PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 150 lir Leto XXX. Št. 229 (8935) TRST, torek, 1. oktobra 1974 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. K NORMALIZACIJI POLITIČNEGA POLOŽAJA V PORTUGALSKI PORTUGALSKI PREDSEDNIK SPINOLA PRISILJEN K ODSTOPU Podirtme velike zasluge la vlaga NA ZBOROVANJU V LABINU JE GOVORIL PREDSEDNIK SZDL HRVAŠKE MARGAN ZARADI DVOUMNE VLOGE V SPODLETELEM DRŽAVNEM UDARU Novi predsednik je general Costa Comes, bivši poveljnik glavnega štaba - Vasco Goncalves ostane ministrski predsednik - Govorice o spremembah v vladi - Portugalsko ljudstvo izpričalo solidarnost z oboroženimi silami Spinola (desno) in Costa Gomes (levo) pred dnevi na konjskih dirkah v Lizboni LIZBONA, 30. — General De Spinola, predsednik Portugalske, je danes, v teku televizijske oddaje izjavil, da odstopa s predsedniškega mesta, češ da vladata v državi kaos in anarhija in da v takem položaju ne more ostati še naprej porok za demokratični razvoj in za utrditev demokracije na Portugalskem. V resnici je bil Spinola, kot kaže iz poročil, ki prihajajo iz Lizbone, prisiljen k odstopu zaradi dvoumne vloge, ki jo je imel v propadlem poskusu desničarskega državnega udara, ki so ga oborožene sile preprečile v zadnjem trenutku. Državni svet, ki se je sestal takoj potem, ko je Spinola napovedal svoj odstop, je imenoval za novega predsednika generala Costa Gomesa, nekdanjega načelnika glavnega štaba portugalske vojske in enega sedanjih poveljnikov republiške narodne garde. Po strmoglavljenju Caetanovega fašističnega režima je bil član odbora za narodno obrambo. Costa Gomes je ze potrdil, da bo general Vasco Goncalves, dosedanji ministrski pred- *|Miiitiiinl|„,i,„„tl,||||1]|,||||||||||||.. obja vljeno poročilo o gospodarskih in proračunskih predvidevanjih Celotna gospodarska politika v znamenju skrčenja primanjkljaja plačilne bilance Ikro dni dohodek se bo v letu 1975 zvišal samo za 1,5 odst. ■ Predvidene negativne posledice na zaposlovanje - Potreba po zajezitvi izdatkov javne uprave RIM, 30. — Ministrstvo za proračun je objavilo v izvlečku vsebino poročila o gospodarskih in proračunskih predvidevanjih, ki je bilo izročeno parlamentu. Poročilo se za-cenja s poglavjem o mednarodnem gospodarskem položaju ter se nadaljuje s poglavjem o «aktualnih Problemih italijanskega gospodarstva in o gospodarskem razvoju v letu 1974». Dokument daje nato izčrpno sliko o gospodarskih predvidevanjih za leto 1975, kakršno je bilo mogoče izdelati na osnovi dosedanjih ocen. Glavni obrisi teh predvidevanj (v primerjavi s predvidevanji za leto 1974) so sledeči: kosmati narodni dohodek se bo zvišal za 1,5 odstotka (4,5 leta 1974), zasebna potrošnja se bo povečala za 1.5 odst. (3.5 leta ai|>itiiiiimimiiiiiiiiimiiiiiiiijii Sklep slani na osnovi politične podpore in obvez strank ter krajevnih uprav Najhujše težave bodo premostili s krediti - Se vedno ni urejen pravni status Izvršni odbor SSG, ki se je nujno sestal včeraj, je izdal naslednje sporočilo za tisk : «Izvršni odbor Stalnega slovenskega gledališča je danes sklenil predlagati upravnemu svetu spremenitev sklepa z dne 30. julija 1974 v smislu, da se redno prične sezona in sodeluje na srečanju dramskih gledališč Alpe-Adria. Izvršni odbor je upošteval politično podporo vseh strank ustavnega loka, s predstavniki katerih se je v zadnjem tednu sestal, in jamstva, ki so jih sprejele stranke leve sredine, ki odgovarjajo za nevosredno upravo občine, pokrajine in dežele. Izvršni odbor je upošteval obveze tržaškega župana in sklepe današnje seje deželnega odbora o stvarni pomoči Stalnemu slovenskemu gledališču in o ponovnem posredovanju v Rimu. Na tej osnovi se bo lahko pričela redna gledališka sezona, še vedno pa je odprto vprašanje priznanja Stalnega slovenskega gledališča s strani Ministrstva za turizem in prireditve in torej je še vedno odprta dokončna ureditev položaja slovenske gledališke ustanove, za kar so se ponovno odločno zavzele vse politične sile. Izvršni odbor se zahvaljuje slovenski in italijanski demokratični javnosti za veliko podporo, ki jo je •itiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiianiiiiiiiiiiiiii Začelo se je novo šolsko leto Danes se spet odprejo šolska vrata na vseh šolah, od otroških vrtcev do Vfšjih srednjih šol. Začne se šolsko leto 1974 - 75, ki nam bo prineslo marsikatero novost, obenem pa večje dolžnosti in skrbi, da se bo naša šola še bolj utrdila in napredovala. Potrebna bo večja prisotnost, tesnejše sodelovanje družin, dijakov in šolnikov. Dokončnih podatkov o številu vpisanih v osnovne šole in otroške vrtce se nimamo, izvedeli pa smo, da bomo v novem šolskem letu imeli na osnovnih šolah 12 razredov več kot lani, in sicer 2 več na Katinari, po enega več pa v Žavljah, Mačkoljah, Borštu, pri Sv. Ani, v Ul. sv. Frančiška, v Bazovici, v Gropadi, v Trebčah, v Šempolaju in v Mavhinjah. En razred več kot lani bo na srednji šoli pri Sv. Jakobu in na znanstvenem liceju. Na znanstvenem liceju je vpisanih skupno 188 dijakov, na klasični gimnaziji in liceju 65, na učiteljišču 106, na trgovskem tehničnem zavod 184. Na srednji šoli pri Sv. Jakobu je vpisanih 85 dijakov, pri Sv. Ivanu 99, na Katinari 26, v Rojanu 36, na Opčinah 126, na Proseku 100, v Križu 28, v Nabrežini 102, v Dolini 129. V I. razred industrijske poklicne šole se je vpisalo 19 dijakov in 8 dijakinj, iri pa se v glavnem prepisujejo na učiteljišče, ker še vedno ni prišla iz Rima vest o ugodni rešitvi perečega problema, ki je nastal po nedopustnem sklepu o ukinitvi I. razreda ženskega tečaja. V II. razred te šole je vpisanih 14 dijakov in 4 dijakinje, v III. razred pa 5 dijakov in 5 dijakinj. Naši šolski mladini in šolnikom želimo v novem šolskem letu najlepše uspehe. laiiiiiiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiuiiiiMiiiimiHiiiiimuHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiimiiniuiiiiiiinmiiiiiiiiii FORMALNA POTRDITEV ODSTOPA PREDSEDNIKA COMELLIJA Danes v deželnem svetu politična razprava o krizi Spregovoril bo tudi svetovalec Drago Štoka - Rossetti in Spetič na zborovanju KPI o pravicah Slovencev nudila slovenski gledališki ustanovi, i dramatična kriza slovenske gledali- ' ške ustanove, kateri je grozilo zaprtje. Vendar pa žal tudi pomeni, da so težave samo za nekaj časa premoščene, ker gre še vedno samo za zagotovila in za kredite, ki jih bodo v raznih oblikah nudile krajevne uprave in dežela. Kot je izrecno poudarjeno v uradnem sporočilu, do sedaj na vse vloge ministrstvo za turizem in predstave ni niti odgovorilo in se za sedaj še ni v Rimu ničesar bistvenega premaknilo kljub temu, da je ministrstvo za zunanje zadeve jasno povedalo, da podpira zahteve slovenske gledališke ustanove. Ponovno je prišlo do izraza dejstvo, da slovenski ustanovi status stalnosti priznavajo vse krajevne ustanove in dežela, da podpirajo njene zahteve vse stranke ustavnega loka, da pa tega ne priznavajo rimske oblasti. OD DANES DO 12. OKTOBRA V NASI DEŽELI Tretje kulturno srečanje Alpe-Adria s posebnim poudarkom na gledališko umetnost Predstave v Trstu, Gorici, Vidmu in Pordenonu - Stalno slovensko gledališče iz Trsta bo nastopilo s Cankarjevim delom «Za narodov blagor» Upravni svet se bo sestal v ponedeljek, 7. oktobra.» Tiskovno sporočilo izvršnega odbora upravnega sveta Stalnega slovenskega gledališča izrecno omenja sklep z dne 30. julija 1974, ki se glasi: «Končno je upravni svet sklenil, da ne bo sodeloval na gledaliških srečanjih Alpe-Adria, na katerih bi po dogovorih nastopila slovenska gledališča, gledališče iz naše dežele in italijansko gledališče z Reke, ker za tako sodelovanje ne razpolaga s potrebnimi sredstvi. Pri tem obstaja prepričanje o solidarnosti drugih gledaliških hiš». Včerajšnji sklep izvršnega odbora, ki bo poglobljeno obravnavan na seji upravnega, sveta prihodnji teden, torej pomeni, da se je trenutno zaključila najhujša in najbolj lllllllllllll■llllllllllIIllllllllllllllllll^lllllulllllllllllIlIlllllllIl|||||^llllllllMlllllllllMlllllllllllllllllllllllllllllllllltlllIlll■lllllllllllll■lllllllllllll>llll■mlllllllllll■lllllllU V OBSODBO SPLOŠNE POMORSKE POLITIKE V ITALIJI Stavka in zborovanje pomorščakov za preureditev državnega ladjevja Sindikalni predstavniki poudarili nevarnost nameravane pre. ureditve za zaposlitveno raven in za gospodarstvo Trsta V naši deželi se bo danes začelo tretje mednarodno kulturno srečanje z naslovom «Alpe - Adria». To srečanje, ki predstavlja nekakšen vrhunec v prizadevanju treh sosednih dežel — Slovenije, Furlanije - Julijske krajine in avstrijske Koroške — po vzpostavljanju čedalje tesnejših medsebojnih stikov, predvsem na kulturnem področju, bo letos prvič v naši deželi. Na dosedanjih dveh srečanjih se je delovanje kulturnih predstavništev iz treh sosednih dežel odvijalo v znamenju določenega eklektizma, za letošnje srečanje pa so organizatorji izbrali specifično temo gledališkega udejstvovanja. Poleg tega so organizatorji poskrbeli, da bo srečanje «Alpe - Adria» zajelo praktično vso deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Gledališke predstave, koncerti in posvetovanja si bodo nam- Tržaški pristaniščniki, pomorščaki in ladjedelniški delavci so se včeraj skoraj stoodstotno udeležili vsedržavne stavke, ki so jo napovedale sindikalne organizacije. S tem so tržaški delavci, skupno s pristaniščniki, pomorščaki in osebjem ladjedelnic opozorili na težko vprašanje splošne pristaniške, pomorske in ladjedelniške politike v Italiji. Z obsodbo načrtov, ki so izzveneli iz zadnjih izjav ministra za trgovsko mornarico Coppa, po predčasni raz-premi potniškega ladjevja finančne družbe Finmare, ki vzdržuje tako-imenovane pomorske proge pretežnega državnega pomena (Lloyd Triestino, Italia, Tirrenia in Adriatica), so stavkajoči izrazili tudi zahtevo po uresničitvi načrtov medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje iz leta 1971 o preosnovi državnega trgovskega ladjevja. Poleg stavke, ki je za pomorščake trajala osem ur in za prista-niščnike ter uslužbence ladjedelnic štiri ure (od 9. do 12. ure), medtem ko je za uslužbence pristaniških družb trajala ves dan, so stavkajoči priredili sprevod po mestnih ulicah. Ob 9. uri so se zbrali pred glavno pomorsko postajo, od koder so v sprevodu krenili proti Trgu Goldoni, kjer je bilo javno zborovanje. Zbranim delavcem so govorili sindikalni predstavniki Cruciati za CISL, Fabricci za UIL in Crescenti za CGIL. Vsi trije so obsodili namen ministrstva za trgovsko mornarico o razpremi potniškega ladjevja, ne da bi poprej poskrbeli za nadomestilo in za okrepitev trgovskega brodovja. Izrazili so zahtevo po novi pomorski politiki, ki naj upošteva dejanske zahteve za dvig i-talijanskega gospodarstva ter obenem za obrambo zaposlitvene ravni. Pri tem so pokazali na konkretne odgovornosti vladnih organov v tem pogledu ter na dosedanjo zgrešeno upravo 'pomorskih družb Finmare. Preureditev državnega ladjevja se ne sme sprevreči v udarec za pomorska mesta in so zato potrebne nove gospodarske in politične izbire, ki bodo res prispevale k dvigu italijanskega gospodarstva. Posebej so se govorniki zadržali pri specifičnem vprašanju tržaškega gospodarstva v luči takšnih rešitev, ko jih predlagajo vladni or- gani. Poudarili so, da bi pomenil ta ukrep nov hud udarec za tržaški delavski razred, podoben tistim, ki so jih prizadeli odprava ladjedelnice Sv. Marka in drugi podobni ukrepi. Vsi trije govorniki so poudarili tudi vlogo in cilje, ki bi jih morali imeti krajevni upravitelji, tako na občinski in pokrajinski kot na deželni ravni pri reševanju problemov pristanišča, ladjedelništva in pomorskih služb. liuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimimiiiiiniiiin'iimiMiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiHMiii'iiiinnniiiuiiiMiiiimil Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA ODBORA Odloženo povišanje tarif na medmestnih avtobusih ANAC naj prevzame bremena po «protokolu» . Pogaja, nja z avtoprevozniki in sindikati se nadaljujejo Danes dopoldne ob 9.30 se sestane deželni svet, ki bo tudi formalno sprejel na znanje odstop predsednika deželnega odbora Comellija, s katerim je veljaven tudi odstop celotnega odbora. Gre za formalnost, ki jo predvideva statut in s katero se tudi u-radno pričenja kriza deželne uprave. Na današnji seji bodo govorili načelniki vseh svetovalskih skupin in med njimi tudi svetovalec Slovenske skupnosti dr. Stoka. Prvotno je kazalo. da ne bo mogel govoriti, ker pripada mešani svetovalski skupini, za katero po pravilniku govori samo liberalec. Vendar mu bo predsedujoči Berzanti vseeno dal besedo, kot je bil do sedaj običaj in kot je tudi pravilno, da pridejo tudi na takih sejah do izraza vprašanja slovenske narodnostne skupnosti in za kar se je zavzel tudi naš list. Tržaška federacija KPI je sinoči priredila na Trgu pri Sv. Jakobu zborovanje, na katerem so govorili tajnik federacije Rossetti, občinski svetovalec Spetič in član osrednjega vodstva Tortorella. Zborovanje spada v okvir zborovanj, ki jih je KPI priredila v vseh štirih glavnih mestih dežele o deželni in o krajevnih krizah. Tajnik tržaške federacije Rossetti je obrazložil stališče KPI do krize, ki pretresa levosredinsko koalicijo na deželni in krajevni ravni ter zahteval, naj izhod iz te krize sloni na drugačnem odnosu do komunistov, kar pomeni širšo demokratizacijo javnega življenja in sodelovanje s sindikati. V okvir poudarjanja avtonomije, je dejal, morajo priti do izraza tudi za konite pravice Slovencev, glede katerih ne moremo sprejemati Morovih pozivov k «previdnosti», saj je prav ta previdnost v treh desetletjih pomenila predvsem zanikanje teh pravic. Rossetti je ponovil zahtevo po odstopu tržaškega občinskega odbora, kateremu je očital, da se zaradi «politične paralize» sploh ni zmenil za boj pristaniščnikov in uslužbencev «Lloyda» proti omejevanju državnega pomorskega gospodarstva. Da je levi center v Trstu politično propadel dokazujejo tudi govorice o predhodnih volitvah v občinski svet, je dejal Rossetti in poudaril, da se KPI ne boji volilnega posvetovanja, da pa je mogoče najti izhod iz krize, le vodilne politične sile naj prisluhnejo zahtevam, ki prihajajo iz mestnih četrti, sindikalnega gibanja in slovenske manjšine. Pred njim je član pokrajinskega vodstva KPI Spetič prav tako potrdil. da je za komuniste vprašanje globalne zaščite Slovencev «preizkusni kamen» demokratizacije in širšega sodelovanja, brez katerega dandanes ni izhoda iz krize. V Vidmu je predsednik deželne vlade odv. Comelli dejansko demantiral svojega kolega, odbornika Colonija, ko je dodal, da je treba «pravice Slovencev uresničiti v celoti». Toda od besed moramo preiti k dejanjem, ker je javno mnenje že naveličano neizpolnjenih obljub. Komunisti so pripravljeni sodelovati, toda le pod pogojem, da pomeni «demokratični preokret» v deželni in krajevnih upravah tudi resno konfrontacijo z enotno postavljenimi zahtevami slovenske narodne skupnosti v celoti. član osrednjega vodstva Tortorella pa je podčrtal, da se bodo komunisti odločno borili proti stalnemu naraščanju cen in za ohranitev ravni zaposlitve. Govoril je tudi o možnosti sodelovanja komunistov v vladi, ki pa zavisi od temeljitih sprememb vladne politike in načina vladanja. Včeraj se je~v Trstu sestal deželni odbor. Na seji so obravnavali vrsto tekočih vprašanj, predvsem pa sedanji položaj na področju javnega prometa v luči najnovejših posvetovanj predstavnikov deželne uprave z zasebnimi družbami in podjetji, ki vzdržujejo avtobusne proge v koncesiji in s predstavniki sindikalnih organizacij. Predsednik deželnega odbora Comelli in odbornik za promet Cocianni sta pojasnila drugim članom deželnega odbora, da so pogajanja z organizacijo ANAC, da bi podjetniki prevzeli nase bremena po tako imenovanem «protokolu o sporazumu», ostala brez u-speha. Odbor v tej zvezi naglaša, da se nova deželna norma s področja javnega prometa (štev. 47 z dne 18. septembra 1974) ukvarja z vprašanji finančnega ravnovesja v bilancah avtobusnih podjetij, kakor tudi z utemeljenimi zahtevami ustreznega osebja. Zato omenjena norma določa, da bodo deležni deželnih prispevkov samo tisti podjetniki, ki se obvežejo, da bodo priznali delavstvu ugodnosti nove kolektivne pogodbe in nadaljnje ugodnosti, ki bi jih sprejeli v državnem merilu po 25. juliju letošnjega leta. Deželni odbor je vzel na znanje sklep združenja ANAC, da z današnjim dnem prekine vse medmestne avtobusne proge v koncesiji in v tej zvezi izrazil živo zaskrbljenost glede na to, da se omenjenih avtobusnih zvez poslužujejo pretežno delavci in dijaki. Po drugi strani je povišek prevoznin na medmestnih avtobusnih progah odredilo predsedstvo ministrskega sveta, in to za vse italijanske dežele. V naši deželi — ugotavlja nadalje deželni odbor — bo povišek v razmerju 50% obremenil porabnike javnih prometnih sredstev, zlasti pa abonente, v znatno manjši meri kakor porabnike v drugih italijanskih deželah. Res je namreč, dodaja deželni odbor, da so v zadnjem času močno na-rastli obratovalni stroški koncesijskih podjetij in da so ostale prevoznine na medmestnih progah v Furlaniji - Julij::'.;: krajini neizpre-menjene od leta 1964 do danes. Glede na stališče, ki ga je do tega vprašanja zavzela organizacija ANAC, pa je deželni odbor sklenil odložiti povišek tarif vse dotlej, dokler ne bo vprašanje povsem razčiščeno in še posebej do trenutka, ko bo ANAC prevzela nase bremena v zvezi s «protokolom o sporazumu». Svečanost ob prazniku stražnikov javne varnosti Pred spomenikom padlim agentom javne varnosti v prostorih tržaške •kvesture je bila v nedeljo dopoldne kratka svečanost ob prazniku arhangela Mihaela, patrona policije. Prefekt Di Lorenzo je po sprejemu pri kvestorju Musumecci-ju ter inšpektorju 5. področja polkovniku Campanelli pregledal častno četo stražnikov javne varnosti. Svečanosti so se udeležili razni predstavniki krajevnih oblasti. reč sledili v vseh štirih glavnih mestih Furlanije - Julijske krajine, to je v Trstu, Gorici, Vidmu in Pordenonu. Nastopili bodo ansambli Mestnega gledališča iz Celovca, Slovenskega narodnega gledališča iz h globljemu medsebojnemu spoznavanju treh narodnosti na tem občutljivem delu evropske stvarnosti in da bo tretje srečanje prav gotovo odločno utrdilo to vlogo. Odbornik je nadalje navedel, da se Celja, Italijanskega dramskega gle- i bodo kulturna srečanja na tej tretji dališča z Reke, Stalnega gledališča j ponovitvi raztegnila praktično na vso in Stalnega slovenseka gledališča 1 deželo Furlanijo - Julijsko krajino Pokrajinsko ravnateljstvo za javna dela v Trstu bo v petek 4. oktobra, preselilo svoje urade v nove prostore v Ul. Geno va štev. 9. Telefonska številka bo ista kakor glavna številka deželne uprave, to je 7355. iz Trsta. Kar zadeva glasbeni spored pa bodo nastopili ansambel Madrigalchir in Komorni orkester iz Celovca, znani Mladi pevci z Dunaja, orkester in zbor ljubljanske Opere ter orkester in zbor Verdijevega gledališča iz Trsta. Prireditve se bodo začele danes, in sicer z nastopom Narodnega gledališča iz Celja in Stalnega gledališča Furlanije - Julijske krajine. V avditoriju bodo Celjani uprizorili delo F. Rudolfa «Celjski grof na žrebcu», tukajšnje gledališče pa bo nastopilo z delom «Per l’anima in tormento che mi hai dato», sestavljeno po besedilu skupine avtorjev iz naše dežele. Jutri pa bo nastopil, prav tako v Trstu, ansambel celovškega Stadttheater, in sicer z delom « Da bi si privoščil zadoščenje» avtorja Johanna Nepomuka Nestroya. V četrtek, 3. oktobra, bo v prostorih Verdijevega gledališča v Pordenonu koncert orkestra in zbora ljubljanske Opere Slovenskega narodnega gledališča. V pordenonski stolnici pa bodo v soboto, 5. oktobra, nastopil Madrigalchir, Kam-merorchester in Celovca in Wiener Sangerknaben, in sicer z Bachovim «Pasijonom po sv. Mateju». Istega dne bosta v Športni palači v Vidmu nastopila orkester in zbor Verdijevega gledališča iz Trsta, in sicer s koncertom opeme glasbe. V dneh 8. in 10. oktobra bodo v Gorici nastopili manjšinski gledališki ansambli. V torek, 8. oktobra, bo Italijansko dramsko gledališče z Reke uprizorilo Ruzzantejevo delo «Fiorina», v četrtek, 10. oktobra pa bo na vrsti Cankarjevo delo «Za narodov blagor» v priredbi Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta. Obe predstavi bosta v gledališču Verdi. V soboto, 12. oktobra, pa bo v prostorih Palače za prireditve v Vidmu širše srečanje kulturnikov, izvedencev in gledališčnih kritikov o temi «Gledališče v Avstriji, Sloveniji in Italiji od leta 1945 do današnjih dni». Razpravo bo vodil deželni odbornik za šolstvo in kulturne dejavnosti B. Dal Mas. Ob tej priliki bodo v sosednih prostorih pripravili razstavo o delovanju stalnih gledališč v treh sosednih deželah na območju Alp«-Adria. . V zvezi s temi kulturnimi srečanji se je deželni odbornik Dal Mas te dni sestal s skupino avstrijskih časnikarjev, katerim je orisal program letošnjih prireditev. Dal Mas je poudaril, da sta že prvi dve srečanji bistveno pripomogli k medsebojnemu zbližanju in sodelovanju med tremi obmejnimi deželami in komisijo, ki bo pripravila predloge za rešitev problemov, ki zadevajo spastike in druge handikapirane otroke. Na sestanku, ki se je zaključil malo pred polnočjo, so starši sklenili, da se zasedba nadaljuje, dokler ne bo odobren zadevni sklep pokrajinske uprave, da se zagotovi nadaljnje delovanje centra. Vzeli so na znanje Zanettijeve predloge s priporočilom, naj pokrajinska u-prava, skupno s krajevnimi ustanovami, nadaljuje akcijo. liiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnioitiiiiMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiilillliiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiii PRVI ZNAKI UPANJA SPASTIKI ŽE OSMI DAN V POKRAJINSKI PALAČI Možnost konvencije za leto 1974 Po sedmih dneh zasedbe pokrajin- rodila Zanetti in Pacor, bo v naj-ske palače spastični še niso dosegli krajšem času ustanovila posebno svojih ciljev. 1---u- —■'----------------------" Poleg železničarjev, ki stalno skrbijo za družine spastikov, ki zasedajo pokrajinsko palačo, so včeraj prinašali hrano tudi številni zasebniki in trgovci. Osebje železniške postaje na Trgu Campo Marzio je darovalo spastikom denarni prispevek, mnoge organizacije pa so se pridružile s svojo solidarnostjo v boj za uveljavitev njihovih pravic. Ob zaključku praznika tednika «Noi Donne» v Skednju je tudi združenje italijanskih žena izrazilo svoje negodovanje zaradi zavlačevanja javnih organov pri razreševanju nujnih problemov, V nedeljo pa je bilo v kinodvorani Vittorio Veneto javno zborovanje, ki so ga ob zasedbi priredili sindikati železničarjev CGIL, CISL in UIL ter tri mestne rajonske konzul-te. Na zborovanju so v glavneni govorili o pravici do zdravstva ter še enkrat poudarili potrebo po čimprejšnjih ukrepih v prid spastikom, v prvi vrsti pa publicizacijo njihovega združenja AIAS. Pozno sinoči je še trajala zasedba sedeža pokrajinske uprave, starši prizadetih otrok pa so na skupnem sestanku razpravljali o izidu pogovora predstavnikov strank leve sredine, KPI in FLI, katerim sta predsednik pokrajine Zanetti in odbornik Pacor poročala o možnosti začasne rešitve s konvencijo med pokrajino in centrom AIAS. Vladni komisariat se je namreč obvezal, da bo dal iz «Sklada za Trst» 40 milijonov lir, s katerimi bi krili izdatke omenjenega centra za le tošnje leto. Po sestanku so tajništva strank leve sredine izdala skuono poročilo, v katerem izražajo vso svojo solidarnost s prizadetimi družinami, poudarjajo pa, da bo možna rešitev tega vprašanja z uvedbo zdravstvene reforme. Do tedaj so možni le začasni in delni ukrepi. Stranke leve sredine predlagajo, naj bi pokrajina upravljala omenjeni sklad in druge morebitne prispevke javnih ustanov, seveda po dogovoru s centrom AIAS in s soodgovornostjo ter nadzorstvom javnih ustanov, i Pokrajinska uprava, kot sta spo- ter tako pritegnila k tej problematiki tudi prebivalstvo nekaterih območij naše dežele, ki ni moglo sodelovati na dosedanjih prireditvah v okviru kulturnih srečanj «Alpe - Adria». Padec z žerjava Včeraj dopoldne se je v tržaškem pristanišču ponesrečil 43-letni Luigi Coccolo iz Ul. Baiamonti 64, ki je nerodno padel s stopničk na žerjavu z višine dveh metrov. Z rešilcem avtonomne pristaniške u-stanove so ga nemudoma prepeljali v kirurški oddelek glavne bolnišnice, kjer mu je zdravnik u-gotovil več verjetnih zlomov reber ter hud šok. Zaradi poškodb se bo Coccolo zdravil vsaj 45 dni. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA obvešča vse predsednike prosvetnih društev (tržaški del), da bo posvet društev jutri, 2. oktobra 1974 v prostorih Gregorčičeve dvorane -Ul. Ceppa 9/1 ob 20.30. Zaželena je polnoštevilna udeležba. Včeraj-danes Danes, TOREK, 1. oktobra SEVER Sonce vzide ob 6.03 in zatone ob 17.47 — Dolžina dneva 11.44 — Luna vzide ob 17.23 in zatone ob 6.03. Jutri, SREDA, 2. oktobra MIRNA Vreme včeraj: Najvišja temperatura 17,6 stopinje, najnižja 14,6, ob 19. uri 14,9 stopinje, zračni tlak 1011,9 mb stanoviten, veter 18 km na uro severozahodnik, vlaga 60-odstotna, dežja je padlo 0,3 mm, nebo 4/10 po-oblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 29. in 30. septembra se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 20 oseb. Umrli so: 76-letni Giuseppe Žerjal, SO letni Carlo Balducci, 99-letna Maria Borniolo vd. Callin, 69-letni Rodolfo Bonicioli, 65-letni Giovanni Zhok, 61-letna Bruna Stebel vd. Di Davide, 45-letni Mario Suppancich, 88-letna Anna Ignis vd. Cescon, 80-letna Maria Canziani, 70-letna Candida Sgubin vd. Maraš, 76-letna Maria Slavec vd. Ze-riali, 69-letna Lidia Macovich por. Balbi, 76-letni Severino Zuccolin, 88-letna Antonia Ferfuia vd. Ruzzier, 80-letni Antonio Bencina, 52-letna Nada Pa-njek por. Viezzoli, 74-letni Dante Grassi, 22-letna Nicoletta Pagliaro. 52-let ni Giorgio Medeot in 70-letni Marcello Fessi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Al Lloyd, Ul. Orologio 6 — Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Picciola, Ul. Oriani 2: AU'Annunzia-ta. Trg Valmaura 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1: Croce Verde, Ul. Settefontane 39: Aha Giustizia, Trg Libertà 6; Aha Testa d'oro, Ul. Mazzini 43. LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228 124). Bazovica (tel. 226-165): Opčine tlel. 211 001); Prosek (tel. 225 141); Božje polje — Zgomk (tel 225-596); Nabrežina (tel. 200-121): Sesljan (tel. 209-197); žav Ije (tel. 213-137); Milje (tel. 271 124). iimiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiifMuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiititiiiiiimiiiiiittiiiiiniimtiiMiiiiiiiiiiiiii ZAKLJUČNI VEČER PRIREDITEV REVIJE «NOI DONNE» «Okrogla miza» o perečih vprašanjih ženskega sveta Rešitev specifičnih problemov žensk je mogoča samo z bojem za temeljite družbene spremembe V nedeljo zvečer se je v škedenj-skem lunu zaključila tridnevna prireditev revije «Noi Donne». Osrednja točka zadnjega dne je bila «okrogla miza» na temo «Ženska danes». Uvodni poročili sta podali Ester Pacor v italijanščini in Breda Pahorjeva v slovenščini, nato pa je spregovorila članica osrednjega vodstva Združenja žena Italije — UDI iz Rima Nila Son-cini. V okvirnih poročilih zastopnic tržaškega ženskega gibanja ter vsedržavne predstavnice so prišla do izraza najvažnejša vprašanja, ki danes tarejo ženski svet in z njim celotno italijansko družbo: od vprašanj zaščite mater, otrok, delavk na delu do vprašanja splava, kontracepcije, prenaseljenosti na svetu itd. Zanimivo je bilo poročilo goriške predstavnice krščanskih temeljnih organizacij, ki je sicer obravnavala ožjo temo položaja žena pomorščakov, ki pa je sprožila precej živahno razpravo, saj je v Trstu mnogo žena pomorščakov. Zanimivo je bilo tudi poročilo zdravnika Clinija, ki je obravnaval razmere v tovarnah. Prof. Gruber-Benco je tudi izzvala polemiko, ko je govorila o nedavnem referendumu o razporoki ter o splavu. Vprašanja splava se je dotaknila tudi članica vsedržavnega vodstva, ki je skupno z drugimi menila, da legalizacija splava ne rešuje problema žensk, katerih problem je treba reševati z bojem vseh naprednih družbenih sil za drugačno ureditev družbe. ki naj omogoči ženski, da bo lahko zavestno odločala o rojstvu svojih otrok. Predstavnik Primorskega dnevnika Vladimir Kenda je svoje kratko izvajanje naslonil na naloge, pred katere so bile ženske postavljene med narodnoosvobodilnim bojem in ki so jih tudi uspešno izvedle. Če bo danes žensko gibanje v tesni povezavi s splošnim naprednim gibanjem nadaljevalo po njihovih zgledih, bo njihova zmaga skupno z bojem vseh delovnih ljudi nedvomno zagotovljena. V okviru nedeljskega večera so bile tudi pesmi in diapozitivi «Glasba za nas», recital Jemine Caher in dva čilska pevca. Gledališča Gledališče Avditorij: v 3. srečanju «Alpe - Adria», danes ob 20.30 Slovensko ljudsko gledališče iz Celja predstavlja «CELJSKI GROF NA ŽREBCU» Frančka Rudolfa Stalno gledališče Furlanije • Julijske krajine predstavlja: «PER L’ANIMA IN TORMENTO CHE CI HAI DATO» kolaž Furia Bordona Vstopnina 500 lir. Rezervacije: osrednja gledališka blagajna — Pasaža Protti 2. Koncerti SPD TABOR Opčine priredi jutri, 2. oktobra ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah koncert pianistke in kitaristke DANIELLE BEGUIN. Na sporedu bodo klasični in narodni motivi na raznih instrumentih. Kino Ariston I.N.C. 15.00 «Andrej Rublev». Barvni film. Nazionale 16.00 «Carambola», barvni film. Igrata Paul Smith in Michael Coby. Excelsior 16 00 «L’arrivista», barvni film. Igrajo: Alaine Delon, Sydne Rome in Jeanne Moreau. Grattacielo 16.00 «H colonnello Butti-glione diventa generale». Barvni zabavni film, v katerem igrata Aldo Maccione in Jacques Dufilho. Fenice 16.00 «Il bestione». Michel Constantin, Giuseppe Maffioli in Giuliana Calandra. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Eden 16.00 «La cugina». Igrata Massimo Ranieri in Dayle Haddon. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz 16.00 - 19.00 - 22.00 «H flore delle mille e una notte», od Pier Paola Pasolinija, barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 «Appassionata», barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Capitol 16.30 «Peccato veniale», barvni film. Igra Laura Antonelli. Prepovedano mladini pod 18. letom. Cristallo 16.30 «Altrimenti ci arrabia-mo». Igrata Terence Hill in Bud Spencer. Barvni film. Impero 16.30 «20.000 leghe sotto i mari», barvni film. Igra K. Douglas. Filodrammatico 16.30 «Le amazzoni, donne d'amore e di guerra». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «Uomini duri», barvni film. Igra Lino Ventura. Ideale 16.30 «Snoopy cane contestato-re». Barvna slikanica. Vittorio Veneto 15.00 «La grande abbuffata», barvni film. Igrata Ugo Tognazzi in Marcello Mastroiani. Astra 16.00 «La caccia», Marion Brando in Jane Fonda. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Abbazia 16.00 «Texas addio». Mignon 16.00—22.00 Znanstvenofantastični film «Sojux 111 terrore su Venere». Barvni film. Radio 14.30 «Tutti insieme appassionatamente». barvni film. Volta - Milje. Zaprto. Prosveta SPD «Igo Gruden» opozarja pevke dekliškega pevskega zbora, oktobra, ob 20.30 v prostorih Glasbene matice. Prosvetno društvo «Tabor» obvešča, da se bo baletni tečaj začel 15. oktobra. Vpisovanje pri Luciji Hrovatin, Ul. dei Ginepri 5, tel. 211-161, od 8. 10. do 10. 10. 1974, od 14. do 16. ure. Izleti Zaradi velikega zanimanja članov za izlet v Prekmurje In Kumrovec, je odbor Kmečke zveze sklenil prirediti še en izlet z enakim programom v dneh 19. in 20. oktobra, seveda če bo dovolj prijavljenih. Vpisuje tajništvo v UL Cicerone 8/b vsak dan od 8.00 do 14.00 ure. ob četrtkih pa od 8.00 do 12.00 iv od 15.00 do 18.00. do vključno 5. ok tobra. Tajništvo Kmečke zveze. SPDT priredi dvodnevni avtobusni izlet 3. in 4. novembra v Gorski kotar. Prvi dan vzpon na Snjeinik. za turiste postanek na Plataku. prenočitev v Ogulinu; drugi dan vzpon na Klek (gora čarovnic), za turiste ogled Ogulina. Povratek čez Crikve-nico in Reko. Prijave na ZSŠDI v Ul. Ceppa 9 do 15. oktobra. V nedeljo, 13. oktobra 5. SLIKARSKI EX TEMPORE za profesionalce, samouke in otroke V ŠEMPOLAJU Šolske vesti Ravnateljstvo državne srednje šol® «Igo Gruden» v Nabrežini sporoča, la bo začetna šolska maša danes ob 9. uri v nabreiinski župni cerkvi. Učenci naj se zberejo pred cerkvijo 5 minut pred pričetkom maše. Ravnateljstvo državnega učiteljišča «A. M. Slomšek» - Trst sporoča vsem dijakom, da bo šolska maša danes, L oktobra ob 9. uri v cerkvi pri Sv. I' vanu. Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja «France Prešeren» v Trstu sporoča, da bo začetna šolska maša danes 1. oktobra 1974, o° 9. uri v cerkvi pri Sv. Ivanu. Ravnateljstvo državne srednje šole I. Canltar sporoča, da bo začetna šolska maša danes, 1. oktobra 1974 ob 9. uri v cerkvi pri Sv. Jakobu. Ravnateljstvo državne strokovne šole za industrijo In obrt sporoča, da bo šolska maša danes ob 9. uri v cerkvj pri Sv. Jakobu. Ravnateljstvo državne srednje šole «Fran Levstik» na Proseku sporoča, da bo začetna šolska maša danes ob 8. uri v proseški župni cerkvi. Dijaki naj se takoj po maši zberejo v šoli. Za dijake oddeljenih razredov v Sv. Križu bo začetna šolska maša ob 9. uri v svetokriški župni cerkvi. Državni trgovski tehnični zavod «*• Zois» javlja, da se bo šolsko leto 1974-75 začelo danes. 1. oktobra, z mašo ob 9.00 v cerkvi pri Sv. Ivanu. Po maši se dijaki zberejo na šoli- Ravnateljstvo državne srednje šole sv. Cirila in Metoda sporoča, da bo šolska maša danes, 1. oktobra 1974: pri Sv. Ivanu ob 12.. na Katinari ob 9. uri. Pri Sv. Ivanu naj se otroci zberejo ob 11. uri pred šol.), na Katinari 10 minut pred pričetkom maše pred cerkvijo. Ravnateljstvo državne srednje šole S Kosovel na Opčinao sporoča, da bo šolska maša danes, 1. oktobra, ob 8.30. Otroci naj se zberejo preci šolo ob 8. uri. šentjakobsko didaktično ravnateljstvo sporoča, da bodo šolske maše danes. 1. oktobra, po naslednjem razporedu: za učence osnovne šole pri Sv. Jakobu ob 9. uri v šentjakobski cerkvi: za učence osnovne šole «Dragotin Kette» ob 9. uri v šoli: za učence osnovne šole v Ul. Dona-doni ob 10. uri v cerkvi sv. Vincencija; za učence osnovne šole pri Sv. Ani od 10.30 v šoli; za učence osnovne šole v škednju ob 17. uri v cerkvi v Skednju. Ravnateljstvo državne srednje šole S. Gregorčič v Dolini sporoča, da bo začetna šolska maša danes, 1. oktobra ob 11. uri v dolinski župni cerkvi. Učenci naj se zberejo pred cerkvijo 5 minut pred pričetkom maše. Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Ivanu sporoča, da bo začetna šolska maša danes, 1. oktobra po naslednjem razporedu: za učence osnovne šole O. Župančič ob 12- uri v sveto-ivanski cerkvi (učenci naj pridejo pol ure prej v šolo); za učence osnovne šole F. Milčinski ob 9. uri v cerkvi na Katinari: za učence osnovne šole v Barkovljah ob 10.30 v barkov-Ijanski cerkvi; za učence osnovne šole v Rojanu ob 10.45 v rojanski cerkvi. Ravnateljstvo državne srednje šole F. Erjavec v Trstu — Rojan sporoča, da bo začetna šolska maša danes, 1. oktobra 1974, ob 10.45 v rojanski župni cerkvi. Učenci naj se zberejo na šoli ob 10.15. Učenci openske osnovne šole bodo imeli šolsko mašo danes. 1. oktobra, ob 9.30. Zbor pred cerkvijo. Ravnateljstvo državnega učiteljišču A. M. Slomšek v Trstu sporoča da bo v okviru zavoda delovala tudi triletna učiteljska šola za otroške vrt narice, seveda kolikor bo dovolj pri-javljenk. Prijave sprejema tajništvo. Sola GLASBENE MATICE Podružnica Nabrežina Vaje otroškega pevskega zbora «Kraški slavček» se bodo pričele 2. oktobra 1974 ob 15. uri. Vabimo tudi nove pevce, da pristopijo k zboru. + Nehalo je biti plemenito srce naše mame J0SIPINE PRINČIČ roj. KLANČIČ K počitku jo bomo spremili na pokopališče v Barkovljah jutri, 2. oktobra, ob 16.30. Hčerki Anka in Ivica, zet Franci Tratnik, ljubljena vnuka Svetlana in Mihael in vdani Saksida Barkovlje, Koper, 1. oktobra 1974 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi našega dragega IVANA (NINIJA) KANTETA se zahvaljujemo č. g. župniku iz Zgonika, občini Zgonik in vaam vaščanom. Posebna zahvala don Linu Cocciju. Stojel Trst, 1. oktobra 1974 PRIMORSKI dnevnik GORIŠKI DNEVNIK 1. oktobra 1974 Pomembna slovesnost na Vipavskemse pričenja ob 30. obletnici velikega zborovanja , (Nadaljevanje s 1. strani) Borba beneških Slovencev in njihov e ez v vseh primorskih akcijah in Porih, ki se jih danes spominjamo, Pa nujno terjata, da tudi danes dvig-omo glas in zahtevamo, da je tre-tudi njim končno priznati vse pralce slovenske majšine v Italiji, ki Pt jih kratijo že 50 let in tudi ves . s 1)0 vojni. In če kaj, morajo na-proslave mobilizirati in strniti vse ase sile na Primorskem in posebej obmejnih predelih, kovati solidar-•J0*™ voljo starejših in mlajših ge-eracij, slovenske in italijanske na-odnosti, boriti se proti vsem oblikam asiana, ki niti v Italiji niti v Av-riJi in drugod v svetu še niso pre-■asane. žrtve, ki jih povzročajo nji-"°ve teroristične akcije in ki jih pod-PPajo mednarodne imperialistične sile ako v Italiji, v Avstriji, v Čilu, “P Cipru, Daljnem in Srednjem vzho-u.’ ,v Afriki in drugod, nas obve-Jejo, da nadaljujemo borbo in delo, er pač napori in boj za srečnejše vljenje delovnih ljudi in mir v svč-u še niso končani, kajti sovražnik 1 Potolčen niti doma niti v svetu. Zato smo borci in aktivisti in Pri-PJorci še posebej poklicani, da tudi a tej naši proslavi dvignemo glas Proti zatiranju in zavlačevanju izpolnjevanja obveznosti iz državne pogodbe do naših bratov — Slovencev na oroškem in da glasno izjavimo, da Pomo vedno odločno podpirali njihov “OJ in se zato globoko strinjamo z demaršo naše vlade in s protesti koroških Slovencev proti sklepom avstrijskih parlamentarnih strank, ki za Uresničenje državne pogodbe in obveznosti do slovenske manjšine na koroškem zahtevajo danes, po tridesetih letih, posebni popis naše manj-*me. čeprav je jasno, da državna pogodba ščiti slovensko in hrvaško manj-sino na Koroškem, štajerskem in Gra-dričanskem kot subjekt, ne glede na Številčnost; da ne govorim o pritiskih na našo manjšino s strani Hei-Piatbunda in tudi o raznarovodanju. •si ti pritiski na naše ljudi v zamejstvu, kakor tudi pojavljanje grup uj grupic tudi pri nas, ki s pomočjo ®d zunaj skušajo rovariti proti samoupravljanju in naši družbeni ureditvi Paši nevezani politiki, terjajo naso budnost, odločnost in brezkompro-Pdsnost in da še dosledneje nadaljujemo z našim delom in borbo.» še posebej je Lidija šentjurc v svojem govoru poudarila delež 4. Prekomorske brigade, ki je na nedeljskem zborovanju slavila svoj trideseti jubilej: *Ze jeseni 1943. leta so enote kasnejše 4. prekomorske brigade čuvate naše baze in predstavništva, sodelovale pri pripravah in odpošiljanju Pošiljk naši vojski, ki so jih posebno v letu 1944 vedno pogosteje prinašala zavezniška letala in konvoji: sodelovale so Pri transportiran ju ranjencev in čuvanju w>lnic, pri delovanju naše mornariške baze v luki Monopoli, na zavezniških letališčih itd. Zaradi uskladitve vsega tega dela in enotnega vodstva se je iz vseh teh enot formi-rala 7. septembra 1944. leta 4. prekomorska brigada. Borcem te brigade, skozi katero je šlo 2.000 borcev, v veliki večini Primorcev, k njihovemu jubileju iskreno čestitamo.» «Zborovanje pri Šmarjah pred tridesetimi leti je bilo zelo pomembno tudi zaiadi tega, ker sta se ga poteg celotnega političnega vodstva Primorske, predstavnikov SNOS, CK KP S in štaba IX. korpusa udeležila tudi predstavnika zavezniških vojsk, Rdeče armade in Velike Britanije, da so slišali voljo primorskega ljudstva. Oba sta na tem zborovanju tudi govorila in ob burnem odobravanju navzočih tako v pozdravih, kakor kasneje v izjavah partizanskemu dnevniku o vtisih z zborovanja, občudovala veličastnost tega zborovanja, voljo in pogum več kot šesttisočgla-Ve množice, ki je navzlic nevarnosti neposredne bližine okupatorjevih postojank manifestirala svojo voljo botiti se in živeti združeno v svobodni Sloveniji v Titovi Jugoslaviji ter «javila, da bosta podpirala naše u-Pravičene zahteve», je pripomnila Lidija Šentjurc, in je .,e dodala, da je ob spominu na tisto zborovanje še vedno toplo pri srcu vsem, ki so se ga udeležili. Ro je opisala tedanje razmere in Politično delovanje na Primorskem, velika prizadevanja in napore za gradnjo ljudske oblasti, za vzpostavitev slovenskega šolstva in oživitev kulturne dejavnosti, obenem pa hude žrtve in učinkovite akcije partizanskih edinic je Lidija šentjurc pripomnila. «Rada bi rekla, ker sem bila takrat na Primorskem, da so primorski ljudje včasih resnično delali čudeže. V pičlih 14 dneh, na primer od odloka SNOS o vzpostavitvi PN OO za Slovensko primorje so izvolili na osvobojenem in okupiranem ozemlju 160 delegatov iz vse Primorske, Trsta, Tržiča, Gorice in Benečije in morali premagati nešteto ovir, zased in blokad, da so prišli v Lažne izvolit svoj PNOO kot najvišji organ oblasti na Primorskem. Ta pot do Benečije na zbor primorskih odposlancev je terjala tudi nenadomestljive žrtve: skupno z dvema delegatoma iz Benečije je utonil v Soči tudi tovariš Srebrnič, član SNOSA in eden najstarejših komunistov in slovenski poslanec v italijanskem parlamentu, čigai spomin bo vedno živel med nami. V zaključnem delu svojega govora je Lidija Šentjurc opozorila na nujnost marksistične znanosti, in negovanja tradicij NOB. KPI proti povišanju tarif v javnem prometu V imenu komunistične svetovalske skupine v deželnem svetu sta svetovalca Cuffaro in Bergomas včeraj naslovila na predsednika deželnega odbora odv. Comellija brzojavko, s katero vabita deželno upravo, naj odloži vsako povišanje tarif v javnem prometu in naj onemogoči vsakršno izsiljevanje s strani koncesionarjev zasebnih avtobusnih prog s takojšnjimi ukrepi za publi-cizacijo vseh tovrstnih storitev v sodelovanju s krajevnimi upravami. Zasedanje KD o šolskih problemih V okviru začetka šolskega leta je bila predvečerajšnjim v tržaškem Avditoriju na pobudo deželnega vodstva KD javna debata na temo «Pobude krščanske demokracije za šolo». Osrednje poročilo je imela članica osrednjega vodstva stranke prof. Paola Gaiotti, ki je orisala sedanji položaj na področju šolstva ter podčrtala vlogo šolstva pri splošnem družbenem, gospodarskem in kulturnem razvoju. V razpravo je poseglo več šolnikov, ki so obravnavali različne teme, kot vprašanja vloge družine v sedanjem šolskem sistemu ali vprašanje volilne pravice za osemnajstletnike. Zasedanja so se med drugimi udeležili narla-mentarca Belci in Bologna, deželna odbornika Coloni in Giust. tržaški župan Spaccini in odbornica Bermi ter številni drugi svetovalci in odborniki raznih krajevnih uprav. šolsko leto Učenci in dijaki ter učitelji in profesorji bodo danes spet prestopili šolski prag. Pričenja se šolsko leto 1974-75. V vseh naših šolah bo letos nekaj več učencev in dijakov kot lani. To je dokaz vitalnosti naše šole, ki se v zadnjem času lepo razvija. Tudi ob začetku tega šolskega leta lahko beležimo določene uspehe, marsikaj je na žalost še neuresničenega, prišlo pa je do novih težav. Razveseljivo je dejstvo, da i-mamo v otroških vrtcih letos ve liko otrok, težave pa so z vrtcem v Štandrežu, kjer so precej slovenskih otrok poslali v italijansko paralelko, češ da ni bilo v slovenskem razredu mest na razpolago. Kar se tiče osnovih šol beležimo letos precejšnje spremembe v u-čiteljskem kadru. Prišlo je do številnih premestitev, ki so tudi posledica izvajanja zakona o slovenskih šolah. Na šolskem skrbništvu v Gorici bosta nameščena dva u-čitelja, eden pa v didaktičnem ravnateljstvu v Doberdobu. Šolski avtobus bo prevažal nekatere otroke iz Jamelj v šolo v Dol in obratno. Tako bodo tudi v teh dveh krajih odpravili večrazredne učilnice. V Sovodnjah bodo čez petnajst dni odprli novo šolsko poslopje in s tem uredili celotno šolsko vprašanje v občini. S šolskimi stavbami v Gorici gre vse po starem, isto bo v Števerjanu, kjer so že odobrili načrt za novo šolo. lllllllllllllllllllllllllllllll|||||||||||||||||||||||||||||IIIIIIIfIllllllllllllllllllllllllimil|lllllllllllllll||lltll,llll|lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|llllllllllll,IH OB PROSLAVI NA LIVKU TUDI SREČANJE Z BENEŠKIMI SLOVENCI Obsodba teorije o «posebnem narečju v naših vaseh pod Matajurjem Na osrednji proslavi tolminske občine je govoril tudi predsednik društva «Ivan Trinko» prof. Viljem Cerno Tudi slovenske srednje šole v Gorici bodo v istih stavbah kot lani. Na šolskem področju imamo novost v paralelnem razredu za o-troške vrtnarice na učiteljišču, kar je za nas vsekakor pozitivno. I-mamo pa hud udarec z napovedano ukinitvijo dveh višjih razredov slovenske trgovske šole. Vsem slovenskim učencem in dijakom želimo uspešno novo šolsko leto v prepričanju, da si bodo nabrali veliko znanja in tudi slovenskega duha. 80 Id Frančiške Maligoj iz Podpore HUDA ODLOČITEV DELODAJALCEV-A VTOPREVOZJSIKOV Z današnjim dnem v vsej deželi prekinitev vsakršnih medkrajevnih avtobusnih prevozov Podjetja so hotela povišati ceno vozovnic za 50 odstotkov, dežela pa ni temu ugodila - Težave za delavce in dijake Na Livku, ob vznožju Kuka in Matajurja, je bila v nedeljo osrednja proslava tolminske občine v počastitev raznih dogodkov iz narodnoosvobodilnega boja ter ob 27. obletnici združitve Primorske z matično domovino Slovenijo in Jugoslavijo. Ob tem je bilo v tej gorski vasi prisrčno celodnevno srečanje prebivalcev tolminske občine in rojakov iz Beneške Slovenije. Hkrati so izročili v u-porabo sedem kilometrov dolgo asfaltirano cesto od vasi Idrsko v dolini na Livek, oziroma do mejnega V«tav«l 9? Liv-ških Ravnah in televizijski pretvornik na Kuku v- višini 1243 metrov nad morjem. Pretvornik bo omogočil spre-jemu.prograina iz. koprskega televizijskega studia v številnih odročnih vaseh in zaselkih ob meji in tudi v nekaterih središčih na Tolminskem. Udeležencem manifestacije — med njimi so bili tudi župani nekaterih občin, predsednik Centra za kulturne raziskave iz Barda Remo Ker, predstavnik kulturnega društva «Planinka» iz Ukev v Kanalski dolini Zvonko Prešeren, zastopnika Društva izseljencev iz Beneške Slovenije Dino del Medico in Ado Kont, duhovniki, mladina, dr. D. Cupin za SKGZ iz Tista in drugi gostje iz sosednje Beneške Slovenije — je govoril sekretar občinske organizacije Zveze komu- nistov iz Tolmina Vlado Uršič. Podrobno je opisal gospodarski in družbeni razvoj tolminske občine v Ju- goslaviji (samo v zadnjih letih so vložili v gospodarstvo okoli 40 milijard starih dinarjev, v občini je 5 tisoč zaposlenih, v nove objekte na Livku pa so investirali okoli 800 mi- lijonov starih dinarjev), opredelil znana jugoslovanska stališča glede odnosov in sodelovanja z Italijo, potem pa obravnaval težke razmere, v katerih morajo še zmeraj živeti Beneški Slovenci. Poudaril je. da v nekaterih desničarskih krogih v Ita- liji — in ne samo v njih — poskušajo razviti teorijo, češ da v Beneški Sloveniji živi ljudstvo, ki govori posebno narečje, torej ne slovenskega jezika, in ki se je le delno navezalo slovenske kulture. Sekretar Zveze komunistov Uršič je ostro obsodil takšna naziranja in opozoril na podobne poizkuse na avstrijskem Koroškem, V imenu Beneških Slovencev je na slovesnosti govoril predsednik kultur- nega društva «Ivan Trinko» iz Čedada prof. Viljem černo. Poudaril je, da se v Beneški Sloveniji širi proces narodnega osveščanja. Ta ima v bistvu kulturno obeležje, a tudi veliko političnih prvin. Zato so začeli Beneški Slovenci svoje vasi in dohne še bolj ljubiti, zahtevajo izobraževanje v materinem jeziku ter se odločno bore za demokratične odnose med ljudmi ter za pravično rešitev vprašanj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. «Beneški Slovenci se zavedamo — je med drugim poudari! Černo — da posedujemo kulturno bogastvo, ki mora biti zaščiteno in se borimo, da nam -odkrito in- jasno priznajo naše legitimne narodnostne pravice in nas priznajo kot slovensko narodnostno manjšino v videmski pokrajini.» V nadaljevanju svojega govora je poudaril gospodarsko pasivnost Beneške Slovenije in dejal, da je to območje najbolj pasivno v videmski pokrajini. «Ta porazni gospodarski položaj, zapostavljenost in zapuščenost naših vasi in prebivalcev, so pahnili v emigracijo naše najboljše moči. Ta huda rana nam je zadala veliko bolečin in še nadalje razjeda in ustvarja težke socialne probleme. Nujni so zato hitri ukrepi. Potrebno je ustvarjanje norih delovnih mest v industriji, obrti, v gostinstvu in to po vseh naših dolinah. Taki ukrepi bodo omogočili ponovno vrnitev naših izseljencev v domače kraje, kar bo brez dvoma doprineslo k še močnejšemu uveljavljanju slovenskega značaja tu živečega ljudstva.» Svoj govor, ki so ga udeleženci nedeljske slovesnosti pozdravili s toplim in čustvenim aplavzom, pa je prof. Viljem Černo takole zaključil: «Delo. ki je pred nami bo gotovo rodilo sadove, kakor se bodo utrjevali odnosi med vami (Tolminci) in nam (beneškimi Slovenci). Zakaj v nas bije eno srce, povezuje nas en jezik in enotna ljubezen do rodne zemlje. Vse to nam polni srce, ker vemo, da meje bratom niso ovira, ker se zavedamo, da naše zahteve rastejo iz ljudstva in ker hočemo, da sta naš kažipot bratstvo in sodelovanje med narodi.» Proslavo na Livku, ki je tudi deževno vreme ni preveč motilo, so sklenili s kulturnim programom, ki so ga izvajali moški pevski zbor iz Kobarida in učenci z Livka. Član SSG iz Trsta Stane Raztresen pa je recitiral Predanovo pesem, ki govori o težki usodi beneških Slovencev. Osrednje slovesnosti tolminske občine na Livku so se udeležili tudi predsednik Komisije za mednarodne odnose slovenskega parlamenta Edo Brajnik, član Izvršnega komiteja predsedstva CK Zveze komunistov Slovenije ing. Igor Uršič in član izvršnega sveta SRS ing. Miloš šulin. M. D. GROZDJE za VINO SUPER ortofrutticolo Ul. Flavia (zadnja postaja avtobusa proge št 19) TELEF. 810321 TRST Šolski avtobusi v sovodenjski občini Občinska uprava v Sovodnjah ob-bešča zainteresirane starše in učence ter dijake, da bodo šolski avtobusi tudi v tem šolskem letu vozili po ibičajnem voznem redu. Otroke z Vrha bodo letos s šolskim taksijem prevažali v vrtec v Rupo. Na običajnem kraju naj se otroci že danes zberejo ob 8.30. Taxi bo vsak dan na zbirnem me stu ob tej uri. Otroci iz Gabrij ki so namenjeni v osnovno šolo v Sovodnje, naj se danes zberejo na običajnem mestu ob 8.45. Od jutri daije pa naj bodo na zbirališčih že ob 8.10. Dijaki z Vrha, ki se s šolskim avtobusom vozijo v Gorico, naj bodo danes na zbirališču ob 8.30. od jutri dalje pa že ob 8. uri, kot običajno. Kdo je videl Cvetka Pahorja iz Jamelj? Od prejšnje srede je 27-letni Cvetko Pahor iz Jamelj št. 27 izginil z doma. V popoldanskih urah je namreč odšel z avtomobilom, fiat 124 GO 71444 plave barve (avtomobil ima . udarec na desnem blatniku in dešrilff vfatih) v Tržič, kjer naj bi v tovarni SIMO dvignil plačo. Cvetko Pahor je visoke postave, ima kratke plave lase. IG) je odšel od donia je nosiT plave'hlače in majico ter črne čevlje. Kdor bi ga videl, naj takoj sporoči družini Pahor v Jamljah št. 28, telefon 73465, ali _ _____ __ na postajo orožnikov v Jamljah. I to. tel. 72-701. V četrtek, 26. septembra, so v Podgori v Attemsovi ulici, št. 1 slavili visok življenjski jubilej. Tisti dan je mati Frančiška Perkan, vdova Maligoj prekoračila osemdeseto leto starosti. Kljub svojim o-smim križem je mati Frančiška Perkan še na predvečer svoje obletnice rojstva nanosila drv v hišo za štedilnik in opravila, kot vsak dan, vsa hišna dela. Vse življenje je preživela doma na kmetiji v Podgori, le za nekaj mesecev med prvo svetovno vojno je odšla z begunci v notranjost države. Po vrnitvi na dom se je leta 1921 omožila z Maligojem iz Kozine, ki se je priselil na ženin dom v Pod-goro. Pred desetimi leti je mož u-mrl. na domu pa je mati Frančiška ostala s sinovoma Stankom in Edijem, nevesto Eldo in vnuki. Sinovi, ki so opustili kmetijo in se. zaposlili v industriji, so bili vzgojeni v slovenskem duhu, Edi, ki se je bil med NOB priključil partizanskim edinicam, je sedaj tudi aktiven član podgorske sekcije borčevske zveze ANPI. Mati Frančiška je še vedno pri dobrem zdravju, le noge včasih popuščajo. Želinio ji dočakati še obilico srečnih let v krogu svojih najdražjih. Od danes, 1. oktobra, ne bodo vozili avtobusi v medkrajevnem prometu. Sklep so sprejela zasebna avtobusna podjetja v vsej naši deželi. Delodajalci - avtoprevozniki protestirajo proti deželni vladi, ker je bil letos v deželnem svetu sprejet nov zakon o avtobusnih prevozih in tudi ker ni hotela dežela ugoditi njihovim zahtevam po zvišanju cene za prevoze. Bajè so delodajalci zahtevali kar 50-odstotno podražitev, ki bi seveda udarila najprej po delavcih in dijakih, ki uporabljajo avtobuse vsak dan. Avtobusna podjetja so že sporočila javnosti, da bodo z današnjim dnem prekinila vsak promet. V go-riškem avtobusnem podjetju Ribi, ki skrbi za prevoze na vsem ozemlju pokrajine, je vodstvo podjetja odredilo dopust za vse šoferje in sprevodnike, uradniki in mehaniki pa bodo še vnaprej delali. Uslužbenci v avtobusnih podjetjih ne soglašajo s tem korakom delodajalcev in so soglasno protestirali. Prav tako so že včeraj popoldne pričeli prihajati na sedeže osrednjih sindikalnih organizacij, na prefekturo in na deželo prvi protest- ni telegrami tovarniških svetov. Ti i kalne federacije, da bi proučilo po-zahtevajo, da oblast poseže vmes, I ložaj. V marsikaterem avtobusnem zaseže avtobuse in tudi, da se takoj ustanovi deželna avtoprevozna družba, ki naj prevzame v svojo režijo vse avtobusne proge. Istočasno tovarniški sveti zahtevajo, naj deželna uprava zavrne zahteve zasebnih delodajalcev po zvišanju prevoznin. Odločitev delodajalcev bo hudo prizadela dijake, ki danes pričenjajo šolsko leto in ki se v mesto vozijo s podeželja ter delavce, ki se z avtobusi vozijo vsak dan na delo. Mirovali bodo namreč tudi (isti avtobusi, ki prevažajo iz raznih vasi direktno v tovarne. Če ne bo drugače, bodo morali dijaki ter delavci z današnjim dnem, in to do preklica, v šolo in na delo z lastnimi sredstvi, še najbolj bodo prizadeti ljudje, ki se vozijo na delo ali v šolo iz krajev, kjer ni železniških zvez. To velja posebno za slovenske kraje na Goriškem, kot so Števerjan, Doberdob, Jami je, Dol, Rupa, Peč, Gabrje in druge. Včeraj popoldne se je v Gorici sestalo tajništvo pokrajinske sindi- IIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIirMIlItllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIII DANES SKLENITEV «SREČANJ» Martini o leninskem reševanju narodnostnega vprašanja v SFRJ Temeljna družbena naloga manjšine je pri. spevati k zbliževanju med narodi in državami XiOO LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Rismondo, Ul. Enrico Ti- Danes opoldne se bo v Gorici zaključilo 9. srednjeevropsko kulturno srečanje, ki so ga odprli v soboto v Attemsovi palači na Kornu in ki bo ob udeležbi predstavnikov osmih držav trajalo štiri dneve. Kakor je znano, je bilo to srečanje posvečeno razpravljanju o filozofskih tokovih v srednjeevropskem prostoru. Tudi včeraj se je zvrstilo nekaj nad deset poročevalcev in diskutan-tov. med katerimi naj omenimo predstavnika iz Jugoslavije Milana Damjanoviča. V nedeljo je predstavnik italijanske manjšine v Jugo-slaviii Lucifero Martini prebral re ferat, z naslovom «Lenin, manjšinska skupnost in jugoslovanska rešitev». Martini je dejal, da je Lenin, ki je ugotovil, da pi mogoče zgraditi socializma v svetu brez priznanja vsakemu narodu pravice do samoodločbe, potrdil pravilnost trditve Marxa-Engelsa, da ne more biti svoboden tisti narod, ki niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil||||||||||||||||||||||||||||||||||||l||||||,|l||,||||||||,|,t|l,|MI||,> OB VELIKI UDELEŽBI LJUDI Z nastopom ljubljanskih folkloristov zaključen jesenski praznik v Štandrežu Kljub nestanovitnemu vremenu je prireditev p. d. «Oton Župančič» uspela Z nedeljskim uspelim nastopom ljubljanskih folkloristov in z zabavno prireditvijo v Ulici sv. Mihaela se ni zaključil le jesenski praznik prosvetnega društva «Oton Župančič» v Štandrežu, marveč vrsta u-spelih poletnih prireditev, ki so jih priredila društva, včlanjena v Slovensko prosvetno zvezo na Goriškem od 1. maja dalje. Prireditve so bile letos skoro v vseh društvih. Nova je bila prireditev na Oslavju, kjer se je obnovilo delovanje tamkajšnjega prosvetnega društva, pričele so se v Števerjanu s prvomajskim praznikom, sledile so nato v Štandrežu (dvakrat), na Vrhu, v Sovodnjah, v Dolu, na Oslavju. Na vsaki poletni prireditvi društev, ki so včlanjena v SPZ, se je zbralo več tisoč ljudi. Vsakikrat so bili na sporedu, poleg zabavno - rekreacijskih točk, nastopi kulturnih skupin, od folklornih do pevskih zborov in recitacije. Društva, včlanjena v SPZ, so tako izpolnila svojo dolžnost. Poleg teh svojih prireditev pa so kulturne skupine naših prosvetnih društev sodelovale tudi na prireditvah drugih organizatorjev, kot so ANPI, športna društva in podobno. Štandrežci si za vsako prireditev omislijo nekaj novega. To že več let, saj so bili pobudniki marsikatere nove iniciative v delovanju prosvetnih društev. Letos so za kraj jesenskega praznika izbrali kar glavno, Mihaelovo ulico. Od občine so dobili dovoljenje za zaporo ulice, vozila so morala po obvoznici po drugih, tesnejših vaških poteh, kjer je bilo parkiranih na stotine avtomobilov. Praznik Štandrežcev je v celoti uspel in imeli so tudi precej sreče z vremenom. V soboto zvečer, opolnoči, ko bi lahko imeli še eno uro zabavo je dež goste in prireditelje nagnal domov. Vso noč od sobote na nedeljo in še v nedeljo dopoldne je lilo kot iz škafa, tako da so prireditelji mislili, da popoldne ne bo programa. Nestalno vreme je marsikoga prepričalo, da je ostal doma. To zlasti ljudi iz drugih krajev. Ko so člani akademske folklorne skupine «France Marolt» iz Ljubljane. oblečeni v lepe belokranjske noše prikorakali na zabaviščni prostor, jih je več sto ljudi navdušeno pozdravilo. Med prisotnimi so bili poleg zastopnikov raznih društev in organizacij tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Boris Trampuž s soprogo ter člani delegacije Zveze borcev iz Nove Gorice, ki so se vračali s partizanske prireditve v Ron-kah. Goste je pozdravil predsednik društva «Oton Župančič» Sterno Pavlin, nato je v imenu Slovenske prosvetne zveze izrekel mladim ljubljanskim folkloristom dobrodošlico njen tajnik Marko Waltritsch. Folkloristi so nato zaplesali vrsto slovenskih plesov in občinstvo zelo navdušili. Zaplesali so najprej belokranjske, nato gorenjske, štajerske, tržaške ter svatbeni ples, zaključili pa so z vojvodinskim. Program je trajal skoro poldrugo uro, med odmori pa je igral narodne pesmi njihov zabavni orkester. Po nastopu so se plesalci zbrali na večerji v Turrijevi gostilni in se še precej dolgo pogovarjali z domači- mi prireditelji. Popoldne se je 41 domačih otrok, šolarjev in dijakov, pomerilo v opisovanju jeseni v Štandrežu. Ocenjevalna komisija je izbrala najboljša dela. Prvemu iz vsake kategorije so dali majhen pokal, dva učenca, med njima najmlajši udeleženec natečaja, Fabio Grendene, ki obiskuje otroški vrtec, sta dobila hranilni knjižici. Vsi pa so dobili bonbone in šolski pribor. Slike so bile nato razstavljene na prireditvenem prostoru. Ob zvokih dveh orkestrov, za mlade in za stare, se je prireditev nato zavlekla dolgo v noč. Zvečer se je na prireditvenem prostoru zbralo več kot tisoč ljudi, ki so se pogovarjali, plesali in nato tudi obiskovali tri kioske, kjer je bilo moč pokušati domača vina, domačo o-hrovt s klobasami, pečene piščance, okusno domačo salamo in polento. druge zatira. V nadaljnjem razvijanju manjšinskega vprašnaja pa je Lenin prišel dg zaključka, da dominantni narod prav zaradi svojega položaja, tudi kadar se zavzema za enakopravne odnose, zavestno ali nezavestno izvaja pritisk na manjšino, zato je potrebno, da manjšinski narod uživa previlegije in boljše ravnanje, če hoče imeti enakopravne odnose. Iz tega izhaja ugotovitev, da je bolje pretiravati v koncesijah in tolerantnosti do manjšine, kot pa v njihovem krčenju. Lucifero Martini je nato v luči teh marksističnih filozofov, o-svetil teoretično in praktično pristopanje v reševanju narodnostnega vprašanja v Jugoslaviji, ki je res večnarodna država, toda daleč od tega, da bi bila v Evropi prototip Večnarodne države, kjer nahajamo tako na zapadu kot na vzhodu državne tvorbe, ki so veliko bolj narodnostno raznolike kot je Jugoslavija, le da tega nikjer uradno ne priznajo. Kot prototip večnarodnost-ne tvorbe v Evropi pa je Jugoslavija zaradi svojega originalnega in demokratičnega pristopa k reševanju narodnostnega vprašanja. Lucifero Martini je pri osvetljevanju jugoslovanskega modela reševanja narodnostnega vprašanja izhajal iz časov ljudske revolucije, ko so jugoslovanski narodi in manjšine zavestno izbrali jugoslovansko federacijo za svojo domovino. Govoril je o vlogi republik v samoupravnem procesu in v boju proti etatizmu in se posebno podrobno zadihal pri opisu razmer v hrvaški republiki, kjer živi na področju 34 občin okoli 100 pripadnikov vsaj sedmih narodnostnih skupnosti. Svoj govor je Lucifero Martini sklenil izjavo profesorja Koče Jončiča na mednarodni konferenci o manjšini v Trstu, ki se glasi: «Temeljna družbena naloga manjšine je prispevati k medsebojnemu spoznavanju, razumevanju in bogatenju mnenj in tudi k zbliževanju med narodi in državami.» Udeleženci shoda so si v nedeljo ogledali baziliko v Ogleju ter rimske izkopanine v tem kraju, popoldne pa so obiskali furlanski del Brd. podjetju so šoferji izjavili, da bodo kljub odločitvi gospodarja vozili kot običajno. V Gorici se vodijo pogajanja med deželo in zvezo avtoprevoznikov. Morda bodo tudi dosegli sporazum, da danes napovedane zapore ne bo. S tem v zvezi so tovarniški sveti dveh predilnic, kovinarskih obratov in ostalih tovarn naše pokrajine poslali deželnemu svetu skupno protestno brzojavko, v kateri ostro protestirajo proti odločitvi zasebnih avtobusnih podjetij. Zgoraj i-menovani tovarniški sveti zahtevajo takojšen sestanek na prefekturi, da bi proučili položaj. Sinoči so se na prefekturi sestali predstavniki sindikalne konfederacije s podprefektom La Roso. Ta je sindikalistom zagotovil, da bo posredoval na deželi, da bi prišlo do takojšnje rešitve nastalega položaja. Scslanok beneških književnikov na Gradu V nedeljo, 6. oktobra, se bodo v dvorani pokrajinskih stanov na go-riškem gradu sestali pisatelji in pesniki Združenja beneških književnikov. Med drugim bodo na tem sestanku prisotni Diego Valeri, Biagio Marin, Carlo Sgorlon in Fulvio Tomizza. Navzoči bodo tudi književniki italijanskega porekla iz Istre. Sestanek je pripravil goriški EMAC. Tatovi spet na delu V nedeljo popoldne so se neznanci vtihotapili v stanovanje trgovskega potnika Giovannija de Tomma-sia v Ulici Scartizia in odnesli razne predmete. Točne vrednosti ukradenega blaga ni še mogoče ugotoviti. Tatovi so v stanovanje prišli skozi okno umivalnice ter prebrskali po vseh sobah. Šolske vesti Ravnateljstvo gimnazije - liceja «P. Trubar» v Gorici, Ul. Croce 3, spo- roča. da se prične šolsko leto 1974-75 danes, 1. oktobra, s šolsko mašo ob 10. uri v stolnici. Dijaki naj se zberejo na šoli ob 9.30 Ravnateljstvo učiteljišča «S. Gregorčič» v Gorici, Ul. Croce 3. sporoča, da se prične šolsko leto 1974-75 danes. 1. oktobra s šolsko mašo, ki bo ob 10. uri v stolnici. Dijaki naj se zberejo na šoli ob 9.30. Ravnateljstvo trgovske šole obvešča, da se prične šolsko leto 1974-75 danes, 1. oktobra s šolsko mašo, ki bo ob 10. uri v stolnici. Dijaki naj se zberejo na šoli ob 9.30. Ravnateljstvo nižje srednje šole «I. Trinko» v Gorici sporoča, da se prične šolsko leto 1974-75, danes 1. oktobra s šolsko mašo ob 10. uri v stolnici. Dijaki naj se zberejo na šoli ob 9 uri. Ravnateljstvo slovenskih osnovnih šol na Goriškem obvešča vse učence. da se bo pričelo šolsko leto 1974-75 danes, 1. oktobra s šolsko mašo. ki bo ob 9. uri. Učenci naj se na šolah zberejo pol ure prej. Prosveta Slovensko prosvetna zveza v Gorici sklicuje v četrtek. 3. oktobra ob 20.30 na sedežu v Gorici sestanek goriških članov glavnega odbora ter predsednikov goriških prosvetnih društev. Na dnevnem redu je obračun dosedanjega dela ter smernice za bodočnost. Prosvetno društvo v Sovodnjah obvešča. da bo vaja folklorne skupine v Kulturnem domu danes, 1. oktobra, ob 20.30. • V Ulici Brigata Re v Ločniku se je včeraj popoldne laže ponesrečil 30-letni Mirko Vendramin iz štmavra, Villa Vasi 8. Vendramina so v goriški bolnišnici sprejeli za 6 dni na zdravljenju zaradi možganskega pretresa. Ena izmed folklorističnih skupin, ki so v petek nastopile na «jesenskem prazniku» v Štandrežu Kino Corica VERDI 17.30—22.00 «Per amare Ofelia». G. Halli in F. Fabian. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. MODERNISSIMO 16.30-21.30 «La caduta degli dei». H. Berger in D. Bogarde. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CORSO 17.00—22.00 «Paper moon». R. O'Neal in M. Cam. Barvni film. VITTORIA 17.30—22.00 «Secondo rapporto sul comportamento sessuale delle casalinghe» A. Baumgart in R. Talmonti Barvni film. Prepovedano mladini pod 18 letom. CENTRALE 17.15—21.30 «Agente segreto al servizio di madame Sin». B. Dawis in R. Wagner. Barvni film. Tržič AZZURRO 17.30— 22.00 «L’ultima neve di primavera». Barvni film. EXCELSIOR 17.30—22.00 «Sette calze di seta insaguinate». Barvni film. PRINCIPE 17.30—22.00 «Borsalino», Barvni film. Aora Corico SOČA «Zadnji tango v Parizu», ameriški barvni film ob 18.00 in 20 00. SVOBODA «Pasje življenje», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Po sledeh velike karavane», ameriški barvni film ob 19.30. RENČE «Cromvvell», ameriški barvni film ob 20.00. PRVAČINA. Prosto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes le ves dan in ponoči dežurna lekarna D’Udine, Trg sv. Frančiška, tel. 21-24. V okviru kulturnega srečanja Alpe -Adria bo danes ob 20.30 gostovalo v tržaškem Avditoriju Celjsko gledališče, ki bo uprizorilo Frančka R udolfa delo «Celjski grof na žreb cu». Na sliki prizor iz tega dela PRED ZAČETKOM NOVE FILMSKE SEZONE KAJ JE BILO DOBREGA IN SLABEGA V SEZONI Pravih mojstrovin malo, več je bilo uspelih del, še največ pa filmov^ ki so razočarali - Vloga kinematografa Ariston Kot že dve leti, bomo tudi letos ob začetku nove filmske sezone na kratko pregledali razvoj prejšnje. Pregled bo suhoparen, saj gre za sezname filmov, vendar menimo, da se splača konec leta pomisliti, kateri filmi so najbolj vredni omembe in kateri niso bili predvajani v našem mestu. Predvsem pa, ali je bila v sezoni kaka vidnejša novost? Sem nedvomno spada začetek dejavnosti kinematografa državnega podjetja Italnoleggio: to je kina Ariston. Njegova organizacija je bila pogosto zelo pomanjkljiva, spored je bil nedosledno pripravljen, tako da se je predvsem občutila birokratska omejenost, da •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiimiiiiMifiNiiiiiiiniimifiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NOVOST NA KNJIŽNI POUCf Sedemnajsta knjiga Cankarjevega zbranega dela Po krajšem premoru smo dobili na knjižni trg nov zvezek zbranega dela Ivana Cankarja, ki ga, kot je znano, izdaja Državna založba Slovenije v zbirki zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev. Izšla je sedemnajsta knjiga Cankarjevega zbranega dela v redakciji Franceta Bernika. Knjiga, po svoji vsebini, se sicer deli na tri dele. Najprej je objavljena novela Novo življenje. Nato slede novele in črtice, ki so izšle v zbirki pod naslovom Za križem. Na konec pa je urednik uvrstil nekaj črtic, ki niso izšle v nobenih izmed zbirk za časa Cankarjevega življenja, so pa nastala v obdobju, ki ga zajema sedanja knjiga Cankarjeve proze, to je v času 1905. in 1906. leta. Najbrž bo bolj malo tistih, ki bodo šele v tej redakciji zbranih del prvič prebirali Cankarjevo prozo ali pa bodo predvsem zaradi branja jemali v roke to izdajo. Najbrž izdaja zbranih del ni toliko na menjena branju. Zato bo velika večina tistih prijateljev slovenske literature, ki bodo prebirali te knjige, jemala knjige v roke zaradi uvodov in opomb, ki sp delo urednikov. Prav te opombe k posameznim knjigam zbranih del pa predstavljajo bistven sestavni del teh izdaj. Znanstveni del teh knjig je e-nakovreden umetniškemu delu, za mnoge, ki sicer Cankarjevo delo poznajo, pa še privlačnejši in zanimivejši. V teh opombah je zbranega toliko dragocenega gradiva, ne samo o pisatelju, njegovem življenju in ustvarjanju, ne samo o delih, ki so našla svoje mesto v knjigi, temveč o vsem našem tedanjem kulturnem in umetniškem življenju, da predstavlja to gradivo dragocen prispevek ne samo k naši literaturi, temveč tudi kulturni zgodovini sploh. Ne moremo tega sicer reči za vse zvezke zbranih del, toda za knjige Cankarjevega zbranega dela, ki ga dobivamo v zadnjih letih, pa to prav gotovo velja. V sedanjo knjigo zbranega dela Cankarjeve proze je urednik France Bernik uvrstil najprej novelo Novo življenje, ki pripoveduje o u-metniku, ki se je vrnil iz tujine, da bi znova zaživel v domovini, pa je že takoj na začetku svoje nove poti doživel popoln polom. Niso toliko zanimivi podatki o genezi te novele kot podatki o odmevu knjige, ki je izšla pri Slovenski matici in kritikah, večinoma odklonilnih. Zanimivo pa je prikazan tudi odnos odbornikov Matice do Cankarja in njegovega dela, kakor tudi odnos urednika Frana Ilešiča, ki je sam popravljal pisateljev tekst. Novele in črtice, zbrane v zbirki Za križem, nadaljujejo idejo Hlapca Jerneja in se s svojo socialno pripovedno vsebino ter miselnostjo vključujejo v Cankarjev idejni in umetniški razvoj. Ti spisi ne kažejo samo pisateljevega zanimanja za socialne probleme časa, temveč mestoma kar kličejo po revolucionarni spremembi družbenega reda. Opombe urednika h knjigi, kakor tudi opombe k posameznim tekstom, pomenijo — kot rečeno — zanimiv in dragocen prispevek k Cankarjevi umetniški in deloma tudi človeški podobi. Morda niso toliko zanimive kot opombe h knjigam dramskih tekstov, so pa vseeno vsestranski tehten prispevek. Samo zarau: njih je vredno knjigo vzeti v roke. Sl. Ru. miiiHHiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiMimiiiiiiii n mn •iiiiiiii KE.ŠIItV KRIŽANKE VODORAVNO: 1 Richard Ni-xon, 11. etos, 12. Kreta, 13. Pal, 15. gad, 16. B.T., 17. E.K.. 18. Sagal, 20. Lai, 21 pepel, 22. tik, 23. Cq, 25. Din, 26 vozel. 28. Inter, 30. tam, 31. RI, 32 dim, 33. Sadat, 34. lep, 35. kalij. 36. K.H., 37. Ir, 38 sel, 39. ora, 40. stran, 42. Omar, 43. abnormalnost. NAVPIČNO: 1. REPENČI, 2. itak, 3. COL, 4. HS, 5. rk, 6 drgal, 7. Neal, 8. itd., 9. Xa, 10. niti, 14. tapir, 16. Baker, 18. sedem, 19. gen, 20. Liz. 22. TOMAJ, 24. under, 26. Vadim, 27, Linhart, 29. tip, 30. 'tal, 33. Salam, 34. Liza, 35. Kerr, 36. KRAS, 38. sto, 39. Omo, 40. SN, 41. na, 42. on. NA SPREHODU PO BLIŽNJI ISTRI Tokrat so v Bujščini začeli trgati zgodaj Tradicionalni praznik grozdja jele spomin na stari praznik vendar pa zvablja veliko ljudi - Življenje se modernizira Traktorji s prikolicami, na katerih so bednji polni grozdja, drdrajo iz vinogradov proti stari vinski kleti v Bujah, ki le od zunaj spominja na to, da so jo bujski vinogradniki - zadružniki osnovali in zgradili že v samem začetku tega stoletja, kajti v notranjosti je ta sicer stara klet opremljena z najsodobnejšimi stroji in napravami, z mlini in stiskalnicami in vsem, kar je najsodobnejšega v tej stroki. Trgatev se je torej začela, to pa pomeni, da so vinogradniki letos pohiteli in stopili v vinograde prej kot druga leta. To pa zato, ker je toča močno oklestila trte in grozdje in je treba grozdje potrgati, da bi ne gnilo. Trgatev in predelava grozdja v bujski kleti ni več tako romantična kot je bila nekoč, še pred nekaj leti. Zato pa je njena produktivnost večja in hitrejša. Po bujskih ulicah in cestah ne srečujemo več osličkov z brentami, kot tudi ne vozov, v katere so vpreženi lepi istrski svetlosivi voli z velikimi rogovi. Sedaj so tudi zasebniki 'in ne le PIK (kmetijsko - industrijski kombinat) prešli na traktorje in moderno motorizacijo. Proces čiščenja grozdja od drožja, mletje in stiskanje grozdja, vse to je mehanizirano. Na eni strani prihajajo v klet in v stroje vagoni grozdja, ki se po vsem delovnem procesu spremeni v mošt, ki se na drugem koncu steka v velike cisterne. Tu, v kleti, skoraj ni videti človeka in slišiš le brnenje strojev. še pred nekaj leti je bilo okoli kleti veliko vozov z oslovsko in volovsko vprego, pa tudi samih oslov, ki so na hrbtu pricijazili do kleti dve brenti grozdja. Okoli bed-njev in stiskalnic pa se je gnetlo ljudi, tako da se je okoli zadružne kleti v Bujah zbralo v teh dneh praktično vse, kar se je z grozdjem in vinom ukvarjalo. Sedaj pa delavci in nameščenci PIK delajo na svoj način in svoje delo, prebivalci Buj pa svoje delo. Kdor se ne ukvarja z delom na poljih industrijsko - kmetijskega kIMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIU KASTA prireja peto slikarsko tekmovanje V nedeljo, 13. oktobra, prireja Krožek absolventov slovenske trgovske akademije (KASTA) peto slikarsko tekmovanje v šempolaju, in sicer v prostorih slovenske osnovne šole, za slikarje dežele Furlanije - Julijske krajine. Tekmovalci bodo razdeljeni v tri kategorije: profesionalce, diletante in otroke. Dovoljeni so vsi slogi in vse slikarske tehiuke, vključno čmo-belo risanje. Mera platen oziroma osnov ni določena. Vsak tekmovalec bo lahko predložil v žigosanje največ dve platni oziroma osnovi, komisiji pa bo izročil eno samo sliko, po lastni uvidevnosti. Žigosanje bo v vasi sami od 7.30 do 13.30. Vsa dela (brez podpisov, brez okvirja, brez kakršnega koli prepoznavnega znaka) je treba izročiti najkasneje do 14. ure. Žirija bo takoj po 15. uri začela z ocenjevanjem ter nagradila najboljša dela. Po nagraditvi bodo vsa dela razstavljena občinstvu do 19.30. Slikarski ex tempore bo ob vsakem vremenu. Nagrajena in pohvaljena dela bodo razstavljena v Tržaški knjigami (Trst, Ul. sv. Frančiška 20) v dneh od 19 do 31. oktobra. Vsak nagrajenec bo moral izročiti knjigami svoje delo (tokrat s podpisom, v okvirju ter s ceno in naslovom na hrbtni strani slike) najkasneje do 18. oktobra. Že sedaj vabimo tekmovalce, zlasti pa nagrajence, da se udeležijo odprtja razstave, ki bo v soboto 19. oktobra, ob 18. uri. kombinata, je pač zaposlen v bujskih tovarnah in podjetjih, ki jih je zadnje čase vedno več. Toda pridelovanje grozdja in vina je za Buje in bujsko občino še vedno pomembna, zelo pomembna dejavnost, le da Bujčani niso več izključno vinogradniki kot so bili nekoč. Bujčani in z njimi prebivalci okoliških naselij so tudi delavci v PIK, pa tudi v «Digitronu», v «Fero-plastu», v «Proleteru», v «Poletu» in drugih podjetjih in obratih in posebno za mlade Bujčane trgatev že ne predstavlja več tistega dogodka v letu, ki je nekoč predstavljal višek vsega dogajanja v letu. Pa tudi sam praznik grozdja, ki ga bujska komuna že dolgo in še vedno slavi, ni več tako romantičen, kot je bil pred leti, ko so vsi prebivalci Buj in okoliških vasi in naselij, vsak po svoji moči prispevali k njegovemu uspehu. Tedaj je bilo vse mesto okrašeno z grozdjem in vejami trte, po ulicah so krpžili oslički in vozovi, vsi o-kipčani z vejgm),, trt in cvetjem. Dnevi in noči so se posvečale temu prazniku. Ljudje so pili in peli stare pesmi. Petje se je razlegalo iz gostiln in kleti. Danes je drugače, preveč drugače. Vinogradi PIK so ogromna zelena tovarna, ki se razteza po bujskih gričih. Tu je sodobno urejena klet. ki je prav tako tovarna. In čeprav se z vinogradništvom danes ukvarja veliko manj ljudi kot nekoč, je pridelek vina večji. Bujski praznik grozdja je torej ostal, vendar pa nima več tiste povezave z osnovo, z neposrednimi vinogradniki, kot jo je imel nekoč. Res je, da je v okolici Buj še veliko ljudi, ki se neposredno ukvarjajo z vinogradništvom. Res je, da je tod še veliko živine, oslov in volov, ki so nekoč «sodelovali» v sprevodu ob prazniku grozdja Toda kmetje iz okoliških vasi se neradi udeležujejo alegoričnih sprevodov, ki se (b prazniku grozdja prirejajo v Bujah, kajti s svojo živino neradi hodijo po cestah, koder drvijo kolone in kolone avtomobilov. Pa tudi bujska mladina, ki je zaposlena po tovarnah in podjetjih, nima več toliko volje do nekdanjih šaljivih iger, ki so jih prirejali ob prazniku grozdja. Zato praznik grozdja v Bujah sicer ostaja in se iz leta v leto ponavlja, vendar pa ostaja to le spomin na lepe in žive praznike grozdja izpred let. Stari Bujčani sicer godrnjajo nad tem in pravijo, da je bil praznik grozdja nekoč lepši in da je zadnje čase iz leta v leto slabši. In vendar bujski praznik grozdja zvablja iz leta v leto vedno več obiskovalcev in to domačinov in gostov od drugod. In tako mladi domačini kot gostje, kaže, ne pogrešajo starega okolja, starih navad, bujskih pesmi, tega pač, kar pogrešajo stari Bujčani. Dobra vina, obilni prigrizki in bogato vzdušje, kaže, koj ustvari praznično vzdušje, v katerem ljudje niso več tako tenkočutni glede tradicij in starih navad. Ob koncu velja še naslednja ugotovitev: trgatev v Bujah ni več to, kar je bila, pa tudi Buje niso več tisto, kar so bile še pred nekaj leti. T. F. Kitajska nafta PEKING, 30. — Še do pred nekaj leti je Veljalo v svetu mnenje, da je LR Kitajska «suha» dežela, da namreč nima trenutno najbolj iskane surovine — nafte. Sicer so na Kitajskem že imeli kak petrolejski vrelec, vendar je tega bilo tako malo, da se Kitajska ni prištevala med petrolejsko zanimive dežele. Zadnje čase pa se sodba o tem spreminja. Prav danes, dan pred 30. obletnico osvoboditve Kitajske, ko je bila namreč Čankajškova vojska premagan, je pekinški «Ljudski dnevnik» sporočil, da so v Rumenem morju severozahodno od Kitajske odkrili velikansko ležišče nafte. Pravzaprav se je o tem ležišču že nekaj šušljalo, vendar ni nihče vedel nič točnega. Sedaj pa se je zvedelo, da je to tretje največje ležišče nafte, kar ,so jih na Kitajskem odkrili,j J?p zmagi Maocetungove revolucije. Glasilo kitajske komunistične partije v zvezi s tem pravi, da so na Zahodu vedno trdili, da Kitajska nima nafte. Toda koj po letu 1964 je Kitajska, kar zadeva nafto, že krila svoje potrebe. Seveda je za Kitajsko lahko reči, da krije svoje potrebe, ker je njena industrija še razmeroma šibka in torej ne potrebuje toliko goriva, z druge strani pa je tudi njena motorizacija šele v povojih in je tudi zadevna poraba majhna. Toda vse do konca vojne je Kitajska morala uvoziti tako rekoč sleherni liter nafte oziroma bencina. ga pač pripravljajo v Rimu, ne da bi poznali tržaške razmere. Ob jektivno pozitivno dejstvo je bilo v tem, da je kino nudil več filmov, ki bi jih drugače predvajali le krožki ali bi sploh ne bili predvajani v tako negativnem kinematografskem položaju, kakršen je tržaški. Kar se tiče krožkov, moramo zabeležiti, poleg že znanih, nastanek filmskega odseka Slovenske prosvetne zveze in ustanovitev novega Univerzitetnega filmskega centra (CUC), ki bo v prihodnji sezoni začel delovanje. Sedaj sledi lestvica najboljših filmov v sezoni, seveda po mojem mnenju. Kot bo razvidno iz števila navedenih filmov, nam je bilo dano gledati še precej dobrih del: kvaliteta je torej še kar dobra, seveda ne po zaslugi produkcijskih struktur, ki so vedno bolj birokratizirane in zaprte. Seveda je od države do države situacija precej različna: če je a-meriški film še zelo vitalen, je i-talijanski še vedno v krizi. Toliko manjših kinematografij pa i-tal. distribucija popolnoma ignorira. V tem seznamu se upoštevajo le filmi v komercialni distribuciji, ne pa tisti, ki se lahko vidijo le na festivalih ali v privatnih klubih. Prav tako se ne upoštevajo filmi, ki jih je predvajala le televizija ter repriznih izdaj starejših filmov. Preidimo k lestvici, ki je seveda le orientativna: 1. mojstrovine: Andreja Tarkovskega «Solaris» (kljub porezani i-talijanski verziji), Nagisa Oshi-me «La cerimonia», Josepha L. Mankiewicza «Gli insospettabili»; 2. skoraj moistrovine: Josepha Loseya «Casa di bambola», Alfreda Hitchcocka «Frenzy» (ta film sem že navedel lani. a na zelo podrejenem mestu, tako da po novem gledanju smatram nujno to «rehabilitacijo») ; 3. izvrstni filmi: Georga Cukor-ja «In viaggio con la zia», Clauda Chabrola «H tagliagole», Arthurja Penna «Alice’s Restaurant», Marca Ferrerija «La grande abbuffata», Jerryja Schatzberga «Panico a Needle Park» in «Lo spaventapasseri», Roberta Bressona «Au hasard Balthazar», Howarda Zieffa «L’inseguito», Roberta Alt-mana «Il lugno addio», Georga Lucasa «American Graffiti»; 4. posebno uspeli filmi: Jean-Lu-ca Godarda in Jean-Pierra Corina «Crepa padrone tutto va bene», Johna Hustona «tffegčhfe speciale Mackintosh» in «Città amara - Fat City», Fràngoisà Truf-fauta «Le due inglesi», Sama Pe-ckinpaha «Pat Garrett e Billy Kid», Ingmara Bergmana «Sussurri e grida», Arthurja Penna «Mickey One», Boja Widerberga «Joe Hill», Petra Bogdanovicha «L’ultimo spettacolo»; 5. posebno uspeli filmi z nekaterimi mejami ali padci: Georga Roya Hilla «Mattatoio 5», Federica Fellinija «Amarcord», Petra Yatesa «La pietra che scotta», Frangoisa Truffauta «Effetto notte», Alberta Sordija «Polvere di stelle», Roberta Fuesta «L’abominevole dottor Phibes», Ermanna Olmija «La circostanza», Michela Devilla «Il montone infuriato», Hala Ashbyja «Harold e Maude», Georga A. Romera «La città ver- Sredi Dolenjih A rem je kamnit križ z letnico 1680, to se pravi, da bo znamenje v kratkem staro 300 let Horoskop imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiinfiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiiiin čajte, da so vsi vaši ukrepi pravilni. Ljubosumnost je odveč. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Za dober poslovni uspeh je potrebno, da ne odkrijete svojih načrtov. Postavite se po robu zlobnim jezikom. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) U-poštevati boste morali predvsem svoje finančne zmogljivosti. Ne dramatizirajte nekega prehodnega spora. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Okoliščine so ugodne za predložitev raznih upravičenih zahtev. Uspelo, vam bo uresničiti neko težnjo. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Pogoji niso ugodni, da bi spremenili že izvajane načrte. V družini boste do živeli prijetno presenečenje. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne boste zadovoljni, dokler ne boste razčistili neprijetnega položaja. V družini ne pretiravajte z ihtavostjo. BIK (od 21.4. do zu.o.) otrdite neke šibke elemente v svoji delovni organizaciji. V zapleteni čustveni zadevi se oprite na tujo pomoč. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) No zapravljajte po nepotrebnem svojih energij. Razumevanje prijateljev vam bo pomagalo pozabiti razo-čaranje. RAK (od 23.6. do 22.7.) Računajte bolj na svojo sposobnost kot na srečo. Ogibajte se nepotrebnih razgovorov v družini in z ljubljeno osebo. LEV (od 23.7. do 22.8.) Dobre zamisli, posebno pri onih, ki se u-kvarjajo s finančnimi posli. Preprečili boste spor s svojo prilagodljivostjo. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Dobro preučite nekatere nove poslovne predloge. V čustvenih odnosih bodite bolj diskretni in popustljivi. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Vaše zamisli bodo imele dobro oceno, kar bo spremenilo vaš položaj. Neko srečanje vas bo dobro razpoložilo. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) V svojih poslih se najprej prepri- rà distrutta aU'alba», Maria Bave «Reazione a catena (Ecologia del delitto)», Cordona Hesslerja «I terrificanti delitti degli assassini della via Morgue»; 6. filmi z nekaterimi posebno zanimivimi elementi: Kena Loa-cha «Family Life», Luigija Filippa D’Amica «Amore e ginnastica», Marca Leta «La villeggiatura», Maurica Pialata «L’amante giovane», Francesca Rosija «Lucky Luciano», Richarda Flei-scherja «2022: i sopravvisuti», Michaela Ritchiea «H candidato», Roya Warda Bakerja «Vampiri a-manti» in «La morte dietro il cancello», Donalda Siegla «Chi ucciderà Charley Varrick?», Alana Myersona «Una squillo pe 4 svitati», Michaela Crichtona «H mondo dei robot», Martina Scorsese-ja «America 1929 sterminateli senza pietà». Franca Brusatija «Pane e cioccolata», Boba Rafelso-na «Cinque pezzi facili», Petra Bogdanovicha «Paper Moon», Sergia Cittija «Storie scellerate», Roberta Mulligana «Chi è l’altro?», Georga Roya Hilla «La stanga ta», Arnalda Jabora «Ogni nudità sarà proibita», Samuela Fuller-ja «4 bastardi per un posto all’inferno», Carmela Beneja «Un Amieto in meno», Roberta Bressona «Lancillotto e Ginevra». Luigija Comencinija «Delitto d’amore». Zaključujemo seznam z največjimi razočaranji sezone: Johna Boormana «Zardoz», Sydneya Pol-lacka «Come eravamo». Lilian^ Cavani «R portiere di notte», Dina Risija «Sessomatto», Clauda Chaorola «Sterminate Gruppo Ze ro», Alexandra Jodorowskega «E1 Topo», Jacquesa Demyja «Pelle d’asino», Frankenheinerjev «Questo impossibile oggetto». Mislim, da se splača si ogledati še, kateri filmi niso prišli na tržaška filmska platna; tržaška sezona je pač vedno bolj ali manj pomaknjena naprej glede na državno, tako da je v zgornjem seznamu več filmov iz prejšnjih sezon. V Trstu niso bili predvajani: Demyjev «Niente di grave, suo marito è incinto», Devillov «Il montone infuriato» (vključili smo ga v lestvico, ker smo ga videli v Rimu), Shonteffov «Sono diversa, mi chiamo Big Zapper», Barde-mov «L’altra casa ai margini del bosco», Ustinova «Una faccia di c . . .», Sykesov «L’altro corpo di Anny», Griesova «Truman Capote la corruzione il vizio la violenza» in «i diamanti deU’ispettore Klu-te», Miliusov «Dillinger», Simmon-sov «Gli ottimisti», Russellov «Perdizione», Robbe - Grilletov «Spostamenti progressivi del piacere», Scottov «La notte del furore», Al-drichev «L’imperatore del Nord», Mayove «Il rompicuori», Bagerje-va «Dr. Jekyll e sorella Hyde (Barbara il mostro di Londra)» in «La maledizione», Schlondorffov «Fuoco di paglia», Fabrijev «Le monache», Jodorowskega «La montagna sacra», Morrisseyev «Trash», Hesslerjev «Shannon senza pietà», Lelouchev «Tre dritti a Saint Tropez», Grauov «Le vergini cavalcano la morte», Arraba-lov «Viva la muerte». Predvajani pa so bili manj ča-SERGIJ GRMEK (Nadaljevanje na 5. strani) IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Carlo Pacifico aieri ji v g Tergeste Ob obisku galerije *T er geste-», kjer vise izredno barvite slike s podpisom Carla Pacifica, bi listi, ki tega slikarja ne pozna, zelo verjetno ne mogel niti misliti, da ta dela ustvarja že nad 80 let star mojster. Tako namreč prekipevajo in se mladostno v njih prelivajo pravi pravcati barvni ognjemeti. Smo pa te in podobne ognjemete obučudovali v večjih podobah že pred leti v občinski galeriji in je njihov izvor treba iskati v danes že zahajajočem zmagoslavju abstraktno - informalnega slikarstva izpred 15 let. Zakaj torej ta že dolgo upokojeni profesor risanja in nekdanji akademsko popolni slikar oblikovnosti sveta tako dosledno vztraja pri nadaljevanju ustvarjanja tovrstnih podob in se ne mara vrniti v nekdanjo preciznost svojih olj? Odgovor je dokaj enostaven. Menimo, da zato, ker nima v tem posnemovalcev, kajti njegova skrivnost je, kako doseže presenetljivo, naravnost eksplozivno razpršitev neštetih kapljičastih peg in pegic, ki se združujejo zdaj v cvetne, zdaj v fantastično vegetacijske oblike in nato spet v čaroben ples luči oblakov in končno v pozlačeno pravljičnost nekega nadzem-skega sveta. Tako se v naslovih slik navajajo nebesa, pekel, vice, ne glede na to pa sta tu tudi dve v tem načinu uspeli sliki Krasa, ki pa sta seveda bolj barviti od ostalih. Se pa tu prikazane podobe v nekaterih pogledih razikujejo od tistih iz pretekih let. V njih je slikar vnesel drobce snovnega sveta, na primer ribja okostja, razne koščice itd. Kot da bi hotel simbolično prikazati, da se za vsem bliščem sveta končno vendarle skriva neizogibna minljivost njegove krhke lepote. MILKO BAMBIČ TOREK, 1. OKTOBRA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 12.30 Poljudna znanost SVETO PISMO DANES Prvo nadaljevanje 12.55 Črnobelo 13.30 DNEVNIK 17.00 DNEVNIK 17.15 Program za najmlajše Naše živali prijateljice: BIVOL 17.40 Prigode Puggyja Doga Risani film 17.45 Program za mladino Živela šola 18.45 Poljudna znanost PREDSODEK 19.15 ŠPORTNI DNEVNIK SPEV STVARSTVA Dokumentarec, ki ga je napravil Frederic Rossif 20.00 DNEVNIK 20.40 Brez izhoda: SKUPAJ DO KONCA V Milan prispe iz ZDA nekdo, ki hoče na vsak način spet do svoje prve žene Grazie Marie, ki se je bila medtem, ko je bil on v ZDA, poročila z Waldom, lastnikom nekega nočnega lokala, s človekom, ki je največ služil s hazardno igro, z mamili in drugimi podobnimi dejavnostmi. Waldo, ki ima kot poslovnega prtnerja in hkrati prijateljico neko Doro, in ki se je že naveličal neurejenega življenja, sklene rešiti se nočnega lokala ter dragocenosti, ki so mu jih zapustili klienti igralnice. Nekega večera, ko Waldo hoče zaključiti zadevo z nekim Carpegnom. mu telefonira neko dekle, ki bi potrebovalo mamil. Brž zatem pride k njemu že omenjeni Američan. Dialog med njima se kmalu sprevrže v prepir. Spregovori tudi orožje in na tleh obleži eden izmed njiju. Vec ZVBČ6T 21.50 DESET GOSPODARJEV MORJA Anketa o ribolovu v svetu VELIKA MORIJA 22.45 DNEVNIK DRUGI KANAL 20.30 DNEVNIK 21.00 Umetnost komike Program je pripravil Alessandro Blasetti Režiser Alessandro Blasetti se vrača k TV z dvema dodatkoma k svojemu programu, ki je nosil naslov «L’arte dl far ridere». Bil je to program, ki mu je sledilo veliko TV-obcin-stva skozi vseh pet tednov, kolikor je bila oddaja na programu. S tem dodatkom hoče režiser zapolniti nekaj praznin, ki so ostale v prejšnjem programu 21.55 MALI ODER Maria Giovanna Elmi in Daniele Piombi bosta nocoj predstavila zmagovalce natečaja ENAL za leto 1974, ki se ga_ je udeležilo nad 3000 tekmovalcev Od tega pride v zaključno tekmovanje le dvajset ansamblov, ki so se predstavili v Tre-visu in La Spezii na zaključnem zbirnem tekmovanju. Vrhu tega pridejo nocoj na vrsto operni pevci, pianisti in drugi virtuozi, ki so se uveljavili na raznih natečajih, skratka bogat večer ansamblov, pevcev, instrumentalnih umetnikov in glasbenikov, s katerimi se bomo v prihodnje pogosteje srečavali na koncertih ali preko televizije JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 8.10, 9.35, 10.05, 14.10, 15.35 in 16.05 TV ŠOLA Pravopis, Evropsko podnebje. Igre na cestah. Ruščina, Nino in Ivo, Zgodovina BiH, Znanost in znanstveniki, Folklora. 17.35 R. Crottet: SVILENA OBLEKA . Oddaje torkovih pravljic in zgodb za najmlajšo publiko bo ljubljanska televizija letos začela z laponsko pravljico «Stiue-na obleka». Televizija bo popeljala svoje gledalce vse do obal Ledenega morja, kjer živijo Laponci rodu Skolt. Pisatelj Robert Crottet je zabeležil eno njihovih lepih pravljic. Kot večina narodnih pravljic, tudi ta ni le zabava za otroke. Skozi njo se zrcali verovanje teh ljudi, njihove misli o življenju, ki se začne in konča ob morju. Del vsega tega je televizija skušala ujeti v današnjo oddajo. Slovenska slikarka Cita Potokarjeva ni naslikala le vsebino zgodbe, s sliko je sledila tudi mislim v pravljici. Zgodbo pa bo povedala naša tržaška znanka Štefka Drolčeva, pravljico pa je z glasbo o-premil Ilija Šurev 18.00 Obzornik 18.15 PO NEZNANI DELTI, dokumentarni film 18.45 Mladi za mlade 19.30 DNEVNIK 20.00 Anderlecht: KOŠARKA Evropa — Amerika Prenov v evroviziji 21.30 POGOVOR Z DELEGATI KONGRESA ZVEZE MLADINE SLOVENIJE Skupina delegatov za kongres ZMS bo obravnavala nekatera najbolj aktualna vprašanja ter naloge mladih, kot integralnega dela družbe, v prizadevanjih za uveljavljanje samoupravnega sistema na vseh področjih združenega dela, predvsent pa v temeljnih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih ter na šolah. Oddajo je pripravil Branko Gabršček 22.25 DNEVNIK 22.40 Nogometna tekma: PARTIZAN — GORNIK Posnetek tekme KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 17.30 Nogometna tekma: PARTIZAN — GORNIK Neposreden prenos iz Beograda 20.00 Risanke za otroke 20.15 DNEVNIK 20.30 Košarka: MED EKIPAMA EVROPE IN AMERIKE 22.00 PERU’ Drugi del dokumentarne oddaje TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba: 7.35 Pratika: 12.50 Pihala: 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve: 18.30 Komorni koncert; 18.50 Pevec in orkester; 19.10 Ksaver Meško v spominih Jakoba Sokliča: «Me-škova življenjska pot»; 19.25 Program za najmlajše; 20.00 šport; 20.35 Gaspare Spontini: «Femando Cortez», opera. I. dejanje; 21.30 Nežno in tiho. TRST 12.15 Deželne kronike: 15.10 Program po željah; 16.20 Deželni kulturni pregled; 19.30 Deželne kronike. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.40 Pisan glasbeni spored; 9.15 Parada orkestrov; 9.45 Glasba in nasveti; 1015 Melodije; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Jugoslavija v svetu; 13.10 Plošče; 15.00 Operne arije; 16.15 Nekaj poskočnih; 16.45 Pianistka Nataša Kerševan; 17.00 Program za mladino; 18.00 Parada orkestrov: 18.30 Domači pevci zabavne glasbe; 19.00 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.15 Zborovska glasba; 22.35 Jazz. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 7.25 Jutranja glasba: 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 20.00 Posebna reportaža; 11.30 Izbran spored; 12.10 Četrti program; 14.40 Radijska nadaljevanka; 15.10 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 17.05 Komorna, operna in simfonična glasba; 19.30 50-letnica glasbe na radiu; 20.20 Ponovno na sporedu z Domenicom Modugnom; 21.15 Antonio Rossano: «Quel giorno che sbarcò San Nicola»; 22.00 Opravljivci. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 8.40 Kako in zakaj?; 8.50 Orkester; 9.05 Pred nakupi; 9.35 Radijska nadaljevanka; 9.55 Pesem za vsakogar; 12.40 Alto gradimento; 13.35 Dva komika; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Četrti program; III. PROGRAM 8.30 Jutranji koncert; 9.30 Koncert za začetek; 10.30 Straussove skladbe; 11.40 Skladbe za komorne ansamble; 12.20 Sodobni ital. glas-beniki; 13.00 Glasba skozi čas; )4.30 Simfonični koncert; 16.30 Skr-jabin in Prokofjev; 17.10 Iz Dolcije-vih skladb: 17.40 Jazz; 18.30 Že- na sedemdesetih let; 18.45 Šola in delovne razmere: 19.15 Mezzosopranistka Viorica Cortez in pianist Eugenio Bagnoli; 20.15 Mozartova o-pera «Così fan tutte». SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 20.30 Poročila; 6.50 Beseda na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: O nastanku glasbe; 9.30 Mali vokalni ansambli: Vokalni oktet Gorenjci: 10.15 Promenadni koncert; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam . . .; 14.10 Skladbe za mladino: 14.40 Na poti s kitaro; 15.45 «Vrtiljak»; 16.45 Narava in človek - prof. Marjan Sterle: Okolje v civilizirani družbi; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Zveneča imena; 18.05 V torek na svidenje!; 18.35 Lahke note; 19-40 Z ansamblom Atija Sossa: 19-50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Slov. zemlja v pesmi in besedi: 20.30 Radijska igra - Sandi Sitar: Projekt Ren veliki S ; 21.30 Zvočne kaskade; 22.20 Srečanje z mlajšo slov. generacijo; BOMBNI ATENTAT V BUENOS AIRESU Bivši Allendejev sodelavec gen. Prats ubit v Argentini Eksplozija je ubila tudi njegovo ženo - Atentat je verjetno na ukaz Pinochetove junte pripravila fašistična organizacija «A. A. A.» BUENOS AIRES, 30. — Neznani «killerji» so prejšnje jutro ubili generala Carlosa Pratsa, bivšega poveljnika čilske vojske in večkratnega ministra v vlaioh Allendejeve «Ljudske enotnosti». V njegov avto so zalučali peklenski stroj, ki je ubil generala in njegova ženo Sofio. Prats je z ženo bil namenjen do-fnov, v stanovanje v rezidenčni četrti «Palermo», kjer je živel odkar se je izselil iz čila, dosledno z zvestobo, ki jo je od vsega začetka tudi s svojo državniško prakso izrazil Salvadoru Allendeju, ki ga je prišteval med svoje osebne prijatelje. Pred svojim stanovanjem je parkiral avto in izstopil, medtem ko je njegova žena Sofia še bila v vo-21‘U- Tedaj se jima je približal, po Pričevanju očividcev, neki avtomo-““ 'z katerega so neznanci začeli streljati z brzostrelko. Istočasno je nekdo zalučal v avto peklenski stroj, verjetno iz plastika, ki je avto dobesedno Raznesel. Prats je bil na •nestu mrtev, eksplozija pa je obglavila tudi njegovo ženo. Avto se i V1?e^’ kose pločevine pa je eksplozija vrgla do sedmega nad-stropja zgradbe. General Carlos Prats z adjutantom. ®Uka je bila posneta za časa, ko je general še poveljeval čilski vojski O atentatu argentinske oblasti, ki Se te dni ukvarjal z valom terorističnih dejanj, niso spregovorile niti besedice in je sploh policija selo zadržana, čeprav ne more biti dvomov o avtorjih atentata. Javno rnnenje pripisuje gnusni zločin desničarski teroristični organizaciji «A.A.A.» (Zavezništvo za protikomunistično akcijo), ki je verjetno materialno izvršila atentat, toda politično odgovornost nosi gotovo čil-ska fašistična junta generala Pinocheta, ki se dobro zaveda, da je v generalu Pratsu imela moralno neoporečnega nasprotnika, ki je v vojski užival še vedno visoko spoštovanje. Časnikarji, ki so bili zadnje mesece v Čilu trdijo, na primer, da je marsikateri častnik čilske vojske, kateremu postaja iz dneva v dan tesnejša suknja fašističnega biriča, vzdihoval po Pratsu in nje-govi zmernosti. Očitno na spada tudi ta umor, kot usmrtitev brata bivšega argen- tinskega predsednika Frondizija, v okvir širokopoteznega terorističnega načrta, ki ga ameriška CIA uresničuje v tem nemirnem delu latinskoameriške celine. Kdo je bil ubiti Carlos Hudo Prats? Star 59 let, oženjen, v zakonu je imel tri hčerke, je bil nekakšen simbol tradicionalnega čilskega vojaka. Vzgojen «po prusko» je v vojski videl predvsem sredstvo zunanje obrambe pred možnim sovražnikom: strogo je zagovarjal «ustavnost» vojske, ki mora biti zvesta zakonito izvoljenim oblastem. S tem duhom je Prats, ki sicer idejno ni veljal za naprednega človeka, napovedal sodelovanje vojske z AUendejevo vlado «Ljudske enotnosti». Razumel je pomen reformatorskih načrtov pokojnega socialističnega predsednika ,ki je bil tudi njegov osebni prijatelj, in mu nudil svojo pomoč vsakokrat, ko se je koalicija «Ljudske enotnosti» znašla v stiski. Tako je nekajkrat zasedel mesto notranjega ministra in s tem postal, po čilski ustavi, podpredsednik republike in AUendeja nadomeščal v njegovi odsotnosti. Zaradi takega lojalnega sodelovanja z vlado «Ljudske enotnosti» je Prats postal prva tarča reakcije, ki jo je iz tujine vodila (kot dokazujejo zadnja pričevanja) ameriška CIA na Kissingerjev ukaz. Ni torej golo naključje, če so santiaške gospe iz bogatejših četrteh šle na ulice in ropotale z lonci ter skandirale geslo «Prats pojdi domov». Na AUendeja tedaj se niso spravljale, ker je vladi zvesti general bil prva ovira na poti državnega udara fašistične desnice. Sredi avgusta 1973, mesec dni pred krvavim državnim udarom v Santiagu, so podkupljeni visoki častniki zahtevali, naj Prats odstopi s svojega mesta in vojsko prepusti generalu Pinochetu. Prats, ki je slepo verjel v vojaško disciplino, se je zadovoljil z izjavo o «lojalnosti» Pinocheta in odstopil. Vrata k državnemu udaru so se odprla na steza j. Komentatorji so, resnici na IjiUbo, prepričani, da je Carlos Prats dobro vedel, kaj se pripravlja in da je odstopil tudi zato, ker ni hotel nositi odgovornosti za to, kar se bo zgodilo. Na dem, ko je izdajalska solda-teska ubila predsednika AUendeja in v krvi zadušila čilsko demokracijo, se je v Santiagu veliko govorilo o tem, da bo Carlos Prats stopil na čelo dela vojske, -ki je ostala zvesta preds§dniku Allendeju. V resnici je tedaj Prats bil že v Pinochetovih rokah. Naslednjega dne, ko je Prats z družino bil prisiljen prestopiti mejo v Mendozi in stopil na pot begunstva v Argentini, je televizija v Santiagu oddajala registracijo nekega njegovega govora, v katerem je pozival ljudstvo, naj bo zvesto vladi in novim oblastem. Pozneje se je izvedelo, da je to bila registracija iz časov Allendejeve vlade, na katero je Prats mislil, ko je ljudstvo pozival k «zvestobi» in «miru». Kakorkoli že, od trenutka, ko je prestopil mejo z Argentino, je Prats sklenil, da ne bo dajal političnih izjav. Izdajstvo vojske, v katero je slepo verjel, ga je baje zelo potrlo. Zadnje čase pa je baje vendarle navezal stike s krogi čilske opozicije, kar ga je verjetno stalo življenje. jel ta sklep zaradi nekih nepravilnosti pri preiskovalnem postopku. Na zatožni klopi bodo sedeh: bivši pravosodni minister John Mitchell in njegov pomočnik Robert Mardian, bivši svetovalec za notranje zadeve J. Erichman, pravni svetovalec odbora za ponovno izvolitev predsednika Nixona Kenneth Parkinson ter Bob Haldeman; Vsi so obtoženi zarote. SAN DOMINGO, 30. — Za gverilce in talce v konzulatu Venezuele, ki je zaseden že od petka, bodo prihodnje ure odločilne. Gverilci, kot je znano, zahtevajo osvoboditev svojih tovarišev in denarno odškodnino. Odločilne pa bodo zato, ker obstajajo resni znaki, da potekajo tajna pogajanja s posredovanjem krajevnega škofa Brita. Temu je namreč u-spelo priti v konzulat, kjer je gverilcem dal ležalne blazine, hrano in pijačo, nato pa se z njimi dalj časa pogovarjal. Oblasti so zasedenemu . konzulatu vrnile vodo, elektriko in te- i ^ ' lefon, kar dokazuje, da se vodijo poga- j . janja. V zadevo so vpletene tri via- | Truplo ubitega generala Carlosa Pratsa na tlaku, nedaleč od avtomobila, ki de. Vloga Unije Italijanov (Nadaljevanje s 1. strani) ______ ____________________________ ga je bomba skoraj popolnoma uničila. Eksplozija bombe, ki so jo odvrgli argentinski desničarski skrajneži, je ubila tudi Pratsovo ženo Sofio časa in ki je tesno povezano z idejami socializma. Margan je nato prešel na sedanje razdobje in je dejal, da je v povojnem razdobju uspelo s skupnimi napori preobraziti podobo Istre z gospodarskega, kulturnega in socialno političnega vidika. V tem zgodovinskem procesu pa je igrala veliko vlogo Unija Italijanov za Istro in Reko, ki se je kot sestavni del socialistične zveze zavzemala za kulturni, politično-social-ni in drugi razvoj, skrbela za krožke, otroške vrtce, umetniške in kulturne skupine, gledališče, založništvo itd. Unija je mnogo prispevala pri sodelovanju z reprezentativnimi organi za sestavljanje in za sprejemanje zakonov ter drugih norm, tako da so bolje določili položaj nacionalne skupnosti. Unija Italijanov se je zavzemala za rešitev odprtih vprašanj, ki se nanašajo na položaj in na pravice italijanske nacionalne skupnosti in to na vprašanja, ki niso bila vedno rešena v skladu z določenimi načeli in s političnimi stališči. V tej zvezi je Margan govoril tudi o težavah, napakah in celo o deformacijah, ki so se nujno odrazile tudi na razvoj nacionalnih odnosov v Istri in to tako v zvezi s stališči Unije, kot tudi znotraj nje. Ostane pa dejstvo, je podčrtal predsednik socialistične zveze delovnega ljudstva Hrvaške, da se je vedno še hitreje in še odločneje nadaljevalo po poti ustvarjanja programov, kadar so se premagale zapreke in nejasnosti. Margan je nato govoril o sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo in dejal, da je prišlo do težav, ker je prišlo do napadov preživelih fašističnih sil in do teritorialnih zahtev. Temu vprašanju je posvetil posebno pozornost, saj neofašizem v Italiji kali odnose med obema državama. Vendar pa je izrazil upanje in zaupanje v demokratične italijanske sile, ki se zavedajo, da predstavlja obnavljanje fašizma največjo nevarnost predvsem za njih same. Tudi v tej zvezi pa se je povrnil na vlogo •manjšin in je dejal, da manjšine bistveno prispevajo k ustvarjanju medsebojnega zaupanja in prijatelj stva med narodi ter izrecno podčrtal, da gre za prispevek nacionalnih manjšin na obeh straneh meje, kot tudi njih organizacij in med njimi Unijo Italijanov za Istro in Reko. V tej zvezi je Margan izrazil prepričanje, da bo Unija bila še nadalje, kot je bila vedno do sedaj, faktor povezovanja in most, ki naj združuje sosednji državi v skladu z njih interesi in legitimnimi pravicami. V razgovoru s predsednikom Unije Ferri jem smo izvedeli, da bo v kratkem prišlo do nadaljnjega uradnega stika med Unijo in deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Kot je znano je bil prvi tak stik med mednarodno konferenco o manjšinah, med katero je predsednik deželnega odbora Comelli sprejel delegacijo U-nije Italijanov za Istro in Reko. Takrat so se tudi dogovorili, da bodo v jeseni stike poglobili. ............................•■»••>..mm............................................im................................................................................mm....mimmmmnm. OD 9. DO 13. OKTOBRA NA BLIŽNJEM VZHODU PO POROČANJU NEKEGA MILANSKEGA VECERNIKA Junio Valerio Borghese je 7. decembra 1970 že zasedel notranje ministrstvo in RAI-TV Prevratniška skupina je nameravala konec avgusta ugrabiti Rumorja, Longa in Lamo RIM, 30. — V četrtek bi moral biti pomemben «vrh» vseh sodnikov, ki vodijo preiskave o raznih pojavih fašističnega prevratništva in terorizma zadnjih let širom po Italiji. «Vrh» je sklical dr. Siotto, sodnik, kateremu je obrambni minister Andreotti na lastno pest izročil dokumentacijo SID o raznih «pučističnih» poskusih, začenši z neuspelim državnim udarom sedaj mrtvega «črnega princa» Valeria Borgheseja. Na sestanku bodo proučili povezavo med posameznimi prevratniškimi skupinami (SAM-MAR, «Rosa dei Venti», «Ordine ski material (vključno imena zarotnikov) ostal nepoznan zaradi preiskovalne tajnosti. Glasilo PRI spominja Andreottija tudi na lastne odgovornosti: sedem let je vodil obrambno ministrstvo in varnostne službe, eno leto pa celo vlado, kar pomeni, da je kriv, če so se v ključne organe republike vgnezdili zarotniki. Prevelikega zaupanja do sodstva ne kažejo niti socialisti. Senator Zuccaia je npr. dejal, da mora vlada poročati parlamentu in pripomoči k odstranitvi odgovornih funkcionarjev, sicer njihovih imen Proces Watergate WASHINGTON, 30. — Jutri se bo začel v Washingtonu proces v zvezi z zadevo Watergate. Zdi se, da bo na zatožni klopi sedelo pet in ne šest ljudi. Sodnik John Sirica, ki bo predsedoval na obravnavi, je namreč sklenil, da ne bo obravnaval tistega dela obtožnice, ki zadeva Cordona Strachana. Ta je bil sodelavec generalnega tajnika Bele hiše Boba Haldemana pod Nixonovo administracijo. Zdi se, da je sodnik spre- nero» itd.) in «prevratniškim šta- | ne bo objavil nihče. Parlamentar-bom», V krogih, ki so blizu rimskim sodnim oblastem se je izvedelo, da je preiskava o avgustovskih dogodkih povezana z‘ hačrtom o ugrabitvi vidnih osebnosti italijanskega političnega življenja. To naj bi povzročilo ostro ljudsko reakcijo morda incidente in spopade, nakar naj bi posegle vojaške sile in «naredile red». Po istih nepotrjenih informacijah so načrt pripravili nekateri visoki vojaški častniki v sodelovanju z vidnimi osebnostmi politične desnice. Na seznamu ljudi, ki bi jih morali ugrabiti v noči med 26. in 27. avgustom so sam predsednik vlade Mariano Rumor, pet demokrščan-skih ministrov, predsednik CK KPI Luigi Longo ter tajnik CGIL Luciano Lama. V krogih rimskega sodstva niso odločeni, kaj storiti sedaj. Nekateri zagovarjajo stališče, da bi morali nemudoma izdati več zapornih nalogov, drugi pa predlagajo zgolj «sodna obvestila». Pozneje se je zvedelo, da predvidenega «vrha» sodnih preiskovalcev v Rimu ne bo. Datum sestanka so odložili za nedoločen čas, poudarili pa so, da ne bo v prestolnici, pač pa nekje na Severu. Republikansko glasilo je v zvezi s tem že usmerilo svoj topovski ogenj proti obrambnemu ministru Andreottiju, katerega dolži, da je izročil sodstvu ves material, ne da bi pred tem seznanil vlado, kar lahko pomeni tudi, da ji Andreotti ne zaupa. V drugih krogih pa trdijo, da je Andreotti na ta način , dosegel, da bo ves dokumentacij- zakodnonemško veleposlaništvo v Bruslju DRAKULOVI PRIJATELJI fcA OBISKU V TRANSILVANIJI Vlifri .j IK LONDON — 28 članov «bn-tanskih prijateljev Drakule» je odpotovalo z letališča He-athrow na skupni izlet v Transilvanijo, da bi obiskali tam kraje, kjer je živel in delal, kot pravi legenda, prosluli «grof vampir». Angleški Drakulovi prijatelji si bodo v enajstih dneh svojega obiska v Romuniji ogledali številne gradove, rojstni kraj in grob grofa Drakule ter tudi restavracijo «Zlata krona», kjer bodo pili vino, ki ga je Drakula priporočil po nekem svojem obisku v tem lokalu. Občudovalci slovitega vampirja — je izjavil predsednik združenja Bruce Wightman — bodo prepotovali vso pokrajino, ki jo je opisal v svoji knjigi Bram Stoker in kjer so opisana strahovita dejanja princa Vlada, ki je gospodaril v teh pokrajinah v 15. stoletju. Med člani angleškega kluba, ki so odpotovali v Transilvanijo, je tudi sir Jan Moncrieffe, ki trdi, da je potomec krvoločnega Vlada. Z njimi potuje tudi pisateljica Elizabeth Bird, ki je znana po svojem romanu «Počivaj v miru» in katerega protagonista sta dva tatova trupel. Birdova trdi, da je med njenimi predniki neka princesa, ki se je baje kopala v krvi svojih služabnic. Razlog pa naj bi bil baje v dejstvu, da človeška kri dobro de koži. Z RAZKOŠNE VEČERJE V POLICIJSKE TEMNICE NEW YORK — Dva ameriška policaja sta dokazala, da imata precej domišljije in tudi dober čut za trgovino. Richard Ledda in Joseph Fasullo sta se zmenila, da bosta preganjala prekupčevalce z ukradenim blagom. V ta namen sta ustanovila trgovsko hišo, ki je bila namenjena prav prekupčevlcem z ukradenim blagom. V kratkem času sta odkupila dragulje, srebrne predmete, televizorje ter vrsto drugih ukradenih predmeten za okoli 700 tisoč dolarjev. Prejšnji teden so njihovi trgovski partnerji doživeli hudo razočaranje. Lažna trnovca sta sporočila, da jima je mafijska organizacija zaupala važnejšo vlogo in službo. Zato sta priredila v svojih poslovnih prostorih razkošno poslovilno večerjo, na katero sta povabila najslovitejše zlikovce. Vseh povabljencev je bilo kot 100. Ko se je skladišče vsaj deloma napolnilo z gosti, sta policista skupaj z lažnimi natakarji in lažnimi taksisti aretirala vse navzoče, in sicer 4? ljudi. O-stale so potem aretirali na njihovih domovih. no preiskavo o dogodkih zahtevata tudi poslanca KPI Natta in Boldri-ni, ki obenem sprašujeta vlado, če je že ukrenila potrebno za odstranitev odgovornih z njihovih mest. Za razpravo v zbornicah so se izrekli tudi socialdemokrati in mi-sovci. Zaskrbljujoče je, seveda, da so ljudje, ki so pripravili ta načrt vsi na svojih mestih in na svobodi, poleg vsega pa še neznani. Njihovi načrti so torej še vedno izvedljivi, če bi splahnela budnost demokratov in ustavnih organov republike. Kako blizu je Italija bila državnemu udaru pa dokazujejo podrobnosti «puča» Valeria Borgheseja, na predvečer Titovega obiska v I-taliji. Tedaj so, z geslom o «coni B», zbrali v Rimu in Trstu iredentiste in fašiste, medtem ko so Bor-ghesejeve skupine napadle notranje ministrstvo in sedež RAI-TV. V obe palači so fašisti vdrli (po Poročilu milanskega večernika), ker so v njih imeli svoje «pete kolone». Fašistični kolovodja Borghese naj bi celo čakal v palači RAI-TV v Ulici Teulada na znak, ko bi se pojavil na televizijskih zaslonih in prebral proglas pučistov. Medtem so njegovi pajdaši zasedli najdelikatnejši center notranjega ministrstva: radijsko centralo, ki ministrstvo povezuje s kvesturami, prefekturami in drugimi poveljstvi v Italiji. Milan so odrezali od Rima. Udar bi uspel, če bi verjetno ne odpovedali sodelovanje vsaj nekateri rodovi vojske. Zato se je Borghese umaknil. Prav tako se šušlja, da je januarja letos, ko je obrambno ministrstvo demantiralo «generalko» državnega udara v vojašnicah, bil pripravljen načrt vojaškega posega, ki bi se moral začeti v naših krajih pod pretvezo «obrambe meja». Tem načrtom naj bi ne bil tuj visoki častnik, Ricci po imenu, ki je poveljeval tankistom v Palmanovi in bil nato odstranjen zaradi sodelovanja s prevratniško skupino «Vetrovnica». Javnost se, seveda, sprašuje za imena ljudi, ki so v ospredju terorističnih atentatov in golpističnih teženj v Italiji. Neki genovski dnevnik je seznam teh imen objavil, toda obrambno ministrstvo ga je takoj demantiralo. A ne v celoti, saj zaključuje s stavkom, da so vesti bile «izmišljene ali izkrivljajoče». Zadnji termin pa dopušča dobršno mero resničnosti, vsaj za del teh imen. Katera so, za sedaj še ni znano. Novi Kissingerjevi pogovori o Palestincih in petroleju Izraelci demantirajo atentat na vlak - Alžirski tisk o nevarnosti ostrega pritiska ZDA zaradi nafte KAIRO, 30. — Ameriški zunanji ganizirali atentat na vlak, ki iz se- Kaj je bilo dobrega (Nadaljevanje s 4. strani) sa naslednji filmi: Seriajev «E non liberarci dal male», Damianijev «H sorriso del grande tentatore», Lesterjev «I tre moschettieri», Liž-zanijev «Mussolini ultimo atto». De Concinijev «Gli ultimi 10 giorni di Hitler», Medakov «La classe dirigente», Kadarjev «Nuda dal fiume», Sollimov «Revolver», Squit-tierijeva «I guappi» in «Musica nelle vene», Kramerjev «I duri del-l’Oklahoma», Verhoevenov «Fiore di carne», Fleischerjeva «D boss è morto» in «La banda di Harry Spikes», Spielbergov «Duel», Zin-nemannov «H giorno dello sciacallo», Furiev «La signora del blues», Hickoxov «Oscar insanguinato», Crainov «Biadila», Shear-sov «La rossa ombra di Riata», Johnsonov «D diavolo del volante», Longchampsov «Simona», Ro-senbergov «L’ispettore Martin ha teso la trappola», Yannov «Dacci oggi i nostri soldi quotidiani», Kotcheffov «La mia pistola per Billy», Gilbertov «Un martello macchiato di sangue», Cavanijeve «Milarepa», «Provocazione» z i-gralko Andreo Rau, Guerrierijev «La controfigura» itd. minister Kissinger se odpravlja na novo daljše potovanje po Bližnjem vzhodu. Od 9. do 13. oktobra bo namreč obiskal Egipt, Jordanijo, Sirijo in Izrael. V svojem notesu ima «leteči minister» več vprašanj, vendar sta v ospredju predvsem dve: mir na tem svetovnem vozlišču mednarodnih interesov, kar pomeni rešitev «palestinskega vprašanja» in pa petrolejska kriza, glede katere sta tako on sam, kakor ameriški predsednik Ford skušala organizirati «fronto potrošnikov», ki naj bi z gospodarskim «protipritiskom» prisilila dežele, proizvajalke pomembne energetske surovine, na kolena. Glede palestinskega" vprašanja so stališča zelo raznolika. Egiptovski predsednik Sadat je v svojem svečanem govoru ob obletnici Naserjeve smrti poudaril, da ni mogoč mir na Bližnjem vzhodu brez vrnitve Palestincev na ozemlja, ki jih je zasedla izraelska vojska. Iz Tel Aviva pa poročajo, da je premier Rabin napovedal umik i-zraelskih čet na novo demarkacijsko črto na Sinaju. Tedaj bodo I-zraelci zahtevali «protivrednost» pri Arabcih. Prav Kissingerjevo potovanje je baje med razlogi sporov v notranjosti palestinske organizacije OLP, iz katere je izstopila ena izmed organizacij. Na seji OLP, ki je potekala sredi septembra v Damasku so namreč Jaserja Arafata obtožili tajnih stikov z Američani. Arafat naj bi kritike zavrnil s trditvijo, da je podobne stike odbil, čeprav bi jih z lahkoto navezal preko Moskve ali Kaira. Iz Libanona, kjer se je začela vladna kriza, pa poroča agencija WAFA, da so palestinski gverilci or- vernega Izraela pelje v puščavo Neghev. Na vlak naj bi namestili radijsko vodene mine, ki so — po poročilu WAFA — uničile tri vagone in ubile več ljudi. Iz Tel Aviva so vest odločno demantirali. O drugem ključnem vprašanju — petroleju — pa piše alžirski «El Moudjahid», da skušajo ZDA organizirati oster gospodarski pritisk na arabske države, katere krivijo za inflacijo in gospodarsko recesijo zahodnih industrializiranih držav. «Ljudje s polnimi trebuhi, ki so si izmislili zakon ponudbe in povpraševanja na svobodnem tržišču se pritožujejo, če se je ta zakon obrnil proti njihovim interesom in če ga danes manevrirajo revni», pišu alžirski list in dodaja, da ZDA pehajo svoje zaveznike v ostro konfrontacijo tudi zato, ker vedo, da bi v primeru splošne krize bila prizadeta Evropa in Japonska, ne pa Amerika. V primeru, da bi ZDA krenile po poti ostrega gospodarskega bojkota arabskih dežel, zaključuje alžirski list, bi Arabci lahko gotovo računali na vsestransko solidarnost držav «tretjega sveta». Prepovedan izstop iz države 33 Grkom ATENE, 30. — Grške oblasti so prepovedale 33 osebam, ki so odigrale pomembno vlogo v grški vojaški junti do leta 1974, da bi zapustile Grčijo dokler ne bo zaključena preiskava o njihovi dejavnosti v zvezi z uporom na atenski politehnični šoli. Med 33 osebami je bivši predsednik Papadopulos. Tudi generalu Joanidesu so prepovedali odhod iz države. Generalni pravdnik Cevas, ki preiskuje to zadevo (tedaj je izgubilo življenje baje več kot sto študentov) je že zaslišal generala Joanidesa. Z njim so zaslišali tudi več desetin civilnih in vojaških o-setaosti, ki so bile na vodilnih položajih, ko je grška vojska s tanki zadušila upor. Grški tisk trdi. da bo generalni pravdnik v kratkem zaslišal tudi Papadopulosa. Bcnvrnuto že zbežal v varno Švico GENOVA, 30. — Terorist, ki mu je v soboto zjutraj eksplodiral peklenski stroj v stanovanju, Pietro Benvenuto, naj bi bil že v tujini, v Švici. Tako poročajo preiskovalni organi iz ligurskega glavnega mesta, ki so prepričani, da je bil fašistov beg skrbno pripravljen in da so mu pomagali milanski kameradi. Prvi kongres o jedrski medicini TOKIO, 30. — Danes se je začel v japonskem glavnem mestu prvi svetovni kongres o jedrski medicini, ki se ga udeležuje 2000 učenjakov iz vseh dežel sveta. Kongres bo zasedal v Tokiu in tudi v Kiotu od danes do 5. oktobra. Japonsko so izbrali za sedež kongresa, ker je ta država na drugem mestu glede napredka na tem področju zdravstva (na prvem mestu so ZDA). Jedrska medicina uporablja radioaktivne izotope za diagnozo in zdravljenje številnih obolenj človeškega telesa, med katera spadajo rakasta o-bolenja, bolezni krvotoka. možganov ter hrbtenice. Uporaba radioizotopov omogoča ugotavljanje brez bolečin raznih obolenj v človeškem telesu. Na tem prvem kongresu bodo obravnavali razvoj tega zdravniškega področja ter mednarodno sodelovanje. 40-lclnica B.B. SAINT TROPEZ. 30. - Francoska filmska igralka Brigitte Bardot je pred dnevi slavila v svoji vili «La Mandrague» v Sain Tropezu svojo 40-letnico. Slavnostno kosilo v vili je bilo bolj skromno ob navzočnosti nekaj desetin igralkinih oboževalcev, časnikarji niso bili navzoči. VESTI Z ONSTRAN MEJE Dognanja slovenskih arheologov na mednarodnem srečanju v Kopru Na sporedu predavanja številnih znanstvenikov - Avtomatska obdelava podatkov v javni upravi - Zanimiva razstava KOPER, 30. septembra — Drugi dan mednarodnega srečanja arheologov v Kopru so se zvrstila predavanja slovenskih arheologov, ki so podrobno prikazali problematiko materialne kulture slovenkega naselitvenega prostora v zgodnjem srednjem veku, to je od poznega VHI. do XI. stoletja. Zvedeli smo, v kakšni fazi so raziskave tega obdobja v slovenskem merilu, hkrati pa tudi v posameznih regijah. Znanstveniki so tudi podrobno prikazali materialno kulturo znotraj prostora karantanskega kulturnega kroga in širjenje te kulture. Eno izmed predavanj je bilo posvečeno tudi Istri in Hrvaškemu primorju. Na včerajšnji otvoritveni slovesnosti je govorila predsednica arheološkega društva Ljudmila Plesničar, ki je sporočila udeležencem tudi pozdrave predsednika jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti Grge Novaka. Dobrodošlico gostom pa je izrekel tudi pokrovitelj srečanja, predsednik koprske občinske skupščine Mario Abram. V delovnem delu programa pa sta bila na sporedu referata Mira Kocjana iz Kopra o povojnem gospodarskem in kulturnem razvoju mesta in obale ter dr Miroslava Pahorja o obdobju dvojne oblasti v Piranu v XII. in XIII. sto- letju. Jutri bodo na sporedu predavanja znanstvenikov iz drugih krajev Jugoslavije ter iz Italije, Avstrije, Češkoslovaške ter Vzhodne in Zahodne Nemčije. * * » V Portoroškem avditoriju se je začel dopoldne mednarodni simpozij o avtomatski obdelavi podatkov v javni upravi. Sodeluje okrog 400 strokovnjakov iz Jugoslavije in nekaterih drugih evropskih držav. Ob odprtju je govoril tudi zvezni sekretar za pravosodje in organizacijo zvezne uprave, član zveznega izvršnega sveta Ivan Franko. Dopoldne so na simpoziju poročali predstavniki republiških ustanov o delu javne uprave v republikah in pokrajinah ter o načrtih za organizacijo elektronske obdelave podatkov. * # # Danes je obiskal Koper predsednik centralnega komiteja ukrajinske organizacije za sodelovanje z armado, letalstvom in mornarico general podpolkovnik Sovjetske zveze Anton Fedosijevič Pokalčuk. O-menjena organizacija sodeluje z organizacijo Ljudske tehnike Jugoslavije. Sovjetski gost si je ogledal nekaj delovnih organizacij, bil pa je tudi na koprski radijski postaji, kjer se je pogovarjal z direktorjem Mirom Kocjanom in njegovimi sodelavci o tehničnem napredku radijskih in televizijskih informacijskih sredstev. • • « V prostorih muzejskega razstavišča v čevljarski ulici v Kopru so dopoldne odprli zanimivo razstavo z naslovom «Potovanje okoli sveta s cesarsko kraljevo korveto 'Saido’ v letih 1890 do 1892.» Razstavo je v sodelovanju s (»krajinskim muzejem v Kopru pripravil piranski pomorski muzej Sergeja Mašere, ki prav v tem mesecu praznuje 20-let-nico obstoja. Pričujoča razstava je eden izmed prikazov dela te ustanove, ki intenzivno proučuje pomorske vede. zlasti pa še zgodovino slovenskega pomorstva. Na njej so z 276 fotografijami, z modeli takratnih ladij in z raznimi pomorskimi predmeti ponazorili potovanje znanstvene odprave avstrijske korvete «Saida» v Avstralijo, Novo Zelandijo in nekatere druge, tokrat še razmerama malo raziskane dežele. Gre za zapuščino kadet aladje «Saida» Antona Dolenca iz Oreha pri Postojni, ki je skrbno posnel vse, kar je videl v daljnjih deželah. PO SOBOTNI MEDDRŽAVNI PRIJATELJSKI TEKMI V ZAGREBU Jugoslovanska reprezentanta za razred boljša Trenerja F. Bernardinija taka še težko delo Treba bo predvsem obnoviti «sredino igrišča» - Brane Oblak potrdil vrhunsko formo Jugoslovanska rcprežcntanea, ki je v soboto v Zagrebu premagala Italijo z 1:0. Od leve proti desni (stojijo): O. Petrovič, Dzom, Hadziabdic, Bul jan, šurjak, Katalinski. Spodaj: Popivoda, Vladic Oblak V. Petrovič in Jerkovič Sobotna tekma med Jugoslavijo in Italijo je bila za oba zvezna trenerja dokaj koristna. Obe reprezentanci sta bili namreč bistveno prenovljeni in zagrebško srečanje bilo torej prvi test za nadaljnje delo obeh nogometnih reprezentanc. Jugoslavija je zasluženo zmagala, tako zaradi prikazane igre, kot zaradi ugodnih priložnosti, ki jih je tiuiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiii),l|„„lllllllllllllll|v| Jugoslovanska nogometna prvenstva LESTVICA Zagreb 13; Crvenka, Borac, Var-teks in Šibenik 10; Maribor, Iskra in Bačka 9; Igman, Osijek in Famos 8; Novi Sad, Vrbas, Jedinstvo in Leotar 7; Kozara in Karlovac 6; Rudar brez točk. PARI PRIHODNJEGA KOLA Maribor - Vrbas, Rudar - Iskra, Šibenik - Famos, Borac - Osijek, Leotar - Igman, Bačka - Jedinstvo, Karlovac - Zagreb, Crvenka - Kozara, Verteks - Novi Sad. SLOVENSKA LIGA IZIDI imela na razpolago. Trener Mla-dinič je bil zato upravičeno zadovoljen z igro svojih varovancev. Dejal je, da je Jugoslavija zaslužila obilnejšo zmago in je nasprotnika nad-krilila v vsem, s telesno pripravo, s tehničnim in taktičnim znanjem. Tudi skoraj vsi italijanski in jugoslovanski športni časopisi so se strinjali v tem, da je bila zmaga jugoslovanske reprezentance povsem zaslužena. Najuglednejši italijanski športni dnevnik «La Gazzetta dello Sport» pa je v nedeljski številki jasno zapisala, da bi lahko italijanska reprezentanca 2. ZVEZNA LIGA IZIDI - ZAHOD zapustila zagrebško igrišče z vsaj tremi gob v mreži, če bi jugoslovanski rfapadalci ne zamudili vrsto Igman - Maribor 0:2 ugodnih priložnosti. Jedinstvo - Rudar 3:0 Kaj je torej z italijanskim no- Famos - Varteks 1:1 gometom? Novi Sad - Crvenka 0:1 V italijanskem nogometnem krogu Kozara - Karlovac 3:0 vlada mnenje, da bi moral novi tre- Zagreb - Bačka 6:2 ner Fulvio Bernardini še bistveno Iskra - Leotar 1:0 spremeniti predvsem «sredino igriš- Vrbas - Borac 2:0 ča». Trojica Benetti - Capello - Re Osijek - Šibenik 2:0 Cecconi ni izpolnila pričakovanj. Tu- slovansko moštvo pametno in koristno premikalo po igrišču. To pa je sad dolgoročnega obnavljanja kadrov v jugoslovanskem nogometu. Kljub temu, da je zapustilo standardno reprezentanco kar devet vidnih imen, pa lahko Jugoslavija tudi danes razvrsti tako ekipo, ki še vedno predvaja koristen nogomet, kar je tudi jamstvo za nadaljnje delo. Tekma v Zagrebu je torej pokazala predvsem to: Jugoslavija je že pred leti začela temeljito z obnavljanjem svoje nogometne šole, v Italiji pa so komaj letos skušali pro- di napadalna vrsta je odpovedala. Boninsegna in Prati se okorno premikata v nasprotnikovem kazenskem prostoru. Razen tega pa ne znata so- Mercator - Slavija 2:1 Drava - Mura 0:4 Nafta - Izola 2:1 Pohorje - Ljubljana 0:0 Dirija - Kradivar 3:1 Koper - Vozila 1:2 Slovan - Železničar 4:0 LESTVICA Mercator 12; Mura 10; Ilirija 8; Pohorje 7; Slovan, Vozila in Kla-divar 6; Koper, Slavi ja in Ljubljana 5; Izola, Drava in Nafta 4; Železničar 2. PARI PRIHODNJEGA KOLA Železničar - Drava, Vozila - Slovan, Kladivar - Koper, Ljubljana -Ilirija, Slavija - Pohorje, Izola -Mercator, Mura - Nafta. ZAHODNA CONSKA LIGA IZIDI Kamnik - Triglav 1:1 Adria - Jadran 1:0 Tabor - LTH 2:2 Sava - Litija 0:4 Primorje - Renče 2:1 Usnjar - Tržič 3:0 LESTVICA Litija 10; Primorje 9; Kamnik 7; LTH, Usnjar in Adria 6; Renče in Tržič 4; Tabor in Jadran 3; Triglav in Sava po 1 točko. PARI PRIHODNJEGA KOLA Triglav - Tržič, Renče Usnjar, Litija - Primorje, LTH - Sava, Jadran - Tabor, Kamnik - Adria. Fuiviu bernardini gleda na uro: ni več časa za izenačenje delovati z ostalimi igralci napadalne vrste, če dodamo, da tudi vezni i-gralci še niso asimilirali Bernardini-jeve «totalne igre», je jasno, da trenutno Italija ne more razviti modernega in uspešnega nogometa na sredini igrišča in v napadu. Zadovoljila je le obrambna vrsta. Italija je torej igrala tradicionalno: pokazala je povsem dobro obrambo. Ni pa znala izkoristiti protinapada. kajti vsi nasprotniki so postali budnejši: poznajo italijanski protinapad in se ga tudi uspešno branijo. In še nekaj o Jugoslaviji: Brane Oblak je še vedno gonilna sila reprezentance, ki je že dobro asimilirala modeme sisteme te igre. Večkrat je bilo opaziti, da se je celotno jugo- 1. — 1. Chivas Regal 1 Z. King Tady 2 2. — 1. Oiroc 1 2. Telline Why X 3. — 1. Valletta X 2. Kampur 2 4. — 1. Aland 1 2. Safdy X 5. — 1. Sercu 1 2. Giuliano X 6. — 1. Fusta 1 2. Grand Petit X KVOTE 12 - 1.585.104 lir 11 - 47.600 lir 10 — 5.800 lir učiti nove možnosti za bolj kakovosten razvoj in zapustiti tradicionalno mentaliteto igre. BEZBOL V BOLLATAH PRI MILANU Dva poraza Alpine Številčno se je negativno končalo za opensko Alpino tudi gostovanje v kraju Bollate pri Milanu, v prvi od dveh tekem pa bi Openci kmalu dosegli lepo zmago proti e-kipi, ki je v srednjem delu lestvice. V prvem iningu je Alpina povedla proti Norditalii s 4:2, domačini pa so nato (tudi s pomočjo sodnika) izenačili in v sedmem iningu povedli s 5:4. To je bil tudi končni rezultat tekme. Popoldansko srečanje je Alpina odigrala brez zagrizenosti in upanja na zmago. Demoralizirale so jo tudi nekatere jutranje sodniške odločitve. Rezultat je bil tokrat gladko v korist domačinov. Izidi NORDITALIA 22000010 — = 5 ALPINA - BUZZIN 400000000 = 4 NORDITALIA 00140030 — = 8 ALPINA - BUZZIN 000100000 = 1 Postava Alpine: O. Glavina, R. Glavina, Kmet, Perini, Zuccoli, Bo-sdachin, Carraro, Marcon, Babich. * * * Libertas San Marco iz Ribiškega naselja pri Devinu je osvojil turnir za pokal «Devinski grad», katerega so priredili ob otvoritvi novega i-grišča. Libertas je v finalu premagala GBC iz Gorice z rezultatom 12:5. Na turnirju je nastopil tudi edini jugoslovanski bezbolski klub Salona iz Splita. Spličan Klijakovič je prejel posebno nagrado kot naj boljši branilec. Otvoritve se je udeležil tudi predsednik italijanske bezbolske zveze Bruno Beneck. k. b. V desetih srečanjih 5:3 za Italijo Nogometni reprezentanci Italije in Jugoslavije sta se do sedaj spoprijeli točno desetkrat. Petkrat je zmagala Italija, trikrat Jugoslavija, dvakrat pa sta se reprezentanci razšli pri neodločenem izidu. Oglejmo si dosedanje tekme: PADOVA, 4. 11. 1925 Italija — Jugoslavija 2:1 (2:1) Strelca: Benčič, Schiavio (2). GENOVA, 22. 5. 1938 Italija — Jugoslavija 4:0 (2:0) Strelci: Colaussi, Piola, Meazza in Ferrari. BEOGRAD, 4. 6. 1939 Italija — Jugoslavija 2:1 (1:0) Strelci: Piola, Colaussi, Perlic. MILAN, 6. 5. 1951 Italija — Jugoslavija 0:0 TURIN, 29. 5. 1955 Jugoslavija — Italija 4:0 (0:0) Strelci: Veselinovič, Zebec, Bergamaschi (avtogol), Vukas. ZAGREB, 12. 5. 1957 Jugoslavija — Italija 6:1 (3:0) Strelci: Zebec, Milutinovič (2), Liposinovič, Rajkov, Cervato (11-metrovka), Vukas. RIM, 8. 6. 1968 Italija — Jugoslavija 1:1 (0:1, 1:0, 0:0) Strelca: Džajič, Domenghini. RIM, 10. 6. 1968 Italija — Jugoslavija 2:0 (2:0) Strelca: Riva, Anastasi. TURIN, 20. 9. 1972 Italija — Jugoslavija 3:1 (0:0) Strelci: Riva, Chinaglia, Vukotič in Anastasi. ZAGREB, 28. 9. 1974 Jugoslavija — Italija 1:0 (1:0) Strelec: šurjak. KOŠARKA VRSTA MEDNARODNIH TURNIRJEV IN PRIJATELJSKIH TEKEM Druga zaporedna zmaga za Evropo V Sarajevu Slovenija na 4. mestu Na italijanskih turnirjih zmaga Ignisa, Innocentija in Duca iz Pester Evropska reprezentanca, ki jo trenira Italijan Giancarlo Primo, je osvojila že drugo zaporedno zmago proti izbrani ameriški reprezentanci. Tokrat so bili Evropejci uspešni v Braziliji (Sao Paulo). Evropa — Amerika 103:99 (48:49) EVROPA: Santillana 5, Marzorati 18, Sergej Belov 11, Meneghin 15, Braebender 10, čosič 16, šol-man 15, Jelovac 13, Goumas, Cachemire. AMERIKA: Ghermann 28, Guer-rero 10, Ubiratan 10, Rubens 16, Rollins 15, Carter 4, Adilson 4, Gonzales 6, Dalmao 6, Arestia. To drugo srečanje je bilo nedvomno bolj izenačeno od prvega, ko so Evropejci zanesljivo (94:85) odpravili Američane. Tokrat pa se je v ameriških vrstah dobesedno razigral Ghermann, ki je dal Kar 28 pik. V evropskih vrstah je odlično vodil igro svojih in je razen tega bil tudi uspešen kot strelec Italijan Marzorati (18 točk). Obe reprezentanci se bosta ponovno spoprijeli danes, v Bruslju. KOLESARSTVO V Zagrebu so podelili še zadnje državne naslove v kolesarstvu. Tako člani, kot mladinci so se borili za gorske naslove, na kronometer ter na dirkališču. Največ uspeha sta požela Leček pri članih in Ropret pri mladincih s tremi naslovi. Po eno prvo mesto sta si priborila še Kahlina in Čolig. V ekipni zasledovalni vožnji je bila prva Me-talia - commerce iz Zagreba. aiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiifiimiiiiiiiuiiiiiiiiuHiiiiiiiiiiiiiKiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiuii MOTOKROS V GORICI Tekmovalci Bergama so bili najboljši Dobro so se odrezali tudi Goričani V nedeljo se je na goriških stezah odvijalo italijansko prvenstvo v motokrosu, na katerem je sodelovalo 228 tekmovalcev. Slabo vreme zadnjih dni in močan dež, ki je padal nekaj ur pred pričetkom tekmovanja, sta povzročila, da je proga postala blatna steza, na Kateri je bilo treba biti pravi akrobat. Sami rezultati jasno kažejo na težkoče vožnje. Od 228 tekmovalcev, ki so startali na Mostu 9. avgusta, jih je na cilj prišlo le 19. Tekmovanje, ki ga je priredil moto klub «Pino Medeot» iz Gorice, je pokazalo promoč tekmovalcev iz Bergama, ki so zasedli ekipno prvo in drugo mesto. Dobro pa se je odrezala goriška ekipa, ki so jo sestavljali: Drossi, Bevilacqua, Kogoj in Cargnel. Rezultati A SKUPINA (48 tekmovalcev) : 1. Marinoni (Moto club Treviglio), 2. Dentesano (MC Udine). B SKUPINA (42 tekmovalcev): 1. Petrogalli (Italica Cereter), 2. Comotti (Treviglio), 3. Tusarpoli (Varese), 4. Kogoj (Gorica). C SKUPINA (50 tekmovalcev): 1. Croci (Varese), 2. Carrara (Ital. Cereter), 3. Bevilacqua (Gorica). D SKUPINA (42 tekmovalcev): 1. Lancini (Bergamo), 2. Pezzoli (Ital. Cereter), 3. Berzi (Bergamo). E SKUPINA (46 tekmovalcev)-1. Noriš (Bergamo), 2. Brunmo (Treviso), 3. Božič (Sesljan). EKIPNA LESTVICA: 1. ekipa Bergamo A, ki so jo sestavljali: Lancini, Berzi, Barcella, 2. ekipa Bergamo B: Noriš, Gualdi in Dall’Ara. P. R. .............................. V NEDELJSKI TEKMI «UNDER 23» V CESENI JUGOSLAVIJA DVAKRAT V VODSTVU, NATO REMI Neodločen izid 2:2 zadovoljil obe reprezentanci Italija — Jugoslavija 2:2 (1:1) ITALIJA: Buso, Gentile, Malde-ra, Guerini, Danova, Scirea, Orlandi, (D’Amico), Boni, Galloni, \n tognoni. Libera. JUGOSLAVIJA: Svilar, (Borota). Rajkovič, Djujič, Radin, Primorac, Mulahasanovič, (Pavkovič), Djor-djevič, Mišič, Savič, Poljak, (Meter). SODNIK: Favre (Švica). STRELCI: v 7. min. Savič (J), v 10. min. Galloni (I), v 52. min. Orlandi (avtogol), v 55. min. Libera (I). Če je italijanska A reprezentanca povsem odpovedala v Zagrebu pa je mlajša «Under 23» reprezentanca le nekoliko zadovoljila. Na domačem igrišču v Ceseni so nam-heč Italijani iztržili neodločen izid, pa čeprav so bili zaradi prikazane igre tako tehnično kot taktično nekoliko slabši od Jugoslovanov. Vseeno pa ostaja za Italijane uteha, da lahko računa zvezni selektor Bernardini na vrsto mladih in perspektivnih igralcev, ki bi lahko že prihodnjih srečanjih nadomestili, predvsem na sredini igrišča, veterane iz Zagreba. Mislimo predvsem na Antognonija, ki je bil gonilna sila italijanske postave. Tudi v tem srečanju pa se je za Avellino — Taranto X Brindisi — Brescia 2 Catanzaro — Foggia X Como — Alessandria 2 Genoa — Arezzo 1 Parma — Novara X Pescara — Palermo X Sambenedettese — Spal X Udinese — Lecco 1 Grosseto — Pisa 1 Massese — Spezia 2 Casertana — Messina X Catania — Crotone I KVOTE 13 — 58.041.300 lir 12 — 1.219.300 lir Rocca je bil sicer med najboljšimi v italijanskih vrstah. Večkrat pa se je moral posluzhi tudi grobe igre, da je lahko zaustavil razigranega žungula ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI 50 let ustanovitve združenja slovenskih športnih društev v Italiji 1924 - 1974 Zakljutna slovesnost v Sovodnjali ob Soči PETEK, 4. oktobra 1974 ob 16 uri Start štirih štafet iz Rezije, Tolmina, Pirana in Trsta SOBOTA, 5. oktobra 1974 ob 19. uri Prihod štafet Pozdravni govori Nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora ob 20 uri Nočna tekmovalna štafeta NEDEUA, 6. oktobra 1974 ob 9 uri Turnir v odbojki Balinarski turnir v Doberdobu ob 16 uri AKADEMIJA Nastopajo Folklorna skupina «Sovodnje» Sovodenj Folklorna skupina «Dom» Gorice TVD ^Partizan» iz Maribora Kotalkarji ŠD Polet z Opčin Oba večera prosta zabava s plesom italijansko reprezentanco porajalo že staro vprašanje: italijanske reprezentance nimajo še svoje napadalne igre in so morajo stalno prilagajati nasprotniku. To se je pripetilo tudi v Ceseni, kjer je imela Jugoslavija stalno pobudo v svojih rokah. PrVa je prišla v vodstvo že v 7. minuti z odličnim Savičem, nakar je Galloni stanje izenačil. Prav tako je Jugoslavija v drugem polčasu povedla po prostem strelu, Italija pa je tri minute kasneje izenačila z Libero. Tik pred koncem pa je Jugoslavija zadela prečko z Metrom. Srečanje je bilo na splošno dopadljivo in dokaj koristno za trenerja obeh reprezentanc. Jugoslavija je pokazala boljšo taktično zrelost in zato boljšo skupno igro, Italija pa je zadovoljOa zaradi posameznikov (Antognoni in D’Amico). Srečanje bosta prenašali tudi jugoslovanska in koprska TV, s pričetkom ob 20. uri. Turnir «Bratstva - enotnosti» Slovenija četrta V nedeljo se je v Sarajevu zaključil košarkarski turnir «Bratstva - enotnosti», na katerem so nastopile vse ženske in moške jugoslovanske košarkarske republiške reprezentance. Slovenija je v moški konkurenci zasedla četrto mesto, med ženskami pa je bila peta. MOŠKI V borbi za prvo mesto sta se spoprijeli raprezentanci Srbije ter Bosne in Hercegovine. Po izenačeni in privlačni tekmi je zmagala Srbija, ki je s Kičanovicem (25 točk), Dalipagičem (24) in Slavničem (16) strla odpor nasprotnikov, med katerimi je blestel Delibašic (32). V tekmi za 3. mesto je Hrvatska premagala Slovenijo, ki pa je s prikazano igro, predvsem po zaslugi Volaja (26) in Martra (24) zadovoljila. V hrvaških vrstah je bil Jerkov neustavljiv, saj je dosegel kar 49 točk. IZIDI za 1. mesto: Srbija — Bosna in Hercegovina 99:93 (50:46) za 3. mesto: Hrvatska — Slovenija 120:109 (67:54) za 5. mesto: Makedonija — Vojvodina 85:80 (58:59) za 7. mesto: Kosovo — Črna gora 119:102 (56:39). i Končna lestvica: 1. Srbija, 2. Bosna in Hercegovina, 3. Hrvatska, 4. Slovenija, 5. Makedonija, 6. Vojvodina, 7. Kosovo, 8. Črna gora. ŽENSKE V ženski konkurenci je Slovenija osvojila peto mesto, s tem da je v finalni tekmi premagala kosovo s 76:35 (35:13). Ignis premočan • Na turnirju v Bologni je Ignis z Američanoma Yelvertonom (30) in Morsejem (30) v tekmi za prv° mesto odpravil Forst z 99:79 (52 proti 34). V srečanju za 3. mesto je Sinudyne s 77:65 (41:28) premagal Canon iz Benetk. • Na turnirju v Borgosesii je Innocenti iz Milana v finalnem srečanju za 1. mesto premagal Saclà iz Turina s 84:76 (33:43). V tekmi za 3. mesto pa je Mobilquattro premagal Toiano Varese s 85:75 (38 proti 32). • Duco iz Mester je osvojil P^° mesto na turnirju «Dolomitov». V odločilni tekmi za 1. mesto je Duco premagal Slavijo iz Prage s 101:95. Tretja je bila Lokomotiva iz Zagreba, četrta pa Savoia iz Bočna, ki je bila tudi prireditelj tega turnirja. VODNO SMUČANJE Na svetovnem prvenstvu v vodnem smučanju, ki se je zaključilo v Pretorii, so se italijanski tekmovalci odrezali dobro. Odnesli so kar 7 kolajn, od tega 1 zlato, 2 srebrni in 4 bronaste. 3 Anatolij Karpov je v Moskvi osvojil že drugo zmago proti Korčnoju ..............................mili.limnll.umi.immmmmmiiii.... NA PRVEM MLADINSKEM MEDNARODNEM SREČANJU ALPE-ADR1A Slovenska reprezentanta osvojila levji delež zmag v vseh panogah Reprezentanca Furlanije-Julijske krajine se je uvrstila na 2. mesto FTve mladinske igre Furlanije -Julijske krajine, Slovenije in Koroške so odlično uspele. Kot smo že poročali, prvo mesto so izbojevali mladi športniki iz Slovenije, ki so na skupni lestvici zbrali 18 točk, naša dežela 14 in Koroška 10. športniki iz Slovenije so bili končni zmagovalci v naslednjih panogah: atletiki pri fantih, drugi v konkurenci mladink, košarki, rokometu in v namiznem tenisu v obeh konkurencah. V streljanju je bila najboljša Furlanija - Julijska krajina pred Koroško in Slovenijo, ki se je morala zadovoljiti z zadnjim mestom. Pri streljanju je prišlo do majhnega nesporazuma, ker so ime-slovenski strelci puške brez diopterja in tako so dosegli slabše rezultate. ATLETIKA Mladim prijateljem kraljice športov je bilo vreme izredno naklonjeno. Na šolskem igrišču v Pa-dernu je toplo sonce spodbujalo tekmovalce, da so se izredno žilavo borili in poskušali pridobiti čim več točk za lastno ekipo. Bili so doseženi tudi nekateri zelo dobri rezultati. Zastopniki iz Slovenije so imeli večje možnosti v ženski konkurenci, na samem igrišču pa je prišlo do drugačnega razpleta. Ne glede na to je bil vodja atletov Ivo Pertot z vsemi zadovoljen. MOŠKI REZULTATI 80 m: 1. Starè (Slov.) 9”6, 2. Godnič (Slov.) 9”6, 3. Scapin (F.-J. k.) 10”0. 1.000 m: 1. De Monte (F.-J. k.) 2’49’T, 2. Turšič (Slov.) 2’50”4, 3. Gitscholer (Kor.) 2’56”1. višina: 1. Gurker (Kor.) 190 cm, 2. Tišma (Slov.) 171 cm, 3. Tavrer (Kor.) 171 cm. daljina: 1. Kranjčič 578 cm, 2. Bevk 569 (oba Slov.), 3. Gasparol-lo (F. J. k.) 568 cm krogla: 1. D’Agostini (F.-J. k.) 11,97 m, 2. Gorjanc (Slov.) U,79 m. 3. Boschi (F.-J. k.) 10,85 m. štafeta 4 x 100 m: 1. Slovenija (Starè, Kranjčič, Godnič, Bevk) 46"5 — to je pionirski rekord SR Slovenile. 2. F. J. k. 49’’5, 3. Koroška 51 ”6. ( Pri fantih ie Slovenila zbrala 49 točk, Furlanija Julijska krajina i 41 in Koroška 27. ŽENSKE 60 m: 1. Petuschnig (Kor.) 7”8, 2. Pierobon (F.-J. k.) 8”0, 3. Seliškar (Slov.) 8”0. 600 m: 1. Blatnik (Slov.) 1’40”4, 2. Coretti (F.-J. k.) 1’40”8, 3. Kralj (Slov.) 1’45”8. višina: Varin (F.-J. k.) 160 cm — izenačen deželni rekord, 2. Papais (F.-J. k.) 152 cm, 3. Pečavar (Slov.) 143 cm. daljina: 1. Bertolin (F.-J. k.) 509 cm, 2. Avsec, 3. Jesenovec (oba Slov.) 479 cm. krogla: Dusizza (F.-J. k.) 11,14 m, 2. Jakič (Slov.) 10,64 m, 3. Berchich (F.-J. k.) 9,68 m. štafeta 4 X 100 m: 1. Furlanija -Julijska krajina (Pierobon, Fonta-nin, Porporati, Gerolin) 51”2, 2. Slovenija SU’S, 3. Koroška 53”4. Pri dekletih je bila končna lestvica naslednja: Furlanija - Julijska krajina 50 točk, Slovenija 43 in Koroška 24. KOŠARKA Košarkarji iz Koroške so bile daleč slabši nasprotniki. Tako proti Sloveniji kot tudi proti zastopnikom naše dežele so doživeli pravo ka tastrofo, saj so bili daleč slabši, mlajši in s tem telesno dokaj nižji. Izredno izenačeno in tudi kakovostno pa je bilo srečanje med Slovenijo in Furlanijo - Julijsko krajino. IZIDI Slovenija — Koroška 131:18 Slovenija - F.-J. k. 75:74 F.-J. k. - - Koroška 125:35 ROKOMET Slovenski rokometaši so si pri- borili prvo mesto po hudem boju s Korošci. Vodja Jože Galof je imel mlado izbrano vrsto m prav pred odhodom se je moral odreči pomoči odličnega Celjana Aderluga, ki si je zlomil roko. Po pričakovanju so bili slabši nasprotnik v tej konkurenci rokometaši naše dežele. NAMIZNI TENIS Slovenski namiznoteniški igralci in igralke so dokazali, da se v Sloveniji obetajo lepši časi v igri za zeleno mizo. V vseh štirih na slopih so bile dosežene visoke zmage in edino v mqški konkurenci so prepustili eno zmago domačinom, ko je bil že dosežen rezultat 5:0. IZIDI MOŠKI: Slovenija — F.-J. k. 8:1 Slovenija — Koroška 7:0 Koroška — F.-J. k. 6:3 ŽENSKE: Slovenija — Koroška 9:0 Slovenija — F.-J. k. 7:0 F.-J. k. — Koroška 6:3 STRELJANJE Kot smo že omenili, je prišlo v tej panogi do majhnega nesporazuma. To se pač dogaja pri vseh takih večjih tekmovanjih in izjema niso bile niti te prve igre Alpe-Adria. Ne glede na to pa je to prvo srečanje mladih športnikov doseglo namen. Kljub temu pa so slovenski strelci osvojili prvo mesto med posamezniki s Kraljičem, ki je zbral 378 točk. VRSTNI RED EKIP: Furlanija - Julijska krajina 1450 točk, 2. Koroška 1439, 3. Slovenija 1422. G. F. V telovadnici v Ul. Della Valle se je v nedeljo končal 2. odbojkarski turnir za člane za «Trofejo Habitat». Po pričakovanju so si priborile prvo mesto zastopnice Ca-sagrandeja iz Sacileja. ki so premagale vse tri nastopajoče šesterke. Vsekakor pa je potrebno povedati, da so odbojkarice iz Sacileja prvo-ligašice, medtem ko igrajo DMA, AGI iz Gorice m Tena (bivši Libertas iz Brescie) v 2. ligi. Drugo mesto si je priboril AGL ki je premagal Tržačanke in gostje iz Brescie. Slednje pa so premagale OMA in tako obtičale na tretjem mestu pred Tržačankami, ki so bile zadnje. IZIDI AGI - OMA 2:1 Casagrande— Tena 2:0 Casagrande - AGI 2:1 Topa — OMA 2:0 AGI - Tepa 2:1 Casagrande — OMA 2:0 NOGOMET V PRVENSTVU D LIGE V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE Triestina, Ponziana in Pro Gorizia osvojile v 2. kolu vsaka po eno točko Pro Gorizia in Ponziana bi lahko tudi zmagali - Slaba igra Triestine Vse slovenske enajsterice so v prvem kolu remizirale Primorje ni doseglo nobenega gola, ostale tri naše ekipe pa po enega Triestina — Adriese 0:0 TRIESTINA: Grigollo, Berti (23. 'nin_T>ersello), Lucchetta, Massace-f’ Luca, Riva, Oggian, Coda-nn. Tosetto, Zanin, Dri. ADRIESE: Bertussi, Soncin, Ro-dighiero, Calligaro (18. min. Ga-nelh), Morandin, Renzo, Ravan, lass°, Turolo, Paesanti, Marangon, Koti: 5:4. Sodnik: Filipoi iz Livorna. Gledalcev: 4500. tiJf y Prvem polčasu na domačih ® . .1® Triestina razočarala svoje avijace. V tekmi z Adriesejem so izacani odpovedali in če v lan-Kem prvenstvu simpatizerji Trie-1,ne niso imeli zadoščenja, prav gotovo tudi letos ne smejo preveč Pričakovati, če upoštevamo to, kar “1° * * * * vjdeli v nedeljo. Triestina nam-ec ni pokazala nobenega sistema gre in tui nihče od posameznikov i zablestel. Deloma je bil boljši le ucchetta v prvem delu igre, na Ptosno pa je bila povezava med Posameznimi sektorji res slaba. O ramba je bila negotova, sredina i-grisča brez domiselnosti, napadalci Pa niso nikoli resneje zaposlili vra-“rja gostov, ki je v prvem delu le nkrat posredoval ob strelu Tosetta. j^ajvečja nevarnost za Bertussija je nna minuto pred koncem, ko se je tre] De Luce odbil od prečke, si-er pa bi ta zadetek predstavljal pra"<' presenečenje, saj Triestina *'e j zaslužila zmage. Gostje so P0" /ali bolj zrelo igro, pomanjklji-*osti so morda bile le v zaključe-'fabiu, sicer so to njihovo hibo predvidevali in sreča je bila prav v da Adriese ni imel v svojih vrstah _ spretnega napadalca, sicer bi razočaranje za Tržaške navijače bi-10 še večjo. Enajsterica Adriese je sicer prišla tudi do gola (v 11. min. ?.• P ) vendar ga je sodnik razve- Trener Tagliavini se je tako zna r.®1 že pred velikimi problemi, ki Jih prav gotovo ne bo rešil, če vod-®to mu ne bo dalo na razpolago (kot se širijo govorice) vsaj tri izkušene nogometaše Triestina danes Prav gotovo ne more računati na napredovanje, postavlja se celo pro utam, kako bodo s to postavo Tržačani lahko kljubovali enajstericam te lige, ki je sicer manj naporna ud C lige. Vendar je tudi v D ligi treba nekaj pokazati, kajti samo i-Pta Triestine prav gotovo ne po-fzroča strahu nobenemu nasprotniku. B. R. Dolo — Ponziana 0:0 DOLO: Zaben, Grande, Bisso, Cal-legaro, Ballarin, Girello, Dana, Fava-retto (.Righetto), Milinari, Bušon, Tu-miati, Simonato in Nonis. PONZIANA: Magris, Bembo, (Tri-aarico) Girello. Gerin, Del Piccolo, Ravalico, Dalle Crode, Vidonis, Mo-messo, Trentin in Jannuzzi. SODNIK: Soliman iz Bočna, gledal-cev 2000. koti 8:2 za domačine. Tudi v drugem letošnjem nastopu ie Ponziana izbojevala z enakim izidom kot pred tednom doma drugo Prvenstveno točko. Vsekakor pa je točka iz Dola nekoliko bolj dragocena. Domača enajsterica, ki je enako np-vinec te lige kot Ponziana, je v dru-8em zavrtljaju odigrala prvo tekmo Pred domačimi gledalci. Obenem pa le bila tudi uradna otvoritev norega nogometnega igrišča, kar je še v dodatni meri spodbudilo domače nogometaše, da bi to dvojno slavje Praznovali z zmago. V prvem polčasu so se igralci Dota borili kot levi, da bi le prišli do Zadetka Prav v prvem delu igre so imeli tudi dve izredno zreli priložnosti za zadetek s Tumiatijem in Panajem. Tudi Ponziana bi lahko prišla v vodstvo toda Ravalico ni uspel Poslati žoge v vrata po pravilni poti. če so domačini imeli nekaj več od igre v prvem polčasu, je drugi del Pripadal gostom. Nogometaši Dola v drugih petinštiridesetih minutah niso bili več tako prizadevni in Ponziana je imela vse bolj vajeti igre v svojih rokah. Trener Russo je v prvi minuti drugega polčasa zamenjal Bemba s Tricaricom, ki je prevzel varstvo naa Dano. Premoč Ponziane je bila vse bolj očitna in to najbolj po zaslugi sredine igrišča, ki je izdatno pomagala obrambi in vse bolj zalagala z uporabnimi žogami napad. Edino slabost, ki jo še zasledimo pri Ponzia-ni, je neučinkovitost napada. Po rezultatih gledano pa to ni le slabost Tržačanov, ampak večine enajsteric D lige. V drugem kolu se je kar pet srečanj končalo brez zadetka. Po vsej verjetnosti boljši časi za Periziano šele prihajajo. Atletska priprava je trenutno odlična, prikazana igra tudi, potrebno bo samo še prebiti led glede zadetkov. Na te pa lahko upamo že v prihodnjem (drugem) domačem nastopu z Montebel-luno, ki ima na lestvici točko manj. Pro Gorizia — Audace 1:1 (0:1) PRO GORIZIA: Siricano, Furlani, Ghermi, Zoratti, Torninovi, Bianco, Ridolfi, Michelutti, Zuttion, Barile, Omizzolo. AUDACE: Cenzato, Boschi, Ga-iardoni. La Torre, Facchinetti, Vaibusa, Malesani, Frinzi, Manganotti, Bendinelli, Cisco (Torneri). SODNIK: Colla iz Milana. STRELCA: v 30. min. p.p. Malesani, v 13. min. d.p. Ridolfi. Pred maloštevilnim občinstvom (približno 1.000 ljudi) je v nedeljo Pro Gorizia remizirala 1:1 z Auda-cejem v tekmi, v kateri bi morala po vseh pravilih zmagati. Goričani so bili namreč stalno v premoči in le slab dan dveh napadalcev, Omizzola in Zuttiona, je preprečil, da bi obdržali obe točki. Že od vsega začetka so domači igralci prevladovali in so v prvih desetih minutah zgrešili dve izredni priložnosti. Tudi v tej tekmi se je čutilo pomanjkanje pravega srednjega napadalca, ki bi znal izkoristiti številne predložke krilcev. Zuttion je namreč preveč boječ in se raje drži zunaj kazenskega prostora. To pa seveda ni vloga srednjega napadalca, ki bi moral vedno uiti tam, kjer je treba streljati na vrata. Mrzlo prho je povzročilo igralcem in gledalcem v 30. min. vodstvo Audaceja, ki je izkoristil protinapad. V drugem delu igre je bila reakcija domačinov takojšnja in v prvih minutah sta zgrešila Omizzo- lo in Zuttion več izrednih priložnosti za izenačenje. V 13. min. pa je (z golom Ridolfija) Pro Gorizia izenačila. KARATE Na pravkar zaključenem evropskem prvenstvu v karateju v Londonu so italijanski tekmovalci povsem prevladovali. Osvojili so pet kolajn, od tega dve zlati, dve srebrni in eno bronasto. V tekmovanju «kata» je bila Italija prva tudi ekipno, v tekmovanju «kumite» pa druga. TENIS DAVISOV POKAL London: Vel. Britanija — Iran 5:0 Kopenhagen: Danska — Grčija 2:1 Sofija: Bolgarija — Turčija 5:0 Montecarlo: Monako — Nigerija 2:0 Varšava: Poljska — Portugal. 5:0 Ramat Gan: Švica — Izrael 5:0 V soboto se je v Viareggiu zaključilo seniorsko državno prvenstvo v kotalkanju, katerega se^ je udeležila tudi Poletova dvojica Pavel Sedmak in Zdenka Hrovatin. Oba poletovca sta lansko leto tekmovala v mladinski kategoriji, vendar ju je selektorska komisija na osnovi doseženega rezultata «povišala» v seniorje, od koder manjka samo še korak do članske vsedržavne kategorije. Na tekmovanju v Viareggiu sta Zdenka in Pavel zasedla solidno 4. mesto, vendar bi morala biti (objektivno gledano) na 3. mestu in z malo sreče tudi na drugem. Oba DOMAČI NOGOMET MLADINCI Costalunga — Primorec 4:0 Primorje — Libertas TS (prek.) NARAŠČAJNIKI Primorje — Esperia SA 1:1 Breg — Libertas TS 2:0 S. Michele — Mladost 4:0 ZAČETNIKI Mladost — Romana 1:5 Breg — Triestina B 0:4 Mossa —- Juventina 2:1 PRIJATELJSKE TEKME Primorec — Sovodnje 3:3 Gaja - GMT 0:1 Zaule — Breg 1:1 Na moškem odbojkarskem turnirju v Gorici, ki ga je organiziral domači Libertas, je zmagala gori-ška Olympia, 2. je bila Torriana, 3. Dom in 4. Pieris. tekmovalca sta namreč prvič nastopala na lesenem, oziroma s parketom pokritem kotalkališču, ki je, seveda, mnogo hitrejše od cementnega ali z granitnimi ploščicanu pokritega kotalkališča, kot ga imajo na Opčinah. Hitra in spolzka plošča je pripomogla, da sta oba tekmovalca padla, kar je enemu od petih sodnikov zadostovalo, da je njun 4 minute trajajoči program ocenil izredno nizko, za celo točko manj, kot je bila najboljša ocena. Če analiziramo ocene posameznih sodnikov, tedaj vidimo, da sta dva sodnika dosodila Zdenki in Pavlu 2. mesto. Vsekakor bi kljub pad- HUD ODPOR DOMAČINOV Vesna — Edera 1:1 VESNA: Cossutta L, Vižintin, (Cossutta H.), Botti, Germani, Ver-zier, Skrem, Zaccaria, Kelemenic, Valente, Emili, Degrassi. EDERA: Medin, Veglia, Mongar-dini, Cicivizzo, Pintus, Pretti, Pavento, Grozic, Villini, Vouch in Gardoz. SODNIK: Gretti (TS). STRELCA: v 7. min. Favento, v 21. min. Degrassi. Edera je prispela v Križ prepri čana, da bo odnesla domov obe točki. Toda tokrat je naletela na izredno razpoloženo domačo obrambo, ki ni dopuščala presenečenj. Gostje so sicer res povedli že v začetku tekme, toda Križani so kmalu nato izenačili in izid se ‘'d-tlej do konca tekme ni več spremenil. Vsi napadi (sicer odlične) prve peterke Edere so ostali zaman in Vesna je tako že v prvem kolu ohranila dragoceno točko. cu zaslužila 3. mesto, vendar je eden izmed sodnikov s svojo oceno vse pokvaril. Sodniške ocene za Zdenko in Pavla so bile naslednje (prva ocena za težavnostno stopnio, druga za izvajanje): 1. 4,7 - 4,5; 2. 4,9 - 4,7; 3. 3,0 - 3,8: 4. 4,6 - 4,5; 5. 4,1 - 3,8 točke, kar znese skupaj 43,5 točke. Kljub temu pa smo lahko zadovoljni Predvsem zaradi splošne u-gotovitve strokovnjakov v Viareggiu, da sta Zdenka in Pavel stilno daleč pred vsemi ostalimi tekmovalci in se v času dveh ali treh let — seveda s trdim delom — lahko prebijeta v državno reprezentanco. KOTALKANJE NA DRŽAVNEM PRVENSTVU Dvojica Hrovatin-Sedmak na odličnem četrtem mestu Pristranski sodniki so mlada poletovca oškodovali za še boljšo uvrstitev i ml J mmm s»- ...............»■■■m...mn m.. e........ Tržaški atlet Claudio Sterpin je v Milanu postavil nov državni rekord v 24-urnem teku. V tem času je Tržačan pretekel 224,273 km N MILANU - Sterpin preteki 224 km v 24 urah Svojevrstni rekord v 24-urnem teku se je ponovno vrnil v Trst. 35-letni šofer ACEGAT Claudio Sterpin je v Milanu od 12. ure v soboto do 11. ure v nedeljo (prehod na sončno uro!) pretekel kar 224 km in 270 m ter s tem za skoraj 2 km popravil rekord, katerega je aprila letos postavil karabinjer Morelli. Sterpin je naletel na zelo slabo vreme. V soboto zvečer se je najprej shladilo nato pa je začelo deževati. Pod dežjem je tekel rko-aj 12 ur in veliko časa izgubil za menjavanje dresov. Najprej je tekel na prvi progi, blato pa ga je nato zapodilo na drugo in končno na tretjo. Sterpina so skozi spremljali drugi atleti, med njimi prejšnja rekorderja Morelli in slovenski tekač Germani, ki je lani v Trstu dosegel 221,5 km. Sterpin je poskus opravil v Mila nu ker je tam lahko razpolagal z boljšo organizacijo. Vmesni zdravniški pregledi so stalno dajali odlično zdravstveno sliko in tudi na koncu je bil Sterpin povsem pri sebi. Le iz previdnosti so ga prepeljali v bolnišnico na preglede. Med tekom se je Sterpin hranil z juho, čajem in energetskimi snovmi. Izgubil je samo 1 kg telesne teže. Sterpin je po teku izjavil, ua bi brez slabega vremena lahko dosegel rezultat blizu 240 km. Svetovni rekord znaša nekaj nad 259 km. Rezultati seniorskega državnega prvenstva v dvojicah so bili na- slednji: 1. Trevisani - Trevisani 49,9 2. Santi - Porteri 48,2 3. Guerin - Berselli 44.4 4. Hrovatin - Sedmak 43'5 Teden dni prej pa je bilo v Rimu državno prvenstvo za naraščajnike in mladince, katerega so se udeležili tudi trije Poletovi tekmovalci: Pavel Sedmak v kategoriji mladincev ter Andrej Sedmak in Franko Guštin v kategoriji naraščajnikov. V hudi konkurenci se je Pavel Sedmak uvrstil na 12. mesto, Andrej Sedmak je bil 9., medtem ko je bil Franko Guštin 18. Tu lahko omenimo, da bi bil lahko Andrej Sedmak četrti, če ne bi pri obveznih likih napravil spodrsljaja, ki ga je spravil na 13. mesto in je potem tako dobro vozil prosto, da je svoj položaj na končni lestvici izboljšal kar za štiri mesta. Poletovim kotalkarjem se pozna, da nimajo še dovolj izkušenj, da premalo tekmujejo in da so — če gledamo posameznike — pri izvajanju obveznih likov premalo «izdelani». Tu pa je treba dosti vaje, kilometre prevoženih trojk in zank, kajti le tako lahko pridobe tisto gotovost, ki je na tekmovanjih tako potrebna. Kljub temu pa je treba poudariti, da so Poletovi kotalkarji dosegli velik uspeh, saj se državnega prvenstva lahko udeleži le izbrano število kotalkarjev, imensko določenih, kar pomeni, da je Pavel Sedmak 12. najboljši mladinec v Italiji, Andrej Sadmak in Franko Guštin 9., oziroma 16. naj boljši naraščajnik in Zdenka ter Pavel 4. najboljši par v kategoriji seniorjev v Italiji. In to ni malo! USODNA ENAJSTMETROVKA Juventina— Isonzo 1:1 (1:0) JUVENTINA: Zežlin, M. Tabaj, Corva, Tomažič, Nanut, Jakin, U-ras, Marvin, Ferletič, Tavčar, Sirk, Černič, Faganel. ISONZO: Topan, Zimolo, Benes. Lorenzut, Cragnolin, Bevilacqua, Bacciliieri H., Boscarol, Vettorel-lo, Ceccone, Bacciliieri L SODNIK: Alprinci iz Trsta. STRELCA: v 2. min. p.p. Uras; v 31. min. d.p. Lorenzut (11-me-trovka). OPOMBE: v 31. min. d.p. je sodnik izključil Marvina (J) zaradi oporekanja. Rezultat je pravičen in bi Isonzo lahko zaslužil celo kaj več. Moramo pohvaliti ;gro Nanuta. Le-ta je v dveh priložnostih prestregel nasprotnim napadalcem žogi, ki bi bili gotov zadetek. Poleg Nanuta pa je dobro zaigrala cela obramba. Vratar Zežlin je bil vedno zanesljiv v svojih posegih. O-ba branilca, Tabaj in Corva, sta dobro opravila svoje delo, kot tudi kapetan Tomažič in vezni igralec Jakin, ki pa je proti koncu tekme zgubil nekoliko pregleda nad igro. Sredina igrišča pa je tokrat precej slabo igrala. Marvin in Tavčar nista bila kos nasprotniku. To je seveda posredno škodilo tudi napadalcem, ki so dobili malo žog. V drugem polčasu so gostje pokazali zares lepo in hitro skupno i-gro. Pohvaliti moramo posebno levega krilca Baccillierija L, ki je bil verjetno najboljši na igrišču. Do izenačenja je prišlo po pol ure igre, kij je štandreški branilec nehote igral z roko. Strel Lorenzu-ta je Zežlin odbil z roko, žal pa se je žoga odbila pod vratnico v mrežo. Ob tej priložnosti je sodnik iz-čljučil Marvina. ŠE IZVEN FORME Libertas — Primorje 0:0 LIBERTAS: Hrvatin, Vidoni, Lu-petin, Paoli, Delise, Coslovich, Russo, Orsini, Vascotto, Cocetti, (v 84. min. Balzano), Auber, 12 Pipolo. PRIMORJE: Kapun, Černjava, Race, Cimolino, Vatta, Tomizza, Barnaba, Guštin, Bolcich, Drioli, Rustja, 13 S. Štoka. KOTI: 13:5. GLEDALCEV: 150. Prvo kolo 2. amaterske lige je bilo precej izenačenp. V osmih tekmah smo zabeležili kar šest neocKočehVi1" tzidoC: Čisti izkupiček ..sta,, iztržili le enjasterici Flaminia in Stockà, ki sta s tem potrdili, da tudi v letošnjem prvenstvu ne bi smeli igrati podrejene vloge. Delitvi točk se niso mogle i-zogniti niti naše enajsterice, kljub temu da so Zarja, Juventina in Vesna igrale pred domačim občinstvom. Primorje pa je bilo v gosteh Tržaškega Libertasa. IZIDI Zarja - Costalunga 1:1, Gia-rizzole - S. Anna 0:0, Libertas - Primorje 0:0, Stock -Duino 2:0, Juventina - Isonzo 1:1, Sagrado • Portuale 0:0, Flaminio - Campanelle 3:0, Vesna -Edera 1:1. LESTVICA Flaminio in Stock 2. Zarja, Costalunga, Juventina, Isonzo, Vesna, Edera, Primorje, S. Anna, Libertas, Giariz-zole, Sagrado Portuale 1. Duino in Campanelle 0. B. R. SODNIK: Bernardis iz Krmina. Nepopolna postava obeh enajsteric je precej vplivala na potek in izid te tekme, ki se je zaključila brez zmagovalca. Poleg tega pa je treba upoštevati, da so nogometaši občutili blatno igrišče, posebno v drugem polčasu, ko je prišla na dan utrujenost. Domačini so vsekakor pokazali bolj napadalno igro. Primorje je bilo bolj organizirano moštvo predvsem na sredini igrišča, kjer so Tomizza, Drioli, Barnaba in Guštin vedno bili v premoči. Guštin ima sicer opravičilo v tem, da je odigral prvo tekmo v 2. amaterski ligi. Tržačani so se nam zdeli tudi precej zanesljivi v obrambi, saj napad Primorja, ki je slonel na Rustji in neuigranem Bolcichu ni nikoli rasneje zaposlil vratarja Libertasa. Domačini so večkrat o-grožali vratarja Kapuna, ki se je izkazal posebno v drugem delu V zadnji minuti igre je prečka rešila Kapuna. B. R. ZADNJA MINUTA USODNA Zarja — Costalunga 1:1 (1:0) ZARJA: Favento, Rudi Marc, Dario Marc, Sanese, Stojan Križ mančič, Vojko Križmančič, Grgič, Bon, Codagnone, Žagar, Grahonja. COSTALUNGA: Furlani, Surian, Sirotič, Tuliani, Macor, Mucimgo, Marassi, Vižintin, S. Furlani, Mil- čenič, Zancope. SODNIK: Boschin. STRELCA: v 10. min. p.p. Grahonja, v 46 min. d.p. Marassi. Zarja je prišla do dragocene točke. Tekma je bila ves čas lepa in borbena. V prvih minutah se je odvijala skoraj izključno na sredini igrišča, kljub temu pa ni bila dolgočasna. Oba napada sta si preveč zavzeto prizadevala, da bi prodrla v nasprotni obrambni prostor. Prve nevarnejše akcije je sprožila Zarja, ki je povsem zmedla nasprotne igralce in je poskušala na vse načine priti do gola. To je dosegla že v deseti minuti, z lepim golom Grahonje, ki je od Žagarja podano žogo z glavo poslal v mrežo. V nadaljevanju je Zarja napadala nekoliko manj ter skušala o-hraniti vodstvo. Ko je že kazalo, da bo zmagala so obrambni igralci zagrešili napako. Pustili so samega napadalca Marassija, ki je to izkoristil R- A.. KOLESARSTVO TROFEJA SV. JUSTA Maver in Bonanno sta presenetila Dobra Petelinova vožnja med amaterji v Medana Dvojica Giustina - Bedin je v nedeljo zmagala na 8. kolesarski dirki za «Trofejo sv. Justa», ki jo je na progi Opčine — Šempolaj — Opčine (26 km) priredil tržaški kolesarski klub Pedale Triestino. Na drugo mesto pa sta se povsem nepričakovano uvrstila Maver in_ Bonanno, Člana lonjerske Adrie. Tekmovanje samo na sebi je dokazalo, da sta si lonjerska predstavnika častno drugo mesto povsem zaslužila in bi lahko računala tudi na zmago. Po polovici tekmovanja, pri obratu v Šempolaju, sta namreč vodila s petimi sekundami prednosti pred bodočima zmagovalcema ter pred parom Devinar - Tedesco. V drugem delu dirke pa sta pri vožnji proti Gabrovcu zgubila dragocene sekunde. Čeprav sta nato v-zsktjučnem dMu, od Proseka, do Opčin, nadoknadila precej zamuje-rah jsekupd, jima ni več uspelo, da bi dosegla Bedina in Giustino. Zaostanek sedemnajstih sekund ne predstavlja prevelikega poraza. Presenetljivo pa sta popustila Tedesco in Devinar, ki sta bila med glavnimi favoriti za zmago. V povratnem delu proge sta namreč zgubila kar 46 sekund in sta se morala zadovoljiti s četrtim mestom. Tretja pa sta bila Tržačana Bevilacqua in Scagnol, za katera je bil tudi usoden povratni del dirke, ' saj sta na prvem delu proge, pri Šempolaju, imela le 14 sekund zaostanka za vodečima lonjerskima predstavnikoma. Vrstni red na cilju: 1. Giustina - Bedin (CRA Italcan-tieri), ki sta 26 km prevozila v 37’45” s p.h. 41.308 km na uro 2. Maver - Bonanno (Adria) 17” 3. Scagnol - Bevilacqua (UCT) 45” 4. Tedesco - Devinar (Cormo- nese) 46” 5. Santoni - Marega (SCAT) 1’31” * » * V ostalih kategorijah so predstavniki Adrie tekmovali le pri a-materjih, kjer je na 109 km dolgi dirki v Medunu nastopil Petelin in dosegel kar dober uspeh, če upoštevamo, da se je predstavil na startu po nekajtedenski odsotnosti zaradi bolezni. Kljub dolgi neaktivnosti je bil njegov nastop nadvse zadovoljiv. Čeprav bi mu morala dirka, ki je bila zaradi številnih vzponov izredno naporna, služiti le kot trening, se je večkrat podal v napad prav pri vožnji navkreber in je bil med glavnimi protagonisti dolgega zasledovanja drugokategor- nikov Blasona in Degana, ki sta pri spustu s Tramonti di Sopra i-mela skoraj minuto prednosti. Na cilju pa so se vsi kolesarji predstavili v enotni skupini, tako da je moral o končnem zmagovalcu odločati sprint. Najhitrejši je bil predstavnik Giorgioneja Taschetto, ki je zmagal z nekaj metri prednosti pred Deganom in Donazzom. Petelin se je v sprintu uvrstil o-krog petnajstega mesta. Točne u-vrstitve ni mogel sodniški zbor določiti in ob objavi rezultatov je prišlo do protestov, med katerimi je bil tudi priziv Tržačana Tarlaa, ki je prispel na cilj sedmi, žirija pa ga sploh ni uvrstila med prvo deseterico. TELOVADBA V SREČANJU SFRJ - FRANCIJA Vratič zmajal med posamezniki V Novem Sadu je v povratnem srečanju telovadnih vrst Jugoslavije in Francije zmagala francoska ekipa z izidom 535 - 530,40. Francozi so zmagali tudi v prvem srečanju, pred tremi meseci v Nici. Med posamezniki pa je bila 'est- vica taka: 1. Vratič (Jug.) 108,45 2. Boutard (Fr.) 106,90 3. Miens (Fr.) 106,85 4. Koloko (Fr.) 106,40 5. Moy (Fr.) 106,05 6. Kersnič (Jug.) 105.90 KANU Od 16. do 20. oktobra bo v Xoci-milcu v Mehiki, na tamkajšnji o-limpijski progi, svetovno prvenstvo v vožnji s kanuji. Prvenstva se bodo udeležili tudi italijanski tekmovalci, ki so že prispeli v Mehiko, kjer bodo ostali do začetka tekmovanj na skupnih pripravah. AVTOMOBILIZEM V Brands Hatcu je na 1.000 km dolgi progi, Francoz Beltois (.na avtu simca matra) zmagal na dirki za svetovno prvenstvo avtomobilskih znamk. Dosegel je poprečno hitrost 173,020 km na uro. Po tej dirki vodi na skupni lestvici simca matra s 160 točkami, pred ekipo gulf ford, ki ima 79 točk. Dr~Tone SATAN, Ferenc: NJEGOVO DELO 1 7. IN SMRT 1 Potem ko so začeli po Himmlerjevem ukazu trupla žrtev izkopavati (v Treblinkd so to delali s tremi bagerji) in jih sežigali na posebej za to zgrajenih mrežah (sikonstmiral naj bi jih Herbert Floss) in ko se je število transportov Židov začelo zmanjševati, se je začelo tudi poslednje obdobje žavljenja za Žide delavce. Zaradi manjšega obsega dela nekoliko zrahljan režim, ki jim je dopuščal nedeljske «kulturne» in «športne» prireditve in celo poroke med «uglednejšimi» Židi, je Židom delavcem omogočU tudi priprave na upor. V njem so namreč videli edino možnost da se rešijo smrti, ki so ji nekateri ze celo leto gledali v obraz in ki se jim je zdaj bližala s hitrimi in trdimi koraki. V Treblinki so se uprli 2. avgusta 1943, pobih nekaj esesovcev in ukrajinskih stražnikov ter zažgali del taborišča. Od tisoč jetnikov je kakih šeststo uspelo zbezati v gozdove, vendar jih je konec vojne dočakalo le malo; štirideset preživelih se je nato razkropilo po vsem svetu. 39) V taborišču Sobibčr so se uprli 14 oktobra 1943 in se je le okrog 150 od 600 Židov rešilo iz taborišča, pa še od teh jih je večina padla na minskem polju. Vojno jih je preživelo okrog 30.40) V taborišču Bezec, ki so ga prvega ukinili, ni prišlo do upora in je vojno preživel le en sam Žid iz tega taborišča. 41) Veliko akcijo uničevanja Zidov v generalni guberniji na Poljskem je Himmler zaupal vodji SS in policije za lublinski distrikt, SS Brigadefuhrerju in generalmajorju policije Odilu Globočniku, ki je bil obenem tudi vodja NSDAP v navedenem distriktu. Ta se je rodil leta 1904 v uradniški družini v Trstu in se je kot mlad gradbeni polir v Avstriji kmalu priključil nacistični stranki. Postal je eden pomembnejših voditeljev te stranke na Koroškem in v Avstriji ter bojevnik za priključitev Avstrije k nemškemu rajhu. Po zasedbi Avstrije je postal pokrajinski vodja (gauleiter) NSDAP na Dunaju, a so ga zaradi nekega deviznega prekrška razrešili te dolžnosti in jeseni 1939 poslali za vodjo SS in policije v Lublinu. 42) Kmalu po smrti namestnika državnega protektorja za češko in Moravsko ter vodje državnega glavnega varnostnega urada v Berlinu Reinhar-da Heydricha v Pragi v začetku junija 1942 so veliko akcijo množičnega ubijanja Židov v generalni guberniji na Poljskem začeli imenovati «Einsati Reinhard». «Zanjo so bili potrebni izbrani zločinci in tajni agenti in Himmler je v Globočniku našel oboje,» je zapisal Gerald Reitlinger. 43) Globočnik je v nekem svojem pismu jeseni 1943 navedel, da je dobil «od firerjeve pisarne za izvedbo akcije Reinhard 92 mož.» Ko sedaj poznamo drugega pomembnejšega zločinca iz te akcije lahko rečemo, da je bil, zanjo potreben tudi tak format zločinca kot je bil Christian Wirth. Po povojni izjavi dr. Gorgassa, starega Wirthovega sodelavca iz evtanazijske akcije, naj bi Wirth zapustil t. i. «Stiftung fur Anstaltspflege» (taborišče Chelmo je bilo namreč najprej predvideno za evtanazij sko ustanovo v zahodni Poljski) poleti 1942, da bi zgradil novo ustanovo pri Lublinu. 44) Globočnik ga je namreč postavil za nadzornika vseh uničevalnih taborišč za Žide v generalni guberniji. Wirthovo delo in vlogo v uničevalnih taboriščih za Žide na Poljskem je v svoji izjavi za mednarodno sodišče v Num-bergu orisal dr. Georg Konrad Morgen. Zaradi nekega Wirthovega prekrška so dr. Morgna poslali iz Berlina v Lublin, naj zadevo razišče. Od poveljnika varnostne policije in varnostne službe za lublinski distrikt je zvedel, da so v nekem židovskem delovnem taborišču (poleg uničevalnih taborišč so bila tudi delovna taborišča, npr. Majdanek pri Lublinu), ki je tudi spadalo pod nadzorstvo kriminalnega komisarja Wirtha, imeli' židovsko poroko s 1100 gosti, med katerimi so bili tudi člani Wirthovega oddelka, tj. «tehniki» množičnega uničevanja Židov. Wirth je dr. Morgnu priznal, da je to bilo res in da je to bil del njegovega načrta za pridobitev Židov, da bi raje delali v uničevalnih taboriščih. 45) Wirth je torej uporabljal metodo, ki smo jo opisali v začetku tega poglavja. Dr. Morgen je tudi povedal, da je ha Wirthovi mizi videl dnevna povelja, ki niso prišla iz glavnega državnega varnostnega urada, temveč iz firerjeve pisarne na Tiergartenstrasse 4 v Berlinu in jih je podpisoval Werner Blankenburg. Na vprašanje, ali je dr. Morgen vprašal Wirtha, kako je prišel do takšnega satanskega načina ubijanja Židov, je dr. Morgen odgovoril; «Do takrat, ko se je Wirth ukvarjal z iztrebljanjem Židov, je bil že strokovnjak za množične umore. Že prej je pobijal neozdravljive duševne bolnike. V ta namen so ga po firerjevem ukazu premestili k firerjevi pisarni in si je v začetku vojne ustvaril oddelek, v katerem je bil tudi kakšen njegov agent. Menim, da je bil drugi del sestavljen iz vohunov in agentov kriminalne policije. Zelo živo mi je opisal, kako so začeli z ubijanjem, dal mi je vedeti, da ni dobil nobenih podatkov, nobene pomoči, temveč je moral vse iznajti sam; da so mu v Brandenburgu dali opuščeno poslopje. V Brandenburgu si je pridobil prve izkušnje. Zelo se je obotavljal, toda končno se je po delnih izkušnjah odločil za svoj sistem, to se pravi, da je ta sistem uporabljal na veliko za uničevanje duševno bolnih.» Potem ko je opisal Wirthov način ubijanja v plinskih celicah s slepilnim napisom, je dr. Morgen nadaljeval; «Ta sistem, s katerim je mogel uničiti veliko število oseb, je Wirth uporabil za iztrebljanje Židov, z nekaterimi spremembami in izpopolnitvami. To nalogo iztrebljanja Židov mu je prav tako dala državna (biti mora: firerjeva — op. T. F.) pisarna.» Na vprašanje, ali je dr. Morgen brez težal verjel, kar mu je povedal Wirh, je odgovoril: . «Najprej sem mislil, da so Wirthove izjave popolnoma fantastične, toda v sametn Lublinu sem videl Wirthovo skladišče. To je bilo skladišče predmetov ali dela predmetov njegovih žrtev, že njegova razsežnost — bila je neizmerna količina nagrmadenih ročnih ur — mi je dokazovala, da gre z» grozne reči. 39) Steiner, n. d., str. 291—319; Reitlinger, n. d., str. 160; Grossman, n. d., str. 39—42. 40) Reitlinger, n. d., str. 161. 41) Pollakov, n. d., str. 267. 42) Reitlinger, n. d., str. 275-276. 43) Reitlinger, n. d., str. 276. 44) Reitlinger. n. d„ str. 152—153. 45) Reitlinger, n. d., str. 138. «Uspelo mi je najti to taborišče in njegovega komandanta. Komandant je bil komisar kriminalne policije Wirth. Vprašal sem ga, ali je njegovo poročilo resnično in kaj je bilo. Na moje veliko začudenje je priznal, da je bil dogodek resničen. Vprašal sem ga, kako je mogel dovoliti, da je njegov oddelek delal takšne reči. Odgovoril mi je, da mora po firerjevem ukazu iztrebljati Žide. Povedal sem Wir-thu, da je moje poslanstvo namenjeno vprašanju židovske poroke. Tam doli mi je opisoval metode, s katerimi je iztrebljal Žide. Malo prej mi je povedal tole: «Treba je tolči Žide z njihovim lastnim o-rožjem (oprostite mi, prosim, da uporabljam njegov izraz), treba jih je ( v francoskem zapisniku je redakcija pustila le «ch ... dessus» — op. T. F.). To pomeni, da je Wirth uporabljal širok slepilni manever.» (IMT, XX, str. 527 —529.) Dr. Morgen je nato natančneje pripovedoval, kakšna je bila Wirthova metoda iztrebljanja Židov. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, UL 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1 50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacija in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 SttHIT 8 oktobra 1974 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodnt banki v Ljubljani 50101-603-45361 «AD1T» ■ DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad telefon 22 JU/ Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali og asi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pn oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri Odgovorni urednik Gorazd Vesel izdaja in tiska ZTT - Trst Slavje v vipavskih Šmarjah ob 30-letnici velikega dogodka Študijsko srečanje beneških kulturnih delavcev Pogled na del udeležencev študijskega srečanja v Gorenjem Tarbilju Pogled na del udeležencev slavja v Šmarjah na Vipavskem MB r. JMžLrliSi- - " - -.V; ' Kulturna društva v Beneški Sloveniji se vedno bolj angažirajo v vprašanjih, ki so življenjskega pomena za beneške ljudi, pa naj bodo potem ta vprašanja že gospodarskega, socialnega, kultur-no-prosvetnega ali v ožjem smislu političnega značaja. Tokrat je bilo na njihovo pobudo v Gorenjem Tarbilju srečanje večje skupine beneških intelektualcev, ki je bilo študij- skega značaja in posvečeno vprašanju, kako uveljaviti v današnji beneški stvarnosti domačo kulturo, to pa pomeni domači slovenski jezik, domačo pesem, domača izročila preteklih rodov, skratka, kako ohraniti beneškim Slovencem njihovo narodnostno identiteto. O tem temeljnem vprašanju, ki danes zaskrblja pa tudi aktivira Benečane, so na tem srečanju spregovorili du- hovniki, sociologi, politiki, šolniki, kulturniki, ljude različnih družbenih pogledov, toda istih teženj, istih stremljenj po dokončni osvoboditvi slovenskega beneškega človeka in svobodni uveljavitvi njegove narodnostne biti. Srečanje je dalo poglobljeno a-nalizo tega vprašanja, pokazalo na razne možne oblike delovanja in potrdilo vzdušje preporoda. € ft 'S Na srečanju je govoril tudi duhovnik Emil Cenčič . ’ S * ^ Po slovesnosti so se zbrali bivši borci IV. prekomorske brigade V spomin na vseljudsko manifestacijo, ki je bila v vipavskih Šmarjah 30. julija 1944, ko je sredi narodnoosvobodilnega boja ogromna množica primorskih ljudi zahtevala priključitev Primorske k Jugoslaviji, se je v nedeljo zbrala v istem kraju množica bivših borcev, aktivistov in novega povojnega rodu, da proslavi ta zgodovinski dan in mu da težo v današnjosti. » ''...... SRceaSj 'ih Predsednik študijska centra «Nediža» prof. Pavel Petričič li • »•»«•'•"e « * s- Glavni urednik «Novega Matajurja» Izidor Prodan in predsednik PD «Ivan Trinko» prof. V. ČernO «Mlada brieza» je vzbrstela v jeseni Beneške Slovenije Predstavniki oblasti in gostje na častni tribuni. Sl^rnostnl govor je imela članica sveta federacije Lidija Šentjurc, ki je govorila tudi na zborovanju pred 30 leti. Med drugimi gosti so bili Miha Marinko, dr. Joža Vilfan, dr. Marijan Brecelj, France Popit in predstavniki zamejskih Slovencev Mali udeleženci «Mlade brieze» se ukvarjajo z risarsko umetnostjo... Živahno otročad je bilo treba večkrat s prijazno besedo miriti... Slovenski zdravniki na izletu v Reziji in Benečiji Slovenski zdravniki na izletu po Reziji in Benečiji (na sliki v Čedadu) V soboto in nedeljo je bilo okrog 50 slovenskih zdravnikov na izletu v Reziji in Beneški Sloveniji. Obiskali so številne kraje, si ogledali mnogo zanimivosti in se tudi pogovorili z domačimi javnimi in kulturnimi delavci. Na poti sta jih spremljala dobra poznavalca teh krajev Albert Rejec in R. Savnik, v Reziji pa je bil z njimi tudi znani slovenski etnograf dr. Milko Matičetov. Slovenske zdravnike je na sedežu kulturnega društva «Ivan Trinko» v Čedadu pozdravil špetrski zdravnik dr. Stefan Podrecca, Izidor Predan pa jih je seznanil z delom slovenskih kulturnih društev in organizacij v Beneški Sloveniji. V spremstvu arh. Simonittija so sl nato ogledali nekatere zanimivosti Čedada, kot na primer stojnico in langobardsko svetišče, v Landarski jami pa jim je arh. Simonittl razložil tudi restavratorska dela, ki se izvajajo po njegovih načrtih. Po kosilu v Špetru so se podali še v Matajur, kjer so postali ob nedavno odkritem spomeniku padlim v NOB, ter na Trinkov grob v Trčmun. Tudi med kosilom ali večerjo so izkoristili čas za pogovor v slovenščini Beneški študijski center «Nediža» je po uspelem natečaju za otroke na temo «Moja vas» priredil v preteklem tednu še svojevrstno počitniško šolo s simboličnim naslovom «Mlada brieza». Kar 26 otrok se je zbralo v hotelu v Dolenjem Tarbilju, katerega jedilnica se je za to priložnost spremenila v učilnico, risalni-co, sobe za igre, koncertno dvorano in tiskarno. Koliko veselega živžava je bilo in kako prijetno domače so se otroci počutili ob sproščanju lastne domiselnosti in ob odkrivanju tolikih malih skrivnosti vsakdanjega življenja! Učili so se slovenščine, rado-željno srkali vase nove besede, ki so prav take, kot jih rabijo doma le z malce drugačnim prizvokom, odkrivali možnosti izražanja skozi slike, prepevali so in se igrali po svoje. Nad vsem tem vrvežem pa so bedele oči vestnih in potrpežljivih vzgojiteljev, vseh prežetih z ljubeznijo do mladine, posebno še te beneške mladeži, ki raste v posebnih razmerah in mnogokrat tudi ob neprijaznih namenih uradne šole.