In
DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MOKNINtt DAILY NEWSPAPER
g> ■:0
CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, APRIL 23, 1945
LETO XLVIII—VOL. XLVIII
[ft
»1 M
rink »!•]
!0 St. 01
iph ■
Cicc
3idence , <*
Jsiden«
e st-
o5f."
1(1 grobovi
zvečer je umrl na )JJU> 18808 Mohawk | Jh,phan, star 70 let. \ Hlsča soprogo Fran-^Pastorke: Pfc. Joseph tje tc- Frank Rudman, v Nemčiji, Adolfa j letr°dnikov. Tukaj je 'olj ' P°greb bo v sre-;rebG ob eni iz Želeto-n zavoda na 152 Highland pokopa-
S^W.
*>. W06 E
ks
naskak uj ej o center v Berlinu
predmest
imajo ze
oit
80 let, 32. St. V 47 lec. Bila
arnega društva
". p. .
'l(S{Jjla in Metoda ter
Hna" 2aPuš^a tri '
si-
'• A'lil Lo* •V Detroitu> An-t^s i'S v Lorainu, dve 1'eRnO.	Uršič in Mrs.
ye.
, lv!3al
3V!
st-

17 vnukov ter
vršil jutri do-netor ,v cerkev sv. Ci-
lahl"1 na Kalvarii°-Hai; a ameriška zem-'m sožalje.
bo
);3o
a in tako
C^aj stopili ob Padu
55<*:
i !0b°to so ameriške e stopile v me-
6 ^t,
..'.*> je bila dozdaj
,tl0. ki C Cvira
% « zaveznikom v V Planjave reke ^ Jaških čet 91. n0^leških od 8. ar-% f!le v mesto tudi *WSo Podeljene 8.
dr* •
S J m°rali po dol-%toUlJakniti proti se-
?v. se šte;ie 270>000 Ho^ 3e dolgo upira-
,je 5-Presekala ce.
odena, se je me-
LONDON, 23. aprila. — Ruske napadalne čete se že borijo	miljo od sektorja Unter den Linden in Friedrichstrasse, kjer je
v srcu Berlina proti fanatičnim nacijem, ki 'so izgubili v bojih	središče mesta.
tekom nedelje najmanj 8,000 mrtvih. V ruskih rokah je že 21 Medtem, ko je Berlin skoro v samih razvalinah in ki bo vsak
predmestij Berlina. Uradno poročilo iz Moskve danes zjutraj	čas ves v ruskih rokah, pa poročajo iz Moskve, da loči ruske in
naznanja, da "se vrši boj po berlinskih ulicah noč in dan, ne da	ameriške čete samo kakih 20 milj razdalje še'.
bi prenehal niti za trenutek."
Rusi so zopet v Berlinu prvič odkar so Kozaki okupirali mesto leta 1760, ko so zapodili iz mesta pruskega kralja Friderika Velikega.
Nemci sami priznajo, da so dosegle ruske čete središče mesta in poročajo kar brez zadržka o veliki paniki med 3,000,000 prebivalci, ki so se zatekli v podzemska zavetišča, kjer so tako natlačeni, da ne morejo niti sedeti. Iz lukenj si pa ne upajo, ker Rusi dežujejo neprestano na mesto topovske izstrelke.
Nemci sami poročajo, da so ruski Kozaki in tanki komaj eno
Rusi trdijo, da so izgubili naciji zadnji teden, ko se je začela ofenziva na Berlin, 945 tankov in do 780 bojnih letal.
Rusi so vdrli v Berlin v severne in.vzhodne okraje in so prodrli že najmanj 7 milj v mesto.
Rusi. tudi zatrjujejo, da bo mesto v prihodnjih 24 urah popolnoma obkoljeno. Vesti iz Skandinavije zatrjujejo, da imajo Rusi Berlin ob tem času že obkoljen. Rusi so zaprli nacijem vsak beg iz Berlina v bavarske hribe proti jugu.
Neka depeša trdi, da je dr. Paul Goebbels, nemški propagandni minister pobegnil iz prestolnice, čeprav je še pred 24 urami
zatrjeval narodu, da bo ostal ž njim do zadnjega.
Iz Švice se tudi zatrjuje, da so Nemci izobesili v centru Berlina bele zastave v nedeljo.
* * *
PARIZ, 23. aprila. — Na berlinski fronti grrrje ameriški in ruski topovi, ki so komaj 10 od 20 milj oddaljeni. Druga poročila zatrjujejo, da so ameriške čete prešle Donavo v Bavariji, da so Amerikanci zavzeli Stuttgart ter da so dosegli jezero Constance, 27 milj od Avstrije.
Ves svet pričakuje vesti, da so se ameriške in ruske čete združile nekje v centru Nemčije, časnikarskim poročevalcem je bilo včeraj povedano, da bodo to zgodovinsko vest naznanili istočasno v Washingtonu, Londonu in Moskvi.
Pod Berlinom čaka prva nemška armada, da se združi z Rusi. V istem času pa čaka 9. armada ob reki Labi na prihod Rusov.
Zavezniki poročajo o nepopisnih brutalnostih v nemških koncentracijah
London. — Nemška jetniška Luce. Z njimi so bili tudi člani taborišča Belsen, Buchenwald, angleškega parlamenta. '
dobili v
-V**1« denar
Vf^dejanem nem-
K 1 J.
Breedonk in Vught bodo ostala zapisana v zgodovini kot največji madež na' nemški kulturi. V teh taboriščih je bilo mučenih in pomorjenih na tisoče mladih in starih, moških, žensk in otrok.
Zavezniške armade, ki so okupirale zdaj ta taborišča, donaša-jo na dan dokaze o brutalnosti nemških nacijev.
Taborišče Breedonk je v Belgiji. Angleški armadni uradniki poročajo, da je bilo tukaj umorjenih 350 oseb, v taborišču blizu Bruslja pa več kot en tisoč. O, tisočerih, ki so pomrli od lakote, pa niti dokazov ni.
V	taborišču Vught v Holandi-ji je umrlo v nemških rokah več kot 30,000 oseb. Nekatere so pretepli do kosti. Nekatere so najprej strahovito mučili, potem pa ustrelili ter njih trupla vrgli v jame, napolnjene z živim apnom.
V	taborišču Belsen v bližini Bremena je bilo do 40,000 oseb zaprtih. V zadnjih par mesecih je umrlo tukaj do 30,000 oseb. Pripovedujejo o skladovnici ženskih trupel. Skladovnica je bila &0 do 80 jardov dolga, 30 jardov široka in štiri čevljev visoka — vse sama ženska trupla.
V	Buchenwaldu blizu Weima-ra je bilo zaprtih 21,000 oseb, ko je dospela tje 3. ameriška armada. Do 5;000 jih je bilo resno bolnih. Rekordi dokazujejo, da je tukaj pomrlo 18,000 oseb, zavezniki pa sodijo, da jih je pomrlo ves čas obstoja tega taborišča do 75,000. O tisočih, ki so jih
Kongresnica Mrs. Luce, ki je videla skladovnico teles, je izjavila:" Najbolj važno pri tem je to, da si ohranimo v spominu, da bi se nekaj takega lahko pripetilo tudi nam v 20 letih. Nekateri govore, da je tudi nekaj dobrih Nemcev. Ko si pa človek ogleda te grozote, začne dv'pmiti, če je sploh kaj dobrega še v nemškem narodu."
<S>r»atega
armade v ro-| naciji pomorili, ni pa nobenih zapiskov.
V teh taboriščih so bile zaprte največ civilne osebe, ki so jih naciji pripeljali sem iz okupira nih dežel. Tukaj so zapirali tudi Nemce, ki so bili proti nacijem.
" Taborišče Buchenwald so v soboto pregledali, ameriški kon-gresniki, med temi Clare Boothe
in sre-
'^C!Vrednosti $20,-
' /Pdci je bilo tu-
4.1
^odsek poslanske t.	s preiskavo
X v tej deželi Povsod se sli-%*ea !e 2 nemškimi " ^lepo postopa.
enski koledar za racioniranje
Plave znamke C-2 do X-2 so veljavne zdaj
. m G-2 so veljavne še do sobote.
Drugi leden gremo na vojni čas
Začaenši s prihodnjo nedeljo bo šel Cleveland na vojni čas. To se pravi, da bomo od nedelje naprej pomaknili ure za eno uro naprej.
Ob 2:0"D zjutraj prihodnjo nedeljo aprila 29. bo stopil Cleveland uradno v novi, hitrejši čas. Ure v Clevelandu bodo kazale enako kot pri železnicah in pri vladnih agencijah v tem okraju.
Ko se bomo torej v soboto 28. aprila podali k počitku, moramo pomakniti svoje ure za eno ur0 ali 60 minut naprej.
Po tem vojnem času se bomo v Clevelandu ravnali do zadnje nedelje v septembru, potem bomo šli pa zopet nazaj v stare dobre čase.
tONGRESNIKI BODO ŠLI GLEDAT KRAJE NEMŠKIH ZLOČINOV
Washington. — Vojni odde-ek naznanja, da bo senator Barkley vodil 12 zastopnikov senatne in poslanske zbornice, d se bodo podali v Evropo, da se na licu mesta prepričajo o brutalnem postopanju nacijev z ujetniki. Iz raznih nemških taborišč, katere so zasedle zavezniške armade, prihajajo poročila o nepopisnem brutalnem postopanju s civilnimi in vojaškimi ujetniki. Ameriški (ongresniki hočejo vse to vide-i na svoje .lastne oči ter o tem sestaviti uradno poročilo. -_o-
Molotov je zamudil sejo v Washingtonu te dni
Washington. — Angleški zunanji minister Eden in ameriški državni tajnik Stettinius sta čakala na ruskega komisarja Molotova, da bi skupno re-šetali važne stvari, predno gre. do na konferenco Združenih narodov v San Francisco. Toda ruskega komisarja ni bilo, pa sta Stettinius in Eden sama sedla k mizi.
Kot se je izjavil angleški zunanji minister, sta se z ameriškim državnim tajnikom spora
V sredo bodo začeli postavljati temelje za bodoči svetovni mir
Washington. — V sredo 25. i sija in Kitajska. Ako se bodo
aprila bodo zastopniki Združenih narodov začeli v San Franciscu zborovanjem. To zborovanje ne bo kaka mirovna konferenca, na kateri bodo Združeni narodi odločevali bodoče meje ali usodo Nemčije. To bo konferenca, ki bo postavila temelje za bodoči svetovni.mir. Ta konferenca bo še pred koncem 2. svetovne vojne ustvarila novo mednarodno organizacijo pod avspico Združenih narodov. V tej organizaciji bodo včlanjeni vsi mir ljubeči narodi z namenom, da bodo združeni delovali za bodoči mir, kakor se zdaj združeni borijo proti osišču.
Upati je, da bo čarter, ki bo zasnovan na tej konferenci, sprejet od vseh svobodnih narodov kot zagotovilo proti 3. svetovni vojni.
Konference se bodo udeležili zastopniki 46 dežel. Povabilo na konferenco so pa razposlale države: Zed. države, Anglija, Ru-
konference udeležili tudi zastopnici Poljske in Argentine, potem bo zastopanih 48 držav. Glede Poljske je še vedno nesporazum. Dočim zahteva Rusija, da se povabi vlado iz Varšave, zahtevata Amerika in Anglija, da se prej ustvari nova poljska vlada iz vseh strank, kakor je bilo dogovorjeno na Krimu.
Nameravano je, da bi imela vsaka država v tej mednarodni organizaciji po en glas, toda Rusija zahteva tri. Morda bo Rusija še odstopila od svoje zahteve.
Koliko časa bo konferenca zborovala, se še ne ve. Določeno je, da bodo zborovali 5 dni v tednu od 9 zjutraj do 5:30 popoldne in če potrebno tudi zvečer.
Kar se tiče Zed. držav, mora zaključke te konference odobriti najprej predsednik Zed. držav in potem še senat z dvema tretjinama, predno so obvezni za Zed. države.
Nekdo je imel včeraj fino kosilo, pa še
zelo poceni
Mrs. Ona Ziellce se je v soboto napravljala k poroki svoje prijateljice June Borowsket ki je bila v cerkvi sv. Marka na 4525 Nehnvald Ave. Poprej je šla pa še na trg in kupila vse potrebno za svojo družino za nedeljo. S tem je šla do cerkve, odložila vse skupaj v avto svojega strica, ki je bil parkiran pred cerkvijo, nato je pa odhitela v cerkev.	•
V avtu je pustila 12 funtov težko šunko, dve kokoši, en funt sirovega -masla hi en funt slanine, torej po vseh kuhinjskih postavah za izb orno' kosilo.
Ko je prišla pozneje iz cerkve, je v svojo silno grozo opazila, da je izginil avto in ž njim vse njene telesne dobrote. Potem šele je ugotovila, da ni spravila tistih stvari v stričev avto, ampak v čisto tli j.
Amerikanci imajo v oblasti otok le tik otoka Okinawa
Guam, 22. apr. — Admiral Nimitz poroča, da je otok le, katerega so ameriške čete in-vadirale zadnji pondeljek, zdaj popolnoma v rokah Amerikan-cev. Boj za posest otoka je bil hud in ameriške žrtve so bile številne. Na tem otoku je padel tudi poročevalec Ernie Pyle.
, Otok leži tik zapadnega obrežja otoka Okinawa, na katerem so še vedno hudi boji v južnem delu. Otok le so Amerikanci največ zasedli radi važnega letališča tam, katerega zdaj ameriški letalci že uporabljajo.
Dočim imajo ameriške čete v oblasti severni del otoka Okinawa, ki leži 325 milj od Japonske, pa se Japonci na južnem delu močno upirajo. --o-
Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bnnde in znamke.
Razne vesti od naiih borcev v službi Strica Sama
RUSI IMAJO S SEBOJ DOVOLJ "VODKE"
San Francisco. — Rusija je poslala za svojo delegacijo na konferenco. Združenih narodov
Rdeče znamke T-5 do Z-5 in U-5, V-5, W-5 in X-5 so velja-
'>v0 maslo itd -kHoteljaVne zdaj. T-5, J MV
K T- Znamka 35 iz knjige 4 je veljavna do 2. V*
J '^rHlio ^uPoni 1, 2 in 3 "airplane" iz knjige 3 so ve-
Kuponi A-15, vsak za 4 galone, so veljavni do Vji B"6 in 'C'6 ter B"7 in C"7 so Preklica> vsak za
tov je dospel v Washington šele pozno v nedeljo popoldne. Takoj se je podal k predsedniku Trumanu na posvetovanje. Pozneje se je posvetoval z državnim tajnikom Stettiiousom in angleškim zunanjim ministrom Edenom.,
--o-—
Važna seja Klub Ljubljana ima jutri večer ob osmih sejo v navadnih prostorih, članstvo naj se ude leži v velikem številu.
Razne važne vesti iz prestolnice
* V kongresu je vložen pred-
zumela v vseh točkah, ki sta j jn za nj^ goste dovolj vodke, ka jih hotela obravnavati.	> vjara ;n drugih dobrot. Ladja
Ruski zunanji komisar Molo-jsmolni je pripeljala te dobrote
v Ameriko.
Tri transportna letala so pri peljala koncem tedna 50 ruskih delegatov v mesto. Vseh delegatov, poročevalcev in drugih pri čakujejo v San Francisco do 5,000. Vse je pripravljeno, da delegat je ne bodo ne lačni ne žejni, pa tudi cigaret jim ne bo manjkalo. Kdor nima opravka s konferenco ni dobil v mestu hotelske sobe že od 15. aprila.
-.o-—
Kupujte vojne bonde!
Mrs. Anthoany Prime Jr., 985 Addison Rd. je prejela od vojnega oddelka brzojavno obvestilo, da je njen soprog Pfc. Anthony, ki je bil 3. januarja med pogrešanimi, isti dan padel na bojišču v Franciji. Anthony je edini sin Mr. in Mrs. Anton Prime, poznani grocerist, 985 Addison Rd. Poleg žalujoče soproge zapušča tudi žalostne starše in sestro Jean ter mnogo sorodnikov. Rojen je bil v
Clevelandu in star 23 let. Pred log, da bodo veterani te vojne vpoklicem k vojak0m je bil za_
oproščeni davka za dobo eno leto, len y Natl Acme Co R voja_
pred vstopom v armado in eno|kom je W1 kHcan lansk le.
leto po odpustu, zatem m aooiu ta 22> apri)a> preko
morja je bil
veterani sej posebne olajšave pri j poslan y decembru in 3 Januar_
ja 1945 pa je že dal svoje mlado
davkih nadaljnih pet let.
*	Električni likalniki bodo prva hišna potrebščina, ki jo bodo zabele tovarne izdelovati po zmagi v Evropi. Ledenice in druge večje stvari pa nfe bodo na trgu pred 9 meseci po končani evropski vojni.
*	Vladne uradnike skrbi, če bodo mogli obdržati kontrolo nad materialom za izdelavo civilnih potrebščin, nad delovno silo in nad cenami zdaj, ko je vojna v Evropi skoro končana, vojna z Japonsko pa po načrtu
življenje za svobodo in domovino. Naj bo mlademu slovenskemu junaku lahka tuja zemlja; žalujočim staršem, sestri in soprogi naše globoko sožalje. m n h Med drugimi ameriškimi vo-
tihar, sin Mr. in Mrs. Matthew Intihar iz 20971 Goller Ave.
Pvt. Vehovec, star 23 let, je bil poročan med pogrešanimi 4. marca v Nemčiji. Osvobojen je bil pa na 10. aprila. Pisal je domov staršem, da ni noben špas biti ujet pri Nemcih, ki ne dajo dosti jesti. Izgubil je precej na teži, toda zdaj je že spet vse dobro Pri ameriški armadi.
Pfc. Intihar je služil pa pri padalnih četah 101. divizije ter je bil zajet od Nemcev v nedeljo 14. januarja, je pisal domov. Od stotnije 150 mož jih je bilo ostalo komaj 45, ko so jih naciji obkolili. Trdi pa, da so bili ti dnevi v nemškem ujetništvu nekaj strašnega. Preko morja je bil poslan lanskega julija.
Naciji si sami pomagajo na oni svet
Leipzig. — Načelnik storm-truperjev, Walther Doenicke in
jaki, ki so bili zadnje dni opro-'dr. Ernest Lisso, načelnik na-
ščeni iz nemškega ujetništva po zmagovitih ameriških armadah, sta tudi dva Slovenca in sicer Pvt. Richard Vehovec, sin družine Anton Vehovec, 19100 Ke-
wanee Ave. in Pfc. Edward In- svet.
zijske stranke v tem ok/aj:;, sta spila strup, ko so ame1:-ški vojaki naskočili mestno šo. Dr, Lisso je vzel a seboj tudi svojo ženo in hčer na oni
o
AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 23, 1945
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC, Editor) «117 St. Oteir Ave.	HXnderson «628	Cleveland S. Ohio.
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do poitl, celo leto 17.50. Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.60. Za Cleveland, po pofitl. pol leta (4.00. Za Ameriko in Kanado, fietrt leta $2.00. Za Cleveland, po poŠti Četrt leta $2.25. Za Cleveland In Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50. pol leta 13.50.
četrt leta $2.00 Posamezna Številka 3 cente
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mall, $7.50 per year. U. s. and Canada. $3.50 for 6 months. Cleveland, by mall. $4.00 for 0 months. U. s. and Canada. $2.00 for 3 months. Cleveland, by mall, $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier. $6.50 per year: $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents.
Entered as second-class matter January 5th, 190». at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 187».
No. 93 Mon., April 23, 1945
Justica podlaga miru
Novi predsednik Zed. držav, Harry S. Truman, je govoril pomembne besede pred obema zbornicama kongresa. Kak boljši govornik bi morda dal svojim besedam naglas, ki bi še dolgo zvenel po ušesih. Pa to ni važno. Gormovniki imajo navadno sila doneč glas, besede pa ne pomenijo nič.
V besedah novega predsednika pa najdemo toliko iskrenosti, toliko odločnosti in toliko resnice, da niso pustile besede novega predsednika nobenega dvoma v srcih pravih Amerikancev. V kolikor je Mr. Truman znan kot mož se prav lahko reče, da je prav to mislil, kar je govoril, da ni ničesar olepšaval in ničesar podcenjaval.
Osišču je obljubil, da bo kot vrhovni poveljnik ameriške bojne sile nadaljeval vojno do zmagovitega konca, za veznikom je obljubil, da bodo ameriški poveljniki, ki-so pripeljali svoje armade do praga zmage, še naprej vršili to delo brez vsakih ovir z višjih mest.
Vojnim zločincem je obljubil, da se jih bo zasledovalo in kaznovalo za njih zločine, pa če jih bo treba zasledovati na kraj sveta.
Toda glavno, v čemer nam je govor novega predsednika posebno imponiral in ki mora imponirati vsakemu poštenemu človeku, je njegova odločna beseda glede podlage za svetovni mir. Podčrtal je pa v glavnem to, da moj-a biti baziran svetovni mir na justici, na pravičnosti.
Zlasti so važne te-le njegove besede, ki jih je govoril zavezniškim valesilam: "V tem, ko imajo te velike države posebno odgovornost, da ustvarijo mir, pa je njih odgovornost bazirana na obligacijah, katere so dolžne vse države, velike in male, to se pravi — da se ne uporablja sila v mednarodnih odnošajih razen pri obrambi zakonov. Odgovornost velikih držav je, da služijo in ne pa dominirajo narode sveta.
Te besede morajo vliti malim državam novo upanje, da bo vsaj Amerika tista, ki jih ne bo pustila basati v malho velikim zmagovalcem. Takih besed ni dozdaj govoril še noben od velikih treh.
Kar se tiče ameriškega naroda, je Mr. Truman poudarjal, "da smo delali dolgo in trdo za dosego socialnega reda, ki je vreden našega naroda. Naj vas zagotovim, da v tem naporu ne bo nobenega zastoja ali odjenljivosti, da se izboljša položaj preprostega človeka."
Po našem mnenju najde v besedah novega predsednika tako ameriški narod kot ostali svet lahko uteho v pričakovanju miru, ki bo preprečil nadaljne vojne. Novi predsednik ni igralec, ampak mirno pove svoje mnenje. T oda kar je glavno je to, da pove prav to kar misli, da ne meče okrog sebe nobenih šopkov.
Njegove besede v prvem govoru kot predsednik Zed. države ne puščajo v srcu poslušalca nobenih dvomov. Prepričani smo, da bo Mr. Truman posvetil vse svoje sile pravemu, resničnemu in pravičnemu svetovnemu miru, v katerem politične sfere ne bodo našle prostora, kakor jih gradijo zdaj nekatere velesile.
Roosevelt je delal do smrti
Zelo dobro je pogodil delovanje predsednika Roosevel-ta Raymond Moley, ki pravi o njem nekako takole:-
"Ako bi se bila usoda posvetovala z Franklin D. Roose-vdtom, na kak način naj odide s tega sveta, bi si bil ta naj-brže izbral prav tak način, na kakršen se je v resnici zgodilo. Roosevelt ni bil nikdar namenjen, da bo na stara leta počival in živel zasebno, tiho življenje. Bil je aktivist, ki je hotel biti vprežen do samega konca. Pred smrtjo ni imel absolutno nobenega strahu. Kot njegov prednik Theodore Roosevelt, je tudi Franklin Roosevelt kazal skoro pravi junaški pogum v nevarnosti. V znanem atentatu v Miami, ko je bil ustreljen čikaški župan Tony Čermak, je bil Roosevelt izmed vseh še najbolj miren. Vzel je smrtno ranjenega župana v svoj avto, ga držal z eno roko, z drugo je pa čeki-l al njegovo žilo. Ko ga je pripeljal v bolnišnico, je šel tudi sam notri in je tam ostal več ur, čakajoč na poročilo zdravnikov. Ves ta čas se ni absolutno nič menil za varnost svoje osebe.
Ko je Roosevelt sprejel četrti termin predsedstva, se skoro gotovo niti vprašal ni, če bo njegovo zdravje preneslo ta napor. Vedel je, da mu zdravje peša, pa to ga ni prav nič motilo. Vprege! se je v nadaljno delo, telo naj pa stori kar hoče. Tako najbrže si je mislil, ko je sklenil kandidirati za četrti termin.
Najbrže pa se je Roosevelt bal, da bi se ne zgodilo ž njim, kot se je s predsednikom Wilsonom, ko mu je narava vzela zdravje, ne pa življenja. Mr. Roosevelt se je o tem večkrat razgovarjal s prijatelji, ker je sam videl, kako je dežela trpela pri bolnem predsedniku.
Ker je pa Roosevelt izpregel sredi dela, je s tem takoj tudi pustil svoje mesto drugemu, ki lahko kar nadaljuje, kjer je prednik pustil. Roosevelt je pustil vajeti iz rok, katere je takoj prijel v roke drugi, ne da bi bil v tem kak presledek ali kaka ovira. Kljub veliki tragediji, dežela ne bo trpela.
Mnogi mislijo in pišejo, da je rajni predsednik Roosevelt napravil malo pred svojo smrtjo najboljšo reč, ko je preklical ameriško zahtevo po treh glasovih na mirovni konferenci, oziroma v bodoči svetovni organizaciji za mir.
Kakor znano, je Roosevelt na konferenci v Jalti pristal na tajno pogodbo, da bo imela Rusija v oni organizaciji tri glasove, na drugi strani je pa mislil, da bo tudi za Ameriko dobro, če zahteva tri glasove, oziroma sprejme Stalinovo ponudbo, da se ji dovolijo trije glasovi.
Ko je pozneje ta tajna pogodba prišla na dan in sicer prezgodaj, se je Roosevelt kmalu vdal nejevolji javnega mnenja in je izjavil, da v imenu Amerike pre-klicuje ono zahtevo. Tako je ostalo pri prvotnem načrtu, da bo namreč Amerika imela samo en glas in nič več. Torej nič drugače kot vse ostale članice bodoče mirovne organizacije, v kateri naj bi bile vse države enakopravne. To se pravi, vse tiste države, ki so res avtonomne, torej samostojne in neodvisne.
Zdaj je samo še Rusija tu, ki menda še vedno vztraja pri zahtevi, da se ji dovolijo trije glasovi namesti enega.
* * *
Zakaj pravijo in pišejo, da je Roodevelt naredil nekaj zelo do brega, ko je preklical ono zahtevo po treh glasovih?
Preden na to vprašanje odgovorimo, je treba pogledati, odkod in kje se je sploh porodila zahteva po treh glasovih za Rusijo in Ameriko.
Stvar je ta. Stanislav Opolski piše:
"Kot totalitarna in diktatorska država se USSR ne more zanašati na to, da bi imela med svetovnimi državami pravo zaupanje in neomejeno prijatelj stvo. če hoče prodreti v svetu s svojimi zahtevami, se mora zanašati le na surovo silo. če ji take sile zmanjka, se more zana sati le še na številčno premoč, ki naj bi se umetno ustvarila."
Torej na eni strani moč sovjetskega ofožja, na drugi strani večje število glasov pri kaki mednarodni organizaciji. Na ta ali oni si hoče USSR ustvariti premoč nad drugimi državami.
Ko je Stalin prišel na dan s to zahtevo, namreč da bi imel tri glasove pri mednarodnih konferencah, je ta zahteva v naglici zapeljala Roosevelta, da je pristal na to, zraven pa sprejel enako ponudbo tudi za Ameriko. . . * * *
Toda spoznal je kaj kmalu, da Amerika s tem ne bi ničesar pridobila, ampak samo izgubila.
Ameriki se ni treba zanašati na premoč, da si pridobi veljavo v mednarodnih zadevah. Ni ji treba zgolj z orožjem rožljati, ni ji treba iskati moči za preglasovanje drugih.
Amerika ima v svetovnih zadevah veljavo v prvi vrsti zato, ker narodi in države verjamejo v njene iskrene namene, imajo zaupanje v njeno demokracijo in zato ž njo drže. Moč Amerike je torej v prvi vrsti v njenih moralnih načelih in radi njih ji svet zaupa.
Rusija je pod današnjo totalitarno vlado brez tega vpliva, zato je primorana iskati drugih sredstev za dosego svojih ciljev. Tako se je zgodilo, da je zahtevala tri glasove in skoraj tudi Ameriko zavedla v enako nedemokratično in nelojalno postopanje napram drugim državam sveta.
Tako zaključujejo bistri opazovalci in dajejo rajnemu predsedniku velik kredit, da je pravočasno uvid«!, kako pogubne posledice zh Ameriko bi nastale, ako bi bil vztrajal pri svoji tajni pogodbi s Stalinom.
Ameriški prestiž, ameriška veljava je bila v svetil tiste dni že zelo omajana. Rtjoseveltov
preklic ji je hitro pomagal nazaj na prejšnje mesto. Nobenega dvoma ni, da bo Amerika tudi pod novim predsednikom korakala naprej po svoji demokratični poti.
♦ * *
Zdaj poglejmo spet malo k Adamiču, oziroma k Osvobodilni Fronti v Slovenijo. Eden očitkov, ki sta jih ta dva nakopičila na glavo umorjenega dr. Ehrlicha — seveda PO njegovi smrti, ko se ni mogel več braniti — je tudi naslednji:
"Ehrlichov podtalni list SVOBODNA SLOVENIJA je obtožil učitelja Žagarja, da je partizanski komandant na Gorenjskem. Zaradi tega so Lahi v Ljubljani zaprli njegovo družino in mučili hčer."
Tako beremo v Adamičevi knjigi MY NATIVE LAND.
Na ta očitek odgovarja nam že znani dr. žebot takole:
"Ta trditev je ne glede na njeno vsebinsko netočnost brez vsake podlage, zakaj rajni prof. Ehrlich ni bil z listom SVOBODNA SLOVENIJA v nikakih zvezah. če je res ali ne, da je SVOBODNA SLOVENIJA pisala o učitelju Žagarju, tega ne vem. Toda če je, prav gotovo rajni Ehrlich s tem ni imel nič opraviti. On je bil res V zvezi z nekaterimi podtalnimi listi, ki jih je bilo veliko število. On je pisal na primer v podtalni list SLOVENIJA IN EVROPA. Bilo je namreč tako, da je vsak podtalni list, oziroma vsaka skupina podtalnih listov,, bila strogo ločena od drugih. Tako so se čuvali med sebpj, da ne bi bili vsi izdani, če bi eden ali drug padel v roke okupatorjev. Torej še enkrat: z listom SVOBODNA SLOVENIJA ni imel rajni Ehrlich prav nič opraviti, še najmanj pa more biti reš, da bi bil pisal vanj. Pri omenjenem listu je bil Ehrlich prav tako malo storudnik ali sourednik ali karkoli, kakor ni bil pri listih, kakor na primer ZARJA SVOBODE, NAPREJ ZASTAVA SLAVE in SLOVENSKI POROČEVALEC."
Torej je tudi ta očitek popolnoma izmišljen in Adamič ter Furlan sta kriva, da sta ga tako nepremišljeno sprav il a pred
ameriško javnost.
* *
Dalje piše Adamič, da je Osvobodilna Fronta obdolžila Ehrlicha, češ da je naznanil La "hom katoliške dijake v Jegliče-vem domu, da so partizanskega mišljenja. Zato so bili kak teden pred Ehrlichovo smrtjo aretirani in odvedeni v taborišča na Laškem . . .
To grdo obdolžitev zavrača dr. žebot na dolgo in široko. Nas zanima dvojna stvar iz fe žebo-tove obrambe.
Prvič je bil rajni Ehrlich vsepovsod znan kot tak, ki je vsako denuncijacijo najstrožje obsojal. Neprestano je svaril pred skušnjavo, da bi se kdo zatekal k Lahom za samoobrambo. Vedel je sicer, da se bo moral narod prej ali slej sam braniti pred pokolji komunistov, toda niti poznejše Vaške Straže niso bile prav nič Ehrlichova zamisel. Do njih je prišlo po drugih potih in da je prišlo, so bili krivi edino komunisti.
Drugič pravi dr. žebot. da je rajni Ehrlich še sam slišal očitek, češ da je on izdal akademike Jegličevega Doma Lahom. Obdolžitev se mu je zdela tako gorostžsna in tako neosnovana, da se niti braniti ni poskušal. Dejal je samo: Torej tudi to gr-dobijo, tudi ta podli očitek je
Bog dopustil, da pade name. . .
* * *
Med tem ste brali v Ameriški Domovini cel0 pismo dr. žebota, napisano za dr. Furlana v Londonu in njemu poslano, če ste ga res brali in razmislil, lahko sami sodite, kak značaj je bil dr. Ehrlich. Sami tudi sodite, če je bil TAK MOŽ zmožen raznih de-
nuncjacij, ki se mu pripisujejo, ali ni bil.
Dr. žebot je poznal rajnega Ehrlicha skoz in skoz. žebot je tudi dobro znan slovenskim katoličanom kot zanesljiva priča. Ali naj res zavržemo njegovo pričevanje in verjamemo — Kidriču?
Saj veste, kdo je Kidrič. Večkrat je bilo že poudarjeno, kaj piše o njem sam Lojze Adamič. Morda pa še ni nihče poudaril, da piše Adamič o Kidriču tudi naslednje:
"Ehrlichovo smrtno obsodbo je podpisal Boris Kidrič. To je tisti Kidrič, ki je rajni Ehrlich nekoč na prošnjo Kidričevega očeta posredoval zanj pri kanclerju Schuschniggu na Dunaju, ko je Boris Kidrič sedel v avstrijski ječi."
To piše Adamič sam v svoji knjigi. Kako tedaj to, da se takemu podležu kot je Boris Kidrič, ki se svojemu nekdanjemu ,dobrotniku oddolži s smrtno obsodbo, tako lahko verjame kot sta mu verjela Adamič in Furlan?
Odgovor je lahak: Ehrlichu se ni verjelo, ker je bil duhovnik, žebotu se ne bo verjelo, ker je "klerikalec." Borisu se verjame, ker je komunist in in kot tak — po Adamičevo — eden izmed "New Leaders" v Sloveniji
Ali morejo TAKI ljudje tudi pred Bogom in človeško zgodo vino oblatiti moža kot je bil rajni dr. Ehrlich? K temu se še povrnemo.
* * *
Kako čudne reči se dandanes gode po svetu, naj nam pove zgodba, ki jo poroča Christian Ball po nekem telegramu iz Kon štantinopla:
Petindvajset poljskih fantov je' srečno, ušlo iz Poljske, ko je bila še pod Hitlerjem. Bilo je nekaj tednov pred njeno "osvo boditvijo" po sovjetski vojski. Ti poljski fantje so na vsak na čin hoteli priti v Italijo in se pridružiti poljski vojski, ki se tam bori ob strani zapadnih Zaveznikov zoper Nemce.
Teh 25 Poljakov je srečno prekoračilo romunsko mejo. Ro munija je bila zasedena po ruskih četah in sovjeti niso hoteli nič slišati o želji Poljakov, da bi se pridružili oni poljski vojski, ki se bori zoper Nemce in Japonce. Tako so se fantje odločili in bežali na Grško, češ da bo od tam lahko priti v Italijo. Tudi Grška je bila že "zavezniška dežela."
Na Grškem s0 poljski fantje padli v roke grškim komunistom, to pravi ELAS. Ti so jih poslali namesto v Italijo nazaj in sicer v Bolgarijo, ki je bila seveda tudi že "zavezniška dežela."
Kaj so napravili ž njimi Bolgari? O tem poročilo ničesar ne pove. Najbrž niso mogli Bolgari sploh nič napraviti, ker na Bolgarskem odločujejo sovjeti
Tako se je zgodilo, da so sovjeti aretirali vseh 25 poljskih fantov, ki so imeli samo eno že-ljo: da bi mogli priti do redne zavezniške vojske in se ji pri družiti za resen boj proti nemškemu totalitarizmu.
Sovjeti so torej te fante aretirali in jih — vrgli v ječo. Pa ne v bolgarsko ječo, ampak v
(Dalje na S strani)
Slovenski vojak piše iz Nemčije
Cpl. Stanley Martinčič, sin Mr. in Mrs. Antona Martinčič, ki vodita grocerijsko trgovino na E. 60 St., in Prosser Ave., piše svojim staršem z evropskih bojnih poljan. Pismo je še posebno zanimivo zato,~ker ga piše tu rojen fant v prav lepi slovenščini, poleg tega pa je zanimivo tudi zato, ker navaja vse številne kraje in mesta, kjer je že bil. Pismo se glasi :
V Nemčiji, 26. marca 1945.
Dragi starši!
Najprej Vas prav lepo pozdravljam in Vam sporočam, da sem prejel pismo od zadnje nedelje, v katerem mi sporoča-
te, da je ata že pričel hoditi na farme. O, kako bi bil tudi jaz rad tam, saj veste, da sem šel vedno rad na farme in sem tudi vselej kaj pomagal pri delu, čeprav ne bogve kaj, pomagal sem pa le. Večkrat premišljujem, kako smo spomladi hiteli z delom okrog hiše, da je bilo najlepše na naši cesti. Kadar pridem zopet . domov, bom pa spet pomagal, kar bom največ mogel.
Danes nisem ravno preveč zaposlen, le nekaj malega sem napravil na truku in to je vse. Zato sem se pa spravil k pisanju. Zjutraj je deževalo, potem se je zjasnilo in popoldne je bilo zopet lepo in tpplo, a sedaj na večer pa zopet pada bolj polahko. Ker nimam drugih posebnih novic, Vam bom pa malo popisal, kot in kje sem že vse hodil, odkar sem zapustil U. S.
Torej, 1. aprila lanskega leta sem bil v Camp Shakes, N. Y., od tu smo odšli 5. aprila na morje in 16. smo bili že v Angliji v Liverpool. V Angliji sem bil tudi v Chester, Shrewsbury in še par drugih mestih. Na 18. junija smo odšli iz Anglije in dva dni pozneje smo bili že v Franciji. Prvič so naši kanoni zagrmeli 28. junija; posebno hudo streljanje in grmenje topov pa je bilo 4. julija: na 10. smo bili v St. Eney, še prej pa smo bili v Carantan in sicer do 29. julija. Ta dan pa so nas poslali na oddih-v taborišče pri Hentville, Francija.
Tukaj smo počivali osem dni, 3. avgusta pa smo šli proti St. Malo in ga zavzeli v par dneh in tako smo bili 11. avgusta že pri Dinan in Dinard, na 20. smo bili v Rennes, kjer smo bili do 24. in od tu smo šli do Angers in 26. pa smo šli zopet nazaj v Dinard. Odpeljali smo se krog dveh popoldne in smo se vozili polnih 13 ur do Dinar-da. Vozili smo se tudi ponoči, in sicer brez luči, kakor to delamo vedno ponoči. Pri Di-nardu smo obstreljevali tisti o-čok s tako silo, da se je sovražnik podaL Od tu smo odšli 4. septembra ter šli do Chateau Briant. Potem pa so naši topovi utihnili vse do 1. oktobra.
Še prej in sicer 13. avgusta smo bili v Vendome, 20. pa v Monturgis. Od tu smo odšli 23. in šli skozi Orleans, St. Mi-heal in Verdun do Esch, Luxemburg. Tako smo bili 1. oktobra v Hemstead, ko so se zopet oglasli naši topovi in to pot smo prvič streljali v Nemčijo. Od t.u pa smo šli v Berbourg, kjer smo stanovali v hišah, a 5. novembra pa smo šli v El-lingen. Od tu smo šli dalje in prišli 13. do Mondorf-a, 15. do Canach, 17. zopet nazaj do Mondorfa, 22. smo bili v Ha-geJskorf in 28. zopet nazaj do Canach. Na 4. decembra pa smo bili v Verviers v Belgiji, a 5. smo bili že v Gressenich v Nemčiji, 7. smo bili v Hurtgen gozdu. Ko so pa 17. decembra Nemci zopet udarili na Belgijo in 26. decembra smo bili tudi mi poslani v Belgijo, da smo ustavili Nemce.
V Harrelot, Belgija, smo bili 7. januarja 1945 in 16. smo bili že v Ardenne gozdu, kjer so zopet prav močno grmeli naši topovi in peli mrtvaško pesem Nemcem, katerih sem videl tu mnogo pobitih; 23. januarja pa so nas zopet poslali nazaj v počivališče. Do 7. februarja smo prišli do Durboslar v Nemčiji, blizu Elsdorfa. Od tega dne naprej pa sem moral pisati, da smo bili še vedno v Belgiji, zakaj bili smo ha tajni-misiji in nisem smel zapisati, da smo že v Nemčiji, dokler nismo prešli reko Roer. Do 21. marca smo bili že pri Oberlich, blizu Heins-burga, kjer sem še zdaj.
Mislim, da za danes sem Vam (jovolj napisal in bom končal. Z Bogom,
Stanley.
te verjamete al' P3
M
Povedal sem, kako J0^ skal Herblan proti S koncu vasi in kako se® 'jj zoril na strašno poš»s^ k[ vali proti njemu sen\Jj nejčeve hiše. 2iva_> J gočni nočni varuh Je če bi ne bilo pametno vaščanom v veliko če bi eno zapel. Oben bilo to lahko tudi v ročilo takim, ki niffljl0 J ku uradnega opravka da se mu umaknejo^ izognejo vsakih nePf u bat. Z druge strani m kaj pravi, da se ^ varha ne spodobi, af val po vasi. Saj 01 ^ jutro že obirale koritu, enčeš, ali si ^ blana, kako se je „ gotovo se ga je zop^. f snaga grda. Saj 11 . t nosile po zobeh, ne- ^^ čil Herblan in side"11' zapel.
Ravno je stopa1 ^ ^ guleove hiše, ko tf^-f H korak zastane in
i*
hote močno P°Prirlli,$ V Kaj pa je, kaj Je »d je stavilo korak? Gr°zV , šast se je namreč v J | nutku privalila lZv., če hiše in se zatoc1 ji®, proti Herblanu. N«■ $ od njega je za tre^!af Hi
la, pa se zopet P'
njemu
F
s
emu.	jijj'' nj
Hrblan je bulj^
in
Samo to. ^ ije
■m
"V»
ki je radi teme razločiti. Samo - - J( del, da se vali kaj velikega in in to brez vsakega oi stvar plavala P J Kj božji.
Herblan se ozj'®g. /Ji videl, kako i« ° Bonačeve hiše rta veseli pivci vedel je, da 1 ^ „■ slabih stopah ne	!i(
se zares zaprascl tjJ>™ že drugega, kot os ^ mog°£ -*1
in kolikor dati
V
živu
svoje -slavne Menišije- ^o priznala njegj* ter se zav^aia, ^P-mi
nevarnosti ne
ijH
vas v varstvo pr» „' -
h^Ti H
Močno poprime » ^ ^ bolj z močnim * J v črno pošast: ■	^
"Vsaka stvar p \<
zor J
Nobenega se tista stvar za par metrov J
■otJ'
le
Ta se umakne - ^ , par korakov, Pa JJ
povej, kdo si .. f u. Ako ne, ti pri P f ^ fcj
le helebardo * d i ^ lA
čreva bom P* Jn v/<) C plotu za sva* Vrfj 0 ki napadajo »as	^
enkrat ti ukaf Jj ^ >>
rrlcvcna in
iavis, ?„flj) :I*»3

glasiš in javiš-. radna oseba
edini bese-. ^
da
P t h 1
urah
aH1
ki ""'v illJL
Namesto, - £ « ^ šast podala ^ osebi, kot je ^ ^ varuh, se je P -n nekaj korakov ^ od Herblana.^ ^
del, da se pf 3>* ne linije, dobi » je:
"Aha, bojiš	,
uteči! Oho, P -jateljček lo potipljem co, da te bodo . skomine P° -arj je še zavpil ra . visoko dvig«1^ »<; f}
vsa čast in ® ^i! V pomis.ief
dico tisto vid1;,/, tam na cest1. ^ renine so ^f; jih ne oplazi/ Kako se je ^
tisto.mesai-s^ vedal pa m°ta
k s
V
v h
SMERlgKA DOMOVINA, APRIL 23, 1945
ice Bevk
Pravica do življenja
ako i"?
)ti M
O «**
P0Ša J; kiY sem °° « odločitvi je pripo-
isti«8;! «eta. Ne bi rad sam

etno in .ko
h je žeS /a samoti. Dejstvo, J*»Prejel odposlan-,, sicer nekoliko zaradi tega nič 1 VerJel v končni u J!r bi bil Marulo le P*, da
di
timajo P' rav^a 11 -
iejo
ni'
ko
iepotre
"J.
ga niso de-plaz potegni-
rani
#1
za
m
da131 f bil
si8 ,
je « i me.!
Jf
, ne, [členil
r
a napeto pogledi10 se je zmedla v
k 86 mu bila skoraj 'prsi.
.'idje dahnila. eni» da govorim z
kJ? smeš govoriti," jT a Marula. "Ni-Volll da bi šla'Od govori!"
I'M:
pal
0
1	des«a!
rin^S 3r^ A
\ vtisni 'ec v ia iz kot^
točili, ' tren^
t P'
I	bila nasprotij0 govori! Čakaj!
. d Mostu. Pri-
II	Prideš "
■Srce Poskakovalo v Hfj"" bili neugnani, ' So že posedli, le (l!feli- Jemeja je
vesei
) Vi
»s. ^.Je rekel, "koča
„, k,/nas ne bo vse-2a to!Da imam le
in
ti
o»!!V i,
^ K
ceg* > a P0'
»zre

zapekla ne-

Ctihllila, tedaj 1 1 sedla
se
za
je mizo.
Wer Ni ošastl
r
van?.
to jj" P°mešale med
P°nujali vina.
»J; °dšel. Marula "Četa i,- •
ij v '15:1 Je ves čas Cl> Povesila
je
ii
21.
ettia
lte n°c brez me-
^či?eZde 80 trePe" tih° meglic. Zrak-
a
3rave
?
ne šci
S~0C	s° cvrčale, po
'iej	etale kresnice.
,ii J1 W u so se med "<^lovlm kupi A sence. Pri-\[ * Se Pomenijo o MO^ J ' ^l50foVe navzoč-t nU niso upali
iz P »tJe Oil go-
tave- V Kt Jerne.i Ko-in &J i	deblo sta-
g\*
me
$
rilo
v 111 J
P
lKo1\a seŠ
loli^ z ,1l0;.5e!eJ
1 >
i
Stili
na se Je bil a kur
5' !<ateri 80 sedeli d ^ uC-3lh bili prine-iutV Ni Pa 80 ^ pre
četu-
žeJ11' v^ili s Prevelikim ^i-!	Tisf, W
Ifiil^ti
grQf uspeh odpo
H, o«	--
So bili ne-
raP?!>5 5? iti - ' ki so zafe fletJ1^
posto-
pek, pa četudi z vilami in cepci. Tudi največji črnogledci prej niso verjeli, da bi jih grof ne sprejel in poslušal. Saj jim je Formentini pri vseh svetnikih zagotavljal, da si bo glavar vse zapisal in trikrat ptreudaril, preden jih odbije.
Pa jih je odbil. To so občutili kot veliko žalitev. Pa jim oskrbnik še vsega povedal ni, kar mu je naročil grof. Svojega gospoda je izgovarjal s pre veliko zaposlenostjo in slabo voljo. Toda kar vedo pisarji, izvedo tudi biriči. Eden izmed poslednjih, jecljavec, klicali so ?a za Pasjonogo, bi za požirek pijače prodal tudi dušo. Iz njega je Jožk Manfreda izbe-zal, da jih je grof žalil, a oskrbnik nesramno nalagal.
Tomaž Kragulj je še enkrat ponovil celoten potek zadeve. Tenje so se grozeče zganile, med kmeti je šel val ogorčenja.
"Hudiča! Grof bi nas vendar :noral poslušati," se je oglasil nekdo iz teme.
"Moral?" je rasel Peter Le-ban, da se mu je glas rezko razlegal v nočni tišini. "Seveda moral! Pa ni hotel. Ukazal mu ooš! S sekiro bi mu moral ulo-miti vrata in mu dati z betom po glavi."
"Kaj bet! Ogenj v streho!"
"Le naj pridejo še enkrat njegovi uradniki in biriči. Odšli bodo s krvavimi beticami."
"Pravico ali glavo! Tako bi morali govoriti, ne pa prositi."
"Z betom po buči!" je vpil Leban.
"Kaj če bi stopili h grofici?" je bilo slišati pomirljiv glas iz ozadja.
"Kdo to govori?" se je ogla-iil Rutar strupeno. "Z Mosta nekdo. Saj sem vedel. Ti si, Blekč? Kaj si baba, da hočeš h grofici?"
"Saj ni treba, da si tako o-;at," je rekel Blekč užaljeno in stopil bliže. "Grofica je dobrega srca. 2e za nekatero stvar je omečila grofa."
"Že, kadar je šlo za ničeve ženske stvari. Mi pa nismo babe. V takih rečeh si grof ne da ukazovati. Tudi od svoje žene ne."
"Poslušajte!" se je zopet o-glasil Tomaž Kragulj. "Kaj bi vrtali luknjo v vodo? Kaj naj zdaj storimo, je jasnO ko beli dan. Saj smo bili sklenili: ako nas grof ne posluša, poj demo do vlade v Gradec. No, zdaj se obrnemo do vlade. Ali ste zadovoljni?"
Kmetje so mu pritrjevali.
"Pismo bi oslali," se je oglasil nekdo.
"Kaj pismo! S pismom ni nič!" je rekel Jernej Mavrič. "Saj vemo, kako je s pismom Prejmejo ga, ga preberejo, ali pa tudi ne ,in ga vržejo proč. Tako je s pismom. Iti mora odposlanstvo. Najmanj trije možje."
(Dalje prihodnjič.)
ČEZ TRI VODE, ČEZ TRI GORE. . .
Zabavo v

VA
P
ile ti? »i
■d«3
KOLEDAR
DRUiTVENIH PRIREDITEV
Vbor
%
Slovan pri-.ba\ enena domu
^>ka prosla-Ave., po-
f4tUŠtvo Planina
xL4:3° popoi-
y Ave., Ma-
ple Heights.
13. — West Side Slovenian Ladies klub priredi ples v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
19. — Društvo Glas delavcev št. 9 SDZ plesna veselica v av ditoriju SND na St. Clair Ave. JUNIJ:
17. — Društvo sv. Križa št. 214 KSKJ ima prvi letni piknik na vrtu Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
(Nadaljevanje z 2 strani)
sovjetsko ječo, ki jih je danes na Bolgarskem vse polno. Tam se je končala trudapolna pot teh poljskih fantov — za enkrat. .
Christian Ball, ki o tem poro ča, pa dostavlja:
"Ti fantje se bodo po vsej verjetnosti lepega dne znašli v enem sovjetskih taborišč za prisilno delo, kjer bodo srečali tisoče in deset tisoče vojakov in častni kov nekdanje poljske domobranske vojske. To so veterani petletne težke in junaške borbe, ki jo je Poljska vodila zoper Hitlerja od 1939 do sredi leta 1944. Morda se bodo tako srečali ti junaški ljudje nekje v Sibiriji,
morda v Kazakstanu . . ." * * *
,Tako in podobno se godi poštenim ljudem po vsem svetu v času, ko na svetu velja samo surova sila, pravica je pa morala v kot, kjer čaka boljših časov, ko bo lahko vrgla obvezo z oči in bo spet stopila na dan.
Dokler bo v raznih deželah revolver edina postava in ves zakon, kakor so to vpeljali na primer v Sloveniji razni Kidriči, bo takih in podobnih zgodb še nič koliko.
In ti, krščanski človek, boš na vse take reči navdušeno ploskal, češ da se .drugače ne more svet spraviti v "pravi tir" in začeti 'po novem"?
DELO DOBIJO DELO DOBIJO!DELO DOBIJO DELO DOBIJO
Davna cerkvena umetnost švedske
Prve božje hiše Švedov so bile posebne lesene stavbe, tako imenovane "paličaste cerkve." žal, so skoraj že vse izginile. Le v ubožnejših pokrajinah švedske so se ohranile tovrstne zgradbe. Prve švedske kamnite cerkve na švedskem so nastale okrog Mor-iarskega jezera. To so bile utrjene zgradbe, ki so imele v sredi zvonik; zunanje lice je bilo okorno in brez okraskov.' Po mestecu, kjer je bila pred Stockhol-mom kraljevska' prestolnica, so jih imenovali "Sigtune."
Kmalu je po samostanu Lund nastal nov način stavbarstva. Za zgled so bile velike renske stolnice iz visokoromanske dobe. Te cerkvene stavbe so finejše, bolj skrbno izvedene in bolj okrašene. Druga skupina sloga je v znamenju cistercijanskega reda s središčem v Alvaslri. Najvažnejša te vrste je samostanska cerkev v Varnhemu, ki je prva gotska cerkev na švedskem.
že v dobi prehodnega sloga, ki uvaja gotiko, se je poznal nemški #vpliv. Wisby n& otoku Gotland je postal umetnostno središče. Ondotna Marijina cerkev izraža ta vpliv. Samostojnejše so podeželske cerkve Gotlandcev, posebno glede na okras s kipi. Gotlandski kamnoseki so kmalu krasili različne cerkve. Izdelovali so zlasti težke, okrašene krstne kamne, ki so jih več stoletij izvažali v razne kraje, sli-čno kot pozneje okrašeni oltarji iz ^belgijskih in nemških delavnic.
Do pravega razvoja pa se je povzpelo gotsko stavgarstvo šele na švedski celini. Najbolj izrazit primer za to je stolnica v Up-sali. Začeli so jo zidati severno-francoski stavbeniki, a domači in nemški mojstri so dovršili okrasitev po svojih predpisih. V tem času so nastale tudi mogočne cerkve v Wisbyju, Linko-pingu in Stockholmu. .Zaradi kuge in poraznega danskega roparskega pohoda v Wisby je konec 14. stoletja stavbarstvo jako nazadovalo. Za kratko dobo je spet prevladoval skromni slog redovniških stavbenikov. Red svete Brigite je razposlal iz Vad-stene svoje pobožne umetnike na vse strani sveta. Kmalu je švedska spet odprla vrata tujim vplivom in zlasti rada sprejemala nizozemske umetnike. Dokaz za to. je na primer čudoviti zvezdnati strop glavne cerkve v Stockholmu.
THE TELEPHONE CO. POTREBUJE
ženske za hišno oskrbovanje
ZA POSLOPJA V MESTU
Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj	»
stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
MALI OGLASI
Stanovanje
Družina treh odraslih oseb išče stanovanje 4 ali 5 sob in kopalnico, naj bo stanovanje spodaj ali zgorej; najraje bi ga dobili od Norwood Rd. proti vzhodu kjerkoli že. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EN 787'2.	(92)
Rodney Adams Heating Service
" Instaliramo nove furneze
na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike
in termostate Za točno postrežbo pokličite
KE 5200
550 E. 200. St.
(x)
Sobe v najem
V najem se oddajo 3 sobe na 5818 Bonna Ave.	(92)'
Zanesljiv barvar
Za barvanje svoje hiše zunaj aH znotraj se vam priporoča
Victor Kovacic
1253 Norwood Rd. EN 2549 Zanesljivo delo in zmerne cene.	(92)
Hiše naprodaj
Na E. 71. cesti, južno od St. Clair, moderna hiša za 1 družino in za dve družini, furnezi, vse v prvovrstnem stanju, jako dobra investicija, cena $9,-500.
Na E. 61. cesti blizu Bonna Ave. zidan apartment za 6 družin, 4 sobe vsak, polna klet, kopalne banje in gorka voda v vsakem stanovanju, d o naša $132 na mesec. Cena je $12,000. Za podrobnosti vprašajte C. G. O'Bell 1266 E- 71. St. HE 8726
(92)
Takoj se sprejme
SQUEEZE MOULDERS METAL PORERS TEŽAKE
za
moderno fondro. Važno vojno delo in izvrstna prilika na delo po vojni Nočni ali dnevni šift. Plača od ure in overtime Zglasite se
National Bronze Aluminum Foundry Co.
Hamilton 45. cesta ali
3420 E. 93. St.
(95)
Za 4 ure na clan
Sprejme se ženska, ki bi pomagala v kuhinji po 4 ure na dan. Zglasite se v Šornovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave.
(92)
Prijazna hiša
Na 580 E. 102. St. je naprodaj prijazna hiša za 1 družino, 5 sob, Velike sobe, toilet na 1. nads., stucco stene, moderna kuhinja, nanovo dekorirana, velik lot. Pokaže se po dogovoru. Cena je $6,500. Za informacije pokličite GL 8055, ali zvečer ER 0117.	(92)
Hiša naprodaj
Hiša 5 sob iz opeke, klet, fur-nez, velik lot, na 14806 Thames Ave. Cena je $2,200. Vprašajte pri sosedih na 14804 Thames Ave.	(92)
Moške se sprejme
za
Shipping in Packing
v Axle in Gear oddelkih Dobra začetna plača in bonus Predznanje ni potrebno Zglasite se
Lempco Products, Inc.
Warehouse
10205 Harvard Ave.
V
(93)
Proda zaradi smrti
Naprodaj je hiša za dve družini in hiša z 2 prodajalnama ter dvojna garaža. Nahajajo se na 6526-28 St. Clair Ave. Mesečni dohodki so $115.00. Proda se po zelo nizki ceni. Zglasite se po 4 uri vsak dan na 7215 Myron Ave.	(93)
Težaki
Delo zunaj za mesto Cleveland Heights
Dobra plača, stalno delo Zglasite se pri City Manager Cleveland Heights City Hall 2953 Mayfield Rd. FA 0100 _(96)
Harmonika naprodaj
Proda se piano harmonika 120 basov, po zmerni ceni. Odda se tudi player piano brezplačno. Vprašajte na 7305 Myron Ave.	(94)
Pomagajte Ameriki, kupujte vojne boncle in znamke.
Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke.
fOR
ICT0RY
BUY UNITED STATES
BONDS * STAMPS
Ugodni nakupi
Sledeče hiše so zelo dober kup hitremu kupcu:
7 sob hiša za 1 družino, garaža. V dobrem stanju na E. 155. cesti, blizu St. Clair Ave. in cerkve Marije Vnebovzete. Cena je $5,500.
6 sob hiša za 1 družino, v izvrstnem stanju, na E. 173. cesti. St. Clair ulična železnica. Cena $6,400.	»
Hiša za 2 družini, 5 in 5 sob, s garaži, na E. 144. cesti. Cena $7,500.
B. J. Hribar
954 E. 144. St.
GL 2500 (93)
DELAVCI
(IZURJENI IN NEIZURJENI)
Nujno vojno delo
pri
RELIANCE ELECTRIC & ENGINEERING CO,
MOŠKI
Izurjeni in neizurjeni
MACHINE SHOP
INSPECTION DEPT. (MECHANICAL)
TOOL ROOM
WELDING DEPT.
SHIPPING DEPT. KLERKI
RECEIVING DEPT. KLERKI
PUNCH PRESS DEPT.
SHEET METAL
STOCK DEPT.
PACKERS & CRATERS (Export Shipment)
ŽENSKE
izkupja m potrebna
FINAL TESTERS ON MOTORS COIL TAPERS . STATOR WINDERS LATHE OPERATORICE PACKERS (EXPORT SHIPMENT)
Dnevni ali nočni šifti
Plača od ure in bonus
Prilika za zaslužek, ko se uči|e
RELIANCE ELECTRIC I ENGINEERING CO.
IVANHOE DIVISION
1091 IVANHOE ROAD
MARINE DIVISION
1190 EAST 152nd SL
PrijatePs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68tb ENdicott 4212
Popravljamo
Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-nike, šivalne stroje in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom.
St. Clair Repair Service
7502 St. Clair Ave.
EN 7215.
Vas muči naduha?
Pri nas si lahko nabavite najboljšo olajšavo za to mučno bolezen. Zdravilo je jamčeno ali pa dobite denar nazaj.
Mandel Drug
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C.
SLOVENSKI LEKARNAR
15702 Waterloo Rd.
Cleveland 10, Ohio
Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer.
Zaprta ves dan ob sredah.
AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 23, 1945
M. J.acoby - R. Leigh':
POROČNIK INDIJSKE BRIGADE
ROMAN
Vickers je šele zdaj razumel, da je Surat-kanu rešil življenje. Tudi za njega se je vse to odigravalo tako naglo, da se prav za prav ni niti zavedel, kaj je naredil. Še vedno je stal nepremično in gledal kana, kakor da ni razumel njegovih besed.
Ko je gonjač prignal slona do Vickersa, je maharadža dejal:
"Rešili ste mi življenje! Hvala vam. Tega vam ne bom nikoli pozabil!"
Sprevod se je zvrstil spet po prejšnjem redu. Treba je bilo iti nazaj.
Po stari, praznoverni navadi je moral kan ustaviti lov takoj, ko se je dogodila kaka nesreča. Indijski častniki so to navado razlagali gostom, ki so tudi izgubili vso voljo do takega, lova. Kaj bi se bilo zgodilo, če bi se bilo kanu kaj pripetilo? Angleži bi bili sami v džungli z domačini, ki so v njih videli le svoje sovražnike.
Na poti nazaj so bili vsi še bolj molčeči.
Lov na tigre v indijski dun-gli, ki je, kakor so si ga zamišljali ti mladi častniki," moral biti nekaj fantastičnega in razburljivega, se je res končal zelo razburljivo, toda nevarnost, v katero je prišel njihov gostitelj, ki bi tudi nje utegnila spraviti ob glave, jim je ohla-
"Toda vsakdo drugi ne meri tako dobro kakor vi!" se je nasmehnil kan. "Midva sva prijatelja — za vedno!"
Vickers se je samo globoko priklonil. Bilo mu je neprijetno, da se mu je kan toliko zahvaljeval. Čeprav je namreč verjel, da zdaj res tako misli, kakor govori, mu je bilo vendar le predobro znano, da je Surat-kan človek, ki bo v primernem trenutku pozabil na vsako prijateljstvo in prelomil dano besedo, ne da bi ga vest kaj grizla.
Bilo je okoli petih popoldne, ko so častniki prišli iz kanove palače. Spremljali so jih Su-ratovi dostojanstveniki, ki so jih prejšnji dan, prav ob tem času, pričakovali na teh stopnicah.
Angleški konjeniki so že čakali na povelje za odhod. Tudi oni so doživeli veliko razočaranje; odpočili so se sicer, tudi so jih lepo sprejeli, toda niso dobili prilike za pustolovščine. Zdaj pa so bili spet samo vojaki, ki so čakali na to, da bodo izpolnili dano zapoved.
Z zidovja je zadonelo troben-tanje maharadževih vojakov. Pred sprevodom konjenikov indijske brigade se je postavila mala četa kanovih vojakov, ki naj bi Angleže spremljala.
Vickers je z močnim glasom
sem poročilo guvernerju. Zato se vam zdaj še enkrat zahvaljujem za spremstvo. Če bom še kdaj imel kako tako pot, bi si izbral samo vas za spremstvo in za voditelja odprave. Sicer pa'," je dostavil Harcourt zamišljeno, "vi ste rojen diplomat. Ali vas ne bi veselilo iti z mano v London? Tam bi vas čakala lepa bodočnost." Vickers mu je odvrnil: "Sire, zelo sem vam hvaležen, toda . . . jaz bom ostal v Indiji. Jaz ?em samo vojak in hočem to tudi ostati."
"Škoda," je "dejal nato sir Harcourt, "vi bi bili izvrsten diplomat in v Londonu nam je takih .Vickersov treba."
"Saj imate enega Vickersa v zunanjem ministrstvu!"
dila domišljijo. Vsakdo iz- dajal povelja.
med njih si je želel, da bi se čim prej vrnili v Suratovo prestolnico, od tam pa v domačo vojašnico.
Ko so se spet po prav isti po-
četa se je premaknila. . Oddelek konjenikov indijske brigade se je vračal v svojo gar-nizijo . . .
Vrnitev v Cliukoti.
ti vračali skozi gozd, koder so Vickersov oddelek se je vra-prišli, je Pearson nekaj kratov čai po tisti poti, po kateri je hotel spregovoriti, toda premi- prišel.
slil se je vselej, ker mu je po- Sir Harcourt je bil dobro razgled padel na tista dva Indijca, položen. Vickers pa ni mogel ki sta sedela pred njim.	'razumeti, zakaj je ta stari di-
Šele pozneje,'ko so se vrnili plomat bil tak optimist. Ta si-v mesto in odšli v svoje sobe, da vi Anglež je bil iz stare politi-bi se malo odpočili, preden bi čne šole, ki ni mogla verjeti v krenili nazaj proti Chukotiju, resnost takih groženj, kakrtnel je Pearson rekel Vickersu, ka- so bile suratove. Harcourt jej ko je tedaj, ko je tiger skočil sicer računal s tem, da bo pri-j na maharadža, slišal, kako so šlo do spopadov med manjšimi domačini izgovarjali besedo oddelki, toda ni na vse to pola-"Arjami." Pearson je sklepal gal velike važnosti, kakršno bi
Na mesto umrlega major-generala in Roaseveltovega vojaškega svetovalca Edwin H. Watson-a je bil imenovan polkovnik Richard Park ml., rodobi iz Washingtonu, D. C. in je graduant West Point vojaške akademije. Park se je bil udeležil tudi konferenc v Quebccu in v Jalti kot pomočnik generala Watsona.
"Koga mislite?"
"Perrya Vickersa."
"Še nikdar nisem slišal o njem."
"Če se ne motim, je šele zdaj nastopil svoje mesto in najbrž ste vi tedaj že odpotovali."
'Poznate tega Vickersa?"
"Zelo dobro ... To je moj brat."
"Perry Vickers, kaj ne? . . . To ime si bom skušal dobro zapomniti in bom vašega brata poiskal takoj, ko se vrnem v Londonu."
V daljavi na obzorju se je zdaj videla bela proga, ki se je blestela v soncu kakor svilen trak. To je bil Chukoti.
Indijski vodnik se je na konju obrnil in vzkliknil:
"Chukoti!"
Ta beseda je prinesla novega življenja v utrujene vojake.
Vickers je odjezdil naprej, da 5 je dal potrebna povelja.
Trobentači so zatrobili koračnico. Konji so veselo zahr-zali. V pol ure so bili pri trd-| njavi. Z visokih stolpov so tro-ibentači pozdravljali oddelek.
Vickersov oddelek je odjezdil skozi glavna vrata v trdnjavo.
Srca na razpotju.
Perry Vickers je bil za dve leti mlajši' od svojega brata Geoffreya. Skupaj sta končala vojno akademijo, potem pa se je Perry posvetil diplomatski službi. Šele pred kratkim so ga imenovali za uradnika v zunanjem ministrstvu, a je takoj dobil ukaz, da mora potovati v Indijo, kjer je bil dodeljen glavnemu štabu angleškega guvernerja sira Charlesa Mace-fielda.
Preteklo je že več kakor mesec dni, kar je prišel v Indijo, pa še vedno ni pisal bratu v Chukoti.
Ta mesec, ki ga je Perry
Vickers prebil v Kalkuti, je spremenil veliko reči, med njimi tudi prisrčno razmerje z bratom Geoffreyem, katerega že dve leti ni videl.
Kakor vsi častniki v kalkut-ski garniziji, tako se je tudi Perry spoznal z lepo hčerko polkovnika Campbella. Vedel je, da je bratova zaročenka in se dekletu zato približal z največjim spoštovanjem, kakor da bi bila njegova sestra, čeprav
jo je že na prvi pogled vzljubil. Zahajal je v hišo polkovnika Campbella skoraj vsak dan. Nikdar ni o svojih čustvih spregovoril niti besede, čeprav je za to imel večkrat priliko. Bojeval se je s svojim srcem pošteno in pogumno, ker ni hotel kaliti duševnega miru temu dekletu in bratu.
Toda že čez nekaj,,	L
ral zapaziti, da mu p	I
stva vrača. Tedaj e .	y bilo še težje. Mole«1 >
prej, toda njegov«^	g|
postala nerazgone^ ^ ,
v katerega se nillp j i da b'i ga še huje »<' ^ (Dalje prib00™
Slika nam predstavlja najnovejšo 11 tonsko bombo tako zvano "town-buster," kakršne izdelujejo v angleških tovarmuh. Vpo-rabljali jih bodo za boj proti nacijem predvsem za uničevanje podzemskih muni-cijskih tovaren v Nemčiji. Za poskušnjo so vrgli eno tako bombo na mali angleški- otok, katerega je bomba popolnoma uničila.
iz tega, da se pogovarjajo o tem, kako se je Ar j ami hotela še po smrti maščevati nad nom.
Vickers se je nasmehnil:
"Res je že skrajni čas, da jo mahnemo s tega dvora, ker bi vi sicer do kraja izgubili živce in to kaj kmalu. Ti ljudje so se morda razgovarjali o mali sužnji, ker se je gotovo še ponoči razvedelo o njeni smrti, toda to še ne pomeni, da so se pogovarjali o kakem maščevanju po smrti . . . Vsi ste enaki; ko pridete v Indijo, iščete samo skrivnosti, kakršnih ni. Ne zamerite mi, dragi Pearson, tega, kar vam bom dejal zdaj: angleški častnik v Indiji mora vse, kar je okoli njega, gledati docela stvarno in da se po možnosti izogiba vsaki zapleteni razlagi stvari, katero je moči preprosteje razložiti. No, ko boste kaj dalje v Indiji, boste sami prišli na to. Manj skrivnosti in več previdnosti!" »
V veliki dvorani je Surat-kan še enkrat sprejel vse člane odposlanstva. Z vsakim izmed njih je spregovoril nekaj besed, a ko je Vickersu stisnil roko, mu je rekel:
"Vickers, še enkrat se vam zahvaljujem! Rešili ste mi življenje in tega vam ne bom nikdar pozabil!"
Vickers mu je mirno odgovoril:
"Visokost, to bi bil naredil tudi vsakdo drugi na mojem mestu!"
taki dogodki vzbudili v Evropi. Anglija je bila zanj poosebljena moč in sila, poosebljena politična nadvlada na vsem sve-Nemiri v Indiji so zanj bili samo majhni tresljaji. Morda bo njegova vlada še pristala na to, da bo še naprej plačevala temu indijskemu knezu letno rento, če pa ne, pa tudi prav, potem bo angleška vojska že vedela, kako je treba ukrotiti te upornike. Po nekaj kazenskih odpravah bo vse v redu.
Oddelek je prenočeval prav na tistem mestu, kjer se je uta-boril tudi predzadnjo noč nti poti v Suratovo prestolnico.
Straže so porazmestili malo dalje okoli malega kroga šoto-rovs, redi katerega so goreli ognji. Vickers je s sirom Har-courtom sedel pred njegovim šotorom. Ko je diplomat okoli polnoči legel k počitku, se je Vickers še nekaj časa razgovar-jal s tovariši. Potem pa se je tudi on umaknil v svoj šotor.
Noč je pretekla docela-mirno.'
Ko se je zdanilo, je oddelek spet krenil na pot.
Sir Harcourt je ves čas jezdil poleg Vickersa, a je samo na-redko izpregovoril katero besedo. Pripeka je bila neznosna, toda ljudje in konji so čutili, da bodo kmalu prišli na cilj.
"Dragi Vickers, midva se najbrž ne bova tako kmalu spet videla. Takoj ko pridemo, mislim, da bom moral še ponoči naprej na pot v Kalkuto, da
Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne
potrebščine
ne pozabite najprej pogledate v kolono naših malih oglasov!
SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV
VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ!
Kadar vprašate za delo, ne pozabite omejiti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini
Premogarji, člani United Mine Woi'Mr , Pittsburgh Coal Co. v Liberty, Pa., so nedav^ ? če naj se okliče stavko, dokler ni podpisana j, Premogarji so odglasovali za stavko, če ne bo «? hovim zahtevam.
Gornja r
Ali ,?e res Dolfe na sliki?
1 i'J iHl
poslana iz nevtralnih virov, trdi, da je na ® _ *" Dolfe in da je ob tej priliki odli) Czech-a za hrabrost v bojih v Po\ vijo, da 'je bila ta slika posneta v pot>f&ov*'""jj^ jfll
•'•'V
Dolfe in da je ob tej priliki odlikoval 1% .^"aetii1' Czech-a za hrabrost v bojih v Pomeraniji
Dolfetoverri
nu v Berchtesgaden-u. Mogoče pa je, da je fetov dvojnik.
Vprašajte zanj v
lAMUMUJTOtWUKW« •MHiiouuumvi ^JJ
jg»*HIIIWPHWDHIW«tt l;
TRINEKsJ
AMERICAN EUXHOf f
1TTERWIHE i
f' 1!
1< V
dobite na kozarčke a» ^ $ stilne ga smejo prodajati na kozarčke ali steklenice-
Lahko ga naročite P' tudi iz mesta. pokličiie
ori<
ali &
bšeSH
OINER'S"
Jericah Eii»ROf I injERWINEB
VtRWI*
TWKUlMfO»W"
GLAVNI
Glf
626 E. 124. St.	oJii°
Cleveland »>
ŽENINI IN NE
NaSa .slovenska unijska tis^f^ * na vam tiska krasna Por<^T rabila po Jako zmerni ceni. * dite k nam in si izberite vzor<* papirja in črk.
Ameriška Domovi?*/
i! 6117 St. Clair Ave.
Htfi°