Andrej Fekonja: Ogled  po  stari povestnici slovenski.
337
ves polotok. Istrijani so bili po narodnosti Ilyri pomešani s Keltogalli, ter se ostanki tega vpliva nahajajo še dandanašnji. „Istrija je še ohranila več vasij, kjer se zmešan ilirsko-galsko-italijanski jezik govori." ])
Dalje na vshodu so bivali Japodi ali Ja-pydi, pri morju, ob Snežniku in kraj Kolpe, pa tudi preko julskih Alp, v današnji dol. Kranjski. Tudi Japodi so bili narodni mešanci od Ilvrov in Gallov  (Keltov), in Strabo IV. 6, pravi, da
okolico — Nauportus. Pozneje, v rimski dobi, zlasti od Jul. Gaesarja sem, so se Tauriski imenovali Noriki, a so bili le del prebivalcev rimske provincije Norika. Razven teh se imenujejo še druga noriška plemena, in to na se-verozapadu keltski Boji, Sevaces, Alauni, Ambi-sontii ob reki Lisar ali pa ob Igoti, bolj na vshodu pa Noriki pri Noreji, Ambicilli menda ob reki Ziller, Ambidravi — Podravljani ob koroški Dravi, Sereti in Serapili najbrže kraj štajerske Drave. Kar se dostaje narodnosti noriških Tauriskov, dvomimo, ali so res Kelti. Pač so doljni Tauriskf v soseščini Skordiskov v jugovshodni Panoniji bili Kelti; a gornji Tauriski = Noričani pač niso bili Kelti, temveč Sloveni.')
Po vshodnih pokrajinah pak so se prostirali Panonci, mnogi in razno poimenovani rodovi: Segestani, Pokolp-ljani, Tribali in Ilyri („proprie dieti" veli Plinij, da jih loči od politiških — Trakov), dalje Jasi, Andiceti, Breuki, Arivati, Akali, Amanti, Latoviki, Var-ciani, Oseriati in Osoni, kakor so se imenovala vsa Plemenčeta od panonskih planin in Snežnika do ustja Kolpe, in od ondod prek do severne strani Blatnega jezera gori do Karpatov. Nazov „Panoni" ni značil narodnosti, temveč je imel pomen zemljepisni. Vendar se zdi, da se je smatrala neka narodnost za panonsko v pravem zmislu. Tacit Germ. 43 namreč veli, da „Kotine gal-ski, Ose panonski jezik ovaja, da niso Germani"; določno torej razločuje panonski jezik od nemškega in keltskega. Kakor vse kaže, bili so tudi zapadni Panoni Sloveni.a)
Tako v nekako je bil geografski in etnografski obraz naše zemlje, kadar so začeli semkaj prodirati Rimljani.h)
Rimljani in rimska doba.
Staroločanka v nekdanji zimski noši. (Fotogr. dr. Fr. L.)
so bili Japodi tetovirani (umetno opikani, pisani) jednako drugim Ilyrom in Trakom, in so nosili keltsko orožje. Vendar iz Strabona prav ne razumemo, ali so bili pisanih teles ali pisanih oblačil.2)
Na severni strani, v sedanji Koroški in Štajerski, so bili Tauriski, po Strabonu IV. VIL doseljeni Kelti, kateri so tudi posedli vrhniško
V drugem stoletju pred Kristusom so bojeviti prebivalci Italije, navadno po glavnem mestu Rimu Rimljani imenovani, vse tem bolj se jačali m razširjali na vse strani sveta; pa so tedaj raztegnili svojo oblast tudi sem gori nad našo zemljo slovensko, s katere stanov-niki so sicer več Časa živeli v lepi prijaznosti.
*) Terstenjak Novice   1854. 25. 2) Letopis Matice Slov. 1874. 162. „DOM in SVET8 1894, št. 11.
v) Terstenjak; Novice   1854.  5, 26. Letopis Matice Slov. 1874. 169 si. Kres V. 364.
2)  Terstenjak: Novice   1854.  25.   Letop.  Mat. Slov, 1874. 158. si. Pannonica  1887.
3)   Določneje se meje ne dado opredeliti pred razdelitvijo na rimske provincije.
\