Posamezna številka 6 vinarjev* ŠteV. 160. Izven Ljubljane 8 vin.	V LjUMjflDi, V M, 15. jUlijfl 1913.
Leto XLI.
= Velja po pošti: —
Za oelo leto naprel . . S 26'— za en meseo „ . . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24'— za en meso. „ . . „ 2'—
V	upravi prejema, mesečno „ 1*70
=. Sobotni izdaja: =
za celo let....... 7-—
za Nemčijo oeloletno . „ 9'— » ostalo inozemstvo ,, 12'—
Kšr Uredništvo je v Kopitarjevi nllol Štev. 6/UL Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne s=a sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Inserati:
Enostolpna petitvrsta (72 mm); za enkrat . , . . po 15 t za dvakrat .... „ 13 ,, za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popnst.
Porodna oznanila, zahvale, osmrtnice lil:
enostolpna petitvrsta po 18 vin.
--Poslano: ■ 1
enostolpna petitvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemšl nedelje in praznike, ob 5. ari pop.
Redna letna priloga Vozni red
Upravntštvo je v Kopitarjevi nlloi št. 6. — Račnn poštne hranilnice avstrijBke št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravniškega telelona št. 188.
Današnja številka obsega 6 strani.
Deželnozborske volitve na Goriškem.
Izid deželnozborskih volitev v splošni skupini na Goriškem je .sledeči:
Kandidatje S. L. S. so dobili: Fon 8447 glasov, Grgič 8134, dr. Brecelj 5656 in Manfreda 2696 glasov.
Dr. Brecelj je kandidat nove struje, Manfreda kandidat stare struje, Fon in Grgič sta pa skupna kandidata.
Samostojni kandidatje oziroma liberalci so dobili:
Kovač 5050 glasov, Miklavčič 4988 jglasov in dr. Gregorin 4805 glasov.
Socialni demokratje dr. Turna 1552, sVrčon 1516, Mozetič 1492 glasov.
Absolutna večina bi znašala 7390 glasov. Potemtakem sta izvoljena skupna kandidata S. L. S. Fon in Grgič.
Kandidat stare struje Manfreda je propadel, kandidat nove struje dr. Brecelj pa pride z neodvisnim kandidatom županom Kovačem v Ajdovščini v ožjo volitev. V ožji volitvi bodo odločevali glasovi stare struje, katerih je 2696.
Tudi laško stran čakajo ožje volitve. Na laški strani so volili tako-lc:
Laški katoličani: Bugatto 6993, Fai-člutti 6652, Picinini 6675 glasov.
Laški liberalci: Bombig 423L Pctta-r»n 4172, Pinat 3908 glasov.
Socialni clemokratje: Callini 3029, Tonet 3034, Tuntar 2901 glas.
Pri ožji volitvi med laškimi katoličani in liberalci bodo odločevali social-nodemokraški glasovi. Kako bodo volili, Se ne ve.
V mestu Gorica, ki voli v splošnem razredu skupno s furlansko stranjo, je izpadla volitev sledeče:
Laški liberalci 1760 do 1915 glasov, laški katoličani po 487, Slovenci od 964 do 978, socialisti po 244 glasov.
Skupno so dobili Slovenci v laškem splošnem volilnem razredu do 1003 glasove, ki bodo tudi precej vplivali v ožji volitvi med laškimi katoličani in liberalci.
Splošno tožijo, da sc je ljudstvo volitev \ zelo pičlem številu udeležilo. Po Krasu je volilo komaj 30 odstotkov vo-lilcev.
LISTEK.
Josip Evgen Tomič:
NO VOZU.
(Iz hrvaščine prevedel E. A. O.)
(Dalje.)
Drugi v družbi jc graničar »Brudor Stevo«, ki je nekoč pasel na Vclcbitu koze, a ko jc dovršil »Oberschule« v Gospiču, so ga vzeli v kompanijsko kanclijo, in tam jc kmalu postal »Com-pagnie-Schreiber«.
Tisti čas, ko se vrši naše pripovedovanje,^ je imel dvaintrideset let, a jc bil že, čc sc ne varam, dvajset let v službi. Iz stanorednika jc postal »ofici-jal« pri deželnem sodišču. Bil je kolega Svojtičev. Nosil jc vedno Bachovo uniformo z dvema »rosettama«, da vidijo njegovi rojaki, ki pridejo v Zagreb, da je Stevo »Obcrlieutenant im Civile«.
Tretji tovariš je sosed Svojtičev, pek po poklicu, ki si je iz svojih malih žemljic sezidal hiše. V lice je belopoltem Ko jc prišel na večer, sc jc videlo, da se je popolnoma otresel moke, edino na ušesih sc je lahko spoznalo, kakšen je njegov poklic, ker je imel ušesa še sedaj l5cla od moke. On je najponižnejši član družbe, pa jc srečen, ako mu vele izpiti kako čašo vina. V ustih je cmokal smodko, a poznalo se je, da mu je kajenje tuje in neprestano pljuvanje ga izdalo, in to s kratko, zabagušenu cevko.
Med kandidatom nove struje dr. Brecljem in liberalnim kandidatom Kovačem pride do ožje volitve, v kateri bodo odločevali glasovi, ki so padli na kandidata stare struje Manfreda. Liberalci so že začeli šariti. »Soča« pravi, da mora Kovač zmagati zato, ker jc »dr. Brecelj ultraklerikalec«. »Slov. Narod« pa piše, da »ni izključeno, da pride do sporazuma med starostrujarji in neodvisnimi«. Upamo, da bo zmagala na Goriškem pamet. V takem slučaju morajo pasti vsi osebni oziri; dolžnost n a s veže, da I i b c -r a 1 e n k a n d i d a t ii e z m a g a!
Slavnost na Velegradu.
K mojemu poročilu o slavnosti od nedelje hočem omeniti nekaj znamenitih oseb, ki so poslale brzojavne pozdrave, kar spričuje, kolikega pomena je ta slavnost. Poslali so pozdrave mo-ravski deželni predsednik baron Bley-leben, knez Lobkovvitz, baron Clilu-mecky, knez Schwarzenberg, Emin. grof Mennsdorff, Karel knez Sclrvvar-zenbcrg, J. E. kardinal Skrbcnsky, tržaški škof dr. Andrej Karlin, poslanec Ivčevič, lvovski nadškof Bilczewski, dr. Vincencij Pavlišič, nadškof v Zadru, nadškof zagrebški Posilovič, mostarski škof dr. Fr. Šulc, deželni glavar kranjski dr. Ivan Šusteršič, ministrski predsednik baron Stiirgkh, Alfred knez Windisehgraetz, goriški nadškof clr. Fr. Sedej in mariborski nadškof Na-potnik.
V ponedeljek dopoldne ob deveti uri je imelo društvo »Velehrad« svoj občni zbor. katerega je otvoril dr. Stojali. V lepih besedah je povdarjal pomen tega društva, katerega namen jc olepšavati slovanski Velegrad. Ko bi Velegrada ne bilo, morali bi si ga sezidati, ker sem se obračajo oči vseh Slovanov, v prvi vrsti pa oči Moravanov. Velegrad je bil zapuščen in čudno je, da so starejše generacije to pripustile, mi moramo to popraviti. Leta 1863, ko je bila tisočletnica prihoda sv. Cirila in Metoda na Moravsko, ni imelo ljudstvo še dostopa do samostanskih ]iro-storov, prenočevati je moralo pod milim nebom. Sedaj ima dostop ali prostori nikakor ne zadostujejo za tolike tisoče ljudi. Zato je namen društva, da
Četrti član družbe jc pravnik. Mlad, vesel, prijatelj vina — navdušuje vso družbo s pesmijo in zanosnimi zdravi-cami. Družba pripoveduje vsakovrstne smešnice, in vsi se sladko smejejo, najbolj pa pek.
»Amice Janko.« povzame besedo amicus Bartol, »sedaj pa poslušaj, kaj se je včeraj našemu prijatelju Jurici pri »Lovskem rogu« dogodilo. A, to jc lepa historija, to ni vse nič, kar ste do sedaj čuli.«
Vsi »navale sedaj na gospoda Bar-tola, cla pripoveduje, kar on tudi stori, zamočivši prej po običaju grlo.
»Zelo smešna stvar,« nadaljuje amicus Bartol. »Tu se vidi, česa vsega nc stori človek, kakar je natrkan. Zbrala sc je namreč pri »Rogu« vesela družba, vse sami Hrvati, pa bogme se je začelo tu živo kuriti. Od merice prišlo je na poliče, od poliča na požunice (mera iz Požuna), a bogme od njih celo na orjaške (Riesenbouteille). Pili so do zore in vsi so bili »tutti«, tudi naš J urica, to se ve. Kakor človeku kaj pade na um, kadar je pijan, na kar bi trezen nikdar nc pomislil, tako jc tudi našemu Jurici ugajala naenkrat orjašica, in to tako zelo, da je silil v gospodarja, na j mu jo pokloni. Gospodar mu stori po volji. Družba sc razide, odide tudi J urica, noseč pod plaščem veliko steklenico pravdo svoje hiše. »Kurz um« — tako jc re-kal običajno gospod Bartol — »naš Ju-rica se vleže k spanju in zaspi kol zaklan. Beno!« In tu potegne gospod Bartol nekoliko dimov iz smodke, katero ic
sezida romarski dom. Podpore za romarski dom so potrebnejše in večjega pomena kot podpore za misijone v Afriki, ker duhovne vaje ljudstva bi bile dalekosežne vrednosti. Podpredsednik pater Šmidt se pridružuje v popolnem obsegu besedam dr. Stojana in povdarja, če bi hotele duhovne vaje doseči svoj uspeh, bi moral imeti vsak udeleženec svojo posebno sobico. Nato jc podal pater Balt. Uriva poročilo o blagajniškem stanju.
Prost clr. Slojan se je nato spomnil lepega daru profesorja Sauerja, kateri je iz svojega napravil muzej. (Opomba pisateljeva: V pritličju muzeja so stare znamenitosti, ki so se našle na Velegradu, v prvem nadstropju so vse narodne noše moravske, videl sem tudi dve sliki narodnih noš iz Bele krajine in eno iz ljubljanske okolice. Dalje tri kolarje, eno štolo in en klobuk pokojnega nadškofa Strossmaycrja. V prvem nadstropju so še stare slike, poso-de in stare češke biblije.)
Za clom v svrho duhovnih vaj se je posebno zavzel pater Jemelka S. J. Na Belgijskem, kjer so kal oliki že tri desetletja na krmilu, imajo že osem domov, prenočevališča za duhovne vaje. Govornik pove par zgledov iz svoje lastne misijonske skušnje. Na Morav-skem sc mnogo dela, to so pokazale zadnje volitve, ali treba je ljudi še bolj poučiti, še bolj jim vzbuditi versko zavest. Prepričan je, da bi se dalo iz ljudstva moravskega pridobiti 90 odstotkov za Kristusa.
Ali da se doseže, je treba doma na Velegradu, jih je treba po celi Morav, ski, od tod naj bi duh Kristusove vere prešel v širne vrste moravskega ljudstva.
Gospa An t. Rosenbergova se I udi s toplimi besedami zavzema za domove. Pove, da ima društvo sedaj 13.000 članov. Ko bi vsak dal 10 kron .bi bil dom postavljen na Velegradu, ali vsak naj da vsaj 1 krono, da se položi v jubilejnem letu temeljni kamen, da se bo dom imenoval: »Jubilejni dom sv. Cirila in Metoda.«
G. Kostka z Dunaja pove, da dunajski Čehi vzdržujejo iz prostovoljnih doneskov cerkev sv. Elizabete, kjer imajo duhovne vaje. Moravska gotovo ne bo ostala za. Dunajem. Mnogi nc
bil zopet zapalil. Pek jc medlem ne-strpljivo pljuval. »Zjutraj,« nadaljuje amicus Bartol, »moralo je biti deset ura, se Jurica prebudi, otira oči, se ozira in čudi, kakor da ne veruje svojim očem. Ležal jc na zemlji, oblečen, kakor je bil, lik poleg postelje na volčji okži. Kaj, za vraga! pomisli on, jaz sem vendar moral koga iz družbe s seboj pripeljati, ki ni imel ključa, tla pri meni prenoči. Pogleda tako natrkan v jioste-ljo in res je nekaj ležalo v njej. Dvigne se Jurica in pogleda okoli po poslelji. Nikakor sc ni mogel spomniti, kdo tam spi, zato odkrije odejo, toda tam, v postelji, leži kakor zaklana orjaška, steklenica, katero jc včeraj s seboj prinesel. Poznal je toliko uljudnosti, da je nji odstopil svojo posteljo, a sam legel na zemljo!« Gospod Bartol ie končal in se začel sam pi vi smejati s krohotom.
Pa tudi ostali udarijo v smeh. Pek sc je vrtil na stolu, da mu je od smeha ušla v veselju mala psovka. A to se je jedva slišalo.
»Na to je vredno piti!« zakliče pravnik. »Do malega prsta,« pristavi »Bruder« Stevo in izpije prvi opojno čašo. za njim store tudi drugi.
Ko sc smeh poleže in so vsi posre-bali čašo. začne modrovati gospod Svojtič: »Jaz sem, do besa, že dosti tega pil, a tako bi se pač ne mogel opiti, da bi ne vedel, kaj delam, ali da bi kaj neumnega storil.«
»Eli, oni so pameten gospod!« pravi skromni pek, »pri njih ic to druga stvar.«
pridejo na Velegrad, ker ni zadosti prenočišč.
Nato je zaključil podpredsednik pater Šmidt zborovanje društva »Velehrad« in nato jc sledila poklonltev (Iluldigung) sv. Cirilu in Metodu.
Dr. Stojan je naj prvo prebral br» zojav sv. Očeta, v katerem podeljuje vsem udeležencem papeški blagoslov. Nato je najprvi govoril bulgarski nadškof Robert Menini, za njim sarajevski knezoškof dr. Ivan Šarič, za Rusine prof. Kmet, za lužiško Srbe kaplan Delenck, za Slovence stud. pliil. Ivan Prijatelj, za Iirvate stud, iur. Gortan, za Poljake cand. iur. Koncczny. Za moravske Orle je govoril g. Bufina, za dekleta gdč. Jelinkova.
Ko jc bilo lo končano, je bila okrog pol enajstih slovesna sveta maša, katero je daroval bulgarski nadškof R. Menini, ki jo (a dan, v ponedeljek, obhajal 501ctni jubilej inašniškega posve-čenja. Nadškof Menini je Dalmatinec, študiral je na Dunaju pravo. Tukaj se j<> bil zaljubil v neko nadvojvodinjo. Ali namignilo se mu je, naj pusti lo ljubezen, vsled česar je on nato vstopil na Dunaju v samostan h kapueinom. Od tega časa mu je bil cesar vedno naklonjen, in ko so je šlo za škofijo v Sofiji. jc bil on imenovan. Cesar je ostal vedno njegov prijatelj, kakor tudi vseh katoliških Bu Iga rov.
V ponedeljek popoldne so prišli 3 visoki cerkveni dostojanstveniki, in sicer: budjejeviški škof Ilulka, škof (VVeihbiscliof) olonuiški dr. Karel Wis-uar in sira bovški opat M. Zavorah Poleg teh dostojanstvenikov je prišlo mnogo duhovščine, ker ima v torek svoje zborovanje. Zvečer so bile običajne podoknicc na čast visokim gostom.
Dodatno k temu poročilu hočem podali nekaj svojih misli, oziroma po-siaviti v premislek celi slovenski katoliški javnosti, zlasti pa še častiti duhovščini.
Ali no bj bilo dobro, da bi sc tu* di pri nas na Kranjskem sezidal tak clom za romarji", in sicer na Brezjah?
Vedno in vodno prihajajo tisoči in tisoči k Mariji Pomočnici na Brezje. Ali kako je s prenočišči, vsak ve, kdor je bil gori. Utrujeni romarji morajo prebdeti celo noč v cerkvi, ali pa spijo v zacluhlih in zakajenih gostilniških prostorih. Temu pa bi se dalo z domom
A ostali gostje niso dali Janku prav in začeli so mu dokazovati s tem in onim, da vino lahko najpametnejšega in najmočnojšegao lahko prevari. In.na-redili so, da jc gospod Janko umolknil..
Pravniku jc bil ta prepir zelo dolgočasen. Ni več clolgo pil, ne pol. Zato vstane in nazdravi že četrtič hrvaškemu prijatelju in bratski ljubezni. Čašo zazvene in pravnik zapoje s liripaviin glasom najmilejšo Svojličcvo pesem: »Bili so že rešetarji« itd., vodoč, da bo z njo zelo ugodil hišnemu gospodarju.«
Svojlič se kot gospodar zahvali za. zdravico iz polne čašo, a v istem trenutku začuti, tla mu je glava zelo polna, cla jo komaj drži na ramenih. Začel je z njo kimati, oči so sc mu začele sklapljati, pa tudi neka prokleta vročica ga jo hudo napadla, da je mislil, da mu bodo možgani skočili na oči. Spoznal je, da ni več za bivanje, zato od-drsa, prijemši so močno za mizo in pazeč na vsaki korak, polaliko iz sobe in gre na dvorišče tako, kakor jc bil oblečen v brezpetnikih in nočno haljo, »po domače«.
Na dvorišču je že vse oživelo. 1-a-stavioe švigajo okoli strehe, perutnina so oglaša in tudi v hlevu je vso. živo. Kočijaž Miško svedra sedaj iz hleva, sedaj v hlev. Gorostasno kletev, ki je tu in lam prihajala iz hleva, jo naznanjala, da živahno občuje s konjema, svojima gojencema. Na sredi dvorišča pa stoji voz sena, ki jo prodan nekemu posestniku nedaleč od Sloujovca. in da ga bo treba danes zjutraj (ja peljati.
odpomoči, za katerega bi gotovo rad dal vsak pošten Slovenec 1 K, v par letih bi se denar lahko nabral. Misel jo lepa in tudi izpeljiva, Bog daj, da bi se tudi uresničila.	I. P.
Balkanski dogodki.
šE VEDNO BOJI. — UMIKANJE IV. IN V. BULGARSKE ARMADE. — SRBI ZASEDAJO OBMEJNE TOČKE.
Belgrad, 14. julija. [I z v i r n o.] Iz Skoplja sc javlja, da je včeraj zjutraj bulgarski oddelek poizkušal napad pri Zaje-čarju. Boj se je bil med predstražami. Ko je stopila v akcijo srbska artilerija, so Bulgari pobegnili.
London, 14. julija. »Times« poročajo iz Skoplja, da sc je bitka pri Krivi Palanki zelo dolgo vršila in da se je končala s silnim uspešnim sunkom Srbov, ki so zavzeli hrib Palanko, visok 1669 m, ki dominira vhod v Kiistendil.
Belgrad, 14. julija. Srbi so zasedli Bo-*ilev-grad, 15 km od meje med Caribrodom in Kiistendilom. Srbske čete so na tem, da zavzamejo tudi Caribrod.
Belgrad, 14. julija. Včeraj zjutraj so vzeli Srbi grič Lesko, ki leži 12 km zahodno od Kiistendila in ki tvori najvažnejšo bulgarsko postojanko pred Ktisten-diloni.
Belgrad, 14. julija. Brzojavni urad poroča, da ni avtentičnih poročil, da sc je že zavzel Kiistendil.
Soiija, 14. julija. > Agence telegraphi-que bulgare« poroča: Komunike glavnega stana izvaja: Prvoten načrt bulgarske armade, ki je stala nasproti Srbom in Grkom, jc nameraval, da se zasedejo kraji, ki naj bi pripadli Bulgariji, ko se spori poravnajo in da se brani bulgarski teritorij proti morebitni srbski invaziji. Odkar so se pričele operacije do danes je sedem bulgarskih divizij zadržalo celo srbsko armado. Druge bulgarske armade, kar se lahko odkrito pove, niso podvzele nobenih resnih operacij, izvzemši forciranega marša, ki ga je podvzel general Kutinčev, ki je Knjaževac zasedel in že Pirotu grozil, ko jc moral iz zgolj političnih razlogov zapustiti Srbsko. Proti Grški operirajo izpočetka sem le slabi oddelki generala Ivanova. Operacije imajo zgolj defenziven značaj. Neznatni Ivanovi oddelki so vzdržali desetdnevni napad Grkov in so preprečili srbsko-grški načrt, ki bi bil lahko postal usodepoln za našo četrto armado. 20.000 bajonetov, pod-piranih s slabo artilerijo, smo zadrževali celo grško armado, medtem ko so zasedle naše čete odkazane jim kraje. Ivanova armada se zdaj, ko je izvedla te težavne operacije, nahaja v izbornem položaju in je pripravljena, da zlomi obupne poizkuse Grkov, Napačna so vsa poročila o porazih raznih bulgarskih oddelkov.
Soiija, 14. julija. General Ivanov, poveljnik 2. bulgarske armade, je z neznatnimi silami izvedel sijajno umikanje in je s tremi brigadami zadržaval prodiranje 100,000 mož močne grške armade. Grška armada se je, kakor znano, zadržavala pri Kilkišu, kjer je stalo le 6 bulgarskih bataljonov, Grki so pa potrebovali 10 dni, da so zavzeli Belašico planino.
Dunaj, 14. julija. »Militarische Rundschau« poroča, da 11. t. m. ni bilo med
Gospod Svojtič pošeta malo po dvorišču in začne vdihavati čisti, hladni zrak. Uh! kako to prija! Ali je glava pijana, zaspana, — a v hiši se ne more odpočiti. Prebudili ga bodo gostje. Imel je navado, da se jc vedno skril pred gosti, ako je obnemogel vsled premnogega pitja, — to sklene tudi danes. Kam hoče, kam, hajdi vzpne se na voz. O, kako je na njem lepo in krasno. Sveže seno diši, kakor ravno pečeni koruzni storž; da, to je vživanjc! Gospod Svojtič sc malo pretegne, poclvije desno roko pod glavo, možgani sc mu zazibljejo in on zaspi, — zaspi - n,cm, kakor ona žrd, na katero se je bil naslonil z ledii.
Spavaj mirno, gospod Janko! Naj lc blaži sladki sen.
Iz hiše se jc čul še vedno ropot žvenket čaš. Slišal se je včasih celo glas pravnikov, ki je začel to in ono peti, ali je skoro prenehal; izdal ga jc glas. a tovariši mu niso mogli pomagati.
»Hej, Janko, hej, gospod Svojtič!« se oglasi sedaj ta, sedaj oni gost s hišnega hodnika. Spomnili so se, da ni gospodarja v družbi. Sumljiva stvar! V sobah ga ni, a kam je šel? A gospa je znala vse goste pomiriti, da jc to gospodarjeva navada, skriti se kamorkoli pred gosti, kadar mu je »dosti«. In pri tem je ostalo. Gostje so poleg vesr-lc gospe pili dalje do zore, a gospod Svojtič jc spal na vozu. Žc je bilo popolno jutro, ko so odšli Svojtičcvi gostje iz njegove hiše. Gospa začne iskati svojega Janka, a ker ga ne more najti, gre tudi sama, da sc malo vleže, prepričana, da je Janko v varnem zavetju, kakor navadno. Ko se bo naspal, bo r/f sum prišel.
^Koncc sledi.;
Srbi, Grki in Bulgari bojev. 12. t. m. se jc bil večji boj pri Krivi Palanki, v katerem so bili Bulgari vrženi nazaj. Kovačeva bulgarska skupina (IV. armada) stoji najbrže že pri Pečcvu. Grki nadaljujejo ofenzivo in sicer z nekaterimi oddelki proti Ncvro-kopu, z glavno svojo silo pa proti Kresni, ki leži vzhodno od Pečova.
X
X
DELO RUSIJE ZA MIR. — SOVRAŽNOSTI ŽE USTAVLJENE? — SRBIJA JE ZA MIR PRIPRAVLJENA. — KONKRETNI PREDLOG RUSIJE GLEDE PRIHODNJE MEJE.
Peterburg, 14. julija. Tu sc je pod predsedstvom Kok ovceva vršil ministrski svet, v katerem jc Sazonov poročal o balkanskem položaju. Car je, kakor sc govori, izrazil svoje nezadovoljstvo, ker se Srbija in Grčija obotavljati odgovoriti na posredovalni predlog Rusije. Ako bi se Srbija in Grčija šc dalje upirali, jima bo Rusija odtegnila svojo diplomatsko podporo. Za-zdaj se Rdečemu križu nc dovoli na Balkan odpotovati.
Pariz. 14. julija. -Tigaro poroča: Bulgarija jc sklenila se s Srbijo in Grčijo direktno polom delegatov pogajati, nakar se bodo sklenili po premirju takoj tudi mirovni preliminariji. Bulgarija se z ozirom na posledice, ki jih utegne to imeti na notranji položaj v deželi, nekoliko obotavlja, največ težav pa je pričakovati od Grčije, ki stavlja prekomerne zahteve. Vendar pa se Grčija ne bo mogla resno ustavljati, ker je rešitev južnoalbanskega vprašanja in vprašanja otokov odvisno od Evrope.
Belgrad, 14. julija. Zastopniki Rusije, Francije in Anglije so v soboto drug za drugim posredovali pri srbski vladi, da bi ustavila sovražnosti in sklenila prelimini-ran mir, Pašič je odgovoril, da mora najprej vprašati vrhovno vojno poveljništvo, če ustavljenje operacij ne oškoduje srbske pozicije v vojaškem oziru. Nikakor pa se sovražnosti ne morejo ustaviti brez preliminarnega miru, s katerim se Bulgarska zaveže, da sprejme solidarne pogoje Srbije in Grške, ki se tičejo teritorialnih zahtev. Razen tega naj Bulgarska pristopi novi Balkanski zvezi na trdnejši podlagi. Ako sprejme Bulgarska ta pogoj, sta Srbija in Grška pripravljeni napraviti Bulgarski teritorialne koncesije. V političnih krogih zagotavljajo, da podpiše preliminarni mir tudi Rumunija, ki pristopi tudi novi Balkanski zvezi.
Pariz, 14. julija. Bulgarski diplomatični agent priznava poraz Bulgarov in nujno zahteva, naj velesile posredujejo. Peter-burški kabinet je v Atenah in Belgradu sledeče predlagal: Makedonija naj se tako razdeli, da tvori mejo med Bulgarijo in Srbijo in med Grško in Srbijo na eni strani vardarska dolina do Gevgelija, na drugi strumiška dolina do Gevgelija. Seres pripade Grški, Kavala in Drama pa morata ostati bulgarski. Grški ministrski predsednik bo o tem predlogu konferiral s kraljem.
Pariz, 14, julija, »Matin« potrjuje, da je Rusija kot mejo predlagala vardarsko dolino. Francijo je stala nova vojska tri milijarde na kurznih izgubah. (?) Francija nadaljnje vojske že iz tega ozira ne more trpeti, Grčija zahteva vse egejske otoke, vključivši one, ki jih ima Italija okupirane. Zdaj pa zahteva še Dramo in Kavalo. Teh pa ne bo dobila. Ako bo Grčija mir zavlačevala, bo čutila posledice. Srbske zahteve so veliko zmernejše.
Belgrad, 14, julija. (Uradno.) Poročilo, da je Srbija odklonila mirovna pogajanja, je popolnoma izmišljeno. Srbija je izjavila, da je pripravljena počakati na bulgarskega pooblaščenca, s katerim bi se pogajala radi mirovnih prcliminarijev. Ko se ti podpišejo, je Srbija takoj pripravljena sovražnosti ustaviti.
Atene, 14. julija, Govori se, da se se-staneta Venizelos in Pašič v Nišu.
Sofija, 13. julija. Današnja seja sobranja je bila prekinjena. Ministre in voditelje opozicije je pozval car h kronskemu svetu.
Belgrad, 14. julija. Na podlagi poročila vrhovnega armadnega poveljništva o vojnem položaju je vlada izdala ukaz, da se ustavi vsaka ofenzivna operacija. Ruski poslanik Hartwig je Pašiču izrekel zahvalo Sazonova.
Rim, 14, julija. Merodajni krogi potrjujejo poročilo o prekinjenju sovražnosti na Balkanu in pristavljajo, da so poleg Srbov in Grkov operacije ustavili tudi Ru-muni (?).
XXX
STRAŠNA ZVERINSTVA BULGAROV. — KAJ PRAVIJO V SOFIJI. — BULGARI ZAŽGALI TUDI AVSTRIJSKI KONZULAT V SERESU.
Belgrad, 14. julija. (Izvirno poročilo Slovencu«.) Glasom vesti iz Štipa sc potrjuje, da so čete III. srbske armade našle na bojišču mnogo pohabljenih vojakov. En vojak je ležal, pokrit s kamenjem, z odsekano glavo; glava se ni našla. Drugi je imel kožo popolnoma z obraza sneto, drugi zopet je bil najden težko ranjen z izkopanimi očmi. Nek vojak je bil spečen, Med karaulama Soba in Toplika so našli
mnogo vojakov z izkopanimi očmi, odsekanimi nosovi, razparanimi trebuhi in vun vrženimi črevami. Po poročilu 2. polka so Bulgari v prvi noči borbe sploh vse ranjence prebodli; ko so sc umikali, so ranjencem s puškinim kopitom glave razbili. Ko so sc srbske čete po preganjanju Bulgarov vrnile v svoje pozicije, so našle raz-sekanih glav in prebodene: poročnika Ristovca, narednika Laketico, več podčastnikov in mnogo infanterislov. Po boju na koti 650 sc je isto konstatiralo, ravno-tako v boju 16. polka, kjer se je dognalo, da so bulgarski komitaši obletavali bojno polje, da pokoljejo srbske ranjence. Pri Krivolaku so Bulgari grozno divjali. Niso pohabili samo vojakov, ampak tudi kmete in kmetice in zažgali hiše, Pri Knjaževcu so pobili starce, žene in otroke; veliko preko stotino otrok so oneeastili, tako da je za tem umrlo že 60 malih deklic. V Knjaževac so došli tuji časnikarji in predstavniki sanitetnih komisij, da se o tem uverijo, in so uboge žrtve fotografirali. Pri Krivolaku so našli vojake, na zid pribite in pohabljene! Vodstvo srbske armade bo vse podatke zbralo in se bodo o tem obvestile vse velesile, da se cela Evropa prepriča o grozodejstvih Bulgarov, Bulgari so pač imeli namen s temi nečuvenimi zve-rinstvi prebivalstvo prestrašiti, da bi panika prešla tudi na srbske čete, kar se jim ni posrečilo. Na pevratku so Bulgari vso zemljo opustošili in vse poklali, kar jim je pod roke prišlo, kar ima za posledico, da prebivalstvo Bulgare rnrzi in da bodo Srbi in Grki zahtevali posebne garancije za Nebulgare v bodoči Bulgariji.
Belgrad, 14. julija. (Izvirno poročilo ^Slovencu«.) Ruski in francoski konzul v Skoplju sta včeraj poselila bolnico, da se na lastne oči prepričata o zverin-stvih Bulgarov. Vse te žrtve so padle ob priliki nočnega napada Bulgarov na celi fronti, ko so se srbske predstraže na Bre-galnici in Zletovski reki začasno umikale. Vsi ti vojaki so bili potem, ko so bili ranjeni, od Bulgarov pohabljeni. Vojak Sava Bogdanovič je ruskemu konzulu povedal: Mene so Bulgari na predstraži pri Bregal-nici ranili, vjeli in zvezali. Nato so me iz-praševali glede razporedbe in moči čet in mi, da me ustrašijo, odsekali eno uho, Jaz sem klical: Ubijte me! Jaz ničesar ne vem, jaz sem se za vas boril pri Odrinu! Oni so se pa temu smejali. Zdravnik je odvezal obvezo in konzuloma pokazal zverinsko strašno razsekano glavo. Vojaka Milutin Nikolič in Radovan Krajčinovič sta bila, ko sta ranjena ležala, od Bulgarov prebo-dena z bajoneti; eden sedemkrat. Sava Rakič od 6. polka je umrl, ker so mu Bulgari, ko je ležal od šrapnela ranjen na nogi, na ukaz komandanta 12. bulgarskega polka, podpolkovnika Tilova, pognali krogljo skozi usta in polomili rebra. Oba konzula sla svojima vladama o teh grozo-vitostih poročala.
Soiija, 14. julija. Nasproti grškim in srbskim poročilom o izgredih Bulgarov se naglaša, da Srbi in Grki nečuveno z Bulgari postopajo. V Traciji Grki in Srbi zapirajo in izganjajo vse nekoliko izobraže-nejše Bulgare. Zasedeno ozemlje izpremi-njajo Grki in Srbi v puščavo. Vsa bulgarska mesta in vasi so Grki zažgali. Iz Kilkiša je došlo v Sofijo 200 bulgarskih rodbin. V okrajih Doiran, Strumnica, Štip itd. so vse ceste, ki vodijo v Bulgarijo, polne beguncev, ki v Bulgarijo beže in ki pripovedujejo o Srbih in o Grkih grozne stvari. Bulgarska vlada je pripravljena pritrditi, da se izgredi po mednarodni komisiji preiščejo.
Atene, 14, julija. Od 37.000 prebivalcev Seresa jih je 20.000 brez strehe in hrane. Bulgari so ljudi križali, razsekavali in žive zažigali; nekega moža so na vrata pribili; veliko žena je vsled ostudnih nasil-stev pomrlo.
Solun, 14. julija. Med strašnimi urami, ki so jih prebivalci mesta Serres preživeli, ko so Bulgari v mestu plenili in jc zažigali, je bila oplenjena in zažgana tudi hiša avstro-ogrskega konzula Zlatka. Zastave Bulgari niso poškodovali, Tudi laški konzulat je bil oplenjen. Vsa javna poslopja, izvzemši vojašnice, vladnega poslopja in brzojavnega urada, so zgorela.
Solun, 14. julija. Avstro-ogrski konzul v S e r e s u, Z 1 a t k o , je poslal sledeče poročilo: V petek je en oddelek bulgarske infanterijc in kavalerije obstreljeval Seres. Infanterija je nato v mesto vdrla in jc zažgala, posamezni vojaki so pa začeli klanje. Skoro vse mesto jc porušeno. Število žrtev je veliko, 20.000 ljudi je brez strehe. Redni vojaki so napadli tudi hišo avstro-ogrskega konzulata. Konzula, personal in v konzulat zbežale avstro-ogrske podanike so gnali na nek grič, konzulat pa zažgali. Podanikom so grozili s smrtjo, sc pa nato zadovoljili z visoko odkupnino. Ubili so lc enega Avstrijca, Birona, ostali so v najhujšem položaju. Ko so vkorakale v mesto grške čete, se jc vpostavil red. Bulgari so streljali tudi na hišo italijanskega konzula.
Soiija, 15. julija. Bulgarski oddelek, odposlan 11. t. m. v okolico Seresa, da re-kognoscira, je zadel na 1000 Grkov, ki so sc umaknili do boiu deloma v mesto in na
griče. Ko so prišli Bulgari blizu Seresa, so nanje Grki iz hiš streljali. Vnel se je boj. Grke so Bulgari prisilili, da so se umaknili, prej so pa še zažgali bulgarsko skladišče. Ker jc bil močan veter, jc kmalu celo mesto gorelo. Medtem ko so Bulgari gasili, so pa Grki plenili in klaii Turke in Bulgare, med njimi žene. otroke, starce, ranjene vojake in uradnike.
Solun, 14. julija. Radi dogodkov v Sc« resu sta odpotovala v Seres avstro-ogrski in italijanski generalni konzul, da pre-iščeta okolnosli.
v
X
AKCIJA RUMUNIJE.
Bukarešt, H. julija. Bulgarski poslanik' Kalinkov in poslaniško osobje se je s posebnim vlakom iz Bukarešte odpeljalo v Gjurgjevo, odtod so se odpeljali v Ruščuk, Vojno stanje med Bulgarijo in Rumunijo sedaj tudi formalno obstoja. Kakor sc zagotavlja, jc bulgarski poslanik Kalinkov sam zahteval, da naj ga odpokličejo, ker ga jc neki tukajšnji list napadal, toda poučeni krogi sodijo o tej stvari drugače. Rumunija jc bulgarskega poslanika sama prisilila, da odpotuje, da onemogoči dr. Danevu sklicevati se na veljavnost peter-burškega protokola glede Silislrije, ki ga Rumunija smatra za razveljavljenega.
Dunaj, 14. julija. Rumunski prestolonaslednik Ferdinand je hudo rusofilen. Kar zdaj Rumunija na Balkanu uganja, je po mnenju nekaterih krogov na Dunaju, le delo v službi Rusije, čeprav spretno zavito v formulo »balkanskega ravnotežja«. Grofa Berchtolda je svariti, naj ne podpira Rumunije brezpogojno.
Soiija, 13. julija. Vlada je obveščena^ da prodirajo Rumuni tudi čez Dobrič.
Bukarešt, 14. julija. Po poročilih listov so Rumuni včeraj zasedli Dobrič in BalČik, Bulgari se nikjer ne upirajo.
Dunaj, 14. julija. »Militarische Rundschau« poroča, da so se pojavile močne rumunske čete tudi severno od Korabije, Iz tega se da jasno sklepati, da so Donavo prekoračili tudi v smeri proti Sofiji.
XXX SRBIJA IN RUMUNIJA.
Belgrad, 14. julija. Iz belgrajskih di-plomatičnih krogov se k položaju poroči to-le: Srbija in Bulgarija vojne akcije nc moreta ustaviti preje, dokler se Bulgarija ne odloči sprejeti mirovnih preliminarijev. Drugače bi se lahko ponovil slučaj iz prve vojne: kakor hitro bi Bulgarija zbrala svoje razbite čete- bi lahko sovražnosti zopet začela; ravnotako bi storili Srbija in Grčija, ako bi videli, da ju hoče Bulgarija pri pogajanjih izigrati. Srbsko-bulgarska zaveznika bosta torej vojno nadaljevala, dokler se Bulgarija ne vda njunim teritorialnim zahtevam, ki bodo pa sedaj najbrže višje, nego so bile pred vojno. Vse je odvisno od tega, kako se bo Bulgarija sedaj zadržala. Za enkrat je vsekakor pričakovati, da se bo z vsemi silami, ki so ji še na razpolago, skušala upreti prodiranju srb-sko-grških čet. Toda rumunska akcija jo bo kmalu prisilila sprejeti mirovne preli-minarije, ker so v Bukareštu odločeni prodirati naprej, tudi do Sofije, dokler Bulgarija konečno ne pritrdi predlaganim srbsko-grškim zahtevam. Svoje lastne zahteve bo Rumunija stavila pri mirovnih pogajanjih, katerih se bo vsekakor tudi ona udeleževala. Ni dvoma, da bo pri sestavi nove balkanske zveze igrala Rumunija velevažno vlogo. Saj je že s svojo sedanjo akcijo stopila v balkansko zvezo. Kajti med Srbijo in Rumunijo obstoji glede sedanje rumunske akcije sporazum, ki je znan tudi v Atenah, na Cetinju in v Peterburgu. Še več: Med Srbijo in Rumunijo je sklenjena striktna pogodba, glasom katere sc Rumunija pritegne novi balkanski zvezi kot peti či-nitelj. Rumunijo sta tako Srbija kakor Bulgarija že preje pozivali, da pristopi balkanski zvezi, ravnotako tudi tripelent-enta; toda Rumunija ni mogla tjevendan riskirati varne zaslombe, ki jo je imela v trozvezi, in je čakala, da se pokaže živ-ljenska in odporna moč balkanske zveze. Ko je pa Bulgarija s svojim nastopom ogrozila obstoj te zveze, se je Rumunija odločila poseči v dogodke v tem smislu, da se ohrani na Balkanu ravnotežje in tako zagotovi trden temelj za zvezo med vsemi balkanskimi državami, ki bo na tem temelju postala faktor, s katerim bo vsaka sila morala računati. Taka zveza bo nudila dovolj koristi in varnosti tudi Rumuniji, ki bo vsekako v njej zavzela svoje mesto. — Kar sc tiče Srbije in Grčije, ni nobene nevarnosti, da bi sc rad irazdelitve ozemlja sprli, kajti v tem oziru sta sc natančno sporazumeli in pogodili. Možne bi bile le nebistvene izpremembe. V glavnem ima iti srbsko-grška meja od južnega dela Ohridskega jezera čez južni del Prespan-skega jezera do Florinc, ki pripade Srbiji; od io dčez Vodeno, o katere usodi še ni odločeno, do Doirana in Demirhissarja, ki najbrže pripade Grčiji; Srbija bi dobila pe-lagonsko ozemlje, večji del bitoljske železnice, večji del vardarske doline in stru-mično dolino, — Grčita oa široko solunska
zaledje s Solunom, cel kalkidiški polotok, dobre strategične postojanke na gorah, ki obvladujejo dohod k Solunu in orfanski morski zaliv pri Orfanu ali celo pri Kavali.
—	Nasproti Bulgariji bi šla mejna črta ob Strumici ali cclo ob črti: Osogorska planina, Maleška planina z mestom Pečcvo, potem ob Strumici od Dcmirhisarja do Tahinskega jezera, tako da bi Srbiji ne ostalo samo cclo Ovčje polje, Kratovo, Kočani, Štip, Radovištc, Pcčevo in Stru-mica, marveč tudi cela dolina reke Bre-galnice od njenega izvira, ccla Plačka-viška planina, južni del Maleške in sever-no-zapadni del Bjclaniškc planine. Na ta način bi bilo srbsko in grško ozemlje stra-tegično zavarovano, obenem pa zagotovljeno ravnotežje na Balkanu. Srbija bi potem merila 95—100.000 kma, Bulgarija pa 130—140.000 km'-. Treba upoštevati, da bo morala Srbija Črno goro za njeno sedanjo pomoč odškodovati v Sandžaku in Stari Srbiji. — Kar se tiče glasov o evropski konferenci, ki bi znala iznova razviti celokupno balkansko vprašanje — z albanskim vred — in se eventualno izreči za avtonomno Makedonijo, so maloverojetni, To bi bil sicer časten izhod za Bulgarijo, toda nov vir za večne nemire. Gotovo je pa, da se takoj po sklepu mirovnih preliminarijev vrši konfcrcnca v Peterburgu
—	že zato, da sc da ruskemu carju primemo zadoščenje. Mirovni preliminariji sc najbrže podpišejo v kakih desetih dneh, končni mir pa šele v jeseni.
XXX TURŠKA AKCIJA.
Carigrad, 14. julija. O prodiranju furške armade sc oficielno ničesar nc razglaša. Listi poročajo, da so turške predčete došlc do Muratlija. Tudi železnico hitro popravljajo.
Dunaj', 14. julija. »Wiener Allge-mcinc Zeitung« poroča iz Carigrada: Porta obvešča, da jc ukazano turški armadi, naj zasede kraje, ki pripadajo Turčiji. Ni pa misliti, da gre le za črto Enos-Midia. Turki bodo najbrže prodirali do reke Ergcnc, da se doseže na-ravnejša meja, kakor je črta Enos-Midia. Več znamenj kaže, da sc pripravlja močan grški zbor, ki sc ceni nad dve diviziji, da vdere v Trakijo, morebiti celo do Odrina. To bi bilo znamenje za paralelno akcijo Turčije in Grčije.
RUSIJA NAUČI TURČIJO PAMETI.
Peterburg, 14. julija. Tu se zagotavlja, da je Sazonov v Carigradu namignil, da če turška armada prekorači v Londonu dogovorjeno mejo, Rusija ne bo ostala mirna in da lahko hitro postane akutno armensko vprašanje. (Lekcijo utegnejo dobiti tudi Grki, čc ge sami kmalu ne spametujejo.)
XXX fiUSIJA NA SRBIJO NI PRITISKALA,
Belgrad, 14. julija. (Oficielno.) Korak ruskega poslanika Hartwiga ni imel značaja intervencije. Tudi ni res, da bi bil Hartvvig vznevoljen, ker se Pašič ni hotel jjodvreči razsodbi, zaprosil za avdienco pri kralju. Hartvvig je le svetoval, naj sc sovražnosti ustavijo in začno preliminarna mirovna pogajanja,
X X X
BOBČEV PRIZNAVA, DA JE BULGARIJA PRVA NAPADLA.
Pariz, 14. julija. Tukajšnji politični krogi so dobili sledečo informacijo: Bulgarski poslanik v Petrogradu, Boh« čev, je včeraj na ponovni konfercnci s Sazonovom priznal v imenu svoje vlade, da je Bulgarska povzročila sedanjo vojno in jc ponovno prosil Rusijo za nujno posredovanje.
XXX
NEMČIJA SE VEDNO BOLJ OD AVSTRIJE ODMIKA. — AVSTRIJA SE
JE UDALA. — BALKANSKI KONFLIKT REŠI KONFERENCA BAL-KANCEV V PETERBURGU.
Berolin, 14. jul. Misel grofa Bcrch-folda, naj bi sc v svrho ureditve balkanskega vprašanja sklicala evropska konferenca, sc jc v Berolinu zelo hladno sprejela. Nemčija stoji na stališču, tla je le prav, če vzame to težavno vprašanje v roke Rusija, ki jc bo gotovo primerno rešila, ker se bo morala ozirati na Rumunijo, ki hoče pravične razdelitve sil na Balkanu. Nemška diplomacija očita grofu Berchtolclu, da je Rumunijo sam od Avstrije odbil, kar Nemčiji ne more biti prav. Balkanske zveze sc ni treba bati, ker vsled antagonizma med Srbijo in Bulgarijo še dolgo ni verjetna, sicer pa si utegnejo slovanske in neslovanske države na Balkanu vedno nasprotovati; končno balkanska zveza, tudi če bi se osnovala. še dolgo ne bo nevarn i. Nemčija s ima važne interese v Mali Aziji, vsled cesar no more in tudi noče riskirati JvJUiUktu z Piusiio iu AusrHio. Uilo bi
naravnost smešno, če bi zopet nastal evropski konflikt zaradi meja v Makedoniji. »Reichspost« danes Nemlijo napada, češ, da ji jc prestriž Avstro-Ogr-ske premalo na srcu. V Nemčiji pa sodijo. da je Fviopa večnega vznemirjenja zaradi E;.1 i kana že sita in da ne gre sedanjega položaja, ki se bo dal primeroma lahko rešiti, še bolj zamotavati. S tem naziranjem v Nemčiji so v zvezi govorice, da grof Berchtold odstopi.
Wiesbaden, 14. julija. »\Viesbade-ner Zeitung« objavlja interviev z nekim nemškim princem, baje nečakom rumunskega prestolonaslednika, glede na balkanske razmere. Princ sc je zelo pritoževal proti Avstriji, ki ji očita, da je netila pri Bulgarili upe, ki bi jih ob sedanjem resnem položaju sicer ne bili gojili. Avstrijski politiki so tudi varali zahodno evropsko mnenje. Bati se je, da prične čez nekaj let Bulgarija novo vojsko, ko se okrepi.
Dunaj, 14. julija. »Ncues Wiener Tagblatt« piše: Avstro-Ogrska, ki pri-poznava, da smejo balkanski narodi o svoji usodi sami odločevati, ne ugovarja, če sc zedinijo na kakršnokoli razsodišče, a prejkoslej zavzema Avstrija stališče, da tako razsodišče nc sme preprečiti interesiranim velesilam, da razsodbo revidirajo. Množc se glasovi, da hočejo balkanski narodi sami na konferenci petih balkanskih ministrskih predsednikov urediti svoje zadeve. Glasovi o evropski konferenci so potihnili. Vsekakor je zmanjšana nevarnost evropske vojske z ozirotn na to, ker je padla misel balkanske zveze.
XXX
ZADNJE VESTI.
SRBSKI MINISTRSKI SVET. — ODLOČITEV KONCEM TEGA TEDNA.
Belgrad, 14. julija. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Danes popoldne so sc vršile ministrske konference, ki so se ba-vile s položajem in cventuelnimi zahtevami za mirovne preliminarije. O zahtevah zaveznikov sc širijo razne vesti; tako n. pr., da bodo zahtevali celo dolino reke Strumo ali Strumo kot mejo, dalje da bo Srbija glasom pogodbe z Grčijo dobila Scres in izhod na morje, ali da bo dobila ozemlje južno od Lerina itd. Vse te vesti označujejo na merodajnem mestu za gole kombinacije, pojasnil pa ne dajo nikakili, kar je seveda razumljivo. Za gotovo jc znano le toliko, da bo morala Bulgarija gotovi del Makedonije odstopiti Srbiji in Grčiji kot celoti in si bosta potem zaveznici med seboj sami razdelili teritorije na podlagi prejšnjega sporazuma in s potrebnimi korekturami v zmislu ravnotežja v slučaju, ako bi bile teritorialne pridobitve večje ali manjše, nego je bilo predvideno. Vsekakor je upati, da bo položaj na bojnem in političnem polju že koncem tega tedna toliko jasen, da se bo mogoče lotiti preliminarnih določb iu sklepati o premirju. Bulgarski mandatarji bi morali priti v Solun ali Belgrad, ali pa na kak nevtralen kraj na bojišču.
X X X
VELIKA BITKA PRI KttSTENDILU?
Belgrad, 14. julija. Iz Skoplja sc poroča: Srbske kolone so prodrle že globoko v notranjost Bulgarske. Armada prodira proti Sofiji v treh kolonah. Pri Kustcndilu se vrši sedaj strašna bitka, največja v dosedanjih balkanskih vojnah. Bulgarska armada se obupno brani in napenja vse sile, da zabrani Srbom pot v Sofijo. Ponovno so se že vrgle bulgarske čete z bajonet-liim naskokom celo na pozicije srbske artilei-ije, katere učinki so naravnost strašni. Celo gore bulgarskih vojakov že leže pred srbskimi voji. Izgube so na obeh straneh velikanske. Vest, da so Srbi že zavzeli Kustendil, se sicer še ne potrjuje, vendar pa sc pričakuje padec mesta v najkrajšem času. Z avtentične srbske strani se potrjuje, da se faktično vrši pri Ktistendilu velika bitka med Srbi in Bulgari, katere izid pa dosedaj še ni znan.
XXX
SRBIJA ZA ZMERNO POLITIKO.
Belgrad, 14. julija. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Nocojšnja »Samouprava« polemizira z nekaterimi listi, ki so pisali, da se mora Srbija pri sklepanju miru držati načela: Vsak naj obdrži, kar je zavzel, — in piše: Tega načela Evropa no priznava in se samo izjemno uporablja proti Turčiji. To načelo lahko postane nevarno in sc zato ne sme poudarjati — zlasti pa v sedanji vojni, ko sc Srbija z zavezniki bori za ravnotežje na Balkanu, kar gornji princip naravnost izključuje. Drugo vprašanje pa je, da-li bo mogla Srbija po vsiljeni ji vojni še ostati pri tistih teritorialnih zahtevah, ki jih ic ureic
stavila. Kajti sedaj bo morala imeti večje ozire nasproti svoji grški zaveznici. Pa tudi to: Po zahrbtnem bulgar-skem napadu bo morala sedaj mnogo bolj gledati na to, da zavaruje svoja ozemlja in vardarsko dolino. Njena zahteva za ohranitev ravnotežja bo sedaj mnogo jasnejša in močnejša, nego jc bila v prejšnjih zahtevah. Vse to pa se more zahtevati in braniti brez nevarnega načela: Vsak naj obdrži, kar je zavzel. — Z ozirom na očitke, da srbska diplomacija s svojo popustljivostjo uničuje uspehe armade, piše »Samouprava«, da temu ni tako. Srbska diplomacija jc vojski omogočila svobodno akcijo v turški in sedanji vojni in ji tako dala priliko, da maščuje Kosovo in opere s sebe Slivnico. Diplomacija je Srbiji povzdignila ugled in vrednost in ji s svojim lojalnim obnašanjem pridobila zaupanje Evrope. — O bulgarski politiki piše vladni list: To jc politika šikan, zavijanj, umikanj, zavlačevanj in odgajanj. V navadnih raz, merah se morejo s tako politiko pač doseči kaki majhni uspehi, toda v odločilnih trenotkili, ko se dogodki bliskovito hitro kopičijo, je taka politika pogubna, kar priča Turčija. Bulgarski državniki so preje na tem potu dosegli nekaj uspehov, zato so mu ostali zvesti. Ko jc Srbija že v februarju opozorila Bulgarijo, da bo zahtevala odškodnine za svojo pomoč v Trakiji, je Bulgarija najprej odgovorila, da se bo po vojni že vse uredilo, potem je pa odbila vse. srbske zahteve. Enako je Bulgarija postopala nasproti Grkom in jih končno z orožjem napadla. Ravnotaka jc bila, z Rumunijo, ki je svoje zahteve glede regulacije meje že davno precl izbruhom balkanske vojne poudarjala. Ko je Rumunija končno pristala na pc-terburško konferenco, jo je Bulgarija do zadnjega trenutka šikanirala, tako da sc je morala komisija, ki je imela v podrobnostih urediti 3kilometersko mejo okrog Silistrijc, — raziti! Ravnotako jc sedaj izzvala Turčijo, ker ni hotela izprazniti teritorijev, ki glasom mirovne pogodbo pripadajo Turčiji. Ta metoda bi mogla Bulgarijo dovesti do katastrofe. Vsaj prizanesljivi nasveti pametnih in iskrenih Francozov liaj bi spametovali bulgarske državnike, da se trezno ozro krog sebe in sc nemudoma odločijo za žrtve, da rešijo Bulgarsko večjih nesreč. Vsak trenotek omahovanja prinaša nove nevarnosti in novo škodo. Bulgarija se mora iskreno in neposredno obrniti na Srbijo in Grčijo in si prizadevati, da se sklene mir preje, predno so postale razmere zanjo še težje.
X X X
DROBNE VESTI.
Belgrad, 14. julija. Kljub zdravstvenim odredbam se kolera strašno širi, osobito med ranjenci v Belgradu in v Kragujevcu. Dozdaj so 50 slučajev dognali. Pri Ovčjem Polju leži do 1000 na koleri umrlih bulgarskih vojakov.
Belgrad, 14. julija. Po zasebnih poročilih iz Skoplja so našli pri Radovištu 80 strašno razmesarjenih srbskih ranjencev. Glavni stan jih je pustil fotografirati, Ma-sakrirati jih jc baje ukazal poveljnik 21. bulgarskega polka.
Frankobrod ob Meni, 14. julija, Neki v Švico pobegli bulgarski častnik je izjavil dopisniku »Frankfurter Zeitung« v Genfu, da je moral bojišče zapustiti, da uide nevarnosti, da ga vojaki ubijejo. Več častnikov so namreč bulgarski vojaki že ubili, ker vojaki nočejo vojske. Če vlada svojega stališča ne izpremeni, je državljanska vojska v Bulgariji neizogibna.
Soiija, 12. julija. »Agence Telcgraphi-quc Bulgare« poroča: Ponoči, 10, julija, so bulgarske čete pri Dedeagaču zapazile, da so na nekem grškem parniku rakete zažgali. Metalci luči so nato razsvetlili hišo grškega konzula, ki je pričel s svetilko dajati znamenja. Pri preiskavi v konzulatu so našli veliko orožja in signalov. Konzula so izročili sodišču. Grško prebivalstvo izziva bulgarske vojake in so nekateri Grki celo iz hiš na bulgarske vojake streljali. Več kolovodij, osobito v Scrcsu, so Bulgari zaprli, V Gevkelisu je prebivalstvo radostno Bulgare sprejelo, ko so pa došli Grki, je prebivalstvo pobegnilo, ker sc je balo, da Grki mesto zažgo, kakor so zažgali Kilkiš in druge kraje.
Peterburg, 14. julija. Rjcč« poroča: Bulgarsko brodovje sc je izvzemši ene križarice pripeljalo v Scvastopolj, kjer se razoroži, ker je poteklo že 24 ur, kolikor časa sme vojujoče se brodovje ostati v kakem nevtralnem pristanišču.
Budimpešta, 14. julija. A Nap poroča iz Zemuna: Srbski kralj Peter leži žc več dni nevarno bolan v Belgradu. Trpi na stari svoji organični bolezni. Zdravi ga višji fizik dr. Sondermayer. Kraljevo stanje se je baje tako poslabšalo, da se boje katastrofe. Radi nevarne kraljeve bolezni je bil prestolonaslednik Aleksander iz glavnega slana v Skoplju pozvan v Bcl-tfrad. Kraljevo bolezen ljudstvu prikrivajo.
Notranje polilične zadeve.
Zapriseganje novega ogrskega trgovlil« skega ministra. — Imenovanje ministra za Hrvaško. — Vseučiliščniki zavarovani za slučaj bolezni in nezgod. —■ Češka kriza.
V Išlu je cesar v Tiszovi navzočnosti zaprisegel novega ogrskega trgovinskega ministra Harkanyja, Po zaprisegi jc cesar zaslišal Tiszo v avdicnci, ki je trajala poldrugo uro. Tisza jc po ogrskih poročilih poročal cesarju o splošnem položaju, o razmerah v vladni stranki in o hrvaškem vprašanju. Baje jc že določeno, da postane minister za Hrvaško grof Pejacsevich, ki bo baje že med 23, in 25. t. m, v Išlu po cesarju zaprisežen. — Akademični senat nemškega vseučilišča v Pragi jc sklenil, da. s prihodnjim šolskim letom uvedejo za vse-učiliščnike obvezno zavarovanje za slučaj bolezni in nezgod. Bolniško zavarovanje se izvede po vzorcu v Nemčiji in bo vseučilišče samo upravo vodilo, glede na nezgodno zavarovanje se pa sklene pogodba s kako nezgodno zavarovalnico. Če ta načrt naučno ministrstvo potrdi, pričneta zavoda poslovati že z bodočim šolskim letom, — Predsednik češkega državno-zborskega kluba Stanek izjavlja v »Mo-ravskem Vcnkovu«, da se kriza na Češkem nc more drugače rešiti, kakor da sc razpusti češki deželni zbor in da sc takoj nove volitve razpišejo, med tem naj sc pa češke deželne finance tako sanirajo, kakor je to deželno odbor predlagal. Cesar ne bj pritrdil, da se s silo odstrani deželni odbor in da se krši ustavo.
Dnevne novice.
+ Odbor S. K. S. Z. je razposlal statistične pole o delovanju vseh izobraževalnih društev S. K. S. Z. od 1. julija 1912 do 30. junija 1913. Društva prosimo, da na vseh vprašanj točno iu takoj odgovore. Podatki se nujno rabijo za posvetovanja na katol. shodu.
+ Shod v Cerkljah pri Kranju. V nedeljo, dne 13. t. m. sc je vršil v Cerkljah ob navzočnosti nad štiristo volil-ccv v dvorani mogočnega »Ljudskega doma« prvi politični shod. Priredila ga je »Kmečka zveza« za kranjski okraj. Shodu jc predsedoval nje načelnik g. Brodar. Kot govornika sta nastopila g. državni poslanec Demšar in pa g. profesor Marinko. Prvi je poročal zanimivo o državnih in deželnih razmerah. Drugi nam je pojasnil delo S. L. S. glede električnih naprav in se dotaknil tudi v govoru glavarice kranjskih liberalcev, kar je vzbudilo nekaj veselja. Sprejeti sta bili sledeči resoluciji: Mnogoštevilno zbrani volilci iz občin Vclesovo in Cerklje na shodu v Ljudskem domu v Cerkljah dne 13. julija izražajo neomajno zaupanje poslanccm S. L. S. Zborovalci čestitajo g. deželnemu glavarju k njegovi petdesetletnici in z ogorčenjem obsojajo podle napade na njegovo osebno čast, kojih edini namen je škodovati S. L. S. Ti napadi so vsem zborovalcem le vzpodbuda, da se s še večjo vnemo oklenejo Kmečke zveze in delajo z vso silo na to, da bodo pri prihodnjih volitvah liberalci, ki hočejo s temi napadi buditi med ljudmi nezaupanje do stranke in naših poslancev, poraženi do zadnjega moža. Druga resolucija se pa glasi: Shod Kmečke zveze v Cerkljah izraža dežel-1 nemu odboru odločno željo, da izpremeni deželni odbor obč. vol. red v toliko, da sc vrše občinske volitve vsakih šest let mesto tri, da pa sedanji obč. odbori ostanejo toliko časa skupaj, da poteče šest let. V razgovor je prišla tu-di zadeva nameravanega vodovoda po cerkljanski in velesovski okolici. Dogovorilo se je, naj sestoji odbor za to zadevo iz cerkljanskega in velesovskega župana ter načelnikov gospodarskih odsekov prizadetih vasi. Po lepo vspe-lem shodu se jo vpisalo nanovo 38 mož v Kmečko zvezo. Ako izražamo še željo, da bi se večkrat taki shodi priredili, smo izpolnili svoje časnikarsko poročilo.
-!- Nehvaležnost plačilo usmiljenja.
Doli v Kandiji pri Novem mestu imajo usmiljeni bratje veliko bolnišnico, v kateri zdravijo več tisoč bolnikov na leto. In to vse zastonj, za bogajme. Hrana, oskrba, bolniški stroški, vse plača po največ zavod sam. Bolnišnica jc neprecenljive dobrote za deželo, posebno za dolenjsko stran. In vendar se je dobila neka prismoda, ki jc začela klobasa t i po liberalnih listih o tem zavodu in ga obrekovati na prav grd način. To neslano in neopravičeno kri-tikovanje zavoda v »Slovenskem Narodu«, ki nima z našim političnim strankarskim življenjem popolnoma nobenega stika, je kaj čedna ilustracija, da se mora pri nas vse, kar količka.i diši po cerkvi, z gnojem umazati, naj je tudi najbolj dobrodelna naprava. No, usmiljeni bratje, ki nimajo za svoj trud nobenega plačila, razen zavesti dobrega dela, bodo vsled tega obreko«
vanja lahko še bogatejši postali na dobrih delih. Pač pa utegne to neprestano rovanje proti zavodu samo našim občinam škodovati. Če se ne bo 1o škandalozno pisanje prenehalo, ne kaže drugega, kakor da si priskrbe usmiljeni bratje za bolnišnico pravico javnosti in nastavijo za bolnike kakor drugod bolniške tarife. Potem naj pa pridejo zopet neslani čvekači, naj odpro svojo mošnjo, se postavijo pred zavod in povrnejo revežem tisto, kar jim jc njihov obrekljivi jezik vzel.
Kamila Theimer in »Relchspo-£tin« Wagner sta brezdvomno na časnikarskem polju kapacitete, ki imata tako bujno fantazijo, da svoje sanje sama sebi verjameta. V bojni sreči ju morda naposled blamaža spravi skupaj. Če bere človek \Vagnerjcva bojna poročila, se mu škoda zdi, da Theime-rica ni šla za »Slovenski Narod« poročat na Balkan. Pa liberalna stranka je to odlično Slovanko, svojo novo vojsko-vodkinjo, ohranila za domače bojno polje, ker je mislila, da bo poraženo armado devica pripeljala k zmagi. Ta devica pa za zmage nima moči. Thei-meriea je vzela pod roke moderno bojno kopje, papir, ker je mislila, da se na tem sedaj najložje mori ljudi. No, mori že, pa samo tiste, ki morajo njene dolge časnikarske klobase brati. Liberalcem to žaganje prav privoščimo, ker mora sedaj skupno z vročino na njihove možgane temeljilo vplivati. Za kakovost Thaimeričnih »Sedanov«, »tragedij« in »katastrof« bodi v dodatek sobotnim našim izvajanjem iz zadnjega Thoimcričnega pisma zabeleženo 1o: S. L. S. ima 27 voditeljev — natančno prešteto. Od teh jih je že 23 prestopilo na Theimerično stran, samo štirje so še z dr. Šusteršičem. »Vseh drugih 23 je že očitno ali tajno za poravnavo z menoj in zato. da sc žrtvuje vašo osebo, če se da tako poravnava doseči«, vzklika Theimeriea. In to morajo liberalci brati in svojemu glavnemu glasilu verjeti, cla je to produkt zdrave pameti. To je res imenitna voj-skovodkinja, ki jo vjela, 23 voditeljev S. L. S.! Za liberalce jo samo to škoda, da so vjeti samo na »Narodovem« papirju in v — Theimeričnih možganih.
-- Poštni praktikant je postal ab-solvirani gimnazijec Ivan M o h o r č.
-(- Z južne železnice. Sprejel se je za liradniškega aspiranta Gabrijel Pirkmaier v Litiji. Premeščeni so: Anton Selan, asistent iz Št. Petra v Sežano; Rihard Uhl, začasni asistent, iz Sežane v Št. Peter; Mihael Gala, asistent, iz Rakeka v Lienz; K. Wračko, uradniški aspirant, iz Litije v Stainach na Tirolskem.
— Ustanovni občni zbor novomeške podružnice »Slomškove zveze« je
bil v četrtek, dne 10. t. m., ob priliki občnega zb ora dolenjske podružnice. Lahko rečemo, da dosedaj nobena podružnica »Slomškove zveze« ni še imela tako impozantnega sestanka kakor dolenjska ta dan. V Rokodelskem domu v Novem mostu se jo zbralo do 64 učiteljev in učiteljic ter duhovnikov-katehetov, katerih jo bilo pa samo 16 in od teh še 5 oo. frančiškanov-učile-ljev. Zborovanje otvori nadzornik g. Štrukelj. Izvoli so predsednikom zborovanja g. Šlular, nadučitelj iz Vavte vasi, zapisnikarjem pa g. Vrhovee r/. Hinj. Soglasno se izvoli nato sledeč odbor za novoustanovljeno podružnico: Franc Štular, nadučitelj v Vavti vasi, Stanko Vrhovee, nadučitelj v linijah, o. Atanazij Ausser, učitelj v Novem mestu, Marija Surz, učiteljica na Ši-cah, Julija Berlan, učiteljica v Zagrad-ru in d)'. Ciril Ažman. profesor v Novem mestu. Besedo povzame član dež. šolskega sveta poslanec Evgen .Tare, ki povdarja zlasti to. kako n i.i učiteljstvo išče kolikor mogočo ozkega slika z ljudstvom. imenu kapiteijna pozdravi zborovalce. gospod kanonik /logar. Gospod nadučitelj Pola k predava nato »O pazljivosti na podlagi eksperimentalno psihologije«. Z velikim zanimanjem so sledili poslušalci g. predavatelju, ki jc jasno, kratko in jedrnato obdelal ta za vsakega pedagoga tako važen predmet. Sklene se tudi soglasno, poslati gospodu deželnemu glavarju dr. Šusteršiču čestitko k petdesetlet-nici in zaupnico. Na zborovanje jo do-šl} več • brzojavnih in pismenih pozdravov. Pri obedu na vrtu g. Zurca v Kandiji se jo nato nabralo za »Slovensko Stražo<- 20 K. Nehote, pa s'> nasprotniki preskrbeli tudi za malo zabavo. Ko so se začeli zbirati zborovaici, jc stal neki bradati možiček gologlav in s psičkom na vrvici na (davnem trgu in s prav žurnalistovskim pogledom motril veliko število dohajajočih učiteljev in učiteljic. In potem jim je sledil s svojim psičkom na vse kraje, seveda kakor se spodobi le od daleč, nabirajoč hrane za »Dan« in »Slovenski Dom«.
—	Šolo v Goricah pri Kranju bo zgradil zidarski mojster Molinaro iz Škofje Loke.
—	Pronjoviran je bil včeraj na dunajskem vseučilišču za doktorja prava g. Janko Kavčnlk.
—	Umrla je na Vinici c. kr. pošta-rica g. Gabriela Blinc.
—	Nesreča. Notranje Gorice: V nedeljo, dne 13. t. m. popoldne so se kopali otroci v narasli vodi v takozvanem Goriškem grabnu; pri tem jo pa nesreča hotela, da je utonil Franc Zlobec, hlapec pri Jos. Sojerju v Notranjih Goricah. Nesrečneža so po težkem 2urnem iskanju mrtvega potegnili iz vode.
-— Slaba industrija s cementom. Radi neugodnih razmer v industriji cementa preneha tvornica portland - cementa v Bakru. Podjetje je imelo tri milijone investirane v tvornici, pa vendar ni moglo vspevati. Izgube so bile od leta do leta večje in so dosegle 570 tisoč kron, vsled česar je sklenilo ravnateljstvo ustaviti obrat.
—	Denar ali življenje! Vrtnarja Er-mana v Kranju je napadel te dni neki neznani lopov, ga vrgel na tla in kričal nad njim: Denar ali življenje! Lopova sta preplašili dve deklici. Vrtnar se je lc prestrašil.
Primorske vesli.
»SLOVENSKI« KANDIDAT NA KRASU.
Na goriškem Krasu kandidira v kmečki kuriji sodni svetnik v Kom .m, Franc Dominco. Kandidira samoobso-bi umevno na »narodni« podlagi. Prve hlače je strgal gotovo nekje gori na Tolminskem in v krstni knjigi bo zapisan kot pristni Tolminec (Tolmin-kov), za Dominkota. Mož kandidira na »narodni« podlagi. To se lepo sliši, ne sliši se pa lepo, če povemo, da je njegova soproga trda Lahinja in nc znajo otroci niti slovensko govoriti. Mi si nc moremo prav predstavljati, kako naj tak kandidat rešuje »narodno« podlago naroda, ko ne more niti svojim otrokom dati »narodne« vzgoje. Njemu bo to morda vseeno, ampak Kraševcem pa najbrž ne bo. Dobro bi bilo, da bi ga njegovi volilci na Krasu ob priliki na shodih nekoliko pobarali, kako in kaj je s to »narodno« podlago!
p 251etnico mašništva. Danes, dne 15. julija, obhajajo 251etnico mašništva duhovniki tržaške škofije čč. gg.: J. Knavs, A Stcmberger, Fr. Stefanutti, P. Vascon, B. Kratzig in J. Albertini. Ker je večina njih v pokoju, sc niso mogli sestati k skupnemu slavlju, pa praznujejo svoj slavnostni dan tiho, nekateri na Brezjah, drugi v Trstu, ali pa na svojem domu. Zanimivo je, da žive šc vsi v svoji domači škofiji in vendar v treh deželah: v Istri, na Tržaškem in na Goriškem.
Štajerske novice.
š Dva shoda. Na Vidmu ob Savi sc jc vršil v nedeljo krasno uspeli dekliški shod za Posavje. Govoril jc mladinoljub dr. Hohnjec. — Na občnem zboru Bralnega društva pri Sv, Primožu nad Muto pa je govoril urednik Fr. Žebot.
š V Dramljah se jo vršil v nedeljo dne 13. t. m. občni zbor ondotne podružnice Slov. Straže«, na katerem je govoril o težkem boju Slovencev za njihov obstanek in o potrebi »Straže« dr. M. Božič. Udeležba je bila jako številna. Podružnica šteje razmeroma veliko članov.
s Sv, Florijan ob Boču. Dekliški shod pri Loženski M. B. zadnjo nedeljo jc krasno uspel. Pridigoval jc župnik Gomilšek. Mladenke so na dvcur-nem shodu nastopile s tako izbornimi gorori, da smo sc vsi čudili. Mi vendar lepo napredujemo s svojo mladinsko organizacijo. Bog čuvaj tudi našo žensko mladino, da bo res nada boljših in veselejših časov!
š Glasilo štajerskih prvakov »Sloga« je začelo šepati. Dve številki sta že izostali. — Jurtela, P loj in stari Hra-šovpc so menda zadrgnili mošnjičke, od dr. Serneca se pa no da nič iztisniti. — Zato prevzameta sedaj, kakor se sliši, uredništvo in izdajatcljstvo »hloge« mladi dr. Hrašovce Milko in Vanc Ra-dej, oba zelo goreča pristaša stare pr-vaške struje!
š Nad 2000 Štajerskih romarjev jc obiskalo 14. in 15. julija pod vodstvom dr. Jerovška Brezje.
š Povsod kriza. Slaba prede nemškemu tovarnarju Erberju na Muti. Pasiva znašajo že nad milijon kron, aktiva tudi nc mnogo več.
š Umrla je v Mariboru v ponedeljek, 14. t. m. zjutraj gospa Frančiška Majcen, vdova po nadučiteiju Majcenu od Marije Snežne, Rajna je bila mati gosp. kanonika Jos. Majcena in profesorja Gabriela Majcen. Telesne ostanke prepeljejo v sredo
zjutraj k Sv. Jakobu v Slovenske gorice. Naj počiva v miru!
š Zastrupila se je z lizolom 24lct-na natakarica Rezika Kapun v Mariboru, doma od Sv. Kungote. Služila je prej kot natakarica v Simoničevi gostilni v Ptuju, te dni pa jo imela nastopiti kot hišina v nekem mariborskem hotelu. Med tem se je pa poizkusila končati in izpila približno 50 gramov lizola. Težko poškodovano so prenesli v mariborski bolnišnico. Vzrok samomorilnemu poizkusu je bila menda nesrečna ljubezen.
š Razpisano je mesto poštnega kontrolorja v Zidanem mostu in v Mariboru. Plača IX. čin. razreda drž. uradnikov. — Prošnje jc vložiti v teku štirih tednov.
LMonske novice.
lj Stanovanja za goste katoliškega shoda, ki bo v Ljubljani od 23. do 27. avgusta, nabira pripravljalni cdbor. Prosimo, naj pri tem pomaga pripravljalnemu odboru vsak bralec in vsaka bralka »Slovenca« v Ljubljani. Opozorite na to svoje znance, posebno gospodinje, ki imajo med šolskim letom na stanovanjih dijake, ler takoj naznanite stanovanja in plačilne pogoje, ali je brezplačno ali pod kako ceno se odstopi, svojemu župnemu uradu ali pa v osrednji pisarni katoliškega shoda v -Ljudskem domu , L nadstropje na levo od pol 9. do 12. ure dopoldne. Zadošča tudi dopisnica na osrednjo pisarno katoliškega shoda. — V vsakem stanovanju se ob dobri volji da dobiti nekoliko prostora za goste!
lj Nov ljubljanski meščan. V današnji seji občinskega sveta bo imenovan za ljubljanskega meščana trgovec in hišni posestnik na Starem trgu g. F r a n O 1 u p.
lj Vse, ki se zanimajo za narodne noše, opozarjamo na izložbo slik v izložbenih oknih »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani.
lj Oziri Vsa človeška dejanja imajo več ali manj človeškega, to je nekaj takega, kar spominja na človeško slabost. Včasih pa ta slabost malo preveč v oči bode. Navedemo kot primer skušnje za sprejem na c. kr. učiteljišče. Te dni so imeli zopet naval kompetentinj. Polovico preveč jih je bilo. Treba izbirati. Izmed dobrih najboljše? Dvomimo. Kar ima res prednost — vpo-števamo; kar jc človeškega — opravičimo. Kar se pa zdi celo vsem kompe-tentinjam čudno, — cla se namreč prezre kandidatinja, ki na vsa vprašanja iz vseh predmetov izborno odgovarja, in se že drugič poteguje za vsprejem — sprejmo pa slabo podkovane, ker ... to bi se ne smelo dogajati na c. kr. zavodu, ki hoče ohraniti in mora ohraniti znak objektivnosti.
lj Iz mestnega gospodarstva. V današnji tajni seji bo imenovan za mestnega stavbinskega nadkomisarja občinski svetnik liberalne stranke inž. Ig. Š t c m b o v, in sicer v 8. činovnem razredu. Imenuje se ga provizOrno, da napravi še politični izpit, kljub temu se mu pa takoj vštejejo v penzijo leta od 1. 1906. dalje, ne da bi ta leta kaj služil mestni občini, — Za mestnega stavbinskega praktikanta bo imenovan inž. Mačkovšek.
lj Na orglarski šoli Cecilijinega društva v Ljubljani so koncem šolskega leta 1912/13 dobili spričevalo usposobljenosti za organistovsko službo sledeči kandidat je: Biščak Ivan iz Koša ne, Breskvar Franc iz Prežganja, Gomišček Izidor iz Deskel na. Goriškem, Janžekovič Ivan iz Radovice, Mikolič Ivan iz Žclimelj, Mrak Ciril iz Dovjega (z odliko) in Pahor Roman iz Renč na Goriškem.
l j Za nočne čuvaje v ljubljanski tovarni je vložila naša organizacija prošnjo, naj se jim podeli službena obleka. Želimo, cla bi glavno ravnateljstvo tej prošnji, ki je zelo upravičena, ugodilo.
lj Ustni in zrelostni izpiti na moškem učiteljišču v Ljubljani so se vršili od 7. do 11., na ženskem učiteljišču od 7. do 14. julija. Za ljudske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom je naredilo zrelostni izpit 13 gojencev (Klanšek z odliko), 36 gojenk in ena privatistinja (z odliko Detela, Fuks, Jeglič, Kredar, Ivump, Lapaine, Man-delj, Modic, Mohar, Muck, Pire, Spetz-ler, Zadnik), za ljudske šolo v slovenskim učnim jezikom dva gojenca in ena gojeuka. Sedmim gojencem in 3 gojenkam jc dovoljen v začetku prihodnjega šolskega lota ponavljalni izpit iz enega predmeta. Ena gojenka jc izpit radi bolezni preložila in ena ni naredila zrelostnega izpita.
lj Na oklicih so: Franjo Lobovec, brivski mojster in lloza Vovk, vlagal-ka; Josip Reja, c. kr. redar in Pavlina Školaris.
lj Za ubogo rodbino na Cesti v mestni
log so nadalje darovali: Neimenovan 3 K. — Neimenovana 1 K. —- Neimenovan 1 K 40 vin. — Franja Vidmar 1 K. — Neime-
novan 2 K. — Ivan Fatur, trgovec, 3 K. — Neimenovan 4 K. — Jos. Novak, Št. Vid, 5 K. — Neimenovan 2 K. ~ V. D., Metlika, 1 K 6 vin. — F. C., Postojna, 4 K.
lj Preiskava mleka. Danes zjutraj je tržno nadzorstvo pri Kolinski tovarni preiskalo mleko, ki se je pripeljalo v Ljubljano iz Tomačevega, Sneberja in drugih tamošnjih vasi. Preiskalo se je 70 mlekaricam 1200 litrov mleka, in sicer z ozirom na kakovost, zasirjenosfc in snažnosl. V štirih slučajih je bilo dvomljive kakovosti in so se vzeli vzorci, v šestih slučajih se je precedilo. Vi enem slučaju so je našla, velika zani-kornost, — bile so namreč v njem mu-1 he, sicer je bilo v obče povoljno kakovosti.
lj S tega. Včeraj in danes so pripe< ljali Vipavci na trg 172 škatelj zgodnjega sadja, katero jc bilo takoj raz* prodano.
Rožne stvari.
Papir iz trave. V celi severni Afri* ki, od Maroka do Rdečega morja, zlasti pa v notranjosti Tripolisa, raste v. velikih množinah trava »esparto«, ki je podobna naši bodalici. Domačini so doslej to travo rabili le za plotarska dela, to je košai-e, vrvi j. dr. ter je ogromna večina trave ostala neporabljena. Sedaj so pa Italijani dognali, da cla ta trava izborno snov za izdelovanje papirja, kar bi na mah odpomoglo velikemu pomanjkanju lesa v Italiji za papirno industrijo. Papir iz esparte jo jako ličen in trpežen, pripraven posebno za fotografične reprodukcije. Edino težavo tvori okolnost, da v notranjosti Tripolisa ni vode, vsled česar ni mogoče kar na licu mesta zgraditi tova-ren. \ko bi se pa hotela trava v surovem stanju izvažati, bi proizvajalni stroški preveč narastli. Zato jc italijanska vlada za enkrat začela s poizkusi, da bi esparto zasejaln. v južni Italiji. kjer bi talne razmero za to menda ne bile neugodne. Z enakimi preiskavami se pravkar peča angleško kolonialno ministrstvo. Tam gre za slonovo travo, ki je zelo razširjena v Ugandi in jo neki izvrstna snov za papir. Trava spada mecl trajnice in zrase 2 do 3 m visoko. Papir, ki so ga za poizkušnjo napravili iz te trave, jo izvrsten in vsled dolgih travnih vlaken skoro ne« raztrgljiv. Seveda pa bi bil ta papir tudi silno drag, če bi se izvažala na Angleško surova trava. Zato namerava angleška kolonialna vlada poizkusiti z zgradbo papirnico v Ugandi.
Uradniki broz žepov. Na varšavski pošli so uradniki že več let ponever-jali pisma, v katerih so sumili kak denar. Pisma so si nabasali v žepe in jih nesli domov, kjer so jih odpirali. Taka osoda je doletela zlasti vse iz Amerike prihajajoča pisma. Da temu početju napravi konec, jc poštno uprava odredila, da morajo vsi poštni uradniki v službi nositi delovne plašče brez žepov.
Novo mohamedsnsko vseučilišče V Arabiji. Turška vlada jc sklenila, da ustanovi novo mohaincdansko vseučilišče v Medini.
Ukradene znamenite slike. Iz Benetk se poroča: V stolnici v Castellfranco Ve-netti, ki slovi po svoji 'lavni zbirki zgodovinskih slik in fresk, med njimi dela mojstrov Gicrgione, Palma mlajši in Veronese, in ki ima tudi cckvcn zaklad zgodovinskih in umetnih znamenitosti iz tretjega stoletja, so neznanci tekom zadnjega leta ukradli umetnih rlarih čipk, duhovniških oblek in drugih cerkvenih dragocenosti v vrdnosti 300.000 lir.
Proiesor pri artiljerijski vaji nevarno ranjen. Ob neki artiljerijski vaji v Gniglu se je splašil konj poročnika Singerja. Konj je s kopitom udaril profesorja Gcbauerja s solnograskega knezonadškofijskega Bo-romeuma. Prof. Gebauer je nevarno ranjen.
Rcparski napad na 121etno deklico. V Lvovu je 13. t. m. napadlo pet lopovov na Grajski c.esti ob belem dnevu 121etno Sta-nislavo Kalczynsko. Dcklica jc bežala v stanovanje svojih staršev in je zaprla vrata. Roparji so pa vrata vlomili in iz revolverjev streljali na deklico. Sosedje, ki so prihiteli deklici na pomoč, so pobegnili, ker so lopovi tudi nanje streljali. Roparji so šele pobegnili, ko je došla policija, ki jc enega lopova prijela.
Strašna avtomobilska nesreča. Pri Voronczu (Rusko Poljsko) sc jc prekucnil avtomobil v obcestni jarek. Lastnik avtomobila, trgovec Voronov, in šofer sta se ubila, trgovčeva žena, sestra in dve sorod-niči sta pa nevarno ranjeni.
Skrb za dojenčke v Ameriki. V velikiK mestih severoameriških Zedinjenih držav je ob vročih poletnih dneh leto za letom umiralo nešteto dojenčkov; tako je v letošnji vročini umrlo v Chicagi na en sam dan 85 dojenčkov. Poklicani krogi v New-Yorku in drugih velikih mestih so se že dolgo resno bavili z vprašanjem, kako oteti dojenčke smrti ob vročem ooletnem času,
Letos so poizkusili nekaj novega; uredili so namreč posebne parnike, na katere so spravili dojenčke z materami vred. Parniki vozijo po visokem morju, kjer so vremenske razmere mnogo ugodnejše nego na suhem in ob obali. Stvar se je obnesla in jo nameravajo prihodnje leto v velikem izpeljati.
Vsi turški vjetniki, ki so se še nahajali v Belgradu, so se tc dni izpustili iz vjetništva na ta način, da so si sami izbrali poljubno bivališče v mejah stare Srbije, dokler se vojna popolnoma ne konča.
Nov oddelek v srbskem justičnem ministrstvu, ki bo vodil posle, izvirajoče, iz avstro-srbske pogodbe, se v kratkem ustanovi. Navedene stvari je dosedaj imelo v rokah srbsko zunanje ministrstvo.
Parnik »Zeppelin«. Da počasti 75. rojstni dan grofa Zeppelina, je severo-nemški Lloyd dal svojemu novemu poštnemu in potniškemu 15.000tonskc-mu parniku, ki sc gradi v Bremenu, ime »Zeppelin«.
Nove ogrske poštne znamke, ki pridejo v kratkem v promet, bodo nosile slike oseb in krajev; tako bo n. pr. na znamkah naslikan parlament, delavci na polju, prizori iz ogrske zgodovine i. dr. Tc barve bodo ukusne.
Prepovedan časnik. V Požarevacu izhajajočemu periodičnemu listu »Gragja-nin« je na temelju § 26. tisk. zak. odtegnjen poštni debit za vsa v državnem zboru zastopana kraljestva in dežele.
Kako Nathan Rim »modernizira«. Znani judovski prostozidar Nathan, župan rimskega mesta, napenja vse sile, da bi v najkrajšem času Rim »moderniziral« in ga oropal vseh starinskih posebnosti in lepot. Napraviti hoče iz mesta dolgočasno mrežo pravokotno tekočih ulic in cest z brezizraznimi stanovanjskimi kosarnami. Tako hoče spakedrati večno mesto. Svet sc je začel zanimati za njegove vandalske načrte in veliki svetovni listi, ki Na-thanu sicer niso nenaklonjeni, svarc pred takim početjem. Pomagalo pa menda, ne bo nič.
češko šolstvo v šleziji. Večletni boj hruševskih Čehov (Hruševa leži tik ob avstrijsko - nemški meji), da bi bila podeljena tamošnji češki ljudski šoli, ki jo vzdržuje Osrednja šolska Matica, pravica javnosti, je bil zmagovit. Šlezijski deželni šolski svet jc dne •18. t. m. sklenil, podeliti omenjeni šoli pravico javnosti. Čehi so skozi celih šedem let prosili in moledovali in delali na vse kriplje in z vsemi dovoljenimi sredstvi, da bi se jim njih želja izpolnila. Pa vse zastonj. Šele poslednji šolski štrajki, ki so pretili postati velik kulturen škandal avstrijske vlade, so prisilili vlado, da je Čehom ugodila. Sicer pa ne bo vlada izkazala Čehom s tem nobene milosti, ampak jim bo samo dala, kar jim je po božji in človeški pravici dolžna. Hruševski občinski zastop z vladno namero vse-kako ne bo zadovoljen in se bo pritožil na upravno sodišče, ki pa naposled ne more ničesar drugega narediti, nego sklep šlezijskega deželnega šolskega sveta potrditi.
Bavarska je kupila Štursovo plastiko. Na letošnji mednarodni razstavi v Monakovem je kupila bavarska država veliko bronasto sobo »Evo« češkega umetnika Jana Štursa. To je baje prva češka plastika v Monakovem. »Eva« je — kakor sodijo strokovnjaški listi — krasen umotvor.
Nesreča dubrovniškega parobroda. Kakih 15 milj od Šibenika je zadel na pesek dubrovniški parobrod »Lovri-enac«. Na pomoč je prihitel ankonski pomočni parobrod »Cyclop« in rešil vse potnike.
Diuamit se je vnel v železniškem skladišču v Euritybi v Južni Ameriki in porušil celo poslopje. Pod razvalinami je menda ostalo mrtvih 50 oseb. Prebivalstvo je v silnem strahu begalo semintja.
si Nova češka opera. Skladatelj češke narodne himne »Kdc domuv moj«, Fr. Škroupa, je dovršil novo opero pod naslovom : Dratenik«. Delo bo vprizorila »Mu-zička Matica« o priliki 50letnice »Uinelec-ke Besede«.

Zadnje vesli.
BITKA BLIZU KOSTENDILA.
Belgrad, 15. julija. »Politika« poroča, da sc pri Kiistendilu nadaljujejo veliki boji. Bulgari se trdovratno branijo. — -Mali Žurnal« poroča, da sc v Srbiji vpoklice-vanja nadaljujejo.
Sofija, 15. julija. Armada generala Toševa (kiistendilska) jc pri Krivi Palanki osvojila neko zelo važno pozicijo.
BULGARI UTRJUJEJO SOFIJO.
Bukarešt, 15. julija. Bulgarsko arniad-no vodstvo že par dni sem utriuie Sofijo.
SRBIJA NE ODNEHA ?
Belgrad, 15. julija. Nasproti oficioznim vestem se tu trdi, da bo Srbija nadaljevala vojsko, dokler Bulgarija ne kapitulira. Boji ugodno napredujejo in je vesti o novih uspehih pričakovati v najkrajšem času.
GRKI ZASEDLI DRAMO.
Atene, 15. julija. (Oficielno.) Po hudem boju je grška armada zasedla Dramo. Bulgari so na begu zažgali kraj Doxato in poklali 500 prebivalcev.
GRČIJA POVZROČA NOVE ZAPLET-LJAJE?
Sofija, 15. julija. Grčija je pogoje, pod katerimi privoli v ustavljenje sovražnosti, tako poostrila, da je premirje postalo zopet dvomljivo.
SRBIJA IN GRČIJA.
Belgrad, 15. julija. Pašič jc danes odpotoval v Niš, kjer bo z Venizelosom določil mirovne pogoje. V Belgradu pričakujejo sklepa miru še ta teden.
OPOMIN ANGLIJE SRBIJI IN GRČIJI.
London, 15. julija. Oflciozna »\Vcst-minster Gazzette« piše, da bi Srbija in Grčija utegnili izgubiti vse simpatije, ako bi bilo res, da so povzročile vmešavanje Turčije, da se zopet polasti Tra-kije.
RUSKI IN FRANCOSKI POSLANIK SVETUJETA GRČIJI ZMERNOST.
Atene. 15. julija. Ruski poslanik Demidov je grški vladi prijateljsko in neoficialno svetoval zmernost. Isto svetuje Grčiji Francija.
GRČIJA IN TURČIJA DOMENJENI.
Belgrad, 15. julija. Tu sc trdi, da sta se Turčija in Grčija glede skupne vojaške akcije domenili. V Belgradu mislijo, da bo Bulgarija vsled tega pripravljena se s Srbijo hitro poravnati. Sporazum med Grčijo in Turčijo se je bil sklenil povodom potovanja Dragu-misa v Carigrad in Nagib bega v Atene.
BULGARIJA IN TURČIJA.
Sofija, 15. julija. Med Bulgarijo in Turčijo se je glede teritorija, ki ga Bulgarija zapusti, sklenil sporazum.
NAPREDOVANJE TURŠKE ARMADE.
Carigrad, 15. julija. Turki so zasedli Čorlu in Rodosto.
»TEMPS« PROTI BULGARIJI.
Pariz, 15. julija. »Temps« dolži sedanjega položaja Bulgarijo, ker da še sedaj noče staviti konkretnih predlogov, kako se poravnati s svojimi nasprotniki.
GROZOTE V SERESU.
Solun, 15. julija. Pod razvalinami zažganega mesta Seresa so našli dozdaj 50 trupel, ki so bila z bajoneti od Bulgarov prebedena. Bati se je, da se jih najde še več. Grki so eno mošejo, katero so bili Bulgari v cerkev izpremenili, Turkom vrnili. Predstojnik judovske občine je solunskemu nadrabinu sporočil, da so Bulgari porušili sinagogo, šolo in 117 judovskih hiš ter ves trg oplenili. 20.000 ljudi je brez strehe.
RUMUNIJA VSE ZAHTEVANO OZEMLJE ZASEDLA.
Bukarešt, 15. julija. (Oficielno.) Ru-munija je zasedla vse ozemlje Dobrič— Balčik—Tutrukaja. Izgub ni bilo nobenih.
PRESTOLNI GOVOR KRALJA KAROLA.
Bukarešt, 15. julija. Jutri sc prebere v zbornici prestolni govor, ki je že znan. Kralj izjavlja, da gre zunanja politika Ru-munije za tem, da bo Rumunija pri ureditvi vseh spornih vprašanj na Balkanu imela govoriti važno besedo. Kralj izreka ljudstvu za izkazano patriotično požrtvovalnost svojo zahvalo.
VAŽNA IZJAVA SIR GREYA.
London, 15. julija. V spodnji zbornici je sir Grey podal včeraj zvečer sledečo izjavo:
Nobena velesila ni v sedanji krizi pod-vzela nobenega koraka na svojo roko.
Najugodnejši moment v sedanjem položaju je ta, da vojska vsled svojih strahot dolgo ne more trajati.
Upati je, da ne pride do takih komplikacij, ki bi zapeljale kako velesilo do tega, da bi preko evropskega koncerta sama kaj ukrenila.
Glavna skrb je, da sc ohrani harmonija velesil, ker bi sicer nastale za Evropo usodcpolnejše posledice, nego vse, kar sc jc dozdaj zgodilo. Upamo, da sc bodo sedanji zapletljaji ugodno rešili,
RUSIJA SE PRIPRAVLJA.
Bukarešt, 15. julija. Potniki iz južne Rusije pripovedujejo, da je Rusija pripravila ves železniški materija! v Bcsarabiji za vojaške namene in da blagovnih vagonov ni mogoče več dobiti na privatno razpolago.
CAR FERDINAND.
Sofija, 15. julija. Car jc poklical k sebi vodjo demokratov, Malinova, in druge načelnike strank. Vodstvo liberalne stranke jc izročilo carju pismo, v katerem zahteva popolen preobrat sedanje politike.
BERCHTOLD.
Išl, 15. julija. Cesar sprejme jutri v avdijenci grofa Berchtolda, ki mu bo poročal o zunanjem položaju.
AVSTRIJA PROTI IZHODU SRBIJE NA SOLUN.
Belgrad, 15. julija. Avstro-ogrski poslanik je baje izjavil, da bi Avstro-Ogrska morala intervenirati, ako bi Grčija Srbiji dovolila svobodni izhod na Solun.
ALBANSKE SKRBI.
Dunaj, 15. julija. Polkovnik Gdtt-licher jo imenovan za člana mednarodne komisijo, ki ima določiti albansko mejo.
GENERAL CONRAD NI DEMISIO-NIRAL.
Dunaj, 15. julija. Glede na vest bero-linskc Morgenpcst/ o demisiji šefa generalnega štaba je naš korespondent na merodajnem mestu izvedel, da o tem ni nič znanega. General Conrad sc zdaj sploh nc nahaja na Dunaju, ampak jc na dopustu.
OGRSKI TRGOVINSKI MINISTER.
Budimpešta, 15. julija. Baron Har-kany je imenovan za trgovinskega ministra.
SPOLIIRANO PISMO.
Dunaj, 15. julija. Nadporočnik Rudolf Seidl 78. pešpolka je dobil iz Budimpešto denarno pismo za 110.000 K, ki jc pa bilo spoliirano in so sc v njem nahajali samo papirni zneski.
SAMOUMOR.
Trst, 15. julija. Pristaniški pod-uradnik Tomaž Rosso, ki je bil defrav-diral 80.000 Iv, je skočil v morje.
Koroške novice.
k Imenovan je knezoškofijskim kon-zistorijalnim svetnikom ter za referenta v konzistoriju preč. g. dr. M a r t i n Ehr-lich, profesor bogoslovja v Celovcu.
k V konkurzu je stavbenik Anton V e n t u r i n i v Krivivrbi na Koroškem.
Tržne ccnc.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 15. julija 1913.
Pšenica za oktober 1913 . . .	11*39
Pšenica za april 1914.....1190
Rž za oktober 1913.....907
Oves za oktober 1913 ....	8"33
Koruza za julij 1913.....782
Koruza za avgust 1913 ....	7'97
Koruza za oktober 1913. . . .	7*33
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem :iCKWJ m, sred. tlak 73G'0 nun
*	Cus opii- ' suvanji* 1 : i	Stanjo bnro-i notni v wi m	Tenipo-rAturn l"> CoUfju	1 Vetrovi j	Nebo	^ K - t - i 7! >
14	'J. zvefi.	735 8	18-1	sl. jzah.	jasno	
r	7. zjutr.	7337	19-4	brezvetr.	sk. obl.	00
	pop.	731-8	25-0	p.m.jzub.	del. obl.	
Srednja včerajšnja temp. llHi", norm. ll>-
Pošteno kmečko dekle, 30 let stara, ki je pred leti dovršila šolo za služkinje ..Dienstmaclchenschule" v Gradcu, dobra kuharica in šivilja, išče mesta
najraje v župnišču ali pa pri dobri obitelji. Vprašanja na administracijo lista pod imenom „Terezina 2130".
• ••i
P. //.
I dano podpisani tisoja se vljudno javiti, da stanujo od dno 15. julija lfWl na Sv. Petra cesti št. 43 'in da ho masaže ter operacije kurjih očes opravljal na svojem domu, kakor tudi i/ven domu tor so potrudil p. n. strankam r vsakem o/.iru kur najvestneje posiroei.
Operacija kurjega očesa na mojem domu K — 60, izven doma K 110.
A velespoštovanjem
Josip Bienerth.
Dobroidoča
2127
v prometnem kraju blizu farne cerkve večje župnije se da
s trpviasko opravo za manufaktnnio In špecerijsko blago takoj v najem.
VeC sc izve pri načelstvu hranilnice v št. Ilju pod Turjakom, pošta Mislinjn, Štajersko. 2135
S	-———(g
Dl Jul. Dereani j
okrožni zdravnik v Kamniku J

jc od 15. jul. do 12. avg. 1.1 odpotoval.
2133
= Sprejme sc takoj v službo
Naslov pove uprava tega lista pod številko 2136. (Znamka!)
RAZPIS.
Za zgradilo dveh železobefonskfh občinski mostov
čez potok Mošenik v Tržiču na skupno K 13.500'— proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj sc predlože
do 31. julija t.1. ob 11. uri dopoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono doposlati je zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzet je gradbe dveh železobetonskib mostov čez potok Mošenik v Tržiču."
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne, pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5o/0 stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarno varnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu, Turjaški trg št. i.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 15. julija 1913.	2134
s celo hiša In kletmi se dale
takoj u najem
Naslov pri uprauništuu pod št. 2139.
Izpred sodišča.
Huda ženska. Na binkoštni ponedeljek je šel Franc Borin vinjen mimo Babnikovc hiše v Volčjem potoku. Janez Babnik, s katerim sta si bila poprej prijatelja, sc je začel z Borinom prepirati, nato ga je pa še sunil z roko v prsa, da jc Borin padel in pri tem šc Babnika za sabo potegnil. Sedaj pa prileti Katarina Babnik in udari z debelim polenom Borina preko nosa tako, da jc zgubil takoj zavest. Obdolženka trdi, da jc storila to v razburjenosti. Da se bo pomirila, bo morala en mesec sedeti v ječi.
Živinski potni list je ponaredil Jernej Lužar, posetnika sin v Žejah. Prignal je na sejni svojega konja s potvorjenim živinskim potnim listom. Izpremenil je ime •>Kobila šimlja« v »Konj švarcasl« in dan izdaje 5. maja v 21. majnika t. 1. Nadzorstveni organ mu je takoj odvzel falzifikat in ga ovadil. Kazen, tri tedne ječe, jc brez ugovora sprejel.
Nepoštena služkinja. Marija Maitinak, 181etna služkinja, je bila zaposlena pri Fridi Dereani. Ukradla jc gospodinji obleke v vrednosti 60 K in vrhu tegu poneve-rila 35 K, kar dekle odkritosrčno priznava. Lahkomišljeno dekle je dobilo za pokoro tri mesece težke ječe.
Mlad je šel v Ameriko. Komaj 11 leten je bil Matej Kalister, posestnikov sin iz Slavine, ko je z drugimi vred odpotoval v Ameriko. Tam so mu leta tako urno minula, da je zamudil tri nabore. Pred sodiščem se jc zagovarjal, da ni imel denarja za pot v Evropo, kar mu pa ni nihče verjel. Dobil je 14 dni strogega zapora, potem pa bo moral k naboru.
Z ubojem je grozil Kolman Anton, tovarniški delavec v Tržiču. 1. majnika t. 1. je sedel v Tomčevi gostilni, kjer je sedel Andrej Mokorel. Temu se je izrazil, da je na njegovega brata Janeza jezen in mu rekel, da naj mu pove, da ga bo zaklal, kjer ga dobi, ker okoli govori, da ima on z Janez Mokoreljevo ženo razmerje, česar se je Mokorel tako prestrašil, da je stvar ovadil sodišču. Kolman pravi, da se ne ve spominjati, da bi bil kaj takega izustil, če je pa tako grožnjo izrazil, je storil to v vinjenosti in v jezi. Sedel bo radi te-ea šest tednov v ječi.
KNJIGOTRŽTVO.
Twain, Kraljevič in berač. Za
ljudsko - šolsko mladino prirejena povest. Cena 60 vin., vez. 80 vin. Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Ta neverjetno ljubka povest za šolsko mladino je izšla izpod peresa preslav-nega angleškega humorista, ki je spisal mnogo veselih knjig, s katerimi si je zagotovil odlično mesto v svetovnem slovstvu. Navedena povest jo pisana izredno poučno ter zabavno in bo mladini, kateri jc namenjena, vsestransko koristila in jo zabavala.
Finžgar, Pod svobodnim solncem. Povest davnih dedov. I. knjiga 3 K„ vez. 4 K. II. knjiga 3 K 80 vin., vez i Iv 80 vin. Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Finžgarjcv roman »Pod svobodnim solncem« jo najboljše zgodovinsko delo v slovenskem leposlovju. Velikost zasnove je vredna dovršenosti izvršitve. Vsako poglavje zase jc žc umetniško delo največje vrednosti, bodisi da se opisuje bizantinski vojni tabor, ali slovansko gradišče ali liunski tabor, bodisi da.se predočujejo izdelki tedanje industrije in obrti, ali slikajo razmere in življenje onih davnih časov. Ta roman je pesem slovanskega vstajenja in vsakega Slovenca mora ogreti vzneseni domovinski duh, ki veje iz njega.
Champol, Mož Simone. Roman. Cena 1 Iv 90 vin., vez. 3 Iv. Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Dejanje tega psihološkega romana je markant-no in značaji ostro risani. Posamezne osebe izražajo v vsakem dejanju svojo individualnost. Čudovito naravno in vendar tako namenoma si značaji nasprotujejo in ravno s tem drug drugega pojasnjujejo. Kdor bo bral ta roman, imel bo celo dejanje tako živo pred očmi, kakor če bi gledal nad vse zanimivo dramo, uprizorjeno na odru.
* »Valerija« ali zmagoslavni izhod iz Katakomb. Spisal Anton de Waal. Cena 1 K 50 vin. Katoliška Bukvama. — Ta krasna povest najboljšega pozna-vatelja Katakomb in stare rimske zgodovine je pač ena najlepših iz one smrt in muke prezirajoče dobe krščanstva, iz katere »o vzete najlepše svetovne povesti. Konča pa se povest z zmago Konstantina velikega nad Maksencijem, ko zašije Kristusovi cerkvi zlata svoboda, ko se zdrobijo v prah stari rimski logovi itn ko zavlada mir in pravica po širnem cesarstvu. Povest jc za vsako knjižnico neprecenljive vrednosti. Posebno letos ob 1600ietnici Konštantino-vc zmage vzbuja povest mnogo zanimanja.
Cerkvenim zborom za mesec julij in
in za nove maše priporočamo: Sattner p. Hugolin: Missa seraphica za mešan zbor orgle (tudi za orkester). Part. 3 K 20 vin., gl. po 50 vin. Foerster Ant.: Missa St. Caeciliac za mešan zbor. Pari. 2 K, gl. po 30 vin. Pogačnik J.: Missa St. Joscphi za mešan zbor. Part. 1 K 00 vin. glasovi po •10 vin.
Chlondowski Dr. Ant.: Missa St. Sta-nislai za mešan zbor. Part 2 lv 80 v., gl. po 10 vin. Gerbič Fr.: 12 pange lingua - lantum ergo za mešan zbor. Part 1 K 80 vin,, gl. po 10 vin. Foerster Ant.: Te Deum po motivih llavdnovc zahvalnice za mešan zbor ali enoglasno z orglami. Pari. 50 vin. Griesbacher: Repertorium chorale enoglasno z orglami. Part. 3 K 24 vin., vez. 3 K Si vin., gl. po 72 vin., vez. po 96 vin. Obsega enoglasne gradu-alije, ofertorija, veni creator in druge k službi božji spadajoče nape ve. Foerster Ant.: 12 pange lingua-tantum ergo za mešan zbor. Part. 1 K 80 vin., gl. po 50 vin. Sattner p. Hugolin: Te Deum za mešan zbor in orgle. Part. 1 K 60 vin., glasovi po 10 vin. Premrl St.: Hvalite Gospoda. 20 pesmi na čast svetnikom za mešan zbor. Part. 2 K 40 vin., gl. po 60 vin. Gerbič Fr.: Maša v čast sv. Frančiška Serafinskega za mešan zbor. Part. ,1 K 80 vin., gl. po 20 vin. Foerster Ant.: 10 evharističnih pesmi za mešani zbor. Part. 2 K, gl. po 40 v. Kimovec-Premrl: Introitus & Commu-niones za največje in večje praznike cerkvenega leta po novi vatikanski izdaji. Part. 2 K, gl. po 1 K.
Navedene knjige se dobe in naročajo v
»Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Sanatorium Emona
Privatno zdravišče za notranjo in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik in šef-zdravnik: Dr, Fr. Derganc, primar. I. kir. odd. dež. boln-
Sprejme se takoj v stalno delo dober, pošten
mizar. preddelavca
v manjšem obratu (samski imajo prednost) pri A. Čufer, Jesenice, Gorenjsko. 2113
Zaiti polii
Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 8
priporoča pohištvo vsake vrste v solidni izvršitvi in po nizki ceni.
Sprejme se dobra, pridna, poštena
za trgovino z mešanim blagom. Ponudbe na A. Čufer, Jesenice, Gorenjsko. 2114
Odda sc v sredini mesta na križišču štirih prometnih ulic
kjer jc sedaj že več let dobro uspevajoča trgovina z mešanim blagom, s 1. avgustom ali tudi takoj. — Pogoji so ugodni ter se jih poizve v gostilni Gradišče 13.	2107
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kožo tekom u dni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin Rla-ma-žilo. — Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono,	336
Poštni predal 12/100 Ogrsko.
Kemeny (Kaschau) I.
2093
(sekirarica) za izdelovanje sekir in drugega železnega orodja z dvema ognjema s stalno zadostno vodno silo, s 300 □ sežnji površine, za žganje oglja se odda v bližini železniške postaje Bled zajedno s stanovanj eni, gospodarskim poslopj em sadnim vrtom in travnikom v zakup. Natančnejša pojasnila daje dr. Žiga Vodušek, Ljubljana, Gledališka ul. 10 I.
i poštni zavitek
(3 kg netto) popolnoma naravnega

iz mali m
pošlje franko po poštnem povzetju za K 5-60 c. kr. dvorni založnik lekarnar G. Piccoli, Ljub-ljana, Kranjsko. Pošilja se tudi v sodčkih in v sterilizir. steklenicah.
2961
! Odkar zaltrkuiem in inžnam!
sladni čaj
ne maram za noben drug zajtrk in se čutim zdravega, močnega in prihranim polovico denarja v gospodinjstvu tudi na mleku in sladkorju. Za dojenčke ni boljšega redilnegn. sredstva. Take pohvale dohajajo vsak dan pri zopetnih naročilih Trnkoczy- jevega sladnega čaja, znamke SLAD IN pri izdelovatelju, lekarnarju Trnkoczy v Ljubljani zraven rotovža, kateri je vzgojil s sladnim čajem svojih 8 zdravih otrok. Po pošti najmanj 5 zavitkov K 4-—, poštni zavitek 5 kg po 15 zavitkov K 10 — franko. Zavitek >/, kg po 60 vin. tudi pri trgovcih. Glavne zaloge na Dunaju : v lekarnah Trnk6ezy, Schonbrunner-strafie 109, Radeckyplatz i, Josefstadter-straOe 25. V Gradcu: Sackstrafle i. 109
je oddati v Selah pri Borovljah na
Koroškem.
Služba je primerna. Znanje potrebno obeh deželnih jezikov. Pojasnila daje
županstvo v Selah pošta Borovlje.
Naravna
najbogatejši alkalični (natron - lithion) kislec na Češkem. Izborna dietetična nami na pijača. O vrednosti bilinske izvolite vprašati hišnega zdravnika. 3851
Slovencem so dosedaj popolnoma neznane i* B m	• m v« v
2104
ki nudijo najboljšega okrepila pri revmatičnih in njim podobnih boleznih. Poleg svetovno znanega fango blata je bolnikom na razpolago močna, žveplo in brom vsebujoča, 40° topla mineralna voda. Cene zmerne. Prospekti brezplačno,
Ravnateljstvo Rimskih Toplic, Tržič, (Goriško).
Sif ji, zahieoafie
v svojem lastnem interesu nemudoma prvi slovenski bogato ilu-strovani cenik 1913, koles in posameznih delov, ki je pravkar izšel, brezplačno in poštnine prosto. Preglejte istega pazljivo ali pa sc osebno prepričajte v naših trgovinah in uvideli boste, da vodimo prvovrstno blago po najnižjih, brezkonkurenčnih cenah
Karel Čamernik & Ko. Ljubljana
Dunajska cesta št.9—12.
Specialna hrgonina s kolesi, motorji, automobili in posamez« nlmi deli. mehanična delavnica in garala.
j£iMiMiMitiiiiiitinmiiHiiiiiiiiHiiiimiimimmtNinm^^	.......iiiiiiiiiMimmmimimiiMiiiiiiimmmM
i c.Mittii



trgovina s papirjem, knjigami, umetninami in muzikalijami
se sprejemajo predznambe na srečke ter se od avgusta dalje prodajajo srečke za prvo žrebanje.
2123
Izdaja konzorcij »Slcvonca^.
......................................................Illtllll......Illtlll.........Illlllltlllf .........................M111M11M11111111MIMIM11 > II11111111111»M111111111 >111M M11M11M11111111111M U M1111111M1111111M1M111M1 Ml 11111111111 > IM......................................
Tisk: »Katoliške -Tiskarne«.	Odtrovorni urednik: MIha Mošk.irc.