamudim ali da lil ja ne pradtula od liolo-se (to icokine, 6m ne danes o« jutri, iai natandno etivo je m na« pmistarTo zdrav tUššmvAn vžitak, ki nam nbenerr nudi izobrazbo. (M nas wnh ja adviMno. letaj pastanemo tu» di mi tn vanj a vrndhi «lan: «aaanko družim. Los«, ki mso \Wjaio delavske interese, -m da» nea Mm pmsirani od dram naših JaHavifc^ovaicev, katart m dobrr aaaedao». nilu. Program je bil zanimiv -js\ ve¿ gov/irniki, med katerimi ja bil urednik Ptooierasoa in pracfc-^ pnstaia. popularna vojna p*-eidnik mutsoanega ndbora 3. 3. j :mm čekom oivilne votns. .. Vaa- kdo pozna stihe a tej pessni: "John Brown'* iiedy lies a — mouldering in th» grave — Bat P. T., br. Zmtz. Dekro ia «aú-j gosal kapitalista in pepe ter vso iodrgn, ki žiat na dalavski na cua On pozna delavske potez- his soui gošš marching .m", koča ZmL (ia je prmnalo "-asaj- John amwnov n »zakoniti óin govorili moistsr ie v govoru, Jlt pravzaprav áe Peij /^trrül .ipe- zicijo juga in ja bii «den izmed vzrokov, ki ia vzpodbudil luž-V zatiniem uopiHo sem pisala, make k .diorozeni borbi ia ne smemo v postu pr * siat i federalni vladi, veselic, kar pa ni držalo. m L Do etdaj tmo- imeli zelo n»-itanovitno v rema —— dMÉU tnéo. njo v zdravilstvu in prirodoelo» vin. Držal ja ^toiisa primdn*-siovpi na vseučilišču v lenuha*-tai,, ko ia hü II. pozvan a Združena države na predavanja v bostonskem Loweilovean i ti tutu vec takih bi bilo treba pa bi se marsikomu odpele aél. •sžeme troca za- ta dando pa ja butala da a ja globoko zanimati aa prirodosio-vja in geolagtio Amerike, kan ga ja pregovorilo, da da ie tukaj, m rtatao naselil. ffbaW ja učiteljska zvezda na Karvard anisar ga ia pa napravilo kdo ia ta? Zastavil £ 31. ¿Ins boygan, Kdor prvi lgaii.1. doki iztia "Informator;a ki ga ja izdala 5. 3 P.. J. ž§fc. Ii). Sde more caaluziti šb- (2Tu maja BHOJL) Pred letom 14*25 ja bila kaj dano; kar «to aa uniči, uniči pa drugn, Vendar še ni talni hudo kakor áuiemo is iužnovzhodnih kraiav in držev. Pi'irakujeiiRi jj^ peiju pesništva, pa vendar bni|fte vreine. ai fümaiñie. Prvi Omenila mrm da se smem tteti filozof znatne veUčine ia bil med vestne .titatelie. kar nar Balph Waldo Smenum, ki se je linij potrjiM« ta da *mo narnče- rodil v Bostonu Ä. maja kirtfl. ni na e*dem i*aeliimih listov. C- Bil je sin odličnega paa Hanl sem bila niegova hči. latas sem njegova mati. Zahvali se mas dragi an. moje matare muz Zastavila Stephany Zebnu-.u. (ühishaftn. MI im. Ädor prvi -inane, dobi »insolado. át. 20. Za sledečo uganko kar v/iditeijem ameriškega " znann tem ie poslal A. C., Cteturv W-stva, ja Hüéb aimpan aMal^ ni nobene nagrade Zaka nost. a katero ja mai vzno.thuJ^ittaa ne more naslikat, v«.*-jati zanimanje aa iinrodoslovna lega seaT znanstva. in njegovo navdušenje- Odgovori bodo objavljen: "17. pri paspataMHia MMHtenih maja Poštni pecafc (aira in podjetii. [zvedel ja gaslogiuno in aa pismu, odiučuje. ie ;ir- bioiogično malo unenski» i"*» iJKperior. in povedni- pmuceval koralne peci" v Floridi nuta) severne in deta bkratu prva dva ali več 'iafea kar pomeni — k jer ja veé prndta Lokalni list ja (tobrodoéel Pnedbav Stvu, «lasti sveta — W . I ■ I --- i* telavsko «tasepisje. i nh »aeti županskih volitav * ' .hiraipi, lahka sttire -uiti ki pnnass pravo, s i ko. zakai pe* ofr^MU pmisedmidcih volitev, uUo bn Ai .^rnith pretiaeti- rulik«i milhonariev. lil •lieki kandidat demak»atume strank«. Aii a» trav- **** 0,1 ^ _ Iknvi 'rualeiiUtv dejstvo» se 1Hn»,% 1 '"r"4 ' ava ' « ^ ^kaj k»j mkaa.r „. i« napt,. ker7* vi- • akegn 44«veta oolira' in ne por.ave dovenekih fran flm« ut r:u*unov. \kt jfit mogouo •tkkanov na aigavor aaradi iepokar?ieine, iaj ie viandar^^ »hiavliaio takega pol 'sta Tn na^de^a avtoriteta katalink.» 'oiera d.ilitta' in iav - ¡¡LTl .1u,b,,,]mJoit 4i»:damv da p taroiik. Alui m\ » prvim sprilam j« «at oii» te upaii atai deiaci javno r eklamo v ¡.«aev^fiajn, ju «tavka. ko ja-pecaMb pn«odhs J" ^ m Ja veuko h.ilj delati propaoando za Dever a - m,M< ridmrii ° í'tvo. Teta pa p m je vziic tamu (poznan i» in ste že mnogim »d- daki iabm vzgojo n poskrbela za vstop starejaega hmI tov v Itevaart Cnllege. da a pravi m duhovmštvo. Balph vsled tega k»»r dettil svoiamu brarn ¿a a pe-prinaša tukaišnse dnevm» tmvi» magal pai študijah s pris^Mkafggkffeai on in fmfl dr igo pe nfem Hitro delom. Tmtti radi daiiega zdva- m ki in ftehtiki. brez strahu Poli do padeta ftaeveta in Ptn»! spoznali, kal pomen ja siroma- nabavili ia ávias. gov spomenik v Jbunt Juburn pokopali«-!! ja veliit kamen kre~ mensa ia ledene dahe, si so C«riem 2arkamet! I%s»«tn ' • • • Frantenac. Kane., te «idci ftflničarja psgivbuegs &mék ü ja (M: Semeu pokopati ivnjo leno. Menda zatu. ier je tmii Velik ugasli ign¿enik » Ari- m ribniški zoni ja bil imenovan po AgaaiT siisu ta v državi aUssarhuHetts! ^ie Hila -altano vi jena "Agaema Association" a svetlo pespešo- vanja priis^oslovmh studi j med Kirta&r! Tiuya y i i» bila ¡ahka. 3fi mi taeka - íevaÜ Grdinéka^ ker je Ikhko r«- ! vja ni dokončal svojih .hihovm- miti %A p#TV «una m enem moment, uiaednumo ii.lav«- ^ **** ia veadarie; --naa l I j «M; k»^ ®tt pa áiíateijem Ph>- l^oini pastar ia pote» pastar pij.,,,, Bjinni_ ^ P^kih pacenka a silk v zgodovinski Otd Sorta Charch ^ j2f it iT * **1 m ^ m ** v Bostonu. Stegnvo —1 ^^ ^ m A;mm ^ ^^^¡¡^g^ci^ med ridarn n k a.-/ m »dliaili »r-Mtie ner «n nH 'povertniri, ? iarkvi in se-t.uik.h tamo zaradi Mg*, ker »dktonili mizaaua mea- dl ea «nrem JkenM Dave» iMaü ^ < ^ro «s psaiaflli n ijjiHalkl [ ' Afitacfca za Davar a nam pa aam* rttiai za ^ ^ ^ ■■ H _____Anton 9U' raaieje p-ata^alo éim st. «I, Johan It i-adlkalno, dokler se m poeuol ^ p^ ^ ^ ^ p prisiljen« ^povedat, m ^ p^ ^^ 1» >n nema pastirstvu. Lmaand se jet -priredil« za sw»,e ComI Im, äiup# a ra- __ ' "ÍTÜ iLÍ^ ~ * L it «h »arija ¿m^rmaT^ Ba y^üWl. Pn njeni «mrti ^ ja pmlat A n-vr,,,, - slovite snjiSavTuk«* C" mam Hello. Kaaaája ialawr fc" * tudi tá prištuiiia k «est atevir. a y prva rtšia. m "«m«- I Oje a IK. j za Al ?mith tfa vea», kaj b«*io frafiTosrnra«i i** .t« tak je . m. «t iwifl a» »trati varno»*. :«»ne »o Jobrt vthtUko lepih »m rüluh na kor taaft lemda Jka ».mu Ia Poljudna Useda • higijeni in akrbi m zdravja. IHe sto ONemtadvajaet mrtvih v osmih državah, kjer ho raaaa-«jale terifWne nevihte. Tri« . najst ubitih v Illinois» in t>2 v Missouriju. O SOLNCU IN SONČENJU Solnce nam omogoča življenje, brez solnca ni iivljenjal Kastli-na ne obrača za njim, kajti »oln-ce ji daje moč, da more ii mrtvih anorganskih snovi mn »t a vi jat i žive, organske apojine in tvoriti tako temelj za obstoj vsega iivalstva. Mi pa se premalo zavedamo njegove vrednosti za svoje zdravje, vse pre-mulo prebivamo v njegovi luči, bodisi le, da nam poklic to za-branju je, bodisi da Sami. prostovoljno bežimo pred njegovo toploto. Solnce hrani v sebi velik zaklad, ki ga moremo izkorižčati, če poznamo pot do njega. Po-iilja nam s toplotnimi žarki toploto, s svetlobnimi avetlobo, poleg tega pa pošilja na zemljo Ae žarke, ki pospešujejo in povzročajo kemične procese, zato jih lahko imenujemo kdmične torke. Skoro vsakdo, ki je malo več hodil v ftolo, ve, da to kAr imenujemo solnčni žarek ni nekaj enotnega temveč, da moremo Holnčno svetlobo razkrojiti. Co namreč pustimo, da gre solnčni žarek skozi tristranično prizmo, potem ne bomo na drugi strani dobili več solnčnegn torka, temveč Holnčni Aar ali s|»ektrum, kakor imenujemo vrsto barvastih žarkov, ki gredo od rdečega, preko oranžno, rumeno, zeleno, modro do vijoličastega. Solnči.i žarek sestoji torej iz teh raz« ličnih svetlobnih torkov, ki jjih dobimo na drugi strani prizme ločene radi tega, ker se eni lomijo bolj, drugi manj I Vil ti žarki so naAemu očesu vidni, poleg Kansa» City, Mo., U. maja. — Zadnja poročila izkazujejo 228 mrtvih v terifičnih nevihtah, ki so razsajale v o&mih za-padnih državah. Smrtnih slučajev in ranjenih je bilo v državah kot sledi: Država Mrtvih Ranjenih Arkansas ...... 68 . 850 Illinois ........ 18 85 Iowa ......... 1 — Kansas ........ 10 40 Louisiana ...... 8 — Missouri ....... 95 400 Texas ......... 85 . 100 Wyoming ...... 8 — • I'o sklepu aeje glavnega odbora S, N. I». J., zborujoče** meseca februarju. 1927, se 1*0-VlftA NAROONINA ZA DNKV. NIK PROMVHTO K A 11.00. Ta tik lep »to^i v veljavo od 1. Julija, 1927, naprej. Upravni, itvo želi, da naročniki In član« sivo ta aklep upoštevajo, kajti bil J« potreben, da ae obrani ikt, kakorian Je. povetan na ae* dem kokin le sa naprej in tako da imajo narotolkl več dobrega A relacije komunistov. min obletnice (sedem-znaniti žalostnih dogod-* Xa)otki cesti, so prijate-''I»h okrasili njihove gro-ie dalo policiji povod, več nretirala. a po ve-takoj izpustila. Med ' nimi m ta bili tudi dve $en-, KOSTITZ SVETOVNE LITERATIRE Maksim Gorki: •Tedaj recite mi, kaj vaa posebno tlači?" izpraluje hudič. "Ali... eh *.. vidite .. to bo gotovo zelo bolestna operacija?" 'To se dogodi le pri sils trdih srcih, Um, kjer so čuvstvs te nedotknjena, in kjer koreninljo globoko v srcu." "In pri meni?" "Pri vss vi mi gotovo oprostite, ker ae vam pač predstavljam V lastnosti zdravnika — pri vaa je srce sils mehko, tako velo kakor puhla redkvica na primer. Ako iz njega povlečem ntrasti, ki nas mučijo, občutili boste lahko bolečino, kakor jo občuti piiče, ki mu izpulite par peres iz repa ,. Ivan Ivanovič ne zsmisll in čez časek vpraAt: "Oprostite, ne boste li za «vo-je . . . usluge zahtevali mojo dušo?" Hudič je poskočil s police na pod, mahal razburjen, z rokama ter rekel: "Dušo? Oj ne I Ne, ta boijo voljo!... Jaz Je ne rabim, usmi-lite se me! Cemu tudi sluil? To Je — oprostite —hotel sera reči: čemu mi slu«? OJ, ne, ne! Reči sem hotel.. Ivan Ivanovič Je videl, kako se j[e hudič vznemirjal, in čutil ae je užaljenega. "VprsAal sem le tako, ker je v splošnem vala navada ..." ^ | "Da, to je bilo poprej, nekoč, ko so živeli ie zdravi, mogočni in močni duhovi/' "Zdi se, da cenite mojo dušo zelo malo." "OJ, ne! Ali jaz ... Jaz hočem biti danes nesebičen ... In potem — to boste ««nI uvideli — ali me morda ne zanima videti popolnega človeka?" "Hm, vi torej menite, da me ne bo bolelo in da tudi ni nevarno?" "Nikakor ne, zagotavljam vas! Z mojo pomočjo vas dosega popolnosti ne bo nič stala... Torej hočeva ta poskušnjo nekaj ven povleči?" "Da, radi mene," •Tako Je prav! Kaj vas naj bolj muči?" četrtek, 12. MAJJC. MASK TWAIN: MALI KLATEŽ TOM SAWYER PmbwrnU L Miki* (Datfs.) Sedaj je potisnil učitelj v tvoji veliki vi lost i tvoj stol v stran, obrnil poeluiavcem hrbet in začel risati na tablo zemljevid Amerike, da bi itpraieval z njegovo pomočjo zemljepis. 8 svojo nagotovo roko pa ni dobro izvršil risbe in pridušeno hehetanje se je «irilo po šoli. Ve-del je. kaj naj pomeni in je xačel popravljati zemljevid. Brisal je črte in jih zopet risal, pa t tem je umotvor le poslabšal in hehetanje je postalo glasnejše. Zato je osredotočil vso svojo pozornost na delo. odločen, da se ne da zbegati od škodošeljnoeti. Čutil je, da to bile oči vseh uprte vanj; zdelo se mu je, da risba napreduje, pa hehetanje se je nadaljevalo; celo slišno naraščalo! In kako ne bi! Nad šolsko sobo je bila podstrešna izba, zvezana t njo z lino prtv nad njegovo glavo. In skoti to lino te je prikazala mačka, obešena na vrvi s zvezanimi zadnjimi nogami. Glavo je imela povito t cunjo, da ni mogla mljavkati. Pomikala te je počasi dfi, se zvijala in iskala oprijema; zibala se je vefl-no nifte In grabila po praznem zraku. Hehetanje je silno naraščalo, mačka je bila komaj ped nad zamišljeno učiteljevo glavo. Niije, vedno niije je prihajala in zgrabila končno z iskajo-čimi kremplji njegovo lasuljo, se je krepko o-prijela, v naslednjem trenutku pa se dvignili zopet v zrak. s plenom v krempijih! In kako se je poevetila učiteljeva pleša — sin napisnega slikarja jo je bil pozlati!! Zborovanje je bilo končano ,.. Dečki to te mašševaH. Napočile so počitnice. Opomba. Vsi navedeni Maestavki" so vzeti brez spremembe iz knjige s naslovom: "Proza in poezija. Spisala dama it za pada"; ker so primere posnete točno In natanko po vzorcih nalog šolark, so zato izrazitejše nego bi bile njih imitacije. XXIII. POGLAVJE. Tom je pristopil k novemu društvu, h Kadetom zmernosti, ker so gs mikali blesteči društveni znaki. Obljubil je, da se bo vzdrteval kajenja, čikanja in brezbožnega vedenja, dokler bo član društva. Sedaj pa je prišel na novost, da je obljuba, da tega in onega ne boš storil, najsigurnejšs pot ns svetu, da si zaleliš. da bi storil prsv tisto atvar. Tom je kmalu spoznal. da ga muči ftelja po pijači tn kletvicah; to pošeljenje je naraslo tako močno, da ga je edino upanje, ds se pokaie z rdečim pasom, za-drftevalo. da ni izstopil iz društva. Bliisl se je četrti julij: kljub temu je izstopil iz društva, pot<»m ko je nosil kom s j oseminštirideset ur njegove vezi, upirajoč vse svoje nade na stare-gs mirovnega sodnika Frszerja, ki je letal na smrtni postelji in bi imel sijajen pogreb, ker je bil tsko visok urednik. Tri dni se je Tom globoko zanimat za sodnikovo stsnje in je kakor glsden preftal na novice o njem. Včssih so bile nade telo visoke, tako visoke, ds se je drznil nsdeti si društvene tnske in se vaditi v njih pred zrcalom. Toda sodnik je bil naravnost o-•bupno neodločen. Navsezadnje se je razglasi* lo. ds se mu je obrnilo na bolje in ds okreva. Tom je bil vznevoljen in se je čutil celo nekim utaljenega. Pri tej priči je vloiil «vojo odpoved. sodniku pa se Je »e tisto noč obrnilo na slabše in je umrl. Tom je sklenil, da ne zaupa nikoli več takemu človeku. Pogreb Je bil nekaj krasnega. Kadet Je so q* »topili v takem slogu, da bi bil rad umrl sleherni član od zavisti. Tom je bil vseeno zopet svoboden fant, kar je tudi nekaj veljtlo. Reda) j« |Mhko pil in preklinjal; sprevidel pa je v »voje začudenje, da se mu vse to ne ljubi. Preprosto dejstvo, ds bi vse to lahko storil. Je odnrslo poteljenje in imerf nitnost. Tom je kmslu sporna! ves račuden, da ao počitnice tačele postajati malo dolgočasne. Ivan Ivanovič je premišljeval, j dlani nekaj brezbarvnega, ma-V letini je teftko določiti katera leča, gubaatega.fr ki je bilo po-naših strasti nam je manj ljubeldobao krpi, a katero si dolgo ča-negoli druga. aa prah brisat Ogleda si svoje "Začnite torej pri najmanjši"[častihlepje in pripomni stokanj meni je vseeno ... le n- jt: kstite!" I "Vsste .. .¿»»omislim, da je Ivan Ivanovič je zopet molčal, to košček iz mojega srca ... mi Daai je čestokrst te hotel ure-1 je skoro »al ." o diti evojo dušo. je vendar v nji "Hočete, da vam izrujem eo-morda ravno radi tega vladal)taljeT* '. . a velikanski nered. Vee je bilo v | "N-n . . . Kako bom obstojal nji zmendrano, zmešano, zavoz-1 brez njega!" t:.r ljano. Z največjim naporom je "Kakšno korist pa imate od sedaj ril po njeni vsebini, ali ne- tega ?" < . mogoče mu je bilo zaslediti v nji "Nu veste, to Je vendarle do-kateroeibodi določno, celotno I bro človeško čuvstvo ... čustvo brez drugih primeri. »Torej dobrot Kaj pa menite Hudič je bil čakanja sit, zato o zlobnoati?" mu predlaga: . "Oj. ta? Da. proč z njo! — "Dovolite, da vam it srca po-1 Hudič naj jo vzame! Oprostite, vlečem čaatlhlepje; aaj to pri ali..,.. vaa ni tako veliko." I To nič ae de . . . nikar al ne Hudič ee mu približa, mu tak-1 belite glave .. ." ne prti z roko in jo nagloma od- Hudič zopet takne prta Ivana tegne. Ivan Ivanovič je začutfl 11vanoviča, ki zopet začuti bod-oeter, vendar prijeten bodljaj, laj. Na hudičevi dlani pa je zopet sličen občutku, kakor ga imamo letalo nekaj, kar je dišalo po kleče potegnemo trn iz prsta. lem In je bilo podobno krpid. "V reenici ni prav nič bolelo," *N-nja," reče Ivan Ivanovič reče Iran Ivanovič in ae oddak- ter viha #oe. "Nekaj takega je ne olajšan. "Dovolite, videl bi bilo v meni ... To je naravna t»d. kako izgleda moje čaeti-1 podoba zlobnosti?" Mepje ..." "Ni povsem «ista, primešano Hndič mu pokaie svojo roko, ji je mnogo podle strahopetno-hi Ivan Ivanovič opazi na njeni sti," je dejal hudič. ............1-1 "Tu poglej » Poskusi! Je pisati dnevnik; pa se ni pripetilo nič tekom treh dni in ga je opustil. Najprej jt prüfe v mesto družba zamorskih pevoev in vzbudile senzacijo. Tom in Joe Harper sta zbrtfta družbo pevcev in giumačev in bila srečna dm dni. Celo prestami četrti julij se je pokazil v enem eziru; močno je namreč deževalo; zato ni bilo izprevoda in največji človek na evetu (po Tomovih mislih namreč) gospod Benton, prsvi senator Združenih držav, se je Ukazal kot velikansko razotitranje; kajti ni bil petin-dvajeet čevljev tlesk, niti približno! Prišel ps je nek cirkus. Dečki so se igrali oirkua še tri potne je v šotorih, narejenih it raztrganih preprog; vstopnina: tri držala za dečke, dva za dekllee — potem pa to opustili cirkotovsnje. Prišla sta franoiog in magnetizer — pa topet odšla ter pulila mesto še bolj pueto in dolgočasno nego je bilo. v Bilo je nekaj deških in dekliških feletov; bQi ao pa tako redki in tako prijetni, da so bili obltttni presledki med njimi še občutnejši. Thatcher jeva Becky je odšla na svoj dom v Konstantinopel, da prebije počitnice pri svojih starKh — teko, da ni imelo življenje alljer nobene evetle strani. 8trašna skrivnost umora je bila kronična nadloga. Radi avoje trajnosti in mučnosti Je bila prava rik-rana. Nato #o prišle ošpice. Dva oala dolga tedna je bil Tom' v jetnik postelj*, mrtev ta svat in njegove dogodljaje. Bil je jako ty>lan, tako. da se ni zanimal za nobeno Stvar. Ko js zlezel naposled iz poetelje in stopal vep šibek po mestu, je videl melanholično izpremembo pri vsaki stvari in vsakem bilju. Zgodilo se je nekako "prerojenje" in vsak je postil "veren", ne samo odrasli, marveč celo dečki in deklice. Tom je taval okrog in upal proti v sal kemu upanju, da bi ugledal vsaj en vesel, grešen dbraz. pa povsod je naletel na raz-očaranje. Dobil je Jova Harperja, sedečega ob svetem pismu in obrnil se je žalosten od poniževalnega prizora. Poiskal js Bena Rogersa, in ga Je našel, ko je obiskaval revne ljudi s košaro vsrskih spisov. Iztaknll je Jima Rogersa. ta pa je obrnil njegovo pozornost na ravno prestane ošpice kot na opomin od zgoraj ... Vsak deček, kl ja naletel nanj, mu je po svoje povečal pobi tost; k» pa ae Je zatekel naposled v naročje Huckleberry ja Pinna in ga je le ta vsprejel s svetopisemski Izrekom, mu js srce pokalo in ee je «plazil domov In v posteljo v prepričanju, da je bil on edini v celem mestu izgubljen na vekov veke. Tisto noč Je prihrul strahovit vihar a silnim nalivom In bliskalo se je In grmelo, da je bilo groza. Zaril je glavo pod blazino in pričakoval s strahom in teenobo svoje usode; niti sence dvoma namreč ni imel, da je vee ta reek in tresk samo radi njega. Menil je, da je sodil prizaneeljivoet višjih moči Čez dopustno mero, to pa so posledice. Ogromno trošenje moči in streliva bi se mu videlo, Če bi hotel kdo ubiti stenico s celo baterijo topov; nikakor pa se mu nI zdelo neso-glasno, da bi tak razalpen vihar nastal edino radi tega, da bi iztrgal ruševino izpod takega črviča kot je bil on. Polagoma se je nevihte izdivjala in unesla, ne da bi bila dosegla svoj namen. Prvi notranji nagib dečkov je bila hvsležnost in poboljšan Je. I>rogt pa «trpljenje: morda ne bo več viharja. Naslednjega dne so zopet prišli zdravniki; Tomu se Je bolezen povrnila. Tisti trije tedni, ki jih je prebil na hrbtu, so se mu zdeli oela večnost. Ko je končno zopet zlezel iz postelje, ni bil skoro zadovoljen, ds Je ostal pri življenju, ob spominu, kako praznoten je bil njegov položaj, kako samoten in Izgubljen. Brezčutno Je taval po cestah in naletel na Jima Hollisa kot •odnlka mladinskega sodišča, ki Je sodilo neko mačko radi umora vpričo njene žrtve — ptice. Našel Je Jova Harperja in Huckleberryjevega Finna, ki sta jedla na neki »tranaki poti ukradeno melono. Tudi ta dva reveta sta bila. kot o«, dvakrat v postelji. , (D...........................................w i...............................i...............*.**** • * „J