C e j KRATEK PODUK .SVILOPRDKE ALI SIIIDM! G0.SEMZE IN m U K V E PRAV IN S* VELIKIM PRIDAM REDITI. IS NEM.SHKIGA PRE STAVIL t) E ,S E T O .S H O I. E Z. NA t SVETLOBO DALA ZE 4 S. KRALJ. KMETIJ.SKA SATI SSIl SHlAHIES KI.EINMATR. 1841 . r. • * ' •; >'■" V.- '• i ,* !O 3 o$tP<06/ Predgovor. f jgA ko fe pomifli, koliko denarja fe sa nakupljeno fvilo ali shido v’ ptuje deshele rasnefe, in ako fe velik dobizhek prevda- ri, ki fe P fvilno rejo v’ petih ali fheftih tednih perdobi, fe lahko previdi, kako koriftno in tudi perjetno je to opravilo. De fe pa vfakteri tega preprizha, ima vediti, de to delo fledenj zhlovek, in ne le shenfke, ampak tudi otrozi in flabotni, sa druge dela nesmoshni ljudje lahko opravljajo j daljej naj pa tudi pomifli, de le od ene farne dobre murve frednje ve- likofti, ki 150 funtov perja sredi, 3000 fviloprejk ali shidnih gofeniz preshivi, in de fe od njih okoli 10 funtov mefhizhev (C o c o n s) samore dobiti. En funt lepili mefhizhev fe pa vezhi del po 40 krajzar- jev prodaj torej ena farna murva 6 golj- dinarjev in 40 krajzarjev vershe, kolikor 1 * fi gotovo od nobeniga drusiga drevefa vfako leto nefi v’ ftani perdobiti. Ker je tedaj fvilna reja tako koriftna, .in toliko dobizbka pernefe, je pa tudi nauka treba, kako fe ima to delo oprav¬ ljati, ker to fizer dobro ne tekne, kakor zhe fe vfe po pravim ravnili ftori. Satorej najdefh v’ teh bukvizah kratek nauk po- pilan, kako imafh f fviloprejkami in mur¬ vami ravnati; in zhe bofh vfe tako le fto- ril, ti bo tvoje, deli zlo nizh teshavno delo obilno povernjeno. OD REJE cSVILOlMlEJK. A. Od perpravniga kraja. Kdor f fvilno ali shidno rejo ne mara Velizih kupzhij imeti, mu ni treba v’ to nizh pofebnih bramov in naredb. Lahko jo shend, deklizhi, otrozi, ali pa poftarni sa delo she nesmoshni ljudjd v’ navadnih ftanizah sraven drusih opravil ofkerbljujejo. Tode ftaniza, ki fe ima v’ to sbrati, mora biti smiraj fuha, torej nikoli ne mozherna, ne fme biti na prevelizim mrasi, pa tudi ne na preveliki vrozhini. 4 Svilo- prdjke ali shidne gofenize ljubijo obilno fvillo- boin zhift srak ali ljuft, satorej naj bo ftaniza fvitla in vifoka. Sa njeno hlapnoft ( Luftigkeit ) fe pa fkerbi, zhe fe okna le ob lepim vremeni po dnevi odpro , nikoli pa ne ob vdternim in mokrotnim. Tudi dufhki, ki fe sgorej per oknih *n na tldh per durih narede, temu dobro flu- sbijo, ker fe fpodnje luknje vnanjiga sraka na- vsamejo in frednji fkasheni srak fkosiluknje fpu- fhajo. .Shtevilo dufhkov fe pa mora proftoru ftanizc permeriti. Ker pa fviloprejke slo hlape 6 (aasdunsienj, naj jih ne bo prevezh v’ eni fta- nizi, ampak naj fe po permeri fvilne reje v’ dve ali vezh ftaniz rasdele, de fapa zhiftejfhi ofta^ ne. Jutrenja ftran je nar bolji sa ftanize \ nar flabflii je pa feverna ftran, ker vfefkosi pre- mersla oftane, B. Od potrebne perprave k’ fvilni reji, Ker ima pravfhna toplota veliko mozb v’ r ejo gofeniz in v’ prid in tenkoto fvile ali shi-f de, mora v’ ftanizi v’ fvilno rejo namenjeni pezhbiti, pa ne shelesna, de fe potrebna top¬ lota smiraj obvaruje. Tode fe v’ pezhi nikoli ne fme f’ braftovimi drevmi ali pa f ! fufhkam C TorfJ kuriti. Nagla premenitev toplote je zbervizbem vfelej kvarna ali fbkodljiva. jSploh mras fvilo- prejkam ni nevarin, le njih rejo mudi, in fvil¬ no robo, ki je v’ gofenizhjih sbilizah, slafti kadar fe she godd, sgofti, V’ hrambi Monafhke kmetijfke drushbe na Parfkim ni nikoli nizb pezhi. Y’ hrami Grajfhke bolniflinize na t Shta- jerfkim fe f’ kurjavo v’ pezhi ravno tolikfhna toplota naredi, kakorfhna po snani fkuflinji do¬ bri reji fviloprejk nar bolj tekne. Sa tega voljo je koriftno, de je v’ isbi, ki je v’ fvilno rejo namenjena, toplomer fTher- momelerj obdfhen, de na tanko kashe gorkoto. V’ to odlozlieni toplomeri fe dobe per bratili Rofpini v’ Gradzi po 24 do 56 krajzarjev. — Zherte, po kterib fe vidi, kakfhna toplota je na tiftim kraji, fe ftopnje imenujejo* D. Od praviga zhafa k’ perzhetku. fvilne reje. Kar sazhetek fvilne reje lizhe, ali dobo fZeitpunct ), kdaj fe ima salega is hladne f-hram- be vseti in v’ sgor imenovane isbe prenefti, fe mora gledati, de fo murvine perefza po veliko- fti she krajzarju enake; ker to pervo mehko perjizhe je sleshenim fviloprejkam tako rekozh materno mleko. Srak mora she biti na 14. ftopnji toplote. Zhaf perprave k’ isvalitju je v’ gorkejfhih krajih t Shtajerfkiga okoli poli mefza velikiga travna. Per fkufhnji v’ Grajfhki bolnifhnizi lanfko pomlad, ob prelepim vremeni, ki je murve prav sgodej oselenilo, je bila salega fviloprejk she h’ konzu maliga travna k’ isvalitju godna. Prevelika gorkota in vlashnoft; je fviloprej¬ kam slo soperna. Pervi ubranifh, zhe dufhke odprefh. Drugo pak f’ kurjavo odpravifh. Ali je tolika vlaga v’ isbi, de zhervizhem fhkoduje, ali ne, fe nar loshe fposna, ako fe debele foli na okrdshnik ali talar potrefe, in na miso po- s ffavi. Zhe fol mokra poflanp, pomeni veliko fhkodljivo mokrotnoft hlapu. Reja fviloprejk fe fizer na vfaki miši, oma¬ ri i. t. d. lahko ofkerbljuje; kdor ima pa veliko 1 htevilo zhervizhev, mu v’ to poliže, ki fo na Lafhkim v’ navadi, in tudi v’ Grajfhki bolnifh- nizi narejene, prav dobro flushijo, na ktere fe ob isbnih ftenah v’ fhtirih,dva zhevlja vfakfebi druga na d drugo perterjenihverftah, is fkodel na¬ rejene, s’mehkim lefamvdelane, 6zhevljevdolge in 2 zhevlja fhiroke defke tako poftavijo, de fc flednja defka lahko vsdigne > in na veliko miso v’ fredi ftanize poftavljeno poloshi, na kteri v’ Grajfhki bolnifhnizi perletne in bolehne ofdbe aliperfhone, ki na klop dh okoli mise fedd, go- fenizhize pitajo in zhedijo. E. Od salege , od isleshbe fviloprejk. Salega fviloprejk fe mora po simi do tifliga zhafa, ko fe imajo gofenize isvaliti, na hladnim in fuhim kraji f-hraniti, de fe poprej ne vplode (ali sleshejo), kakor imajo murve potrebno per¬ je, ker bi fizer savoljo pomanjkanja shivesha, v’veliko fhkodo rejnikov, gotovo poginiti mogle. Per f-hranjenji salege fe mora fhe fkerbeti, de mifhi do nje ne pridejo, kterim je pofcbna lladzhiza. Predin fe gefenizhize sleshejo, fo jajzhiza 9 H ve, ktere fo pa bele, is tiftih fo fe pak zher- vizhi she vplodili. Isvalitje fe nar loshe sgodi, zhe fe papirni lifti, na kterih je salega, na late poloshe, de toplota tudi od fpodej jajzhiza greje. De fe vplojenje bolj fpefhi, fe mora gorkota vfak dan od 14. do 20. ftopnje narafhati. Zhe fe ta¬ ko ravna, fe zhervizhi po navadi v’ 10 ali 11 dneh is vale, in fizer vezhi del sjutrej. Koriftno je tudi, de fe ob tem zhafi jajzhiza enkrat ali dvakrat na dan f perefam premefhajo. Kadar heleti sazhnd, je fledenj zhervizh she ispo- dbbljen. Po tem fe vejize s’ murvinim perjem okoli poloshe; gofenizhize bershj na-nje slese- jo, in fe s’ njimi vred na vezhih, po vfih ftra- neh dva perfta vifoko savihanih, papirnih lifiih na tifti kraj prenefo, ki je k’ daljni reji odlo¬ žilen. Ako je srak pretopel in fuh, naj fe fkle- da s’ vodo nalita na miso poftavi, de fe srak is- hladi in isvalitje fpefhi. Ker fe gofenize le pozhafi leshejo, in ker je teknofli fvilne reje koriftno, de vfak zher¬ vizh enake ftarofti tudi enak shivesh dobi, naj zhervizhi, ki fo fe eniga dne islegli, vkupej oftanejo. Enaka ftaroft in velikoft zhervizhev fe tudi lahko perfili, zhefepervi isvaljenzi menj, posneji pa bolj pitajo, ali pa zhe fe pervenzi v’ manji toploto denejo, kot posuizhi. Sdravje gofeniz fe pokashe, zhe nefo ne io rudezhe, ne zlierne, ampak koltanjeve Larve. Prav dobro je, nekaj jajzhiz na merslim kraji f-hraniti, de fe s’ njimi, zhe fe naftavljena sa- lega pokvdri,novafkufhnja naredi. F. Od fviloprejk v’ njih rasnih ftaroftih. ( Sviloprejke, predin fe sapredejo, po na¬ vadi petkrat odrevenijo, ktera oterpnoft fe fpa- nje imenuje, in po tem, ko fe oleve, novo slav¬ ljenje ali ftaroft naftopijo. Po ftorjeni fkufhnji perva ftaroft 5, druga 4, tretja 6, zheterta 7, peta 10 in zelo slavljenje fviloprejk 32 dni ter- pi. Krajfhi ali dalji zhaf do sapreje fe pak rav¬ nil po dobri klajiin rezheni toploti, V' Grajfhki bolnifhnizi, kjer fe smirej potrebna toplota ohrani in gofenizam dovolj pizhe da, fe jih je nar vezhv’3o, in veliko she v’28 dneh sapredlo. V’ nekterih krajih je pa do sapreje tudi 40 do 42 dnif treba. jSpanje ali levenje v’navadi dva ali tri dni terpi. Po raslozhki ftarofti fe ima per fvilni reji na tele rezin gledati: a. Na pitanje, b. na zhejo leslufh in hlapu ,\ d. na potrebni proftor, in e. na primerjeno toploto. G. Od pitanja. Perje belih murv je fviloprejkam nar lezli- nifhi klaja, in ferzu enako nasobzhano perje je 11 holji odtiftiga, kije terfovimn liflju fJVeiii- laub J podobno. Sa en lot jajzhiz ali okoli 20,000 zher- vizhev je po fkufhnjab Monafhke kmetijfke drushbe v’ pervi ftarofti 5 funtov treba. Ofemnajft-ali dvajfetldtnih dobrih murv flednja da en ali poldrugi zent perja •, torej je 20,000 zhervizhem 8 do 10 drevef treba. Po ti permeri flehern rejnik potrebo perja sa gotovo fhtevilo fviloprejk, in koliko jih je v’ ftani od fvojiga] drevja rediti, lahko fam prevdari. Povedana mera liftja je pa le takrat sadoft- na, zhe fe per pitanji potrebna natankoft in go- fpodaritev fpolnuje, ktere je pofebno tam treba, kjer murv ni v’ obilnofti. Perje mora biti sdravo , zhverfto ali frifhno in fuho, in, predin fe gofenizam v’ shivesh da, od grude in nefnage ozhdjeno, in zhe je mo¬ krotno, fe ima otreti. V’ pervih ftaroftih'fe mora perje 7 ali 8 ur, po tem ko je s’ drevefa vseto in v’ fekavnizi na IS drobno sresano, kar fe ima pa vfel-ej pred pi¬ tanjem sgoditi, zhervizhem v’ shivesh dati. Do¬ bro je, perje tudi v’ drugi, tretji in zketerti fla- iofti sresati, tode resanje perja ni ravno potreb¬ no, le k’ perhranitvi pizhe perpomore, ker go- fenize sresano perje loshe shro in vfe fnedo, in fe tako prevezh perja, kar bi fe ga lizer pofu- fhilo, ne pokonzha. V’ sadnjili ftaroftih pa perje she en dan ali dva dneva prej naberi, in na hladnim kraji, poftavim v’ kleti ali keldri, f-hra- ni, de zhverfto oftane. Prejfhno nabiranje in permerjeno f-hra- njenje perja ima ta prid, deje rejnik ob zhalide- shevja F fuhim liftjem dobro saloshen, ali pa de vfaj mokro perje prej utegne pofufhiti. Na¬ biranje sdatne saloge perja slafti v’ poflednji tarofti fviloprejk, ali pa ob smerslini, kadar slo shro, veliko velja. Zlie ne utegnefb, po de- sli ji vfaki lift pofebej otreti, pa mokro perje na veliko rjuho isfuj in vezhkrat premezhi, de fe nepotrebne vlage platno navsame in perje po- fufhi. H. Od zheje leslnfh in sraka. Zheja leshifh, to je hrambiz, kjer fezhervi- zhi pitajo, in isbniga hlapu naj fe vfelej po na- ftopi gofeniz v’ novo ftaroft sgodi; v’ sadnji fta- rofti pak fe mora tudi zheterti in peti dan, in 13 fploh tolikrat ponoviti, kolikorkrat 1'e veliko blata ali fuhiga liftja dobi in fe hud hlap zhuti. Leshifha fe ozhedijo, zhe fe zhervizhi v’ pervih ftaroftih na ve'jizah, v’ poflednjih dveh ftaroftih, kadarshe prezej odraltejo, pa f’ perft- mi, lamo de fe ftif kati ne fmejo, v’ perpravlje- ne proftorne f-hrambe prenefo, in fe blato od ftariga leshifha sunej fianize odmete. t Sperhnje- ni gofenizhjeki fo dober gnoj pomaranzham in zvetlizam. Koriftno je tudi, ozhejene leshifha f’ pelinam pohrifati. Hlap fe mora, zhe odperte okna in dufhki nizh ne pomagajo, s’ drusimi rezhmi fzhiftiti. V’ ozhifhenje sraka imajo kmetje na Fran- zofkim m Lafhkim prkv lahek perpomozhek. Zhafih namrezh zhverftiga ali frifhniga pelina na okna vtaknejo. Na Nemfhkim dajo malo fo- litra is-hlapeti, ker nc perftenim okroshniki ali talarji v’ isbi nekaj folitra poshgo. V’ nekterih krajeh fi pa f’ kajenjem pomagajo, kar je pa bolj fhkodljivo kakor koriftno. Nar boljfhi poprava sdraviga sraka je pa fploh fnashnoft, zhe fe v’ vfih rezheh obvdruje. Popolnamafkufhen perpomozhek, hlap zhi- ftiti, je tudi ta smef: aj ^lanotno apno foscjdirter falzfaurer KalkJ in l>) shvepleno-kiflaerufol (uberfaures Jchwe- Jelfaures Kalij. 14 Te dve fhlupi fe pofebej v’ dveh dobro sa- mafhenih fklenizah (ali flafhah) vlage in fvit- lobe obvarujete, in kadar je treba, fe po pri¬ meri veljkofti ftanize ena ali dve shlizi od fled- nje fhtupe vsamete, v’ ravnim torili ali na lefe- nim okroshniki P ftekleno, to je glashevnato, ali pa lefeno palizhizo dobro premefhate, in s’ malo vode v’ kafho smanete, is ktere po tem zhift , nevidin hlap puhti. To fe ve, de okna in vrata ob zhafi kajenja morajo saperte biti; opomniti je pa fhe tudi, zhe bi hlapenje presgodej imelo nehati, de fe mora is vfake fklenize fhe malo fhtupe perdja* ti. Ko pol ure ali ena ura pretezhe, fesamajhin zhaf okna odpro. To kajenje bolj fzhifti srak, kot vfaka dru¬ ga polkuf hnja, in take she perpravljene fhtupe fe per meftnim sdravilarji gofp. Joanu Sajler v’ Gradzi, sa ofemkratno pokajenje, po 26 kraj- zarjev dobe. I. OJ pdtrebniga proftora. K’ fvilo-reji potrebni proftor fe mora po primeri raftva fviloprejk rasfhirjati. Poftorjenih fkufhnjah je treba 20,000 fviloprejkam proti konzu perve ftarofti 5 Q zhevljev, v’ drugi fta- rofti 10 O zhe vije v, v’ tretji 25 Q zhevljev, v’ zheterti 55 Q zhevljev in v’peti 120 Q zhevljev. 15 ,Sploh ima pa fiehern gledati, de imajo zhervizhi smirej toliko proftora, de fe prevezh ne kopizhijo, ker fe fizer lahko farni pokvarijo in bolesni med njimi vftanejo. K. Od potrebne toplote. K’ nagli in dobri teknofti fviloprejk je tudi prav koriltno, de fe jim vunin vun sa potrebno toploto fkerbi. Ta je pa po fkufhnjah Monafh- kih fvilo-rejnikov v’ pervi ftarofti ig. ftopnja,v’ drugi od 18. do ig., v’ tretji od 17. do 18., v’ zheterti od 16. do 17. in v’ peti od 16. do pol j 7. ftopnje po Romirjevo. V’ Grajfhki bolnifhnizi je bila ob isvalitvi zbervizhev raftezha toplota od 16. do ig. ftop- njc, v’ naflednjib ftaroftih pak smiraj enaka top¬ lota okoli 16- ftopinje. Perftavljena tabla pokasbe pregled, koliko proftora , toplote in pizhe je flednjo ftaroft go- fenizam treba, in tudi opombe nasnani, kako fe ima s’ njimi ravnati. L. Perprava k’ sapreji gofeniz. ,Sviloprejke popolno ftaroft dofeshejo in fo k’ sapreji godne, zhe fe fkorej fkos-nje vidi, zhe vrat na kvifhko ftegujejo, zhe na kraj hram¬ be lesejo in fe le na kvifhko fpenjajo. Risbe (Ringe J na zhervizhih sginejo, in njih trupla 16 nekako mehke poftanejo. Kadar fe te snamnjn perkashejo, fe morajo perprave k’ sapreji nare¬ diti. V’ to fe vsamejo po navadi dobro pofn- fhene, od perja ozhejene bresove fhibize ali pa od kakiga drusiga germizha, in fe v’ butari- ze poveshejo, h’ kterim fe pofode pernefo, ki fo godne gofenize v’njih. Zhervizhi po tem na-nje slesejo in fi nar sgorej proftor k’ sapreji sberd. Lenim gofenizam fe pa P tem pomaga, de fe k’ tim butarizam poloshe, ali pabliso debelih dblaniz pernefo, med kterimi fe pofebno rade ▼predejo, kar v’ Grajfhki bolnifhnizi ftorjena fkufhnja uzhi. Per sapreji fe mora tiftim zhervi- zhem, ki fhe jedo, nar boljfhi perje dajati. Po tem, ko fe vfi vpredejo, fe prasne leshifha od- nefo in v’ drusim hrami ozhedijo. Kadar fe vidi, de gofenize mreno okoli febe predejo, ki fe ji kunadrafta fvila (.FlockfeideJ pravi, fe fme vezh fape v’ isbo puftiti, pa vun- der ne de bi fe smrasilo. Ko je mreniza she na¬ rejena , fe zhervizhi v’ polzhetertim dnevi po- polnama sapredejo. Gofenize fe tako v’ mefhi- zhe fpremenijo, ki fo jajzu podobni. ( She le fedmi ali ofmi dan fe fmejo mefliizhi smed fhib ali oblaniz vseti, tode fe mora varno s’ njimi ravnati. Kunadrafta fvila okoli mefhizhev fe mora fkerbno nabirati in dobro f-hraniti, ker fe tudi na prodaj pernefe. 17 Nabrani mefhizhi fe imajo proz pomoriti in prodati, ker fo po tem men j tehtni, zhe fo dolgo f- hranjeni. Mefhizhi fe po fvoji barvi raslozhijo v’ bdle, rumenkljate in selenkafte, tode beli fo sa kupzhijo nar boljfhi. M* Daljna perprava s’ mefhizhi. Tifti mefhizhi, ki fo v’ sarod fvilne reje namenjeni, fe morajo smed unih odlozhiti, ki imajo na prodaj biti* Ena fviloprejka sleshe ve- zhi del 400 do 5 10 jajzhiz. De fe en lot ali 90,000 jajzhiz dobi, je okoli 60 parov metu¬ ljev ali 120 mefhizhev treba. Y’ to fe imajo nar boljfhi sbrati, ki fo namrezh rumeni kot flama in nar terfhi, in ki imajo nar tanji fvilo okoli febe. Per nar boljih fe vidi po fredi jvtif- njen krogljej, perltanu podoben. Pa fo tudi le frednje velikofti. Kdor pa zhe belo fvilo do¬ biti , fe v^, de fi mora v' to le bele mefhi- zhe sbrati. Ima li mefhizhek metulja ali metuljko, ni nizh gotovih snaminj; tode vunder fkufhnja uzhi, de ima mefhizhek, kije na eni ali obeh ftraneh ofter in na fredi vtifnjen, metulja v’ febi, okroglifhi, vezhi in v’ fredi malo ali zlo nizh potlazheni pa metuljko. Tile v’ feme na¬ menjeni mefhizhi fo morajo od kunadrafte fvile m druge shlese dobro ozhediti, de jih roetu- 2 1 » iji Ines sadcrshka lahko prejedb; ti mefJji/.lti fe satorej pofebej kam poloshb. Yfi drugi me- fhizlii fe pa vfmertijo, to je metulji, ki fe imajo v’ mefhizhih is zhcrvizhev isredili in fpremeniti,. fe morajo ko j v’ kali samoriti in pokonzhati, ker metulj, kadar mcfhizh isgri- se, fvilo rasdere in sniede , tako de fe ti mc- fhizhi ne v’ navadno, ampak le v’ sadnjo fvi¬ lo porabijo ali ponuzajo; sato fe tudi ti me¬ fhizhi, ki imajo le sadnjo fvilo, pofebej od unih prodajajo, ki imajo kiinadrafto fvilo. pe¬ denj mefbizb ima le eno farno nit, ktera je [ okoli goo do 1200 zhevljev dolga, in fe ob fvojim zhafi na motovilo premota. Mertvenje je tehtno delo, ki fe mora na tanko fpolniti, de fe mefhizhi, f’ kterimi fe po fvilarijah kupzhuje, ne fkase. Mertvenje je trojno: Pervo, na Lafhkim navadno, v’ tem obftoji, de fe mefhizhi ob vrozhih dneh 25 * ftopnje od defetih sjutraj do fhtirih popoldan, tri dni sapored na fvitlo folnze poftavijo, in tako gofenize v’ njih gotovo poginejo. Drugo mertvenje, na Franzofkim v’navadi, fe sgodi, : zhe fe mefhizhi v’ vrezhe ali shakelj pome- zhejo in v’ pezh denejo, v’ kteri fe je ravno kruh pekel, in ki je gorkota fhe na 25 . ftop- nji. Pezh le nato sapre, vrezhe pa fe mora vezhkrat oberniti, in v’fhtirih urah je mert¬ venje dokonzbano. Tretje fe pa ftori f’ kot- lani, tri zlielerli s’ votlo napolnjenim. Kadar krop v’ njem she vre, fc lelen krish nadenj poloshi, in zhedin jerbaf s’ mefhizhi napol¬ njen na-nj poftavi, ki je s’dvema ali tremi volnenimi rutami sagernjen, de hlap v Te me- fliizhe prevsame. To fe ve, de fe pod kodam smirej mora kuriti, sato de krop v’ eno mero vre. V’ treh urah je mertvenje per kraji. De fe pa tega preprizhafh, eniga nar sgornjifhih mefhizhev prereshi. Jerbaf po tem na mirin kraj poftavi, in ga en dan nepremikama tam pufti, de fe mefhizhi, med tem opravljanjem omezheni, sopet fterdijo. Perhodnji dan jerbaf isprasni, mefhizhe nefi v’zhedno, varno hram¬ bo, in jih pred ko je mogozhe prodaj, kar je bilo she sgorej rezheno. Takole fe dela s’ me¬ fhizhi, dokler fe vfi ne pomord. Y’ Grajfhki bolnifhnizi je bilo drugo mertvenje s’ dobrim nafledkam pofkufheno. Mertvenje fe ima pred dvanajftim dnevam od dneva isobrashenih mefhizhev sgoditi; ker dvanajfli dan gofenize v’ mefhizhih sazhno fvojo notranjo pajzhevno f’ flino mozhiti, in fe perpravljajo v’ metulje fpremenjene is njih siesti. N. Od mefhizhev v’ sarod namenjenih* Tifti mefhizhi, ki fo sarod odlozheni, fe na rasgernjen papir na miso poloshe. To- 20 plota mora biti okoli i 5 . do 18. ftopnje. Ako je srak vlasliin, fe mora sa fuhiga in zhiftiga fkerbeti. Od dokonzliane sapreje do tiftiga zha- fa, kadar metulji islesejo, pretezhe 12, 16 do 20 dni po rasnofti toplote. Zhaf, ko imajo metulji she islesti, fe fposnd, zhe mefhizhi sunej mokrotni poftanejo in fe gibati sazhno. Ob tem zhali naj fe le toliko fvitlobe pufti, kolikor jd je treba, de fe rezhi raslozhijo. Me¬ tulji vezhi del perve tri ure po folnzhnim is- hodi mefhizhe prederd. O. Od metuljev. Metulj is mefliizha sleldvfhi nema drusiga namena, kakor bersh fe fperjdtij, sarediti fe in natd poginiti. Metulj fe po tem raslozhi od metuljke, de koj, ko fe is mefliizha smusne, perulnize maje in de je manji memjj metuljke. To ferfranje tako dolgo terpi, dokler ne do¬ bi metuljke in fe s’ njo ne sdrushi. Metuljka pak je debelifhi , in f’ perutami po red¬ kim in malo saferzhi. De fe pa prež s’ mefhi¬ zhi ne sdrushijo, fe ubrani, zhe fe metulji f’ perfti sa ohe peruti mehko primejo, in fe na rasgernjeno platno ali papir poloshe. Ako fo fe pa she kteri fprijeli, fe metulj in me¬ tuljka f’ perfti poprimeta in prenefeta. Do¬ bro je, zhe fe mefhizhi, v’ kterih fo metulji 21 in metuljke, po rezhenim snamnji she prej od- lozhijo, de fe fprim bolj varno napeljuje. Is tega ta prid isvira, de fe lahko vfe opdsi, in de fe metulji, ki fo fe she fperjeli, odnefo; po tem, de fe tifti, ki fe fhe ne rofijo, delj zhafa na prejfhnim proftori puftd, de imajo zhaf, nekaj fvoje mokrote f perftjo smefhane od febe pufhati, Ako je prevezh metuljev, naj fe na ftran fpravijo, de tiftih ne motijo, ki fe ravno rofijo. De je fprim she gotov, pokaslie trepetanje metulja, zhe je fhe s’ metuljko sdru- shen. Zhes nekaj zhafa fe mehko sa perutnize primejo, in fe, po tem ko fo odlozheni, k ? metuljem enaziga fpola denejo, ali fe pa le metulj odnefe , ki fe je she srofil, Zhe po fplofh- nim rofu fhe kteri metulji oftanejo, fe v’ majh¬ no luknjafto fklopnizo ali fhkatlo denejo, do¬ kler ne pride vgodna ddba k’ sdrushenju. Hlap ima zhift hiti in rezheno toploto ime¬ ti, tudi ftaniza naj bo temna.Dalje fe ima tu¬ di na to gledati, kdaj fe je fprim sazhel. Me¬ tulj mora nar men j 6 do 8 ur sdrushen hiti, fhe le potlej ga lozhi« Ako hi pa metuljev smanjko- valo, naj pa le po 5 ur sdrusheni oftanejo, in najfe smed njih nar krepkdjfhi sbero, de fe ne¬ kaj zhafa v’ poprej omdnjeni fkldpnizi f-hra¬ nijo , po tem s’ devifhkimi metuljkami fklenejo in tako drugo fprimejo. Metulji ponavadi sjutrej ob fheftih ali fedmih is mefhizhev slesejo, fe 22 ob ofntih sdrushijo, in ob dveh do fhtirih po¬ poldan je fprim dokonzhan; nato fe metulji od metuljk lahko lozliijo, in zhes nekaj dni poginejo, ne de bi Lili kaj vsilili ali kaj drusiga pozheli, kakor de fo fe enkrat ali dvakrat sdrushili. P, Od metuljk, kadar jajza lesliejo. Metuljke fe nekoliko odlozhene na papir ali na platno po miši rasgernjeno poloshe. Pervih 36 do 40 ur metuljka nar vezli jajz sleslie, po- sneji pa she le fheftino. ( Sploli vlaka metuljka sleslie 4 oo do 5 10 jajzhiz. Zliiftoft sraka, toplota in temnota mora j vedno sgorej opomnjena biti, V’ nekterih dneh metuljka vfe jajza sleslie, in 8 ali 10 dni po tem, ko jenja lezhi, pogine, pa tudi nizli ne savshije. Po permeri toplote fe rumendta jajz nar prej v’ sazhernelo in po tem v’ fivkafto barvo fpreme- ni; nato pa poftanejo bolj rujave in v’shivo pe- pelafte. Jajzhiza fe i5 do 20 dni takole fpre- minjajo, in po tem fo popolnama godne. Zhes nekaj dni, ko fo jajzhiza she pepelafte, fe papir ali platno, ki je salega na njem, vsame, v’ dve, fhtiri ali ofem guba pregne, in v’ hladen, prav fuh kraj fpravi, kjer toplota po leti ni nikoli nad i5. ftopnjo, in po simi nikoli pod nizhlo (ali nulo). Nar boljfhi je, zlie fe ta papir ali platno na fpletenizo polosht , ki je pod hramb- 23 nun ali isbnim ftropam perterjena. Po leti fe vfake »4 dni mora pogledati, ako nefo jajza na vlashnim kraji, ker jih mokrota pokvari. Iiavno tako fe imajo jajzhiza tudi prahu, mifh iu pod¬ gan obvarovati. Ako fe jajzhiza v’ druge kraje pofhiljajo, naj fe v’ jefeni ali pa fpomhkli v’ papir, ali pa, kar je fhe boljfhi, v’ tcrftiko (SchilfrohrJ de¬ nejo, votla konza pak fe f’ zhednim platnam ovijeta in prevesheta. Ako fe ima salega v’ dalj¬ ne kraje poflati, fe pa ne vsame is papirja ali platna, ampak fe v’malo meslana enake veli- kofti savije, v le vkup fe v’ fhtiri gube pregne, in svesek f’ papirjem sadela, kakor navadne pifma. V'fheftihali ofmih tednih je torej žela fvil- 225 do ž5o, frednjih 3oo, flabih pa 4oo do 5oo en funt teshe. Dobrota in tesha mefhizhev fe ravna po klaji in reji gofeniz. Ofem do defct funtov mefhizhev da en funt fvile ali shide, ,Svi¬ li, ki je okoli mefhizhev, fe pravi kunadrafta fvila; tiftapak, ki fe dobi od preje'denih mefhi¬ zhev, fe imenuje sadnja fvila; s’obojno se po- lebej kupzhuje. R. Od bolesen fviloprejk. ,Sviloprejka je prav terdna shiral, hodi fi slu: po fvoji nalori ali po enoftavnofli fvojih 24 udov; fambde jo zhafih tako napzhno rede, de per fvoji terdni natori mora obnemsigati. Oterp- njenoft, ktero fviloprejke flednjo ftaroft prebo¬ je , fe ne fme bolesen imenovati; ta oterpnoft jim je natorna in potrebna, in fhe le njih krap- koft pokashe, in tifte gofenize, ki tega ftami ne preltanejo, sa prejo nizh ne veljajo. Pogla¬ vitne bolesni gofeniz fo tele : ■ 1 . D eb elizhnof t. Ta je fplbfhin otdk, ki fe takrat sazline, kadar le gofenize levb. ,Sviloprejke, ktere opa^ de, jedo in raftejo, pa nizh vezh ne predejo; tu4i fo btSlifhi in maftndjfhi od drusih. 2 . jSufhiza ali jetika , Gofenize, ki jo imajo, fo flabotne in njih raft je pozhafneji kakor drusih. Jefti nehajo, poftanejo mehkobne, in vezhkrat jih’druge sa- dufhe. Per tazih rejnikih, ki imajo malo umdtr nofti, ta bolesen veliko zhervizhev pokonzhd, sliifti pred tretjim levenjem. 3 . Slateniza. Ta fe od debelizhnofti lepo zhafi raslozhi, ob kterim fe perzhne. Njen sazhetik je po zhe- terti ftarofti, kadar fe gofenize she saprejajo- Pravijo, de pride od vvlbzhenja fInfiltration) shivivne mozhe in fvilne robe. Ne de bi bili 25 ■zhervizhi godni, ampak otezlicjo, in na njih fe vidijo rumene maroge. 4 . O t er pni n a. Zhervizhi, ki jo imajo, oterpnejo, in v* fleherni ftarofti poginejo, defiravno fe she vpre- jajo. Od konza fo rudezhi, posneji ba beli. Ta bolesen fepogofenizhnim poginu po njenim oter- denji in po plefnini krog njeniga trupla posn4« Dolgo fo dvomili, ali fe ta bolesen nalese, ali ne; tode fkufhnja je uzhila, de fo popolnama sdrave gofenize, f’ takimi smefhane, ki fo oterp- nino imele, ravno to bolesen dobile. Satorej je na vfako visho treba, de fe isbe, pofode in orodje, kjer je kdkj gofpodovala, prkv ozhedijo, in de fetake gofenize od drusih popolno lozhijo. Memo tih poglavitnih bolesen fo pa fhe druge, od kterih f labo rejene gofenize poginejo. Kadar fe zbaf sapreje perblishuje, fe sagledajo zhervizhi, ki fe fkorej fkos-nje vidi, in fo to¬ rej polni vodd. Ti fe ne sapredejo, ampak kma- lo poginejo. Imenujejo fe presrazhne gofenize Cklare TViirmer'J. Nekteri zhervizhi fe pa der- shd, kakor bi ne imeli perpravljeniga proftora saprejo, ali pa jim vreme dobro ne dd. Tako oflabe, fvilna roba fe v’ njih sgofti, ter fo kmalo mertvi, sapredejo fe pa ne. Tem fe pravi kratke gofenize. Kakor hitro ktero ogle- dafh, jo prezh vsemi, ali pa jo deni v drugo isbo, de fc njih sapreja 1’pefhi in fe tako v la j debelifhi fvila dobi. Zhafih fe sagledajo gofenize, ki fo mertve, defi fe ne sdejo, ker fo v’ tem liani na vides fhe zhverfte in sdrave, ako fe pofhlatajo, fo pa mehke. Te fe melikomertve imenujejo. Kdor fe s' gofenizhjo rejo sli) pezha, mu vfi ti gnjildbni, flabi in bolni zhervizhi nefo kaj mar, ampak jili odvershe; nekteri jih pa od drusih lozhenc osdravljajo, de bi kaj dobizhka od njih imeli, sldfti od gnjilobnih zhervizhev. Ref je, de fo vfe te bolesni naflcdki sadufheni- ga hlapenja, ali pa preobilne, prepizhle, flabe, prafbne, mokre, fnetjave klaje, ali pa v’ nemar pufhene toplote, ali napofled nezhedne reje. Ako fe tedaj per fvilo-reji vfe sredama Itori, fe ni nobene bolesni bati, kar je per vfih sbivalih gotova refniza. Prepitane gofenize fe osdravijo, predin fe jih debelizhnoft loti, zhe fe od drusih lozhijo in F permero pitajo. Pomanjkanje klaje, kar fe vezhi del med tretjo ftaroftjo in posneji sgodi, ker takrat gofenize slo shro, in fe zldovek v’ odmeri perja lahko ura j ta, kaj pa de, fe ne mo¬ re drugazhi odverniti, de fe nekaj zhervizhev poginiti pufti. Sa slatenizo in druge bolesni pa ni drusiga sdravila, kakor lozbenje bolnih od sdravih, de fe vfaj ti utrnejo in bolesni ne na- 27 Is fkufhnje fe fhe lahko perftavi, de le per vezhletni fvilni reji v’hrami Monafhke kmetijfke drushbe med golenizami nikoli nefobolesni per- kasale, in de jih smed tifuzh (ali tavshent) fhe dvajfet ni konez vselo , defiravno nefo nizh po- fehne reje imele; tode sa fnashnoft fe je vedno fkerbelo. S. Od fovrashnikov fviloprejk in mefhizhev. t Sovrashniki ali ropne ptize fviloprejk fo vrabzi, laftovke, tafhize, fenize in tdkile pti- zhi. Torej fe mora varovati, de per odpertih oknih v’ ftanizo ne perlete. Ravno tako poshe- Ijivo kure preslic na gofenize, satorej fe mora pasiti, de fkosi odperte duri v’hram ne pridejo. Nevarne fo jim (udi domazhe in poljfke mifhi, podgane, podlafize in kufharji, pa tudi mrav¬ lje in pajki. Pajki jih fhe nar bolj pokvarijo. Gofenizam fe sa herbet ufedejo in jih fmertno jiizhijo, kakor bi jih savidili, de fviloprejke bolj prefti snajo mera njih. Vfe pajzhevne fe imajo odmefti in drugi nafprotniki odvrazhati, kar je pa refnizhno velika teshava. Nekteri fo tudi gre- menjein blifkanje fovrashnikam perfhtevali, to¬ de prav po kri vizi. To jim nizh ne fhkoduje, in savoljo tega ni treba nobenih fkerbi. Mefhi- zhem, ki l'o dolgo pofebno v’ sapertih isbah 38 f-hranjeni, fo ndkakfhni molji fovrashni, ki jih na vf ih Hranah prejedo, tako de melhizhi le sa »adnjo fvilo fhe kaj veljajo, zhafi pa zid »a nizh ndfo. V’ Grajfhki bolnifhnizi je po ftor- jeni fkufhnji fvilo-reje smed 3 o,ooo gofeniz le j37 konez vselo; ndkaj jih je poginilo, ki fo s’ pollz popadale, nekaj pak jih je bilo od ndke ftenize pomorjenih, ki je bila v’ isbo perlesla, #atorej fe imajo tudi ftenize nar nevarnifhim fovrashnikam fviloprejk perfhteti. T. Od zhlovefhkih bolesen po fvilni reji. Nekteri nafprotniki fvilne reje fo djali, de je zhlovekovimu sdravjusoperna. To jepazh go¬ tova predfoja. ,She nikomur zlo nizh ni fhko- dovala. ,Smefhnoft td mifli ozhitno pokashe rasfhir- jena fvilo-reja po Franzofkhn in Lafhkim, in tudi fkufhnja v’Grajfhki bolnifhnizi, kjer fo to opravilo bolehavzi, s’ rasnimiflaboflmi obdani, bres vfe fhkode sa fvoje sdravje ofkerbovali. 29 P E R A T A V E K. Od murvine reje, Defiravno reja murve, kakor fadniga dre- vefa, po pravim k’ uku fadne reje gre, je vun- der potrebno, ker doflej murv v’ shivesh fvilo- prejk fhe nizh drusiga ni nadomeftilo, de fe nauku od fvilne reje tudi nektere kratke opombe od pomnoshenja in redniga rejenja k’ fvilni reji potrebnih murv perftavijo. a. Od murv /ploh. Bela murva je sa fvilno rejo nar boljfhi. Hi- trejfhi rafte kot zherna, i5 do 20 dni poprej perje sredi, in njeno perje je mdzhji in tezhni- fhi sa gofenize, f’ zhimur fe tudi fvila sboljfha. Drevefa s’ velikim, fhirokim perjem fo boljfhi od tiftih s’ majhnim, sobatim perjem. Murve morajo biti, ako je mogozhe, v’ folnzhnim in savetnim kraji. Bela murva nar bolj rafte v’ hlad¬ ni , rodovitni pefhenizi; pa tudi apnena in pe- fhena iloviza ji dobro ddj preilafta mestna ali mozherna perft ji je pa fhkodljiva. Mlade in 1 hibke murve po nozhi rade po- sebejo. Mlado drevjizhe fe smerslini ubrani, zhe ib mu flamnat nadftrefhekna f h tiri kole naredi, 30 ali pa zhe fe kvar ali fhkoda ivja f pofhkroplje- njem drevja po merslih nozheh savrazha. b. Od šare j d nj a murv. Murve fe sared^ 1 ) is femen, 2) is korenih- nih mladik, 3) is grebeniz in 4) is fajeniz. 1) Is fe men. V’sarod godno feme fe le od drevdf dobi, ki fo popolnama sdrave in ne preftare. Od dre- vef v’ to odlozhenih fe tifto leto ne fme perje ofmukati. Ako fadje v’ fredi ali h’ konzu poletja farno s’ murv popdda,je tudi feme popolno sre- lo in fe ima nabirati. Te nabrane jagode fe ver- shejo v’ pofodo s’ vodo napolnjeno, in fe s’ ro¬ kami smezhkajo, tako de fe serna lepo ozhedijo, in po tem fe voda odlije. Voda le tako dolgo perliva, dokler fe vfe jagode ne smezhkajo in serna ne ozhedijo. Te fe po tem na rjuho polo- she, de fe na srazhnim ali ljuftnim kraji pofu- fhijo. Po fvoji natoribi fe serna koj na perprav- Ijeno leho imele vfejati. Tode gotovfhi je, zhe fe savoljo vezhkratne hude letine in pogoft- ne nagle sime fetev fhe le {pomladi sazhne. Sa- torej fe sierna P fuhim pefkam smefhajo in v’ hladnim, fuhim kraji hranijo, kteri je v’ savetji. Na en lot fe fhteje okoli 9600 do 10,000 sern. Per fetvi fe ima gledati, de fe mladi fe men¬ zi v’ taki kraj ne vfejejo, kjer bi lahko posebli. 31 Torej je nar bolje, de je felev proti konzu ma- liga travna. V’ fetev odlozhena lelia fe mora, ako je mogozhe, fhe pred simo, ali vfaj dva ali tri tedne pred letvijo globoko prekopali, sato desem- Ija samore dobro premersniti. Kadar fe fetev bliska, fe semlja sopet prekoplje, fe prež ogre¬ be in v’ 4 ah 5 zhevljev fhiroke gredize rasdeli , nakterili fe s’matizhizo poleg motosa dva palza globoke brasde, 6 do 8palzov narasen naredijo. t Semena fe morajo dva dneva predfetvijo v’ vo¬ di namakati, po tem fe prevosa ali tenek moto- sez fkos-njo potegne, de femena na njem obvi- fijo; nalo fe ta £’ femeni natrefeni motosez v’ brasdo poloshi in s’rasorano perftjo sagerne, v’lahki semlji dva palza, v’ teshki pa le en palz debelo. Kdor pa tega nozhe s’ motosam opravljati, naj namozhene femena fpet pofufln, f perfti v’brasdo vfeje in jih sakrije, kakor je bilo opom¬ njeno. Pervo ravnanje je pa boljfhi od drusiga, ker fe serniza ne vfejejo pregoftd, ampak bolj enakfhno. Zhe je ob fetvi ali posneji fufha, fe mora lemna leha koj po fetvi nekaj dni polijati, de rajfhi klije. Ako je feme dobro, mora v’ dva- najftih dneh she poganjati. Zhe le ravno to vezh dni posneji sgodi, nizh ne de. ( Sadesh fe per- kaslie s’ dvema okroglima lemnima platizama. Plevel fe ima smed fetvc trebiti, de je ne sato- 33 pi, in braniti fe mora ponozhni smerslini, kte- ra je v’ ftani, nesakrite fadeshe eno nozh vi er pokonzliati. Dobro branilo soper to je, zhe fe fdmne gredize s’ jelovimi ali drusimi goftimi vejami obloshd. Sa kmetijftvo in slafti sa fadno rejo prav sa-' flushni gofpod Ferinfhki fajmalhter na ,Shtajer- fkim, Mihael Pirvipfel, fo fe per murvini reji is femen po naflednji vishi ravnali, po kteri fo na lehi, petfeshnjev dolgi in fhtiri zhevlje fhi- roki, v’ fhtirih verftah 5oo lepo srafhenih murv dobili. Y’ leti 1825 fo v’ jefeni is Vogerfkiga pre¬ jeto belo murvino feme v’ lepo obdelano gredo v’ fhtirih verftah dva palza globoko vfejali, s 7 drobno rasmdto perftjo pofuli, s’ grabljami po¬ ravnali in nesakrito po simi puftili. ,Spomladi v’ leti 1826, ko je murvino feme jelo kliti, fo leho ukasali opleti in s’ roko plevel istrebid (sa to delo je pa treba umniga zhloveka, ker fo murvini fadeshi takd majhni, de bi jih kmalo kdo sa plevdl imel in isroval). Leho fo rekli ze¬ lo poletje pleti, kadar koli fe je kaj plevela perkasalo* in vezhkrat tudi s’ vodo politi; ta¬ ko je fpet zhes simo oftalo. V’ leti 1827 fo fa¬ deshi toliko sraftli, de fe jih je vezli kot 200 v’ drevno fholo prefadilo. Prefajenzi fo v’ Ivoji rafti saftali, uni v' femni gredizi pa fo fe lepo 33 fasrafhali, veliko, seleno in tako maftno in redivno perje gnali, de fo gofpod fajmafhter l’ fholifkim uzhenikam in s’ otrozi fvilno rej<> she lahko perzheli in nekaj fvile perdobili. 2) Is koreninn-ih mladik, Ako fe tri - ali fhtirletne drevefza, ki no-* zliejo prav na kvifhko rafti, pol zhevlja vifo-- ko nad semljo odreshejo, sraftejo koreninne mladike, ki fe jih po fhtiri ali po fheft is sem- lje oh ftarim debli perkashe. ,Szhafama koreni¬ ne sheno. De fe poprej vkoreninijo, v’ fredi poletja per obdelovanji grediz s’matiko od obeh ftrani k’ deblam perfti nagrabi, de fe pol zhev¬ lja vifoko f perftjo safujejo, in ob fufhi jim pridno perlivaj; po takim fe marfikdaj she pri- hodno pomlad dobro vkoreninjene mladike od ftarih debel f’ pridam odvsamejo. Ako fe fhe le zhcs dve leti odlozhijo, fe pa fhe terdneji in lepfhi ddbelza srede. In zhe fe to sgodi, le vfe debla iskopljejo, koreninni odraftljeji od ftariga debla varno odreshejo ali odlomijo, in zhe fo debla fhe dobre, jih fpet vfadi, zhe ne, jih pa odversi. Odlozheno koreninno berftje fe ima obre- sati, in kakor s’ dve - ali triletnimi femnimi fa- deshi s’ njim ravnati, in v’ marfikak namen ©berniti. Gotovo je, de fe f’ temi koreninnimi odraftljeji murve slo saredijo. 5 34 5) Is g r e b e m' z. V’ obiln sarod murv perpomorejo tudi gtr- benize, ako fe fpomlddi, kadar she drevje muh slievno perliaja, od niških debel veje v’ sem!jo sagrebejo, ali mlade, fhibke, lepo rasrafhene debla k’tlam perpognejo, f kaveljni dobro per- terdijo, in po tem veje v’ perpravljeno semljo poloshe in tudi f’ kaveljni saterdijo; ali pa fe nalafh vezh debelz na kako lelio po ftrani, ne pa ravno, vfadi, de fe loshe in bres nevarnofti, odlomiti fe, perpognejo, in vfe vejize, kakof je bilo rezheno, fe v’semljo poloshe. Kadar te v’ semljo sagrebene veje she korenine sheno, kar fe vezhkrat she ob leti sgodi, fe v’jefeni ali fpomladi od debla odreshejo in varno is semlje iskopljejo, de fe koreninize ne utergajo, in po tem fe s’ njimi ravnd, kakor f’ triletnimi fe- menzi. 4) Is fajeniz. V’ to fe vsamejo vfe perpravne, dveletne veje, ki f’ podkleftenjem vifokih debel prezh odlete; ali pa fe vsamejo od srafhenih, sdravih debel, ali pa enoletne mladike, famdde fe jim nekoliko dveletniga lefa pufti. Te fe do enake velikofti 10 do 12 palzov odreshejo, f’ fadilam ali fadivnim lefam na perpravljeno gredizo po motosi tri palze vfakfebi tako globoko v’ semljo Vtaknejo, de vejiza le dva palza ali s’ dvema 33 popkamais nje moli, in f’fadilani fe perft okoli nje potlazhi. Ko je to ftorjeno, fe ji dobro per- lije in grediza poravna. Na lehizo, ki ima fhtiri zhevljepo fhirjavi, fe fhtiri verfte safadijo. Po tih fhtirih vishah fe bele murve sredijo in pomnoshijo; to de k’ srejenju terdnih, lepih in vifokih drevef je perva nar boljfhi, ker po drugih vezhi del le pertlikovzi sraftejo. Pa tudi ti fe samorejo v’ velik prid oberniti. d. Od sa/aj&nja murv. Ako hozhefh s’ murvami velike safdde na¬ rediti, jih lahko na dvojno visho safadifh: 1 . de pertlikovze, ali pa 2. de vifoko drevje sredifh. 1. Zhe vert T pertlikovzi safadifh, tiho ta prid perneflo, de bofh murvino perje kmalo samogel Iviloprejkam v’ pizho dajati, ker fe taki gerrnizhi prej obraftejo in perja rnde , ka¬ kor vifoko drevje. V’to fe vsamejo tri-ali fhtir- letne debelza, ali take, ki v’ vifoko drevje nefo pcrpravne, fe po tem, ko fe jim veje in kore¬ nine fpodreshejo, tri zhevJje narasen vfade, in naj fe vifhe ne pufte rafti, kot 5 ali 6 zhe vi jev od tal. Perve dve leti fe njih perje fhe ne fme v’ klajo jemati, ampak fe mora per miri puftiti, v’ tem fe ima pa mladizhje zhifto oplevati in ob fufhi pridno polivati. Vfahnjene mladike fpom- ladi s’ oftrimi fhkarjami do selcniga lefa pei r eshi, 3 * 36 in glej, debofh pcrllikovzain fzhafama s’ vfako- letnim obresovanjem kako lizhno podobo dal. Tretje poletje fe pa perje fviloprejkam v’ shivesh she lahko obterga. Taki murvini germi- zhi pa tudi vertam, travnikam in drusimu polju dobro ftreshejo, in doflejfhne nekoriftne ograje, glogje, ternolje , zhefminje* kopinje i, t. d. na* domeftijo ; pa fe mora gledati, de fe v’pravi kraj in v’ tako perft vfade, ki fe jim nar bolj perleshe, kakor je bilo she od konza opomnjeno. 2. Ako pa hozhefh is murv vifoko drevje srediti, to lahko mnogote'rama ftoidfh, vred¬ nih ali po voljnih rasdelkih jih safddi, ali pa med pertlikovze. Na vfako visbo pa morajo vfaj 18, 20 do 25 zhevljev narasen biti, de fe drevefa po vfih ftraneh samorejo rasfhirjgti, in pa de fe semlja fhe kako drugazhi v’ prid oberne, ker fe is fkufhnje vd, de fenza murv pod njimi ra- ftozho poljfhino in. povertino nižh ne pofhko- duje. Pred safajenjem, bodi fi po pervi ali drugi vishi, fe ima fhe poglavitno delo opraviti, nam- i’ezh semlja prekopati. To fe mora fhe pred si¬ mo ftoriti, ne le savoljo poprej rezheniga vsror ka (ali urshoha), ampak slafti sato, de fe obde¬ lana semlja pred simo fhe fefede. V’ take kraje, kjer ni dovolj perfti, fe je mora vfaj toliko perfuti, de je tri zhevlje vifhi, ker y’ plitvi perfti drevje ne tekne, in fe kmalo ufufhi. 37 c. Od obrambe in daljne reje murv. Perve leta, ko perje ras drevje jemljefli, mbrafli per obresovanji slo varin biti, slafti imafh per kleftenji gledati, de fe veje sredama rasdele, in s’enakim rasdeljehjem foka tudi po¬ polna enakoft po vfih ftraneli drevefa napravi. Satorej morafli po nabiranji perja 1 ) murve od fuhih in s’ obiranjem pokvarjenih vdj fproftiti; 2 ) mladike, ki prekefno raftejo, odresati; 3) ti¬ fte, ki prenaglo raftejo, vftaviti, ali jih perfi- lili, de fe fkrivijoj sato de fe fok malo utezhe; 4 ) ubraniti, de fe drevje hesmerrto kvifhko ne narafha in rasproftira; 5 ) tifte veje perkrajfhati, ki drevne verhe v’ rafti mudijo, ali pa, ki pre- vezh po ftrani vife; napofled 6 ) tifte veje, ki fe s’ obiranjem perja is natorne leshe fpravijo, sopet nasaj poriniti. Yfe drugo je pa ravno ta¬ ko , kakor per kleftenji drUsiga fadniga drevja. f. Od koriftni g a /mukanj a murv. K’ dobri ohrambi murvinih drevef in ger- fnizhev pa pofebno fhe gre umno fmukanje. Na¬ biranje perja fe ima s’ veliko varnoftjo sgoditi, de fe drevje prevezli ne pokvari, ker jih natora farna k’ temu pofilnimu odliftanju ni odlozhila. Per tim obiranji je prav potrebno, de fe od drevja zlo vfe perje ofmuka; zhe fe pa na kterih vejah kaj perja pulti, to vef shivitni fok 38 na - fe vlezhe, ofmukanim vejam ga pa smanj kuje. Nar prej fe morajo germizhi, po tem pa mlade murvine drevefza ofmukati; takofpet zhaf dobijo, novo perje srediti, kar fe kmalo sgodi, perje ftarjiga drevja pa debelifhi poftane in bolj dosori, ter je potlej nar boljfhi sa odrafbene gofenize. ,Smukanje fe ima fhe le sazheti, kadar she rofa sgine, in fe mora konzhati, predin je foln- ze v’satoni. Kadar drevo musafh, morafh veje s’roko navsgor fmukati, pa dobro glej, de pop- kov ali pa jagod fe boj ne potegnefh. Loshe bi bilo fizer, po nafprotni vislii, to je, navsdol perje obtergovati; pa po takim bi tudi drevne popke omusal. Tudi fe ne fme na mlade drevefza plesati, ki imajo fhe flabe veje in fe lahko ulomijo. Bolj¬ fhi je, v’ perftavljeni tabli nazhertano gre'dno famokolnizo v’ to fi narediti. Ta famokolniza obftoji is dveli delov: per- vi je prava famokolniza, ki ima 7 ali 8 zhevljev dolge in ravne ftranize, fpredej malo nad kole- fam molezhe in fpodej f’ fhtirimi klini fklenje- ne. Drugi del je pa gre'd (ali lojtra). Ta je 6 zhevljev dolga in f’ zhetertim klinam famokol- nize s’ njo fklenjena. ,S’ to en fam zhlovek vezh vrezh ali shakljev perja lahko svosi. Ako fe ta famokolniza le na pol narasen dene, fe naredi dvojna gred, ki fc por lmukanji m la- 39 dih drcvefz rabi ali nuza, na ktere fe gred ne ime naflanjati. Ako fe pa famokolniza vfa ras- tegne, fe pa 13 ali i3 zhevljev dolga gred na¬ redi. Shelesni sobje fpodej pa v’ to flushijo, de fe gred v’ semljo vtakne in de terdno ftoji. Ta famokolniza fe tudi per drusim fadnim drevji lahko rabi. Vrezhe sa nabiranje liftja mora per verhi obrozh imeti, de napeto oftane. Tudi kavelj- na je treba, de fe vrezhe na vejo obefi. Rav- ho tako fe ima fkerbeti, de perje na tla ne Jeti, ali pa de fe is vrezh na tla ne isfuje, slafiti zhe fo umasane in prafhne. Ako fe liftje V’ famokolnizah vosi, fe mora sagerniti, de ga folnze ne opari. Perje s’neko shilavo, klejafto robo, ki fe medena rofa ali medeni pot ime¬ nuje, ofmoljeno je zhervizhem fhkodljivo. Ta¬ ko perje fe le v’nar vezhi fili terga, in fe mo¬ ra, predin fe fviloprejkam da, dobro isprati in polufhiti. ,Snetjavo perje pa gofenizam nizh ne fhkoduje, ker she farne le tiftofnedo, kar je sdraviga per njem. Ker je pa tudi treba, de fe vun in vun fuho perje dobiva, in je vezh- krat dolgo deshevje, je dobro tudi sa perhra- njevze fkerbeti, to je, sa takflme drevefa, ki desh do njih ne more. Ako pa deshevje pre¬ dolgo terpi, in fe torej mokro perje mora ter- gati, fe tudi to lahko pofufhi. V’ fuhi ftanizi ga na zhedno rjuho kupama vfipaj, s’ grabljami 4 © ali vilami obrazbaj, ljubo s’ obema konzama pretrefaj, ter bo perje kmalo fuho. Prafhno perje pa morafh F zhedno ruto otreti. g. Od m ur vinih fovr ashnikov in hrambe s op er 71 j ih. Nar vezhi fovrashnibi fo murvam sajzi r sveri in milili. Satorej je dobro, na takih ne¬ varnih krajeh drevefa pred simo f’flamo, terft- jem ali bizhjem prevešati, in to obesilo tako dolgo puftiti, de fe nizh vezh ni bati. Soper mifhi fe pa morajo navadne branila rabiti. Ako fe pa per vfi varnofti murve vunder pokvarijo, po mifhih, sajzih, sverini, tozhi, ali pa f pre- filnim fmukanjem perja, de fe drevna kosha ali pa veje pofhkodujejo, take rane prav do¬ bro samashi s’ naflednjim masilam, in jih f* ftaro platnino obesili, zhe fo velike, ali zbe kosha vfakfebi reshi. ToForsifhko dobro drev- no mašilo obftoji is 16 delov kravjeka, 8 de¬ lov fuhiga apna od ftariga sidovja, 8 delov pe¬ pela, in is 1 dela fvisha ali vodniga pefka. Kar e fuliiga, fe mora fkosi tenko is fvila ali dratu narejeno fito prefejati. Po tem fe vfe vkupej v’ gofto masho prav dobro smdfi. Namefti krav¬ jeka fe tudi volovja kri, in namefti apna fuha kreda vsame. Ko fe ta klej na pokvarjeni del tenko namashe, fe povetfhina s’neko fhtupo, ki is 6 delov pepela in is 1 dela foshganih 41 kofti ali pa is krede obftoji, pr a V gladko ob- dergne. To masanje fe pa mora ob fuhira vre¬ meni sgoditi, de fe kldj (alimasha) hitro pofu- f hi , in zhes rano fkorja naredi. Ker dolgo ne obftane, ga vfelej le toliko perpravi, kar ti ga je treba; ako ga pa hozhefh perhraniti, ga mo- rafh f’ fzavnizo politi. Forsit je s’ njim, tako rekozh, zhudeshe delal, ker je vfe pokvarjene drevefa ali fadeshe bres drusiga truda s’ njim fzelil. Pa je bil tudi sa to snajdenje od Anglefh- kiga kralja pofebno obdarovan, Pregled reje fviloprejk od njih isleshbe do sapreje, sa 20,000 jajzhiz prevdarjen. •1 Kratke opombe. Sa fviloprejke fe morajo po dnevi in po nozhi, torej v’ 24 urah, fhtirje klajni zhafi od- lozhiti j in fizer ima pervo kermljenje (ali pitanje) biti sjutraj ob fhtirih, drugo ob defetih dopol¬ dan, tretje popoldan ob fhtirih, in zheterto sve- zher ob defetih. Kadar fe jim vnovizh gre klaft, mora prej- fhno perje vfe fnedeno hiti. Med klajnimi zhafi fe jim pa ravno tako po potrebi lahko kaj pizlie vershe. Gofenize v’pervi in drugi ftarofti tretji dan, v’tretji in zheterti pa peli dan oterpnejo, oh kterim zhafi fe jim ima po permeri fhtevila oterpnjenih zhervizhev toliko menj perja daja^ ti. Med to oterdobnoftjo fe morajo okna in du¬ ri sapirati. Kadar gofenize fpet oshivljo in novo ftaroft naftopijo, jih morafh na nove leshifha prene- fti in Itare ozhediti. To zhejenje fe ima nar menj na vfake tri dni sgoditi. Srak fe mora fploli, kakor hitro fe huda fopa- riza sazhuti, v’pervih ftaroftih vfaj enkrat, v’ po- flednjih pa vfaki tretji ali drugi dan fzhiftiti. Kolikor vezhi in krepkejfhi gofenize per- hajajo, toliko naj toplota odjenjuje., Nasnanjena saloga h’kermljenju potrebniga liftja je na tanko' po potrebi prevdarjena, pa je sadoftna, ako fe gofenizam nikoli vezb ne da, kakor ob enim klajnim zhafi fnefti sarno- i'ejo, in ako fe jim sa voljo tega v’ pervih fta¬ roftih liftje rasreshe. 43 II či s 1 a g a n a perftavljeni tabli nazhertaniga isobrask«. A. Salcga fviloprejk. B. ,Svi)oprcjke v’ pervi a), drugi bj, tretji dJ, zheterti e) , peti f) ftarofti. D. ,Sviloprejkni lev.. 2?, She vpredena gofeniza ali mefhizh s’ vna¬ njo prejo ali kiinadrafto fvilo. F. Predert mefhizh, v’ kterim fe neispodobljen metulj s’ gofenizlijim levam vidi. G, Predert mefhizh, v’ kterim fe lev ispodo- bljeniga metulja vidi. JI. Mefhizh, is kteriga ravno metulj lese. 1. Metulj in metuljka v’ fprimi. K. Velik, okrogel lift, ki je boljfhi meni so- baliga. L. Gredna famokoliiiza sa ofmukanje murv. M. Poliza, na ktero fe 2 zhevlja fhiroke in 6 zhevljev dolge f’ papirjem pregernjeuc de- l"kc sa rejo fviloprejk poftavijo. 44 K a s a 1 o. Predgovor. Od reje fviloprejk. .stiaii A. Od perpravniga kraja . T ..... . 5 B. Od potrebne perprave k’ fvilni reji . . . 6 D. Od praviga zhafa k’ perzhetku fvilne re«je . < 7 E. Od salege, od isleshbe fviloprejk . . » . v 8 F. Od fviloprejk v’ njih rasnih ftaroftih . . . Jo G. Oh pitanja. »....* it> H. Od zheje leshffh in sraka -. ..... . 13 I. Od potrebniga proftora , . . ..... 14 K. Od potrebne toplote . 4 >5 I.. Perprava k’sapreji gofeniz ....... »5 M. Daljna perpraVa s’ mefhizhfi ...... 17 IN. Od mefhizhev v' sarod namenjenih . . . irj O. Od metuljev ...........so P. Od metuljk, kadar jajza ldshejo ..... Sla R. Od bolesen fviloprejk ........ 23 S. Od fovrashnikov fviloprejk in mefhizhev , . »7 T. Od zhlovefhkih bolesen po fvilni reji ,• . . 29 Perftavek. Od murvine reje .......... . 2gf a. Od murv fploh.2g b. Od sarejčnja murv. 3 o d. Od safajčnja murv .. 35 e. Od ohranitve in daljne reje murv . . . 37 f. Od koriftniga (mukanja murv ..... 37 g . Od murvinih fovrashnikov in brambe soper njih.. 4<> Pregled reje fviloprejk od njih isleshbe do sapre- je , sa 20,000 jajzhiz prevdarjen .... Kratke opombe . . . .. 42 Raslaga na perftavljeni tabli nazhžrtaniga isobraska 43 I * W: % *y ',■■£ -f$r l-'i y;• «•„ . « ‘A : . . 1 ■- ^ »S^S^v-V; ,. V< ,:•■/ v s :fefi-.; ^' i -, v m&M