mam. Leto XLV - št. 50 - CENA 38 SLT iMGLAS LET Kranj, torek, 30. junija 1992 TRGOVINA S PERILOP KOZMETIKO Kranj, Gregorčičeva 8 IrtlKrj^lHIt /O ljubljanska banka Gorenjska banka Kranj GORENJCinBANI CA F0RMULf<1^ifRIH RANKA JMU JE RES PRAVA KMEČKA OHCET - Ob številnih prireditvah ob koncu tedna je bila ena srednjih prav gotovo Kmečka ohcet, ki so jo letos sicer prvič, vendar zelo uspešno pripravili turistični . e'avci Preddvora ob 60. obletnici Turističnega društva. Po nekdanjih običajih so v soboto v Preddvoru Izrekli življenjsko pomembni "DA" Irena Lavrič in Peter Verčič s Kokrice pri Kranju, Jelka Petek iz *resnic in Igor Žgajnar iz Domžal ter Ksenija Šetina in Matjaž Mlatič iz Ljubljane. Folklorne prire-t'fy.e.Da sc Je udeležil tudi par iz Globasnice Lidija Smrečnik in Lukas Kordesch. Čeprav bodo priredi-e,J' imeli najbrž težave pri izračunu stroškov letošnje uspele prireditve, kaže morda vseeno verjeti, da P postala tradicionalna, kot je na Brdu pri Kranju izrazil željo predstavnik pokrovitelja, podpredsed-'* izvršnega sveta občine Kranj Stane Vreček. Kako je bilo konec tedna na Kmečki ohceti v Preddvo-ru pa več v Gorenjskem glasu v petek. - A. Ž. - Foto: P. Kozjek '---■ Kongres Slovenske ljudske stranke Dr. Buser predsedniški kandidat Ljubljana, 27. junija - Slovenska ljudska stranic« je na 3. kongresa v Ljubljani kot prva med parlamentarnimi strankami začela predvolilni boj. Za predsedniškega kandidata je nominira-***ftglanca dr. Stanka Buserja, priznanega domačega in v tujini uveljavljenega geologa. Trideset let sem bod il po slovenski ZCmU» in jo spoznal do njenih korenin. Zaupati je treba sebi in Uudetn, ki sem jih temeljito spoznal. Ni me strah dolžnosti. Prijajmo zgodovino, vendar je oe pozabimo. Nisem bogat človek, "nam pa široko srce,* je dejal predsedniški kandidat in dodal, ** naj poteza Ljudske stranke spodbudi k enakim potezam tudi ostale stranke. # i. K. Junija inflacija 5,9-odstotna ^ranj, 29. junija - (STA) Cene na drobno so se v letošnjem juniju v Primerjavi z majem povečale za 5,9 odstotka. Prav toliko pa je žr|ašala junijska inflacija, je sporočil osrednji slovenski zavod za statistiko. Od lanskega do letošnjega junija so cene na drobno £arasle za 261,7 odstotka, od decembra do junija pa za 69 odstot- Cene življenjskih potrebščin so se junija glede na maj povečale za 4,4 odstotka. Od lanskega do letošnjega junija so se ži-v'jenjske potrebščine podražile za 267,4 odstotka, od decembra junija pa za 69,9 odstotka. V primerjavi s prvo polovico lan-^ega leta so se v prvem polletju cene na drobno dvignile za *°2,9 odstotka, cene življenjskih potrebščin pa za 286,2 odstotka. Junijska inflacija je po poročilu osrednjega državnega zavoda za statistiko manjša od majske za 0,6 odstotka in za 0,4 od-stotka višja od aprilske. Vrednost junijskega velikega R znaša 5,9 odstotka. Jadralni padalci Evrope v Preddvoru Včeraj prvi tekmovalni dan Preddvor, 30. junija - V imenu pokrovitelja 2. evropskega prvenstva v letenju z jadralnimi padali, vlade Republike Slovenije, je minister za Slovence po svetu in narodnosti dr. Janko Prunk v soboto zvečer v Preddvoru, kjer je vodstvo tekmovanja, odprl prireditev. Udeležba je nekoliko manjša od pričakovanj, saj na prvenstvu sodeluje 46 padalcev iz desetih držav. Prvenstvo bo trajalo do 12. julija, ko bo zaključek tekmovanja. V nedeljo bi moral biti prvi tekmovalni dan s startom na Krvavcu, vendar sta veter in nizka oblačnost tekmovanje preprečila. Prvi tekmovalni dan so izpeljali včeraj, padalci pa so startali s Kriške gore. • J. K. * Igrajmo se skupaj Škofja Loka, 30. junija - Danes popoldne, ob 15.30, bo na igrišču v škofjeloški vojašnici otroška veselica Igrajmo se skupaj, namenjena beguncem in občanom Škofje Loke. V škofjeloški vojašnici je nastanjenih skoraj 700 beguncev, več kot dvakrat toliko pa jih je še pri družinah svojcev in prijateljev. Zato so se organizatorji (med drugimi tudi škofjeloška gimnazija) odločili, da poživijo njihov vsakdanjik z zabavno prireditvijo. Odzvali so se številni umetniki. Obiskovalci se bodo zabavali ob glasbenih točkah osnovne šole Ivana Groharja, poslušali flavtiste, kitariste, saksofoniste, ogledali si bodo lutkovno igrico in čarovnikove umetnije, sodelovali bodo lahko v risalnem kotičku in športnih igricah. Vstop je prost. Če bo dež, bodo prireditev preložili. • D. Z. Previdno na cestah Kranj, 29. junija - Minuli konec tedna je minil na gorenjskih Cestah dokaj mirno, kar pa ne velja za večino tega meseca. Do da-n*s so v kranjski upravi za notranje zadeve našteli že 44 hudih ne-SreČ, kar je šest več kot v enakem obdobju lani. Glede na to, kako se vozniki obnašajo na cestah, bi policisti Pr,čakovali še precej slabšo prometno varnost. Opozarjajo zlasti starše, ki dovolijo svojim otrokom divjanje s kolesi in motorji Pj*oč od doma. Mladoletniki so bili junija zapleteni v 13 nezgod, °d katerih so jih K) zakrivili sami! Samo pretekli teden se je na Gorenjskem pripetilo 8 hudih ^.zgod, od teh 3 v kranjski, 2 v loški in po 1 v jeseniški, radovljiški in tržiški občini. V teh nesrečah seje huje ranilo šest oseb, pet Judi pa je bilo lažje poškodovanih.• S. Saje IZREDNO W UGODNO! Cement Salonit - Anhovo SAMO 431 SLT 2 Merkurjevo kartico pa že za 409 SLT. CENI STA Z DAVKOM! Tretjič po 500 mark Kranj, 29. junija - 4. julija bo Gorenjska banka svojim starim deviznim varčevalcem odmrznila še po 500 mark, kar bo napravila tretjič. Izplačilo bo potekalo tudi v drugih bankah sistema Ljubljanska banka d.d. Ljubljana. Deviznim varčevalcem so po 500 mark prvič s "stare" devizne vloge na "novi" devizni račun prenesli februarja letos, akcijo so ponovili aprila, julija jo bodo torej tretjič. Veliko varčevalcev se je že doslej odločilo le za prenos in ne za izplačilo deviz, verjetno se bodo tudi tokrat, saj }e izplačilo toliko manj problematično, kot sta bila prva dva. Gorenjska banka je imela preračunano v tolarje za 7 milijard tolarjev deviz deponiranih pri Narodni banki Jugoslavije, tolikšna je njeaa terjatev, ki na republiški ravni z javnim dolgom še ni bita razrešena. Vendar bo s tretjim izplačilom po 500 mark razrešila že več kot polovico zamrznjenih deviznih vlog, saj bodo padle na približno 3 milijarde tolarjev. • M. V. \ KONEC TEDNA V ZNAMENJU ŠPORTA - Gorenjci in obiskovalci Gorenjske konec minulega tedna niso imeli problemov pri izbiri ogleda športnih prireditev. Na Brdu so bile konjske dirke, v Kranju plavanje (na slikah), na Bledu je bilo veslanje, v Kranju in Žirovnici so organizirali smučarske skoke, v Preddvoru pa so začeli s prvenstvom jadralni padalci. O teh in drugih prireditvah lahko berete v današnji GLASOVI STOTINKI. J. K., slike G. Sinik in P. Kozjek •M- MZHMUNG tu M£D betonski BOBROVEC tiLOM 77278 Mednarodni sestanek za pomoč beguncem Ljubljana, 29. junija - Danes v Ljubljani poteka mednarodni delovni sestanek za nujno pomoč začasnim beguncem, nadaljevanje dunajskega in zagrebškega sestanka. Začel ga je predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek, ki je udeležencem predstavil begunsko problematiko v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter Makedoniji. Za uvod v mednarodno konferenco o beguncih so si že v nedeljo, 28. junija, tuje delegacije ogledale nekatere begunske cen tre v Sloveniji, in sicer na Blokah, na Roški v Ljubljani in v Škof-ji Loki. Danes izplačilni dan za upokojence Kranj, 30. junija - Današnji dan je prvi i/plačilni dan za slovenske upokojence. Pošte in banke bodo začele izplačevati pokojnine, ki so glede na prejemke i/ prejšnjega meseca višje /a 8.6 odstotka. Poleg povečane pokojnine bo izplačan tudi poračun za dva meseci, kajti pokojninski prejemki so se povečali z veljavnostjo od I. aprila da Ije. < < S a. < Balkanski solsticij Razložimo najprej naslov: balkansko je v politiki tisto, kar se drobi in razpada, solsticij pa pomeni sončni obrat. Pri slednjem gre za zemeljsko dogajanje, ki na balkanskem vzporedniku nastopi dvakrat letno: o božiču in na šentjanževo. Obakrat se s soncem zgodi nekaj "obratnega"; po zimskem kresu začne spet dobivati na moči, ob poletnem pa je najmočnejše, čeprav vemo, da bo poslej počasi pojemalo. Balkanski solsticij bi bil tako kar pravšen izraz za dogajanje političnega drobljenja na polotoku, kije v kresnem času tako razgibano, da postavlja na glavo (ali pa na noge, kakor za koga) vse, kar zajame. Razlika je seveda ta. da balkanska kresna noč (sicer najkrajša med nočmi) traja že celo leto in nič ne kaže, da bi bilo kmalu jutro. Na vzhodu ni sonca, tam je le Srbija. V komaj minulih prazničnih dneh so nam večkrat prikazovali dokumentarne posnetke iz kresnega leta 1991/92. Naše, zunanjepolitično oko sije še posebej zapomnilo prizor, ki kaže ameriškega državnega sekretarja Jamesa Bake rja. ko se je, nekaj dni, preden se je vse skupaj začelo, ustavil v Beogradu. Vprašali so ga, ali bi ZDA priznale enostransko odcepitev Slovenije od Jugoslavije. Mrki politik, ki gleda kot ameriški orel, je odgovoril, da nikakor ne. Poslastica tega prizora pa je v izrazu zadovoljstva, ki se je v tem trenutku prikazal na obrazu Budimirja Lončarja, tedaj še zveznega sekretarja za zunanje zadeve. Bogve, kje je danes Lončar, vsi pa vsak dan vidimo, kje je Baker. Na ekranu seveda, s katerega je končno izrazil pripravljenost ameriških zračnih in pomorskih sil, da zagotovijo "vojaško podporo" humanitarnemu zračnemu mostu, s katerim bi pomagali izmučenemu Sarajevu. Slovenija, Hrvaška, Makedonija ter BiH so se v zadnjem letu vse po vrsti in "enostransko " odcepile od Beograda. Ene prej, druge pozneje, ene bolj, druge manj "elegantno". Slovenija je v tem oziru pravi čudež kresne noči. Če je res, da je politika umetnost mogočega, potem mora biti resnična tudi domneva, da je vsaj eden od slovenskih politikov v kresni noči s 23. na 24. junij 1991 blodil po kakem gozdu in našel praprotno seme. Brez podmene o čudežnem delovanju slednjega si namreč skoraj ni mogoče razložiti vsega, kar je slovenskemu političnemu vrhu uspelo v letu dni potem (na polju zunanje politike, na notranjem je cvetje manj rožnato): priznale so nas skoraj vse države, ki na tem svetu kaj pomenijo, sprejeli so nas v OZN, odprla so se nam vrata v celo vrsto mednarodnih organizacij... Ob prvem Dnevu državnosti se je politična ekipa, ki je vse to dosegla, obrnila na Evropsko skupnost s posebno poslanico, v kateri se le-tej zahvaljuje za "stanje ob strani" in izraža željo, da bi z balkanskega dežja čimprej stopili pod njeno kap -- pardon: streho! Balkanski kres pa — kot rečeno — še vedno in vse huje gori. Sonce (politike), kateremu na čast ga kurijo, marsikateremu ne bo več posvetilo. Med temi je najbrž tudi Dobrica Čosić, duhovni oče vsega dogajanja, ki je sicer že davno spoznal in zapisal, da je sonce daleč. A šlo je za neko drugo občutje, porojeno na hladnih in samotnih pobočjih Jastrebca v času vojne, ko tistemu, ki ga noč in dan gonijo po zasneženih gozdovih sonce pomeni skoraj vse, čeprav je daleč. Občutje, ki ga je v onih krajih, ob prebiranju romana Daleč je sonce in sicer, doživljal tudi pisec teh vrstic, ko je služil vojake prav pod prej imenovano goro, ob bregovih Rasi-ne. Novi predsednik ZR Jugoslavije je res mojstrsko opisal trpko doživetje oddaljenosti sonca v zimskem času. V poletnem je seveda drugače... Vprašanje je. ali bo zdaj, ko se je vse skupaj obrnilo, sonce še svetilo vsem enako. Slovenci se zaenkrat zastran dobrih in slabih učinkov balkanskega solsticija nimamo kaj pritoževati. Nekateri pa so lahko ob njem samo veseli: Danci, zmagovalci evropskega prvenstva v nogometu, ki se na finalni turnir sploh ne bi uvrstili, če mednarodna skupnost z njega ne bi izločila Jugoslavije! — Sonce je res daleč; za ene bolj, za druge manj. Ko bomo poslušali in gledali ter brali: "Dober dan, žalost" in "Dober dan, radost" Stranke sedanje opozicije razpravljajo o monopolizaciji medijskega prostora povsem upravičeno, vendar na način, ki bolj nakazuje na zamenjavo monopolista. To pa samo vnaša nove zaostritve, pluralizacija medijev v demokratični družbi pa postaja zgolj politično vprašanje in stvar prestiža. Nekako se je začelo stanje zaostrovati (in je doseglo Rubi-kon), ko smo na TV videli in slišali protest prekmurskega poslanca o načinu poročanja z republiške skupščine. Povratni refleks je bil "prežeče" stanje pri novinarjih, in prvi "spodrsljaji" nove oblasti, ki bi jih sicer mirno spregledali, so postali vir kritičnih in včasih kar agresivnih "poročil" - ljudstvu včasih celo v zabavo, novim ljudskim predstavnikom pa je odpiralo rane nenehnega občutka manjvrednosti in ogroženosti. Rodilo se je nezaupanje, nastal je problem medijev. In težnja po "drugačnem" enoumju. V evforiji Demosove zmage pa se je hkrati spregledalo dejstvo o velikem deležu prav medijev, da je do spremembe sistema sploh prišlo, spregledalo se je. da je potrebno pustiti medijem odprtost mnenj (kot predpogoj in srž pluralizaci-je), in da je večina pišočih to tudi poklicno pričakovala in upala -in bila razočarana. Problematika medijev je spet (ali še vedno) na začetku, a tudi že povsem polarizirana. Kakor da se niso želele pomiriti strasti, s stopnjevanjem obtožb enih in z "obrambno fronto" drugih, pa bo namesto pluralizacije mnenj v medijih prišlo do podvajanja (in več) medijev, kar pa, če drugo ne, presega naše možnosti v gmotnem smislu in še bolj zmožnosti v duhovnem oz. kadrovskem pomenu. Po razpustitvi Demosa in "obnovitvi" starih struktur v uredniških "kuhinjah", pa bo do prav takšnega stanja tudi prišlo. Do dvojnih poročil na razdeljenih radijskih programih, do dvojnih poročil na TV, časniki bodo imeli vsak svoje (politično) bralstvo, in kar naenkrat bo vse lepo in prav. V takšnih zaostrenih pogojih stroka, pa tudi način dela, ostajata spet še enkrat drugotnega pomena. Informacija, se zdi, ne bo več le informacija, ampak že tudi politična opredelitev. Janez Poštrak Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Jutri in v četrtek bo seja republiškega parlamenta Sporen sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Del poslancev je za sprejem Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, del pa jih je proti in terja, naj se predlog vrne v fazo osnutka. Parlamentarne zbore čaka usklajevanje nekaterih zakonskih besedil, skupina poslancev pa terja obravnavo interpelacije o delu in odgovornosti notranjega ministra Igorja Bavčarja. Kranj, 30. junija - Zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije je bil že v preteklosti deležen različnih ocen. Zbor združenega dela ga je sprejel, zbor občin ga je vrnil v fazo osnutka in ga sprejel kot osnutek, družbenopolitični zbor pa je sklepanje odložil in naložil vladi, da pripravi v dveh mesecih (od decembra lani, ko je bila obrav- Obtoieni Bavčar Skupina 38 poslancev je vložila interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za notranje zadeve Igorja Bavčarja in zahteva, da skupščina začne postopek ugotavljanja odgovornosti. Dogajanja v slovenski policiji v času uveljavljanja konstruktivne nezaupnice bivši vladi potrjujejo sum, da so se uniformirani policisti uporabljali kot zbiralci političnih informacij, pravijo poslanci v svoji obrazložitvi. Minister je prve informacije o tem pojavu na prometni policiji v Kopru označil kot natolcevanje, kasneje pa je to dejstvo priznal. Slovensko policijo je nujno evropeizirati, zato jo je treba najprej deboljševizirati. Minister v dveh letih pri strukturni prenovi policije ni naredil ničesar, trdijo poslanci, in pravijo, da kvalitetne spremembe zahtevajo mlajši policisti, Bavčar pa na zaslišanju na mitičnem delovnem telesu ni dobil podpore in je deloval proti stari vladi, katere član je bil. Skupščinska komisija za notranjo politiko je sklenila zbrati dodatne informacije o tej zadevi, minister Bavčar pa je interpelacijo ocenil kot zgolj politično. nava), nov predlog zakona. Nov predlog je sedaj pred poslanci, vendar so tudi o novem predlogu mnenja hudo različna. Poslanci Andrej Magajna, Niko Rainer in Franc Perko predlagajo, naj se zakon vrne v fazo osnutka in sprejme hkrati z lastninskimi zakoni in zakonom o gozdovih, usklajen pa naj bo tudi z zakonom o denacionalizaciji. Zdaj sploh še ni jasno, kaj se bo preneslo na sklad in kaj se bo lastninilo po zakonu o lastninjenju. Skupščinski odbor za kmetijstvo in gozdarstvo je soglašal s predlogom Slovenske ljudske stranke, naj se v sklad prenesejo vsa družbena kmetijska zemljišča in gozdovi, ne pa samo zemljišča občin, ki so slabše kakovosti in zanje ni večjega zanimanja. Menil je, da mora zakona skupščina tokrat sprejeti. Za-konodajnopravna komisija pa je ponovila svoje ugovore, da je predlagani zakon podržavljenje kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov v družbeni lastnini Premoženje bi se v veliki me^ nacionaliziralo, nove občine, k' bi nastale iz sedanjih, pa bi bil( tako oškodovane za svoje imt' tje. Komisija je ocenila, & predlog zakona ni zrel in bo z* to predlagala poslancem, naj ga zavrnejo in naložijo vlad1 pripravo novega predloga. Na dnevnem redu je se kopic1 drugih zakonov in aktov: notifi' kacija nasledstva glede konvef cij, sprejetih v mednarodni org*' nizaciji za atomsko energij0, predlog za izdajo zakona o sprt* membah zakona o denarni enot' države Slovenije, predlog sprt" menjenega zakona o bankah i' hranilnicah, predlog za izdaj0 zakona o obrestni meri z osnut' kom zakona, predlog spremen*' be zakona o dohodnini in lansk" poročilo Službe družbene?' knjigovodstva. Nerešene oziroma neusklaj* ne so še nekatere stare zadev* ki se vležejo že nekaj časa. Z* koni so bili namreč v različni!1 zborih sprejeti v različnih bes«-dilih, nekatere akte pa sta dv» zbora sprejela na dnevni rc& tretji pa ne, in je treba uskladi tudi te zadeve. Tako bo treb* uskladiti predlog za izdajo z? kona o uporabi grba, zastave i' himne Republike Slovenije, " Gabrovega," je v soboto, ko s°. s prostovoljnim delom ureja'1 bankine, povedal predsednic vaškega odbora Andrej Dolenc # A.Zalar IGRIŠČE ZA MALI NOGOMET - Konec tedna so praznovali tudi v krajevni skupnosti Bela v kranjski občini. V četrtek je bila najprej gasilska vaja, v soboto in nedeljo so pripravili teniški turnir, pri brunarici v Baši ju pa je bilo v soboto zvečer kresovanje. Še posebej slovesno pa je bilo v nedeljo popoldne, ko je bila na Lovrencu najprej maša za vse žrtve vojne v KS (maševal je kranjski dekan Stane Zidar), potem pa so pri brunarici v Bašlju odprli igrišče za mali nogomet. Po razglasitvi najboljših v tenisu, nagrade je podelil predsednik sveta KS Bela Franci Bizjak, sta se pomerili v nogometni tekmi moštvi Bašlja in Bele. S 3 : 2 je zmagalo moštvo Bašlja. -A. Ž. RAZGLASILI SO KRAJEVNI PRAZNIK - V krajevni skupnosti Spodnji Brnik v kranjski občini, kjer so lani proslavljanje slovenske samostojnosti in posaditev lipe zmotili že po nekaj urah tanki, so se v svetu KS odloČili, da prav ta dan izberejo za krajevni praznik. Tako so se krajani zbrali v petek zvečer, 26. junija, pred gasilskim domom. Povabili so tudi predsednika krščanskih demokratov kranjske občine prof. dr. Petra Venclja. Program so popestrili mladi in starejši člani folklorne skupine Penziona Jagodic iz Vopovelj, mladinski in cerkveni pevski zbor Simona Tadeja Juda. Med drugim so o zgodovini Brnika in delu ter dogodkih zadnjega leta spregovorili na svečanosti domačin Alojz Kalinšek, predsednik sveta KS Spodnji Brnik Janez Vertnik ter dr. Peter Vencelj. Ob prvem praznovanju krajevnega praznika lani ustanovljene krajevne skupnosti je cerkljanski župnik Stanislav Gradišek tudi blagoslovil pred letom dni pred domom posajeno lipo. - A. 2. OB OBLETNICI DRŽAVNOSTI - Slovesen in morda 1 di malce nenavaden je bil dogodek proslavljanja obletnice državo'; vornosti v Bašlju 59 v KS Bela v kranjski občini. Stane Gartner, f že osem let živi v Bašlju, je pri hišici v naselju postavil lično kapel1' co z zvoncem, ki ima ime Bašelj 91. V nedeljo dopoldne pa je M svečana otvoritev, na kateri so sodelovali tudi kranjski godbeniki' Stanetovi kolegi v orkestru, predstavniki občine, krajevne skupn"' sti Bela in sosedje v naselju. Idejo za zasnovo kapelice je dobil Si*' ne po strokovnem nasvetu in prebiranju Zadnikarjeve knjige Zn*' menja na Slovenskem. Tesarska dela je opravil Stane Štular s K"' krice, podobe na njt j so delo rezbarja Janeza Dolharja s Predoselj' streha, pokrita je s skodlami, pa strokovnjaka iz Stahovice. Kape'! co je blagoslovil kranjski dekan Stane Zidar, ki se je tudi zahval'' Stanetu in ženi za takšno pobudo proslavitve slovenske državotvornosti.'- A. Ž. - Foto: P. Kozjek PO GORENJSKEM UREJA: DANICA ZAVftL ŽLEBIR Matija Agrež iz Podnarta Slušno prizadeti Matija uspešno študira v Ameriki Lansko jesen je odšel na študij v Ameriko 20-Ietni Matija Agrež iz Podnarta. Prvo leto je uspešno za njim. Podnart, 26. junija - Ob odhodu smo mladeniča pospremili tudi z zapisom v našem časopisu, zato nas je po letu dni zanimalo, kako tau je šlo na collegu v Rochestru, država New York, ZDA. Študirati je začel na collegu za gluhe, vendar je bil tamkajšnji prilagojeni Program zanj premalo zahteven, zato se je med letom prepisal na r«dni program Rochester Institut of Tehnologv in tamkajšnje izpite uspešno končal z ocenami A in B, kot uspešen študent pa je prišel tudi na tako imenovano rektorjevo listo. Za natančnejše umevanje Matijevega uspeha nekaj preid-zgodovine: Matija je še majhen °glušel. Najprej so ga sicer vpi-Sa|i v osnovno šolo za slušno Prizadete, potem pa so starši Presodili, da bo imel v življenju več možnosti, če se redno šola. Hkrati so se zavedali, da bo to od njih in fanta terjalo veliko več truda. Končal je Sirnnazijo v Kranju, kjer so ga na željo staršev obravnavali natanko tako neizprosno kot vse njegove vrstnike. Matija je pra-V| garač, saj se je moral svoji gluhoti navkljub vedno meriti z zdravimi, polnočutnimi ljudmi. Nadvse zagrizeno se je v življenju lotil kopice stvari, nekoč se Je celo naučil igrati na klavir, nam je lani povedala njegova mama Milka. Vsem tem lastnostim, pa tudi sijajni podlagi Znanja iz gimnazije zdaj Mati-jevi starši pripisujejo uspeh, ki ga je bil fant deležen prvo leto šolanja na Rochester Institut °f Technologv. Študent na ameriškem collegu, kakršen je tudi Matijev, si sam izbira študijske predmete, v**U.,pa je kvalificiran s težavnostnimi točkami. Določeno število teh točk je pogoj, da je studentu priznan semester, letnik, celotni študij... Izpiti pa s° ocenjeni s črkami od A (ki Ustreza naši odlični oceni) do P- Določeno število »kreditov« (Prej omenjenih težavnostnih hota pa tudi tam ne predstavlja ovire, saj sta mu na voljo tolmač in zapisničar, ki mu pomagata premostiti komunikacijske ovire. Ta humani prijem ni značilen le za univerzo v Rochestru, pač pa Američani nasploh pri organizaciji študija Agreževi spet polnoštevilno točk) je tudi pogoj za plačano šolnino. Ocene pa ne dajo le izpiti, temveč je petina tvori obisk predavanj, tretjina seminarske naloge in kolokoviji, preostalo pa znanje z izpita. Študentje so tako vse leto krepko "vpreženi" in si ne morejo privoščiti kampanjskega študija tik pred izpiti. Prostega časa skoraj ni, nam ob tolmačenju staršev pove Matija, ki si je zaradi nakopičenih obveznosti težko utrgal čas celo za pregled vida. Zato je druženje v mladinskem baptističnem klubu domala edina oblika Matijeve-ga družabnega življenja. Kot rečeno se je fant med letom prešolal z collega za gluhe na običajnega. Ta je precej zahtevnejši, kar ustreza Matije-vi ambicioznosti, njegova glu- mislijo tudi na invalidne ljudi. Pri študiju pa Matiji (tako kot tudi drugim študentom) pomaga posebni svetovalec za študentske zadeve. Matija se je v Ameriki navadil čisto drugačnih razsežnosti, kot jih pozna od doma. Njegov college je približno tako velik kot Radovljica. Živi nekaj stran v univerzitetnem naselju. Tega med semestralnimi počitnicami zapro in študentje si morajo ta čas poiskati bivališče v hotelu, če zaradi oddaljenosti ne morejo domov. Toda Matiji tega ni bilo treba. Med počitnicami se je potepal po Ameriki: eden od profesorjev ga je povabil s seboj v Kalifornijo, kjer sta prečesala zahodno obalo, prijatelj iz študentskega naselja pa k sebi domov v Oregon. Ne- Matija s sestricama in psom kaj dni je bil tudi v Kanadi, kjer je obiskal nekdanjega soseda iz Podnarta. Tudi sicer ni prepuščen samemu sebi. Ko je o njem izšel članek v ameriškem časopisu, so se mu začeli oglašati ameriški Slovenci in ga vabiti k sebi. V Rochestru pa je imel tudi »rezervne« starše, upokojeni par, ki je fanta vzel kot za svojega. Za domotožje skorajda ni časa. S starši je Matija povezan z elektronsko pošto, ki omogoča dnevno komunikacijo prek Velike luže. Tam okoli novega leta pa je Matijo hudo zgrabilo. Najraje bi šel kar domov, toda starši si tolikšnega izdatka niso mogli privoščiti. 2e za Matije-vo prvo študijsko leto, ki je veljalo okoli 17.500 ameriških dolarjev, so lani težko zbrali skupaj potreben denar. Tudi letos jih še enkrat čaka enaka zbiralna akcija. Računajo na večino lanskih financerjev. ZAMTES-a, ki je lani financiral velik delež Matijevega študija, zdaj sicer ni več, pač pa nekaj denarja obeta Ministrstvo za znanost. Matija je s starši že obiskal tudi ministra dr. Tanciga, ki ima precej zaslug za financiranje Matijevega študija v minulem letu. Kakšni so Matijevi načrti? Se pet let študija v Ameriki... Trenutno pa namerava izkoristiti teh nekaj kratkih tednov z domačimi, ki jih je pogrešal med letom v Ameriki, z mamo Milko, očetom Dolfetom, sestrama Jerico in Mino ter mlado psičko, ki bi jo po izteku počitnic najraje kar odpeljal s seboj v rochestersko študentsko naselje. • D. Z. Zlebir begunki Andja in Kata Ereiz iz Bosne Sele zdaj verjamemo v Vukovar Radovljica, 26. junija - V Sloveniji je že 63 tisoč beguncev iz Bosne m Hercegovine, od tega le nekaj nad 16 tisoč v zbirnih centrih. Največje begunsko breme še vedno nosijo družine, ki so sprejele sorodnike, prijatelje in znance iz trpeče Bosne, za kar dobijo le pomoč v nrani in oblačilih, saj je denarja ni več veliko. Tudi Mara Čančar iz Radovljice, samohranilka z dvema otrokoma in majhnim stanovanjem, je sprejela begunce. Kar z devetimi je delila streho in kruh, odkar traja nasilje v Bosni in Hercegovini. Zdaj sta pri njej le še njena mati Andja in sestra Kata Ereiz, ostali so se raztepli po zbirnih centrih od Jesenic do Kočevja in Postojne. Kata Ereiz je v Slovenijo privezala zadnja od družine. Njena 16-letna hči je z bratovo družino ubežala že pred mesecem dni. Mati jo je v začetku Junija našla v zbirnem centru v Postojni in si oddahnila, ker je Srečrio ušla četniškemu nasilju. »Ereizovi smo Hrvatje iz Teslica,« je pri posedovala Kata, Medtem ko je mati Andja solznih oči dodala kaj k najbolj črnim pripovedim o nasilju nad •""Vaškim in muslimanskim Prebivalstvom v domačem kra-Ju- »Odkar je v mestu jugoslovanska vojska s četniki, Hrvatje |n Muslimani nimamo več miru. Oskrunjena je naša katoliška Cerkev, džamija je požgana, na-*a stanovanja so porušile grana-'e^domačini pa odgnani v tabo-rjšči v Teslicu in Privindži. Vojska in četniki gospodarijo po "•estu, telefoni so izključeni, tovarne izropane, trgovine izpraz- njene... Hrvatom in Muslimanom so dali ultimat, da se moramo v 24 urah izseliti ali pa podpisati izjavo o lojalnosti Srbom. Ljudje so odhajali na občinski vojni odsek podpisovat te izjave, da so dobili kartice, s katerimi se smejo gibati po mestu. Bala sem se, kaj me bo doletelo, ali me bodo nemara celo mobilizirali in prisilili streljati na rojake. Zato sem zbežala. Le torbico in dežnik sem vzela s seboj, da bi ne bila sumljiva.« Bratje so ostali na bojišču, oče pa doma na kmetiji »čuva dom«. Tudi pokojnine nima več, saj so mu jo srbske oblasti zdaj ukinile. Eden od bratov je v Avstriji, kjer si išče delo, ženske z otroki so v begunstvu. Ubežali so ponoči, v kamionih, da se rešijo usode, ki je doletela mnoge rojake. Kdove kaj doživljajo na stadionu v Teslicu, ki je spremenjen v taborišče za hrvaški in muslimanski živelj! Kata, ki še pred meseci ni verjela televizijskim pričevanjem iz Vukovarja, je to doživela na lastni koži! Kdove. ali se bodo lahko vrnili v rodne kraje, razmišljata ženski. Starejša čuti silno hrepenenje po domu, hči pa se boji, da se tudi, potem ko nasilje preneha, ne bodo imeli kam vrniti. Rešili so kožo in v Slove- Andja in Kata Ereiz n i j i čakajo, kaj bo. Neradi sta v breme sestri in hčeri, ki še sama ne uživa kakega razkošja, zato bi si Kata rada poiskala delo. Prosila nas je, naj v časopis zapišemo, da bi delala karkoli, da bi le prispevala nekaj v sestrin proračun. Se močnejša pa je bila želja, ali jima lahko navežemo telefonske stike s svojci v Teslicu, da slišita. ali so še živi. Zal so telefoni z Bosno ta čas gluhi. • D. Z. Zlebir Milijarda tolarjev za stanovanjska posojila Republiški stanovanjski sklad bo v začetku julija že drugič razpisal posojila za reševanje stanovanjskih problemov. Na voljo bo milijarda tolarjev, prednost pa bodo imeli tisti, ki prvikrat rešujejo stanovanjsko vprašanje. V prvem ra/psiu so razdelili dve milijardi tolarjev, in sicer 3.422 prosilcem. Poleg teh lahko za posojila iz drugega razpisa prosijo listi, ki bi radi zaradi svojih družinskih razmer večje stanovanje in oni. ki stanovanje adaptirajo. V prvem razpisuje republiški stanovanjski sklad dve milijardi tolarjev razdelil lislim prosilcem, ki so za nakup stanovanja v preteklih nekaj letih najeli neugodne komercialne kredite pr bankah. Med kandidati za posojilo iz prvega kroga je bilo 4.471 prosilcev, ugodili so .V422. Po posebnih merilih sojin razdelili v razrede in jim po njih namenili delež henefikaci je za najela bančna posojila. Tako bodo nekaterim \ celoti pokrili znesek posojjUt. nekaterim 80-odstOtOO. drugim 50-odslolno. medtem ko prosilcem z manjšimi zadolžitvami in hkrati ugodnejšimi gmotnimi: socialnimi in zdravstvenimi razmerami, uvrščenimi v prvi razred, posojil ne bodo dodelili. Posebno strukturo predstav Ijajo posojilojemalci SkB banke. Stanovanjski sklad ne namerava v celoti prevzeli henelikacije njihovih posojil. >uj gre za zelo sporna posojila, povezana tudi z več sodnimi postopki, pač pa bo posojilojemalcem na osnovi popušiti banke znesek zaprošenega posojila zmanjšal za čel rt ino. • D. Ž. Delitvena razmerja v KOOP Mojstrana Nova tehnologija h Kovinarju, delavci pa na cesto Jesenice, 29. junija - Zanimiva in poučna delitvena bilanca nekdanjega KOOPa Mojstrana: v zdravem delu z novo tehnologijo samo direktor, v drugem delu pa ob zastareli tehnologiji delavci z vsemi dolgovi in brez možnosti izstavljanja faktur. KOOP Mojstrana je bila tako kot veliko podjetij že nekaj časa v hudih težavah in pod nenehno grožnjo stečaja. V tem podjetju se je bolj kot v vseh drugih jeseniških podjetjih uveljavil sindikat Neodvisnost, katerega člani so se ob prvem preplahu, da firmi slabo kaže, odločili, da podjetju napravi sanacijski program svetovalna agencija. Ob tem, ko so se delavci sindikalno močno zdiferencirali in je večina delavstva bila v sindikatu Neodvisnost, je moral odstopiti tudi direktor, ki je bil na čelu te nekdaj uspešne firme dolga leta. Prišlo je novo vodstvo, ki pa si s svetovanjem Vis-a-vis agencije - ki je menda danes sploh ni nikjer več - očitno ni moglo kaj prida pomagati, le drago jo je plačalo. Agonija se je nadaljevala in tako je prišlo do stečaja KOOPa Mojstrana. Zgodilo se je, kar se običajno tudi v naših sedanjih razmerah sploh ne dogaja ali pa izjemno redko: delavci so na zboru delavcev sami glasovali za stečaj. Za sebe so delavci izbrali najslabšo varianto vseh variant! Scenarij razdelitve nekdanjega KOOPa Mojstrana pa si je treba še posebej ogledati! Izjemno je zanimiv in poučen! KOOP Mojstrana se deli v KOOP in KPM, dve firmi. V KO-OPu, »zdravi« firmi je samo v. d. direktor, ustanovitveni delež, ki znaša 104 tisoč tolarjev, pa je last Kovinarja Jesenice, Onik-sa po novem. Ta delež predstavlja 0,25 odstotka vrednosti podjetja. Firma ima kot rečeno samo direktorja in nič delavcev, v premoženju pa vso novo tehnologijo in sredstva za produkcijo, v vrednosti okoli 50 milijonov tolarjev! Vsa vrednost produkcije se zbira na račun tega podjetja z enim direktorjem in nič delavcev in tako KOOP daje drugi firmi KPM, kjer so vsi delavci, posojila za plače! V KPM je vseh 120 delavcev, ustanovitveni delež je 140 tisoč tolarjev ali 0,25 odstotka vrednosti podjetja. Premoženje jim je del zemljišča, del objektov in zastareli del tehnologije! Vrednost: 40 milijonov tolarjev! In še nekaj: v KPM, kjer delajo, a ne smejo izstavljati faktur, imajo na svojih plečih tudi pretežno večino dolgov! • Če preprosto zaključimo: KPM je dobila del osnovnih sredstev in večino obveznosti, se pravi dolgov, novi KOOP pa vso novo tehnologijo, na njenem računu se zbira vrednost proizvodnje in ona daje posojila za plače delavcev, ki delajo! KOOP, ki jo je »kupil« jeseniški Kovinar, naj bi zaposloval iz KPM tiste in toliko delavcev, kolikor bi jih pač za svojo proizvodnjo potreboval! Kovinar, ki ima pod svojo streho že četrto jeseniško firmo, nič ne slepomiši, ko pravi: če ne bodo delavci sodelovali, mi lahko tudi gremo! Čeprav se Kovinar pojavlja kot neki avtoritativni odrešenik, ki mimogrede odločno zavrača tudi trditve občanov, da opravlja vse te združitve z njihovim denarjem, s komunalnimi stroški, ima po svoje kar prav: če nočete nas, vas bodo pa kupili - če vas sploh bodo -drugi! Številni delavci nekdanjega KOOPa, ki ne bodo nikoli več zaposleni v Mojstrani, bodo lahko nekoč povedali: začelo se je tedaj, ko... Naj so objektivne tržne okoliščine še tako pomembno vplivale na obstoj podjetja, dejansko se je začelo tedaj, ko se je po volji sindikata Neodvisnost po firmi začela vrteti dobro plačana svetovalna agencija in končalo tako, da so razdvojeni in obupani delavci s sklepom o stečaju sami sebe obsodili, da stopijo v nepregledno vrsto pred borzo dela...* D. Sedej VESTI Svetovni dan sladkorne bolezni Ljubljana, 27. junija - 27. junij je svetov ni dan boja proti šludk bolezni. Nanjo poleg zdravnikov iz diabetičnih ambulant opi jajo tudi številna društva bolnikov, ki na svoji ko/i občutij nudlogO. Bole/en pesti v sc več ljudi /lasti v razvitejših drža I udi v Sloveniji, kjer je bilo pred 30 leti samo nekaj tisoč bolri s sladkorno boleznijo, je zbolelo že nad tri odstotke l|udi. Na srečanju sladkornih bolnikov v Rogaški Slatini so letos zorili na krivico, ki jo tem Ijuem dela zakonodaja. Bolniki s komo bole/nijo nasprotujejo obdavčenju dietnih živil, sprožil dobili) pa so lltdi usiav ni spor glede plačevanja /drav il / v mesi neuativ ne lisic /drav il. adkorui '/,ir-iS lo vali. kov opo-thtd-i (m ne in .........* i " ■ ■■ » * negativ ne liste /drav il. Višje preživnine Ljubljana, 27. junija - S I. julijem se bodo pov išale preži v nine. Tako je odločila slovenska v lada s sklepom o uskladitv i preživ mu. 11-sie. ki so bile dogovorjene marca, se / julijem povečujejo za 1-7.7 odstotka, tisie i/ aprila letos pa bodo višje za f).4 odstotka. AVTOSOL A Begunjska 10, Kranj \imin «S> 216-245 Za klepet "Dobro jutro ob kavi" predlagam: 91.B hi"! HMB Kupon na dopisnici z Vašim naslovom pošlpte na RADIO KRANJ 64000 K' v vsaki odda|i bodo izmed prispelih kuponov enega nagradili s ki'ogramtm Barcafteia DROGA PORTOROŽ KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava fotografij 15. Intercluba. V pizzeriji Bistrica v Mojstrani razstavlja grafike Vojko Otovič. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici razstavlja fotografije Tone Urbane. V bistroju Želva so na ogled originali načrtov vile Bled Maxa Fabianija iz leta 1906. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Loškega muzeja razstavlja unikatno pohištvo Janez Suhadolc. KAMNIK - V razstavišču Veronika razstavlja slike in grafike Vinko Železnikar. LJUBLJANA - V Mali galeriji Moderne galerije bodo v četrtek, ob 19. uri odprli razstavo del Marjana Tršarja. V zgornjih prostorih Moderne galerije pa ob 20. uri razstavo Slikarstvo na papirju.__ . . PRIREDITVE TEGA TEDNA GROBLJE: FILIPINSKI MADRIGALISTI - V okviru mednarodnega poletnega festivala komorne glasbe v cerkvici v Gro-bljah bo danes, v torek, ob 20. uri nastopila skupina filipinskih pevcev The Philippines Madrigal Singers pod vodstvom An-drea O. Veneraciona. Madrigalisti bodo predstavili duhovne pesmi in madrigale ter mednarodne in filipinske ljudske pesmi. Naslednji koncert v Grobljah bo že to soboto, 4. julija, ob 20. uri - nastopil bo znameniti violončelist Hierich Schiff in pianist Aci Bertoncelj s programom Bacha, Beethovena, De-bussvja in Šnitke. ŠKOFJA LOKA: KONCERT NA TRGU - Na škofjeloškem Mestnem trgu bo v četrtek, ob 19. uri bo v okviru poletne glasbene šole Glasbena Loka 92 koncert, na katerem bodo nastopile flavtistke škofjeloške Glasbene šole. Prireditve se bodo zaključile v nedeljo, ob 11. uri v kapeli Puštalskega gradu z zaključnim koncertom udeležencev Glasbene Loke 92. ŽELEZNIKI: EX TEMPORE - V knjižnici Ivana Tavčarja bodo danes, v torek, ob 19. uri odprli razstavo del nastalih na Ex temporu Železniki 92. Razstavo bo odprl prof. Andrej Pavlo-vec. KOKRICA: VEČER LJUDSKIH - V kulturnem domu na Ko-krici bo v soboto, 4. julija, ob 20. uri večer slovenskih ljudskih pesmi. Koncert prireja MPZ ob svoji 40-letnici. Ob tej priložnosti bodo pevcem podelili Gallusove značke. Vodja zbora je dirigent Vinko Strniša. Program bo popestril citrar Marjan Beton z Rupe. ODPRTO OD: 8.00-19.00 SOB. OD 8.-12.00 N M ERCURl c. Staneta Žagarja 19a,tel.: (064) 326-985 KADAR ŽELITE IZREČI LJUBEZEN, NAVEZATI NOVO POZNANSTVO, UTRDITI PRIJATELJSKE VEZI, BOLJŠE OD VSAKE BESEDE, RECITE TO Z ROŽAMI. TRŽIŠKE POLETNE PRIREDITVE Tržič, 30. junija - Zveza kulturnih organizacij v Tržiču je za letošnje poletje pripravila pester program prireditev. Z 18 različnimi nastopi bodo do jeseni spominjali tudi na slovesnosti ob 500-letnici trških pravic Tržiča. Že 3. julija ob 19. uri bosta v gostišču Pr'Primošk v Pristavi nastopila ansambel KUD Podljubelj in moški pevski zbor Društva upokojencev Tržič. Folklorna skupina Karavanke bo 9. julija ob 16.30 zaplesala v domu Petra Uzarja v Bistrici. Duo Vesna Stefe - Sonja Zore in plesna skupina KUD Podljubelj se bodo 17. julija ob 19. uri predstavili v Podljubelju. Zadnjega julija ob 19. uri bosta v Paviljonu NOB nastopili plesna skupina Arabesk in dekliška skupina Rosa. V Paviljonu NOB bodo 7. avgusta ob 18. uri podelili Kurni-kova priznanja, ob 20. uri pa bo v gostišču Pr'Primošk v Pristavi zapel mešani pevski zbor KUD Lom. V cerkvi sv. Jožefa bosta 15. avgusta ob 18. uri nastopila kvinteta Bratje Zupan in PUERI CANTORUM. Pihalni orkester Tržič bo 21. avgusta ob 18. uri zaigral v centru Deteljica. V cerkvi sv. Andreja bo 28. avgusta ob 19. uri nastop cerkvenega pevskega zbora Ignacij Hladnik. V soboto, 5. septembra, pa 6. septembra ob 11. uri bo v Paviljonu NOB lutkovna igrica Mali strahec, v OŠ Bistrica pa modna revija MGT/FORMA EXTRA IN SMEH; v nedeljo dopoldne bo še nastop folklorne skupine Karavanke in pihalnega orkestra na tržiški tržnici. V gostišču Pr'Primošk v Pristavi bo 11. septembra ob 19. uri nastop kvinteta PUERI CANTORUM in projekcija diapozitivov Foto kluba Tržič. OŠ Lom bo 17. septembra razveselila varovance doma Petra Uzarja z igricama Magnetni deček in Lenča Flenča. V Paviljonu NOB bo 18. septembra ob 20. uri projekcija filmov kluba Tomo Križnar ob 20-letnici delovanja. Tržiške poletne prireditve bo 27. septembra ob 18. uri sklenil nastop komornega zbora Peko v cerkvi sv. Andreja. Prireditve na prostem bodo organizatorji ob slabem vremenu prestavili na naslednji dan oziroma odpovedali. Možne so tudi spremembe v programu. • S. Saje Osnovna šola Staneta Žagarja Lipnica 64245 Kropa Osnovna šola Staneta Žagarja Lipnica razpisuje naslednja prosta delovna mesta 2 RAZREDNA UČITELJA s polnim delovnim časom, enega za nedoločen in enega za določen čas, 1 ŠOLSKEGA SVETOVALNEGA DELAVCA v skladu z 92. členom ZOŠ s polnim delovnim časom za nedoločen čas, delo bo opravljal v OS Lipnica in v OŠ Lesce. Izbrani kandidati bodo začeli z delom 1. 9. 1992. Rok za prijave z dokazili je 15 dni. Mladi kulturni ustvarjalci MLADOSTNI POLET DOVŠKEGA ODRA Dovje - Mojstrana, 29. junija - Mladi igralci Dovškega odra s svojimi lastnimi predstavami napolnijo dvorano do zadnjega kotička. Komedije, aktualizirane na domače razmere. Ideja pride spontano in tudi igra se po številnih vajah »rodi« povsem spontano. Pri Kulturnem društvu Jaka Rabič z Dovjega že sedem let deluje dramska skupina Dov-ški oder, mlajša sekcija tega društva, ki jo je ustanovila Sonja Peternelova. Mladi so prevzeli posebno metodo amaterskega igranja, metodo relaksacije. Sedem do osem stalnih članov Dovškega odra tako povsem spontano na osnovi neke ideje ustvari lastno igro, ki je praviloma komedija. Idejno najbolj zavzet in nasploh vsestranski ustvarjalec, organizator in dejansko »duša« tega zanimivega odra, ki je s svojimi predstavami naletel na vsesplošno odobravanje in občudovanje, je mladi študent geografije in zgodovine Tomaž Pšenica iz Mojstrane. Zanj nasploh občinstvo pravi, da enostavno mora biti zraven in šele nato si je predstavo vredno ogledati. »Začeli smo pred sedmimi leti in bilo nas je toliko kot danes. Majhna skupinica smo, navdušeni smo nad tem in včasih nam kaj kar dobro uspe,« pravi Tomaž Pšenica. »Že pred leti smo si tako rekli: kaj, ko bi kaj kar sami napisali! In tako je nastala predstava Naj sije sonček, ali pa... Bilo nam je neznansko všeč, občinstvo je bilo zadovoljno, zato smo s takim načinom nadaljevali in repertoar Dovškega odra je bil bogatejši za dela: TV poročila, Inventura, Turistični biser, Oh, to Silvestrovo, Ne odhajaj brez mene, Novoletno jutro in zadnja Vedno upaj! Ideja za posamezno delo pride spontano in delo se kasneje tudi spontano poraja. Zberemo se in ko igra nastaja, se s predlogi in sugestijami ostalih članov samo še bogati. Ko mislimo, da smo zadosti dobri, potem postavimo sceno in organiziramo prireditev. Ker igramo večinoma komedije za domače občinstvo, se Tomaž Pšenica nemalokrat pojavljajo v delih tudi kakšne aktualne domače, dovške in mojstranške zadeve, razni spori in druga problematika. To je občinstvu še posebej všeč, nekaterim, ki mislijo, da so se prepoznali, pa tudi ne... A sitnosti ni veliko, saj se dom*; čini večinoma vendarle le rad' nasmejejo svojim napakam i" napakam drugih. Na vsaki predstavi poskrbimo tudi za drobno preseneča nje, v okviru naših materialnil< možnosti, ki pač niso velike. 1 igrami smo gostovali po okolj' ških krajih, Dovški oder pa prj' pravlja tudi razne kulturne pr>' reditve: kulturni program ot> razstavah in sodeluje na raznih drugih kulturnih prireditvah.« Pri Dovškem odru igrajo; Tomaž Pšenica, Aleš Guzelj. Martina Jalen, Primož Lihtenc-ger, Miha Peternel, Tjaša OzC; bek in Barbara Klinar. Sam' mladi igralci, ki se izjemno razumejo in nadvse radi igrajo, s svojo mladostjo in svežimi idejami pa redno do zadnjega kotička napolnijo kulturno dvorano na Dovjem. • D. Sedej Galerija Šivčeve hiše SUPUTOVE ILUSTRACIJE Radovljica - MIROSLAV ŠUPUT (1948), akademski slikar in ilustrator, prejemnik BIB-ove Zlate plakete na Bie-nalu ilustracij v Bratislavi 1987 in Levstikove nagrade za leto 1990 je razstavljal v Sivčevi hisi v Radovljici. Poleg originalnih ilustracij, ki smo jih lahko videli reproducirane v mladinskih knjigah (Morska dežela na železniški postaji Mihe Mate-ta; Lačni kamni Rebindranat-ha Tagoreja; Begavka po valovih Aleksandra Grina in Sveti trije kralji Michaela Pournier-ja) se srečamo na razstavi z najnovejšimi ilustracijami za Ar-gonavte, bajeslovno slikanico, ki je v tisku pri Založbi Mladinska knjiga. Izbor del vključuje tudi likovno rešitev za zahteven, žal nerealiziran projekt zloženke, katere osnova so pesmi Boška Obradoviča - Morska dežela pesama (Istarska naklada, Pula 1984), ki kljub avtorjevim tovrstnim začetkom že razkriva vse bistvene elemente njegove ilustracije: poglobljen odnos do literarne predloge, iz slikar-jeve senzibilnosti izvirajoče grajenje enakovrednih likovnih podob, prevladujoč pastelni modri kolorit in prepletanje realističnih pripovednih nad-robnosti z abstraktnimi barvnimi partijami v slikah, ki ustvarjajo poetično razpoloženje. Dogajanje je vezano na morje in življenje ribičev v Istri, kjer je umetnik preživel svoje otroštvo. V čmobelih akvarelnih podobah s tušem v Morski deželi na železniški postaji gre za spontano, duhovito in likovno sproščeno sintezo z besedilom, medtem ko slikar v Lačnih Razstava v Groharjevi galeriji PLES NORCEV Skofja Loka - Jure Kalan letošnji dobitnik štipendije Ivana Groharja. Ko vstopimo v galerijo Ivana Groharja se znajdemo v prostoru, se nam nenadoma zdi nenaklonjen. Slike, ki visijo v njem, delujejo tuje in odmaknjeno. V nas bulijo goli moški spačenih in neumnih obrazov ... to je razkriti intimizem Jureta Kalana, kjer resničnost postane alegorija. Moški akti nastopajo vlogo personifikacij podzemnih ljudi. Njihova krepka telesa so slavospev teme in smrti, neumnosti in lahkovernosti. Idioti z neumnimi obrazi in naivnimi izrazi, zamrznjenci, ljudje brez duš, nam stojijo nasproti. V skupinah, parih, pod oboki. Dogajanje poteka v prostoru nakazanem z oboki, okni... V interierih - notranjosti, kjer prebivajo osamljeni moški - figure. Moč ozadja in moč figure sta enakovredni. Nobeden od obeh ne prevlada. Figura je velika, groteskna in monumentalna. Ozadje je neskončna praznina prostorske in časovne oddaljenosti, ki ga niansira s skopo barvno lestvico zemeljskih tonov. Prehodi med barvnimi niansami so "neslišni", figura je fizično prisotna. Resnična mora. Moški je ključna figura vsega dogajanja in je izraz umetnikove lastne tesnobe. V njih se zliva vsa norost podzemnih bitij. Njihova norost je polna dinamičnega ritma sedanjosti in prihodnosti. Kot da se smejijo v brk svoji lastni usodi - neskončnosti smrti, minljivosti. Kakor da smo v času renesanse ... baroka ... Groteskna bitja Boscha, Goye... Izgubljeno je najdeno skozi ponovno osvajanje tradicije. Prepletanje realizma in simbolizma. Moški - pooseblja moč, trdno voljo in pokonino držo... se na slikah Jureta Kalana prelevi v posplošeno človeško neumnost. Diabolično melodijo podzavestnega bruha svetu nazaj v obraz (v gledalca). Obrazi groze, brezupa in cinizma moških iz podzemlja. Prevara, sleparstvo in alegorija. Z jasno vizijo sveta, ostrino, močjo opazovanja, tehnično virtuoznostjo, občutkom za tragično izraža svojo tesnobo. Kaj je ostalo od lanskih angelov in svetnikov v naši družbi brez usode? Polona Hafner kamnih izraža za zahodnoevropsko miselnost težko predstavljivo istočasno prepletanje realnega in nerealnega, gibanja in mirovanja, življenja in smrti v mejah ploskovito učinkujočih prostorov. Vanje vključuje moške in ženske like, katerih erotično nasičenost dosega s hkratno rabo jasnih črtnih linij in mehke kontrastne barvitosti, ki jo stopnjuje z ujetostjo v ovalne, jajčaste okvire. Morda je Miroslav Šuput vzpostavil najtesnejše osebno notranje razmerje z besedilom v Begavki po valovih. Iz barvnih in črnobelih figuralnih kompozicij je ustvaril avtohtone umetnine, ki v likovnem jeziku ponavljajo pisateljevo izražanje hrepenenja po svobodi, ljubezni, po preseganju realnega in stiku z imaginarnim svetom. V teh ilustracijah posebej zaznavamo iz realnega sveta odmaknjene protagoniste z zasanjanimi pogledi in v barvnih podobah značilno poigravanje s kontrastnimi pastelnimi toni oziroma poudarjeno rabo kot zlato žareče svetlobe, ki pre-svetljuje podobe. Begavko po valovih in Svete tri kralje kljub povsem različni vsebini in kljub sicer različnemu slikarskemu pristopu povezuje zavestna raba nekaterih eklektičnih likovnih prvin, kot so npr. tričetrtinski obrati glav, likovna in barvna igra rok in uporaba "zlate" svetlobe. Medtem ko podobe v Begavki po valovih nosijo v sebi nadreali- stično razpoloženje, spominjajo ilustracije za Svete tri kralje včasih na prizore iz monumentalno zasnovanih kadrov zgodovinskih filmov. Ciklus barvnih ilustracij V tehniki tempere in pastela s prevladujočimi modrinami ne zaznamuje le dogajanje na morju, temveč z nebesno modrino in pastelno krhkostjo kolorita stopnjuje tudi bajeslov-nost zgodbe. Hkrati slikar z vključevanjem današnjih po; gledov na vesolje daje antični zgodbi sodoben značaj. Našo pozornost vzbuja tudi neko spoštljivo oblikovno navezovanje na avtorja ilustracij Ilijade in Odiseje - Marija Preglja. Vendar ob vsem tem in ob upoštevanju literarne predloge } mitološko vsebino ostaja izrazito osebno spoznaven v koloritu in osnovnem poetičnem tonu. Maruša Avguštin POLETJE V KRANJU '92 TANTADRUJ četrtek 2.7. ob 20.00 Pungert JANEZ BONČINA BENĆ & TOMO JURAK sobota 4.7. ob 20.00 "pod Marolo" pokrovitelj prireditev: GorenjskiGlas oblikovanje programov: Agencija PAN| ZADETEK V PETEK Bralcem Gorenjskega glasa in poslušalcem Radia Žiri, ki ste nam sporočili čestitke zaradi odličnega skupnega kviza ZADETEK V PETEK, se za sporočila in dobre želje zahvaljujemo. ZADETEK V PETEK to omogočili generalni pokrovitelji: Proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje LOKA Škofje Loka, Modna konfekcija KROJ Škofje Loka; Podjetje za proizvodnjo, servis, trgovino in transport JENKO, d.o.o. škofje Loka; Trgovina ZAJČEK »Vse za otroke« Kranj; Fotoatelje ŠTURM Škofje Loka, Spodnji trg 38. PRIJAVNICA -ZADETEK V PETEK Prijavljam se za kviz Zadetek v petek na Radiu Žiri: v studiu preko mojega telefona št................................................ Moj naslov ................................................................................. (obkrožite želeni način sodelovanja v kvizu in pošljite na dopisnici na RADIO ŽIRI, 64226) GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOlČJAK Gorenjska banka vlaga v turistično ponudbo Bleda Turizem in banka postajata partnerja Podjetje Turizem in rekreacija ter hotela Toplice in Lovec so se odločili za kapitalske povezave z Gorenjsko banko. Bled, 26. junija - Predstavniki Turističnega podjetja Turizem jn rekreacija Bled, Turističnega podjetja Crand Hotel Toplice Bled in Hotelsko turističnega podjetja Hotel Lovec Bled so s predstavniki LB Gorenjske banke d.d. Kranj podpisali pismo o nameri, s katerim izražajo pripravljenost za vzpostavitev kapitalskih osnov. Ustanovili bodo skupno podjetje, v katerega bo banka vstopila s 3,5 milijona mark kapitala, od tega polovico svežega, s katerim bodo dogradili igrišče za golf in restavracijo v Toplicah. Gorenjska banka pri vlaganju v blejski turizem seveda pričakuje dobiček, računajo na 16-odstotnega. Tolikšen bo seveda le. če se bodo gostje vrnili. Kakšna bo letošnja poletna sezona, je težko napovedati, saj so velike turistične agencije še vedno odsotne. Nemara je to celo bolje, saj se bodo bolj potrudili, da bi privabili posamične, petičnejše goste. Zlasti v Toplicah je vse več poslovnežev, saj do Ljubljane ni daleč. Slovesnemu podpisu so prisostvovali tudi direktorji dru-8'h blejskih hotelov, na priložnostni tiskovni konferenci pa So podpisniki posebej dejali, da so odprte vse možnosti tudi Za druge. Največ interesa je doslej pokazal hotel Jelovica, ki namerava v depandansi Bogatin odpreti zdravniško preventivno zdravljenje. Direktor Gorenjske banke Žlatko Kavčič pa je dejal, da razgovori potekajo tudi s predstavniki hotelov Golf, Park jn Kompas, pri če-rTler se ne "prerivajo" z novo-8°riškim HIT-om, temveč ugotavljajo skupne interese, saj "IT lahko veliko prispeva k razvoju igralnice na Bledu. Gorenjska banka je s tem dogovorom postala lastnik restavracije na igrišču za golf, recepcije s teraso za igralce golfa in 4,5 hektarov infrastrukturno "rejenega zemljišča ob resta-vraciji. S tem premoženjem bo nato vstopila v skupno podjetje, ki se bo verjetno imenovalo V Toplicah in Lovcu uradnih denacionalizacijskih zahtevkov še nimajo, z bivšimi lastniki pa se pogovarjajo že nekaj časa. Direktor Toplic Zvone Špec pra vi, da fizično vračanje ne bi bila dobra rešitev, tega se zavedajo tudi bivši lastniki, ki bi raje od državnih imeli podjetniške delnice. Predstavniki Gorenjske banke in treh blejskih turističnih podjetij so poudarili, da se jim lahko priključijo tudi drugi. - Foto: G. Šini k Golf. Tako so tri blejska turistična podjetja, ki so se prva odločila za ta korak razbremenjena za 1,6 milijona mark starih posojil, ne bo jih več obremenjevalo odplačevanje visokih obresti in odplačila posojil. S podpisom pisma o nameri so namreč dosedanji posojiloda-jalski odnos spremenili v kapitalskega. Približno polovico je svežega kapitala, ki bo obogatil blejsko turistično ponudbo. S 1,5 milijona mark nameravajo dokončali izgradnjo igrišča za golf za dodatnih devet polj, saj je naložba zaradi pomanjkanja denarja obstala na dveh tretjinah poti. V hotelu Toplice pa imajo že pripravljene načrte za novo restavracijo, ki bo imela pet zvezdic, vilo Bled pa namera- vajo nadzidati za eno nadstropje in> jo opremiti z bazenom. Razgovori so stari leto dni, za kapitalsko povezavo z banko smo se odločili na osnovi dolgoročnega interesa blejskega turizma, za nas pa to v tem trenutku pomeni tudi delno sanacijo in reševanje nakopičenih problemov po lanskem padcu nočitev za vojne, je dejal Zvone Špec, direktor Toplic. Obstaja realen interes, da se Jeseniška Železarna doka-P'talizira, kar je pripravljen narediti tuji poslovni partner. *' se o tem seveda dogovarja - Republiko Slovenijo kot sedanjim lastnikom Železarn. Zadovoljni smo. da se stvari odvijajo tako. Pričakujemo, da bodo odlo'čitve padle julija, da bo tolarske dolgove prevzela država, devizne pa tuji partner. Seveda bo to pomenilo drugačno poslovno usmeritev za vse tri slovenske železarne, je na naše vprašanje odgovoril Zlatko Kavčič, direktor Gorenjske banke. GOSPODARSKI KOMENTAR Gorenjska banka je na račun starih posojil postala lastnik restavracije na igrišču za golf, prav takšna kapitalska poteza. - Foto: G. Sinik kar je Novosti poslovanja Ljubljanske banke d.d. Ljubljana Plačilne kartice in poslovanje v tujini Ljubljana, 25. junija - Ljubljanska banka d. d. Ljubljana uvaja novosti v svojem poslovanju, po uvedbi bančnih avtomatov je začela izdajati plačilne kartice, ki bo hkrati kreditna. Z njenimi deviznimi varčevalnimi knjižicami bo moč poslovati tudi'v zamejskih bankah v slovenskem jeziku. Z običajnimi čeki tekočega računa pa bo moč dobiti hrvaške dinarje v bankah na Hrvaškem. ; Ljubljanska banka je za svoje varčevalce pripravila kar.tri Pri\lačne novosti, ki se jih bo-nio nedvomno hitro navadili. Predvsem tisti, ki pogosto odhajajo čez mejo ali se odpravljajo na dopust v Istro. Plastični" denar Po uvedbi 1 tov je Ljubljai 'a izdajati pl;i so novost na S plači In o ske banke bo blago in stori; dajnih mestih hanka sklenil.i do vidno ozn kartice. Plačilna kiti banke bo kan plačilom, kar ■metnik kartic Pov poravnal Po lastni izbiri \inčnih avtomatska banka zače-čilne kartice, ki lovenskem tržiš-kartico Ljubijan-nogoče kupovati ve na vseh pro-. s katerimi bo pogodbe in bo-tčena z nalepko lica Ljubljanske ica z odloženim pomeni, da bo e stroške naku-enkrat mesečno. Hkrati bo to tudi prava kreditna kartica, saj bo lahko banka imetniku plačilne kartice po nekaj mesecih poslovanja, na njegovo zahtevo, odobrila posojilo, ki časovno ne bo omejeno in se bo avtomatično obnavljalo. Obresti za to posojilo bodo nižje od sedanjih obresti dovoljenega limita na tekočem računu, ki so sedaj 20-odstot-ne. Za pridobitev plačilne kartice mora komitent izpolniti prošnjo (v banki, kjer ima tekoči račun), po preverjanju njegove plačilne sposobnosti mu bo banka izdala kartico. Članarina znaša 700 tolarjev. Za sistem plačilnih kartic so se odločile vse hčere Ljubljanske banke, razen bank v Novi Go-rici in v Mariboru. Plačilne kartice boste torej lahko dobili tudi pri Gorenjski banki v Kranju. Na začetku bo moč blago in storitve tako plačevati na območju Ljubljane, v kratkem pa naj bi mrežo razširili na vso Slovenijo. Konec leta pa naj bi se vključili v mednarodni sistem plačilnih kartic Visa in MasterCard. Dvig gotovine na Hrvaškem Podobno kot nekatere druge slovenske banke je zdaj tudi Ljubljanska banka uvedla novost, ki je namenjena zlasti tistim, ki odhajajo na dopust v Istro. Dogovorila se je namreč z Istarsko banko d.d. Pula in Istarsko banko d.d. Umag, ki s svojimi poslovalnicami pokrivata Istro in Kvarnerski zaliv, ter z Zagrebačko banko d.d. Zagreb, kjer bo moč z običajnimi čeki tekočega računa dvigniti gotovino v hrvaških dinarjih. To bo v kratkem možno tudi v njeni zagrebški podružnici, ki se bo preoblikovala v mešano banko. C ek boste tam i/polnili v slovenskih tolarjih (najmanj 500, največ 5.000 tolarjev), hrvaška banka pa vam bo znesek i/plačala v hrvaških dinarjih po svo-jem menjalniškem tečaju. Zaračunali pa vam bodo provizijo. Ko bodo urejene medbančne formalnosti, ho moč dvigniti gotovino ali plačati račune s čeki, ki bodo izpolnjeni v hrvaških dinarjih, kar bo seveda privlačnejše. Z deviznimi knjižicami v zamejske banke Komitenti Ljubljanske banke bodo lahko poslej z deviznimi varčevalnimi knjižicami poslovali tudi v sosednji Italiji in Avstriji. Ker je za marsikoga jezikovna ovira nepremostljiva, seje Ljubljanska banka odločila za sodelovanje z zamejskimi bankami, ki storitve opravljajo tudi v slovenskem jeziku. V Italiji so se dogovorili s Tržaško kreditno banko Trst in s Kmečko banko Gorica, v Avstriji pa z Zvezo slovenskih zadrug Celovec. V enotah teh bank lahko polagate devize v neomejenem obsegu, gotovino pa je moč dvigniti do vrednosti 2.000 mark dnevno in do 7.000 mark mesečno. Pri tem vam bodo v Avstriji zaračunali 0.25 odstotka ali največ 30 šilingov provizije za en dvig, v Italiji pa je provizija zajeta že v medban-čnem sporazumu. • M. Volč-jak MARIJA VOLČJAK Trdnost tolarja Slovenski tolar še ni praznoval prvega rojstnega dne. vendar je krepak in zdrav, da smo lahko upravičeno ponosni nanj. Vse kaže. da mu zaupa vse več ljudi, celo bankirji, saj sicer ne bi ponujali plačilno kreditnih kartic z odloženim plačilom. Plastični denar pač poznajo le tam. kjer z inflacijo nimajo težav, kaj šele. da bi ugibali, kdaj jim grozi devalvacija. Se večjo samozavest nam vlivajo primerjave z denarjem naših južnih sosedov, saj ob istrski obali že v menjalnicah, ne le pod roko, dobite za tolar tri hrvaške dinarje in je torej za nas tam vse trikrat ceneje. Še bolj pa se seveda splača v domači banki kupiti marke in dopust postane osupljivo poceni, pikro hi lahko celo dejali, da se lahko počutite tako kot nemški turisti na slovenski obali. Še krepkeje morajo vojno plačevati v Srbiji, kjer bodo kot vse kaže, s prvim julijem jugoslovanskemu dinarju črtali eno ničlo in ga krepko devalvirali. Uradno je namreč potrebno tam za marko odšteti 200 dinarjev, pod roko pa od 1.000 to 1.501), zato srbski državljani zdaj ugibajo, kako visoko bo poskočil uradni tečaj. Bankovce bodo verjetno v kratkem zamenjali z novimi, ki bodo v obtoku le v novi Zvezni republiki Jugoslaviji, kar pomeni, da bodo "srbske" dežele na Hrvaškem in v BiH odrezane od denarnega sistema ZRJ. Slutimo torej lahko, da nameravajo vsaj pri denarji.1 "stvari razčistiti" in da težo namesto izrazito političnih dobivaju tudi ekonomski razlogi, saj jim očitno že gre tako slabo. Meja na Kolpi nam torej ni prinesla samo miru. temveč tudi boljši denar, saj nam ni treba plačevati vojne na Balkanu. Prav hi bilo, da se večkrat spomnimo na to, ko se primerjamo s severnimi sosedi, saj trdnost tolarja tako vidimo jasneje. Naš tolar torej zasluži večje spoštovanje, kot ga vzbuja, ko imate v rokah neugledne in vedno bolj obrabljene bone. saj marsikateri že spominja na bankovec, kije ostal v hlačnem žepu in se pomotoma opral v pralnem stroju. Sicer pa, le kdo bi ga ponarejal, če se to ne bi splačalo, čeprav je seveda potrebno reči, da je ponaredek slab in da bonov ni težko ponarediti, saj so navsezadnje v pogledu zaščite resnično le boni. Če bo torej tolar ohranil svojo začetno trdnost, kar obljublja tudi Drnovškova vlada in vsaj za zdaj obljubo tudi drži, saj se ni odločila za administrativno šok terapijo, temveč tudi pri tolarju za postopnost in za intervencijo Banke Slovenije, morda sčasoma ne bo več smisla kot merilo vrednosti uporabljati marko. V markah so namreč zdaj nominirani naši vrednostni papirji, celo Banka Slovenije je izdala blagajniške zapise v markah, ker zgledi vlečejo, zdaj tudi banka SKB. Centralna nemška banka je namreč že pred časom napovedala, da bo prepovedala nominacijo vrednostnih papirjev pri nas v markah, kar je v javnosti tnalo znano, tudi reakcij še ni. IZ GOSPODARSKEGA SVETA Volkswagen bo razširil sodelovanje s slovenskimi kooperanti (STA) Tovarna TAS v Sarajevu je morala ustaviti proizvodnjo, njen direktor Bernd Leissner je ob nedavnem obisku v Sloveniji odločno zanikal govorice o selitvi proizvodnje iz Sarajeva v Srbijo. Za koncem Volksvvagen, ki vključuje tudi podjetja Audi, Seat in Škoda, je Slovenija zanimiv partner za prodajo vozil in za proizvodnjo avtomobilskih delov. Poglobiti nameravajo sodelovanje z dosedanjimi slovenskimi kooperanti in ga razširiti na nove, kar naj bi vsaj deloma nadomestilo izpad dobav kooperantov iz drugih delov bivše Jugoslavije. Nemški gostje v pogovoru s predsednikom GZS Lerijem Horvatom navedel nekatere težave pri poslovanju, predvsem zapletenost carinskih postopkov, težave v plačilnem prometu in dolgotrajnost postopkov pri pridobivanju dovoljeni za delo državljanov BiH v Sloveniji. Volksvvagen zdaj gradi novo tovarno avtomobilov na Portugalskem, zaposlovanja bo 4.000 delavcev, investicija je v redna 3,3 milijarde nemških mark, portugalska vlada sodeluje s tretjinskim deležem. Turistična pričakovanja kroji vojna Portorož, 26. junija (STA) - Vojna v BiH botruje številnim odpovedim tujih gostov, tudi begunci v naših krajih. Po dokaj dobrem obisku v predsezoni se večina hotelov /».laj napolni le čez konec tedna, organiziranih prihodov tujcev pa skoraj ni. Turistični dHavci ocenjujejo, da bodo imeli letos od 40 do dO odstotkov prometa izpred dveh let, ko je bila sezona še "normalna". Upajo namreč, da bodo letošnjo sezono rešili individualni gostje, ki se bodo za počitnice odločili v zadnjem hipu. V zasebnem podjetju Top Line, največjem prodajalcu turističnih zmogljivosti na slovenski obali, pravijo, da / organiziranih turističnih tržišč skoraj ni odziva. Še največ individualnih gostov je iz Italije, Nemčije in južne Avstrije, kjer so o razmerah pri nas najbolje obveščeni. V skoraj vseh hotelih računajo na dober obisk domačih gostov, saj se za hrvaško Istro se vedno zelo previdno odločajo. Vendar pa se slovenski hotelirji bojijo, da bodo izredno nizke cene v Istri premamile mnoge Slovence. Z gnečo pa se ubadajo v portoroški marini, kjer takega prometa kot v zadnjih treh mesecih ne pomnijo. Zasedenih je vseh 650 privezov v morju, plovila številnih gostov, ki oh koncu tedna priplujejo k nam, morajo začasno nameščati celo na kopno. Turistom, ki so svoje jahte zaradi varnosti pripeljali iz drugih jadranskih marin, so se pridružili šč številni navtieni turisti, predvsem iz Italije, Avstrije in Nemčije. Portoroška marina je včasih za mnoge pomenila izhodišče za križarjenje oh jadranski obali, letos pa si mnogi ne upajo dlje kot do Kvarner- POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Na cesti Ljubljansko podjetje Sive trading d.o.o. je pred kratkim pripeljalo na slovenski trg lahka dostavna vozila italijanskega proizvajalca Sive Omai. Tovorna vozila imajo možnost štirikolesnega pogona in so izredno praktična za prevoz manjših tovorov na krajših razdaljah. V0 Italijansko podjetje Sive Omai ponuja bogato paleto različic na šasijah, ki so dolge od 4 do 5 metrov. Nadgradnja je lahko klasičen keson s kratko ali dolgo kabino, ponjavo, precejšnja pa je tudi ponudba vozil za komunalne dejavnosti in celo za kmetijstvo. Vozila poganjajo štirivaljni vrstni motorji z 2500 kubičnimi centimetri in 75 KM pri 4000 motornih vrtljajih. Pogon je na vsa štiri kolesa z reduktorjem, kar je predvsem prikladno za vožnjo izven urejenih cest, hkrati pa so v tovarni skonstruirali takšen prenos, da so lahko menjalnik namestili dokaj visoko in se tako izognili neprijetnostim pri nasedanju vozila. Vse izvedbe so opremljene s petstopenjskim menjalnikom, nosilnost pa znaša od 1400 dO 2400 kilogramov. Podjetje Sive trading, ki bo zastopalo in prodajalo tovorna vozila Sive Omai bo sčasoma razširilo trgovsko in servisno mrežo, glede na prikladnost in ceno vozil, pa utegne biti zanimanje kar preecejšnje. • M. G. Dražji prevozi na železnici Ljubljana, 26. junija - SI. julijem se bo potniški in tovorni promet na železnici podražil za 20 odstotkov. Vendar pri Slovenskih železnicah zagotavljajo, da bo prevoz z železnico v povprečju z avtobusnim še vedno za 11 odstotkov cenejši. Še naprej veljajo vsi popusti in 20-odstotni za povratne vozovnice, 30 odstotni za upokojence, starejše od 60 let, novinarje, skupinska potovanja in za potovanja z. mladinsko izkaznico ter 50-odstotni za otroke od 4. do 12. leta starosti. Lekova delnica ima 13 zaščit Slab ponaredek tolarja Ljubljana, 23. junija - Tiskarna Jože Moškrič iz Ljubljane je na primeru Lekove delnice, ki ima 13 zaščit, predstavila zaščito vrednostnih papirjev, ki je seveda prav tako pomembna kot pri denarju. Vrednostni papirji, zlasti če niso izstavljeni na ime, so seveda prav tako kot denar lahko vabljivi za ponarejevalce. Tiskarna Jože Moškrič iz Ljubljane se je v zadnjem času specializirala za izdelavo vrednostnih papirjev, prve je izdelala pred dvema letoma, zdaj pa nove delnice ljubljanskega Leka. Po besedah direktorja Draga Krumpaka je to trenutno najbolj zaščiten vrednostni papir pri nas, saj so uporabili kar 13 zaščit. Za novo gospodarsko ustavo - VII Delnice Ker so delnice najpomembnejši inštrument kapitalskih družb, jim zakon o gospodarskih družbah, ki vam ga v več nadaljevanjih skušamo predstaviti, posveča posebno pozornost, mi pa jim namenjam" tokratni prispevek. Zakon o gospodarskih družbah v poglavju o delnicah ugotavlja, da so delnice vrednostni papirji, ki se lahko glasijo na prinosnika ali ime. Delnice, ki so izdane pred plačilom minimalnega ali viš; jega emisijskega zneska se morajo glasiti na ime, enako velja tudi za začasne delnice. Osnovna delitev delnic glede na obseg pravic je: • navadne (redne) delnice, ki imetniku zagotavljajo pravico do udeležbe pri upravljanju družbe, pravico do dela dobička (dividend) in pravico do izplačila ob likvidaciji družbe; • prednostne (ugodnostne) delnice, ki njihovim imetnikom zagotavljajo določene prednostne pravice (prednost pri izplačilu ustreznih zneskov ali ostotkov od nominalne vrednosti delnic, prednost pri izplačilu ob likvidaciji družbe in druge pravice določene s statutom družbe, praviloma pa ne dajejo pravice do upravljanja družbe. Glede na obseg pravic te prednostne delnice ločimo tudi n* zbirne (kumulativne) in na udeležbene (participativne). Zbirna prednostna delnica daje imetniku pravico do izplačila vseh še neizplačanih dividend pred izplačilom dividend lastnikom navadnih delnic, udeležbena prednostna delnica pa poleg prednostne dividende daje tudi pravico do dividend, kakršne pripadajo lastnikom navadnih delnic. Delnice se glede na vrstni red izdajanja delijo na razrede (ustanovitvene delnice, delnice druge izdaje ...), prednostnih delnic brez glasovalne pravice pa je lahko le manj kot polovico. Sklep o izdaji delnic lahko sprejme le skupščina družbe oz. ustanovitelji ob ustanovitvi družbe, najnižji nominalni znesek delnice pa je tolarska protivrednost 25 ECU. Višji zneski so lahko protivrednost 50 ECU ali večkratnik te vrednosti. Kot smo že omenili, je zakon v določbah o delnicah sila podroben. Tako lahko tu preberemo, kaj mora delnica vsebovati, kateri so deli delnice in kaj mora vsebovati sklep o njihovi izdaji; Opisan je tudi postopek vpisovanja delnic: kaj mora vsebovati razpis (prospekt) za vpis delnic, kako poteka ta vpis, kako je s plačili in kdaj vpis ni bil uspešen. Vse to omenjamo zato, ker gre za novosti, ki jih nismo vajeni, očitno pa postaja, da bo za večino Slovencev to postalo del (premoženjskega) vsakdana. To dejstvo v bistvu narekuje, da bomo morali te predpise podrobno poznati, enako velja tudi za določila o pravnih razmerjih med družbo irj delničarji. Ko bo obravnavani zakon sprejet, bo torej moral imeti kar veliko bralcev. Prihodnjič: Upravljanje družbe • Š. Ž. Tolarjev ni težko ponarediti, saj je zaščita bonov primerno slaba, vendar Krumpak pravi, daje ponaredek tolarja slab. Najbolj-Strokovnjaki o vrstah zaščite za javnost seveda ne govorijo, za- ši način odkrivanja tega ponaredka pa je vodni znak. Na ponare-to je treba reči le, da obstaja več načinov, od samega papirja do jenih tolarjih je namreč vodni znak preprosto odtisnjen, zato je tehnik tiska in barv. Najprej je potrebno zagotoviti, da vrednost- opazen že, če bankovec pogledate pod kotom. Pri pravem tolarju nega papirja ni mogoče fotokopirati s sodobnimi aparati in nato, pa je vodni znak viden le, če ga pogledate proti svetlobi. Pri poda ga ni moč preslikati s kamero, da bi prišli do forme in nato narejanju tolarja je torej največji problem, kako priti do papirja-delali naprej. • M. Volčjak, foto: P. Kozjek Hotel Astoria Bled Tel.: 064/77-871,77-872,77-404, 77-504 Fax.: 064/77-850 Odslej bolj sveža ponudba Nekdanji blejski hotel Svoboda, ki ga je imela v lasti jugoslovanska armada, je pred kratkim dobil novega lastnika in novo podobo. Ljubljanske mlekarne so objekt delno posodobile in ga preimenovale v Hotel Astoria. Hotel sodi v B kategorijo. Novi lastniki sicer niso opravljali obsežnih adaptacij, ker pa je bil hotel dalj časa nevzdrževan. so ga ne- koliko 'osvežili', hkrati s tem pa popestrili tudi ponudbo. Hotel je po novem odprtega tipa, ker pa se je letošnja poletna turistična sezona že začela, menijo, da bodo privabili predvsem prehodne goste. Kakšna bo hotelska ponudba je odvisno predvsem od strukture gostov, ki bodo prihajali v hotel. Trenutno je gostom na razpolago 167 ležišč, restavracija, aperitiv bar, TV salon in konferenčna dvorana. Kljub temu da trenutno ponujajo predvsem tisto, kar premorejo znotraj hotelske stavbe, pa ima vodstvo hotela še velike načrte, ki pa bodo seveda odvisni od pritoka finančnih sredstev. Zaradi dobrih pogojev načrtujejo razvoj kongresnega turizma, zato so se že povezali s turistično agencijo Albatros. fcter e ---- Poleg klasične hotelske ponudbe nameravajo razvijati tudi ostale dejavnosti, ki bi koristile gostom. Že ob sami otvoritvi hotela so pripravili razstavo znanih kranjskih umetnikov, med njimi razstave Zmaga Pu-harja. Nejča Slaparja. Alenke Pi-čman in še nekaterih drugih, razstave, koncerti in druge oblike kulture pa naj bi tudi sicer postali del hotel- skega utripa. Povezali se bodo tudi z rafting ter kajak-kanu klubi, posebna ponudba pa be vožnja z muzejskim vlakom. Vodstvo hotela bo svojo ponudbo zasnovalo tako. da bodo gostje lahko uporabljali tudi druge objekte na Bledu Hotel Astoria je tako zaživel, potrebno je samo še to, da se bo v njem vedno dogajalo kaj zanimivega 5908071 POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA V01ČJAK Prvo ocenjevanje kakovosti sadja in zelenjave Kumarice, breskov kompot in mešana marmelada Kranj, 26. junija - Domusov Center za zaščito potrošnikov iz Ljubljane je junija izvedel prvo ocenjevanje kakovosti sadja in zelenjave, pri tem so se odločili za pasterizirane kumarice, breskov kompot in mešano marmelado, saj jih potrošniki najpogosteje kupujejo. Naključno so v maloprodaji izbrali deset vzorcev, ki so dobili dobro ali zadovoljivo oceno, odlično je dobila le mešana marmelada Bel-sad, ki jo izdeluje Kolinska iz Ljubljane. V vseh razvitih deželah so mehka konsistenca, prisotnost primerjalna ocenjevanja kakovosti blaga za široko potrošnjo zelo pomembna oblika zaščite potrošnikov, postajajo tudi pri nas, Domus obljublja, da bo letos opravil še več takšnih akcij. Podrobno si torej oglejmo, kakršne rezultate je prineslo prvo ocenjevanje kakovosti sadja in zelenjave. Pasterizirane kumarice zelo povprečne Vzeli so štiri vzorce pasteriziranih kumaric, nobene se niso odlično odrezale, nobene tudi niso bile nezadovoljive kakovosti. Oceno "dobro" so prejeli "Pasterizirani krastavci" (670 g v steklenem kozarcu) Podravke iz Koprivnice in "Pasterirzira-ne kumarice v Jcisu II Belsad" (680 g v steklenem kozarcu) Kolinske iz Ljubljane. Prve so dosegle 17 točk, druge 16,4 točke, zanimiva pa je razlika v ceni, saj so prve 20. maja stale 172 tolarjev, druge pa 133 tolarjev. Oceno "zadovoljivo" so dosegle "Pasterizirane kumarice ETA" iz Kamnika (650 g v steklenem kozarcu) in "Pasterizirane kumarice Hortus" (680 g v steklenem kozarcu) Emone Commerce iz Ljubljane. Oboje so dosegle enako število točk in sicer 15,8. Prve so 20. maja stale 139 tolarjev, druge pa 119 tolarjev. Cene pasteriziranih kumaric torej niso v sorazmerju s kakovostjo. Najpogostejše napake, ki so jih zasledili: prisotnost Poškodovanih plodov, neizena-čenost plodov po velikosti, pre- pecljev, prebleda barva, premalo izrazit okus in vonj ter nepopolno prekrivanje plodov z nalivom. Tudi pri breskovem kompotu ni sorazmerja med ceno in kakovostjo Ocenili so tri breskove kompote. Najbolje je bil ocenjen "Kompot breskva ljuštena Grocka" (850 g v pločevinki), ki jo izdeluje PKB-Grocka, dobil je oceno "dobro", vendar kar 18,6 točke. Oceno "dobro", vendar 16,1 točke je dobil "Kompot breskve" (700 g v steklenem kozarcu), ki ga izdeluje PIK Požare-vac. Plodovi so bili nekoliko prežilavi in nacefrani, po okusu in vonju pa ustrezni. Deklaracija na embalaži ni bila popolna, saj ni bilo podatka o dodanem sladkorju, izdelek bi se moral pravilno glasiti: "sladek breskov kompot". Oceno "zadovoljivo" oziroma 14 točk pa je prejeJ "Kompot od bresaka" (720 g v steklenem kozarcu), ki ga izdeluje Prehrambena industrija Sava iz Bijeljine. Prisotni so bili peclji, rahlo je bila spremenjena in oksidirana barva plodov, plodovi niso bili izenačeni po velikosti delcev. Pomanjkljiva je bila deklaracija, ki bi se morala pravilno glasiti: "sladek breskov kompot". Med ceno in kakovostjo sorazmerja ni bilo, saj so prve 20. maja stale 168 tolarjev, druge 210 tolarjev in tretje 243 tolarjev. Ravno obratno torej, kot bi bilo prav. Odlična mešana marmelada Belsad Pri mešanih marmeladah je odličen kakovostni razred z 19 točkami dosegla "Mešana marmelada Belsad" (870 g v steklenem kozarcu), ki jo izdeluje Kolinska iz Ljubljane. Oceno "dobro" oziroma 18,1 točke je dosegla "ACO Mješa-na marmelada" (850 g v steklenem kozarcu), ki jo izdeluje Agrokomerc iz Velike Kladuše. Marmelada je bila sicer dobra po okusu, vendar nekoliko pre-mehka in nekoliko premalo izrazitega vonja in okusa. Komaj 13,5 točke in tako oceno "nezadovoljivo" pa je dosegla "Podravka marmelada mješana" (v plastični kadici 250 g), ki jo izdeluje Podravka iz Koprivnice. Slab je bil njen izgled, okus in čvrstost ter opazna zlitja. Tudi pri mešanih marmeladah ni sorazmerja med ceno in kvaliteto, saj je 20. maja prva stala 219 tolarjev, druga 201 tolarjev in tretja 302 tolarje. Kilogram nezadovoljivo ocenjene mešane marmelade Podravka je bil torej kar za 30 odstotkov dražji od odlično ocenjene marmelade Belsad. • M. V. Koliko je vreden tolar Uradni tečaj: Na tečajni listi Banke Slovenije veljajo od 30. junija dalje: nakupni srednji prodajni Avstrija 100 ATS 717.5620 719.7212 721.8804 Nemčija 100 DEM 5051.1195 5066.3185 5061.5175 Italija 100 LIT 6.6776 6.6977 6.7178 Švica 100 CHF 5612.8040 5629.6931 5646.5822 ZDA 1 USD 76.7518 76.9827 77.2136 Jugoslavija 100 YUD 4.0000 R. Hrvaška 100 HRD 36.0000 R. Makedonija 100 MAD 13.0000 Posojilna ponudba za obrtnike Kranj, 26. junija - Gorenjska banka je pripravila posebno posojilno ponudbo za obrtnike, ki bodo lahko najemali enoletna gotovinska posojila ter pet- in desetletna posojila za nakup premičnin oziroma nepremičnin. Pomembno bo, kako bodo zavarovani, cenejši bodo od sedanjih. Posojila so namenjena obrtnikom, kmetom in tistim, ki opravljajo samostojni poklic ter vsem, ki s takšno dejavnostjo šele začenjajo. Posojila so namenjena tudi malim podjetjem. Pogoj za pridobitev posojila je poslovno sodelovanje z Gorenjsko banko, višina posojila bo odvisna od kreditne sposobnosti posojilojemalca. Dosegel bo lahko četrtino obrtnikovega prometa v preteklem letu, pri tistih, ki šele začenjajo pa četrtino prometa sorodnega obrtnika. Enoletna gotovinska posojila bodo namenjena kreditiranju tekočega poslovanja, pet- in desetletna pa nakupu osnovnih sredstev oziroma poslovnih prostorov, ker so slednja namenska, bo potrebno predložili predračun oziroma račun. V Gorenjski banki pravijo, da bodo posojila cenejša od dosedanjih, pri namenskih posojilih se bo moč dogovoriti za polletni odlog odplačevanja posojila. * Zelo pomembno bo zavarovanje teh posojil, kar je pri poplavi podjetij z 2.000 tolarji ustanovnega kapitala razumljivo. Možno bo z zavarovalno premijo, s poroštvom kreditno sposobnih porokov, z zastavo tolarjev ali deviz, z zastavo nepremičnin, premični, vrednostnih papirjev in hranilnih pisem. Gorenjska banka ponuja sodelovanje tudi občinskih skladov za spodbujanje obrti in podjetništva, najdlje so dogovori s škofjeloškim. V teh skladih namreč ni veliko denarja, za pet do sedem posojil, s sodelovanjem banke naj bi se povzpelo na petdeset. • M. V. Borzne novice Ljubljana, 26. junija - Ljubljanska borza je začela izdajati "Bilten Ljubljanske borze", prva številka vsebuje predvsem poročilo s 5. zbora delničarjev, ki je bil 29. maja. V njej boste našli tudi seznam članov Ljubljanske borze. Bilten nameravajo izdajati vsaka dva meseca. Podjetniški tečaj: Na tečajni listi Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov veljajo od 30. junija dalje: nakupni prodajni Avstrija Nemčija Italija Švica ZDA 100 ATS 100 DEM 100 LIT 100 CHF 1 USD 708.8794 4990.0000 6.5968 5544.8880 76.8231 713.1410 5020.0000 6.6360 5578.2240 76.2789 V menjalnicah s< ) bili v ponedeljek, 29. junija, ob 13. uri tečaji naslednji: marke šilingi nakupn i prodajni nakupni prodajni Abanka Kranj 49,55 52,00 6,80 7,29 Aval Bled 50,50 51,90 7,10 7,35 Geoss Medvode 51,00 52,20 7,12 7,39 Gorenjska banka Kranj 49,50 51,90 6,90 7,35 Hida, Ij. tržnica Ljubljana 50,90 52,00 7,05 7,50 KZ Sloga 50,90 52,20 7,10 7,38 Otok Bled 51,00 52,20 7,12 7,26 Partner Kranj 50,00 51,90 7,10 7,37 SKB Kranj 50,00 51,90 7,10 7,37 Slov. hran. in pos. Kranj 50,00 52,00 7,00 7,35 400 turističnih prireditev Ljubljana, 26. junija - V letošnji poletni sezoni bodo turistična društva in zveze po slovenskih vaseh in mestih pripravile približno 400 različnih prireditev, s katerimi bodo predstavili svojo kulturo, tradicijo in običaje. Turistična zveza Siovenije je spodbudila turistične agencije k pripravi posebnih aranžmajev za tiste, ki se težko privoščijo dopust, to so mladina, upokojenci, nezaposleni in večje družine. Pripravila je tudi projekt o zaščiti turista potrošnika, ki bo odslej lahko svoje želje in pripombe naslovil na inšpekcijske službe, zveze potrošnikov ter turistična društva in zveze. julija '92 PRAZNUJEMO Ml - DARILO DOBITE VI1 OB"1" MINI metro 1 VAS POPELJE (061) 152 822 Vse, kar potrebujete za dobre komunikacije I MILIJON DEM TELING V/OV ISKRATEUKOh 94 MEŠETAR Agromehanika Kranj, Hrastje 52 a, tel.: 324-033 • traktor IMT 539 s kabino 526.000,00 SLT • traktor Zetor 52.11 s kabino 771.000,00 SLT • traktor Zetor 52.45.2 TVH, sprednji pogon 982.000,00 SLT • traktor Zetor 52.11.0, brez kabine 631.000,00 SLT traktor Zetor 62.45.2 s sprednjo hidravliko, samo 2 traktorja, cena okoli 1.000.000 SLT • traktor TV 826, dvovaljni motor 393.000,00 SLT • traktor TV 822, dvovaljni motor 368.000,00 SLT • traktor Torpedo 55 A DV 945.000,00 SLT • parkovna kosilnica SLK 70 81.000,00 SLT • parkovna kosilnica Panonija 27.000,00 SLT Traktorji so na voljo s popusti za gotovinska plačila ali na 3-do 6- mesečni brezobrestni kredit. Kakšna bo letošnja letina krompirja Pred kratkim je bil v Komendi dan semenskega krompirja, kjer so se udeleženci seznanili z nekaterimi novimi sortami krompirja, ter nekaterimi značilnostmi pridelave v minulih letih. V Sloveniji je bila v minulih letih pridelava krompirja nekoliko manjša, po ocenah strokovnjakov pa naj bi zadostovalo, da bi ga posejali na 16.000 hektarih. Kljub izboljšani tehnologiji pridelave je v Sloveniji precej skrb vzbujajoče dejstvo, da so nekateri poskusni nasadi okuženi kar 10()-odstotno. Med primernejšimi sortami za pridelavo v naših krajih, je santa, ki ima izrazito rumeno meso, ki sicer na oko ni ravno vabljivo, vendar pa se po preizkusih jedilnosti uvršča v sam vrh. Ostale sorte (letos so jih preizkušali kar 22) so se odrezale precej slabše. Semensko pridelavo bo v prihodnje potrebno locirati v območja, ki bodo dovolj oddaljena od ostalih krompirjevih rastlin. Dober krompir bo mogoče pridelati takrat, ko bodo pridelovalci \sako leto zamenjali vse seme, to pa pomeni opustitev merkantil-nega krompirja. Doslej je bilo brez zaščite mogoče pridelovati samo sorto igor, ostale sorte pa je potrebno zavarovati pred pleveli in škodljivci. Vendar pa se po drugi strani marsikatere nevšečnosti lahko prepreči brez. uporabe škropiv. Krompirja ni priporočljivo sadili po travno detelj n i h mešanicah, strnišča pa morajo biti jeseni preorana. Precejšnjo škodo naredijo koloradski hrošči in njihove ličinke. Z bioinsekticidi je treba škropiti bolj zgodaj kot z. ostalimi škropivi. Proti plesni je potrebno uporabljati sistematične fungici-de. Škropi se na deset dni, nekateri pa škropijo prezgodaj, ker pogostil mislijo, daje krompir konec julija in v avgustu že dozorel in ga izkopljejo pred tehnološko zrelostjo. Udeleženci dneva krompirja so si ogledali tudi kontrolna, poskusna in selekcijska polja Kmetijskega inštituta Slovenije. Pesticidi uničujejo živali ŽIVILA Kranj trgovina in gostinstvo Iščete POSLOVNE PROSTORE? Na zelo zanimivi lokaciji, v izjemno pristnem podeželskem okolju in v neposredni bližini mesta Krania Vam omogočamo optimalno rešitev Vaših prostorskih problemov. V naiem namreč oddajamo večje število novih poslovnih prostorov s skupno površino 348 m2, pri čemer posamezni prostor men približno 30 m2. Poslovni prostori se nahaiaio v 1. nadstropiu poslovne hiše v Naklem, Cesta na Okroglo 3. Zagotavljamo vam uporabo večjega števila parkirnih mest. Naiemne pogodbe smo pripravljeni skleniti za dobo 10 let z možnostjo podaljšanja. Poslovni prostori so idealni za opravljanje dejavnosti s področja zastopstev, posredovani, bančništva, zavarovalništva, projektiranja in drugih intelektualnih storitev, kot tudi za mirne obrtne dejavnosti. Od Vas pričakujemo: # plačilo mesečne najemnine najmanj v višini 14 DEM za m- poslovnega prostora v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila ter plačilo pripadajočega davka in funkcionalnih stroškov najema, medtem ko je uporaba pomožnih prostorov in parkirnih mest brezplačna, • opredelitev Vaše dejavnosti, ki |o želite opravljati na tej lokaciji in obsega zaželenih poslovnih površin. Pisne ponudbe bomo sprejemali 15 dni od dneva objave, in sicer na naslovu: ŽIVILA KRANJ, trgovina in gostinstvo Naklo, po., 64202 Naklo, Cesta na Okroglo 3. Podrobnejše informacije lahko dobite na omenjenem naslovu osebne ah po telefonu 064/47-122 int. 240 ali 244. Previdno s strupi Pri dandanašnjem intenzivnem načinu kmetovanja se (množično) uporabljajo najrazličnejša sredstva za zatiranje t. i. škodljivcev. Tako kmetje s pomočjo pesticidov in drugih strupov poskušajo pridelati več hrane. S pesticidi, denimo, se uničujejo žuželke. Vendar pa so te žuželke prehranska osnova številnim drugim živalim, npr. pticam pevkam. Te se tudi potem hranijo s sedaj zastrupljenimi žuželkami, saj do zastrupljenih žuželk oz. hrane še lažje pridejo. To pa je za ptice in druge živali, ki se hranijo z zastrupljenimi živalmi, zvečine usodno. Živali, ki so se zastrupile na takšen način, potem postanejo (lažje ulovljiv) plen drugih plenilcev, denimo, ujed. Strupi delujejo dalje, smrtni krog je sklenjen. Tako je bilo zaradi uporabe strupov v poljedelstvu (še posebej zloglasnega DDT-ja) v razvitem svetu uničene več kot 90 odstotkov populacije sokola selca! Strupi, ki so se prek plena kopičili v telesu sokola selca, so namreč povzročali vedenjske in fiziološke spremembe ter tanjšanje jajčne lupine (zaradi česar se jajce pod težo valeče ptice zdrobi), v večjih količinah pa umiranje odraslih osebkov. Žal pa v Sloveniji nimamo pregleda nad škodljivostjo uporabe strupov v polje- delstvu na naravno dediščino. Pač pa pri opazovanju in proučevanju ptic večkrat naletimo na mrtve ptice, od katerih kakšne kažejo očitne znake zastrupitve. Prav pred kratkim je bila Kateri strup je bil usoden za kanjo in njenega mladiča? L. v gozdu pri Šenčurju najdena poginula odrasla kanja. Ležala je pod gnezdom, s katerega je očitno padla, v gnezdu pa je bil tudi poginuli nebogljeni mladič. Ker je bilo očitno, da sta kanji zastrupljeni, sta bila ka-davra (tudi zaradi splošne varnosti) odstranjena. Na Inštitutu za zdravstveno varstvo perutnine Veterinarske fakultete so opravili patološko-anatomsko preiskavo, ki je potrdila sum, da gre najverjetneje za zastrupitev. Kajpak se sedaj postavlja vprašanje, s katerim od številnih, okrog 2000 vrst strupov. Toksikološke preiskave namreč niso poceni, denarja za preiskave pa trenutno ni - saj očitno to področje ni najbolje urejeno. Tadej Markič, ki je na občini Kranj zadolžen za ekologijo, je zagotovil, da bo poskušal dobiti sredstva za toksikološke preiskave, medtem ko so dosedanje preiskave plačali Zeleni Kranja. Gotovo je, da ima uporaba strupov v poljedelstvu številne škodljive posledice, ki jih v celoti pri nas še ne poznamo zadosti. Treba pa je zapisati, da se mora s strupi ravnati zelo previdno oz. jih uporabljati čimmanj ali pa sploh ne. Kajti strupi, ne samo, da so tako škodljivi za naravno dediščino, ampak gotovo niso najbolj zdravi tudi za nas same. • V. Luskovec Driske pri prašičih Želodčno-črevesna obolenja pri prašičih so zaradi pogostnosti in načina pojavljanja pomemben ekonomski problem v prašičereji. Vzrokov zanje je veliko, nekateri pa so celo neraziskani. Med bolezenskimi povzročitelji želodčno-čreves-nih obolenj najdemo bakterije (zlasti Escherichio coli), viruse (i lasti rotaviruse) in parazite (kokcidije, askaride, strongili-de). Skupen znak teh obolenj je pojav driske v lažji ali težji obliki. Zlasti se pogosto pojavijo driske v kritičnih obdobjih razvoja t. j. v sesni dobi in po odstavitvi. Pri sesnih pujskih je najbolj kritično obdobje, v katerem največ pujskov oboli in celo pogine zaradi driske, v prvem tednu življenja. Drugo kritično obdobje pa nastopi teden dni po odstavitvi pujskov. Ob rojstvu so pujski zelo slabo razviti in predvsem so malo odporni proti zunanjim vplivom, kot je temperatura. Za zdrav razvoj pujskov je izredno pomembno, da ima svinja dovolj mleziva, ki poleg hranilnih snovi vsebuje tudi visoko raven zaščitnih protiteles, ki pujske ščitijo pred bolezenskimi klicami iz okolja. Ce mleka ni dovolj oz. če ni dovolj kvalitetno v pogledu hranilnih snovi in protiteles, pajski zbolijo za drisko oziroma celo poginejo zaradi lakote. Če želimo vzrediti zdrave pujske, moramo v prvem pogledu poskrbeti za plemensko svinjo, da ima le-ta v brejosti pravilno prehrano, in da je na porod primerno pripravljena. Pomanjkljiva prehrana brejih svinj je vzrok, da se rodi manj pujskov in da so pujski slabo vitalni ter hitro po porodu poginejo. Ob nepravilni prehrani doječih svinj pa se z mlekom izločajo snovi, ki poškodujejo sluznico želodca in čreves mladih pujskov. Podobne poškodbe nastanejo pri pomanjkanju rudnin in vitaminov v hrani. Pomembna sta zlasti vitamin A in železo. Ker je mleko svinj že po naravi revno z železom, je nujno dodati dodatno železo pujskom že v starosti okoli treh dni. Slabokrvni pujski so namreč dovzetnejši za mnoge bolezni in pogosto zbolijo za drisko. Včasih se pri sesnih pujskih pojavi driska tudi tedaj, kadar se dojne svinje bukajo. Te vrste driska preide sama po sebi, brez zdravljenja. Od desetega dne starosti morajo imeti pujski na voljo dodatno hrano. Ta mora biti dobro prebavljiva in okusna. Večji prašičerejci uporabljajo že pripravljene hrane za pujske t. i. štarterje, ki vsebujejo visok odstotek beljakovin. Starter je treba polagati pujskom vsak dan svežega, ker se zaradi pri- mešanega mleka v prahu hitro skisa in povzroči drisko. Pujskom lahko dodajamo tudi sveže kravje mleko, žita (ječmen, pšenico, koruzo, oves), beljakovinske komponente (sojo, sojine tropine); živalske beljakovine (ribjo in mesno moko) ter mineralno vitaminske mešanice. Na novo hrano moramo pujske postopoma privajati. Nenadne spremembe v hrani brez predhodne priprave, premeščanje pujskov ob odstavitvi, transport in podobno imajo za posledico, da se podre notranje ravnotežje v organizmu in živali zbolijo. Ne smemo pozabiti, da morajo imeti pujski že od začetka dovolj vode za pitje. Žeja je namreč pri njih pogost pojav. Če ni vode, si tešijo žejo kar s tem, da srkajo gnojnico. Zato je razumljivo, da tudi v takem primeru zlahka pride do prebavnih motenj. Kot smo že omenili, drisko povzročajo tudi številne bolezenske klice in paraziti. Daleč najpogostejša je t-, i. kolibacilo-za. Povzročitelji, koli bacili so navzoči povsod v hlevu, posebej po jim prija nečistoča in visoka vsebnost vlage. Nevarni so zlasti za manj odporne pujske. Bolezen se pojavi lahko le pri nekaterih pujskih, pogosto pa se hitro razširi na vse gnezdo. Značilni so belorumeni vodeni iztrebki. Pujski hitro hujšajo in če ni pravočasne pomoči, poginejo ponavadi zaradi dehidracije. Nekateri tipi koli bacilov lahko povzročijo tudi nenadne pogine pujskov, brez predhodnih znakov driske. Iste klice povzročijo drisko tudi pri odstavljenih pujskih. Da bi zmanjšali možnost pojava driske v odstavitvenem obdobju, je potrebno, da so pujski pred odstavitvijo že dodobra navajeni na samostojno prehrano in da so odstavitveni boksi primerno ogreti in po možnosti nastlani. Če se pojavi driska, je pomembno, da ukrepamo čimprej. V vseh hujših primerih drisk, je potrebno poiskati pomoč veterinarja. Kar se zdravljenja tiče, moramo reči, da imajo na voljo nekaj dobrih preparatov. Ker pa koli klice hitro pridobijo odpornost na neki antibiotik, moramo v primeru, da neko zdravilo ne bi bilo uspešno takoj začeti z zdravljenjem z drugim preparatom. V hlevih, kjer so pojavi drisk še posebej pogosti, se poslužujemo laboratorijskih testov, s katerimi ugotavljamo najuspešnejše zdravilo proti koli klicam v določenem hlevu. Priporočamo tudi dodajanje sredstev proti dehidraciji (npr. rehidracijskega pripravka Nelit). Prašičerejci sami torej lahko veliko pripomorejo, da se bo drisk pri mladih prašičih pojavilo čimmanj. Skrb za plemensko svinjo ter pujske v najra-nejšem obdodju se bo bogato obrestovala v zdravih hitro rastočih prašičih, ki bodo ob prodaji dali lep dohodek kmečki domačiji. • Pripravila: mag. Nina Korene, dipl. vet. ifofauu Kranj + lUmSlSUl Tkanina d.o.o. Maribor N O V O v prodajalni Tekstil, Prešernova 5, Kranj Popolna ponudba volnenih tkanin tovarne Merinka Maribor Tako kakovostne volnene metraže po tako ugodnih cenah zlepa ne boste imeli možnosti kupiti daleč naokoli. Popust za člane Kluba 4UAu\£Xj KMETJE IN DRUGI LASTNIKI GOZDOV PRILOŽNOST TUDI ZA VAS! po ugodnih cenah odkupuje hlodovino smreke in bukve Informacije: KLI LOGATEC, p.o. 61370 Logatec, Tovarniška 36 Telefon: 061/741-711 int. 276 Telex: 31-656, telefax: 061/741-279 LOGATEC JfATS CLLlt) IP KRANJ Koroška 16 tel.:212-249 Odprto: od 9. do 19. ure sobota od 8. do 13. ure ureja: vilma stanovnik GLASOVA ODPRTO PRVENSTVO KRANJA V PLAVANJU Triglavu pet zmag Na petkovem in sobotnem odprtem prvenstvu Kranja v plavanju, ki je nadomestilo dosedanji miting ob Dnevu borca, je sodelovalo blizu 80 plavalcev iz Krškega, Trbovelj, Ljubljane, Maribora, Pirana, Radovljice in Kranja. GORENJSKA MLEKARNA KRANJ Kranj, 27. junija - V petek in soboto so bile predtekmovanja, v soboto popoldne pa finale v 14 disciplinah. Na startu je bila veČina najboljših slovenskih plavalk in plavalcev, po zaslugi plavalcev in plavalk kranjskega Triglava in Radovljice pa je ostala na Gorenjskem dobra polovica zmag. Po pričakovanju so zmagali tisti, ki so že v predtekmovanju dosegali najboljše čase. Rezultati - 50 metrov kravi moški: 1. Jocič (Triglav) 24,85, 2. Zebec (Ilirija) 25,40, 3. Masten (Ilirija) 27,00; ženske: 1. Repec (Celulozar Krško) 29,30, ^- Drezgič (Branik Maribor) 29,36, 3. Sanda Mladenovič (Triglav) 29,65; 400 metrov kravi moški: 1. Masten (Ilirija) 4.23,64, 2. Resman (Triglav) 4.26,05, 3. Pečaver (Ilirija) 4.30,50; ženske: 1. Maša Jam-nik (Triglav) 4.37,10, 2. Drezgič (Branik Maribor) 4.43,93, 3. Repec (Celulozar Krško) 4.45,39; 100 metrov delfin moški: 1. Masten (Ilirija) 59,62, 2. Madjarič (Ilirija) 1.02,70, 3. Jocič (Triglav) 1.03,11; ženske: 1. Pahernik (Branik Maribor) 1.07,64, 2. Mladenovič (Triglav) 1.11,94, 3. Stojčevski (Ilirija) 1.14,40; 100 metrov hrbtno moški: 1. Milenkovič (Triglav) 1.03,20, 2. Zebec (Ilirija) 1.04,91, 3. Studen (Triglav) 1.09,00; ženske: 1. Blatnik (Triglav)« 1.10,60, 2. Mašič (Radovljica) 1.11,98, 3. Maša Jamnik (Triglav) 1.13,62; 100 metrov kravi moški: 1. Zekanovič (Biser Piran) 54,40, 2. Kirbiš (Triglav) 56,35, 3. Resman (Triglav) 59,34; ženske: 1. Nataša Kejžar (Radovljica) 1.02,19, 2. Repec (Celulozar) 1.02,24, 3. „Drezgič (Branik Maribor) 1.02,60; 100 metrov prsno moški: 1. Slapernik (Biser Piran) 1.08,06, 2. Pečaver (Ilirija) 1.12,63, 3. Lipovž (Ilirija) 1.14,24; ženske: 1. Alenka Kejžar (Radovljica) 1.16, 33, 2. Štuhec (Branik) 1.20,01, 3. Su-hadolnik (Triglav) 1.22,80; 200 metrov mešano moški:!. Milenkovič (Triglav) 2.19,28, 2. Pečaver (Ilirija) 2.27,59, 3. Madjarič (Ilirija) 2.27,83; ženske: 1. Rob (Radovljica) 2.28,90, 2. Nataša Start najhitrejših plavalcev na 50 metrov kravi. Kejžar (Radovljica) 2.31,17, 3. Jereb (Triglav) 2.35,95. • J. Košnjek, foto G. Šinik HALO ORLI m m % o) ( o)( o) o) VATERPOLO Mladinci Slovenije prvi na dunaju Dunaj, 28. junija 1992 - Na mednarodnem vaterpolskem turnirju mladincev do 19 let na Dunaju je reprezentanca Slovenije med šestimi ekipami osvojila prvo mesto. Poleg naše reprezentance so na turnirju nastopile še reprezentace ANGLIJE, BELGIJE, LITVE, ŠVICE in AVSTRIJE. Na poti k prvemu mestu so naši reprezentanti premagali Avstrijo s 13 : 5, nato Belgijo 10:7, igrali neodločeno z Anglijo 10 : 10, sledila je zmaga z Litvo s 12 : 7 in v zadnjem srečanju so visoko porazili svico s 27 : 5. Za Slovenijo so nastopili: Matjaž Homovec, Marko Štrkalj, Primož Troppan, Jure Gantar, Jože Starman, Uroš Vejnovič, Žiga Bal-derman, Aljoša Kocjančič, Tomaž Primožič, Damjan Podjed, Zoran Iričanin, Miha Kavčič, Elvir Bečič. Po tekmovanju je bila razglasitev najboljših. Najboljši strelec je bil Primož Troppan iz Kranja s 25 zadetki, najboljši vratar pa Matjaž Homovec, tudi iz Kranja. Odličen uspeh vaterpola pred promocijo vaterpola v Sloveniji, ki bo v soboto in nedeljo v Kranju. Takrat se bosta srečali članski reprezentaci SLOVENIJE in AVSTRIJE, v predtekmi pa še reprezentanci pionirjev SLOVENIJE in HRVAŠKE. Več o tem pa v petek. • J. Marinček BIATLON Dve zmagi ločanom Postojna - Na odprtem košarkarskem igrišču v Postojni so domači predstavniki Težkoatletskega kluba organizirali tekmovanje v triatlonu moči, ki so se ga udeležili tudi predstavniki z Gorenjskega, predvsem pa so bili uspešni težkoatleti iz sekcije Pri TVD Partizan Škofja Loka. Med zmagovalci kategorij sta tako dva tekmovalca iz Škofje Loke. V kategoriji do 75 kg je to uspelo Primožu Štajerju, v kategoriji do 90 kg pa Slavku Fojkarju. V drugih kategorijah so zmagali do 82,5 kg: 1. Matjaž Ozim (Maribor); do 100 kg: Bojan Ekarl (Maribor); 3. Andrej Perko (Škofja Loka). Nad 100 kg: Oliver Rampre (Maribor). V absolutni kategoriji je zmagal najboljši iz najtežje kategorije Mariborčan Rampre, pred domačinom Cargolom, tretje mesto je osvojil Mariborčan Ekarl, četrto pa Fojkar iz Škofje Loke. Tokrat so tekmovali po nekoliko drugačnih pravilih kot na prvem tekmovanju v Škofji Loki. Od dvignjene teže niso odštevali 'ekraovalčeve teže, kar je bila prednost za težje tekmovalce. Tako kot tokrat pa tudi na prvem tekmovanju ni bilo vse po pravilih mednarodne zveze. Upamo lahko le, da na naslednjem tekmovanju, ki naj bi bilo ponovno v Škofji Loki, ne bodo ubrali kakšne tretje možnosti, pač pa tisto, ki je mednarodno predpisana. • Oare Rupar Veslaški Červeroboj in mednarodna regata na Bledu - V petek je bil na Bledu veslaški mladinski červeroboj, v katerem je zmagala Hrvaška pred Italijo, Avstrijo in Slovenijo. V soboto in nedeljo pa je bila na Bledu 37. mednarodna veslaška regata, ki tokrat ni bila na vrhunski ravni. Tako se naši najboljši veslači niso mogli soočiti z mednarodno konkurenco, ki je sedaj na vrhuncu priprav za olimpijske igre. Naši so kljub temu veslali na vso moč in dvojec Iztok Čop in Denis Žvegelj z Bleda je dosegel nov rekord blejske proge. To je dober obet pred olimpiado v Barceloni. Tudi blejski četverec brez krmarja se je izkazal, v njem pa so veslali Klemenčič, Mirjanič, Janša in Mujkič. Veliko obeta tudi mladinec Erik Tul iz Izole, ki je zmagal tako med mladinci kot člani. J. K., slika G. Šinik TENIS Triglav državni prvak Domžale, 28. junija 1992 - V Domžalah je bil zaključek teniškega prvenstva države Slovenije za leto 1992. V soboto je Kranjski Triglav gladko premagal Sting Slovana z izidom 9 : 0, Olimpi-ja pa je nekoliko težje premagala Branik iz Maribora s 6 : 3. V nedeljo sta se tako za osvojitev naslova prvega prvaka srečali ekipi Triglava in Olimpije. Po ogorčenem boju je lovorika pripadla Kranjčanom. Izid srečanja je bil 6 : 3. Kako so igrali Kranjčani: POR : Tone 4 : 6, 6 : 1, 6 : 3; JANŠKOVEC : Dovšak 6 : 4, 6 : 1; URH : Stražar 4 : 6, 7 : 6, 3 : 6; KAVClC : Sever 7 : 5, 6 : 4; MULEJ : Habjan 6 : 2, I : 6, 6 : 1; KLEVIŠAR : Breznik 0 : 6, 6 : 7; POR, KLEVIŠAR : Tome, Stražar 6 : 3, 6 : 2; URH, JANŠKOVEC : Habjan, Dovšak 6 : 0, 6 : 0; KAVClC, MULEJ : Breznik, Sever 4 : 6, 6 : 3, 3 : 6. • J. Marinček Med kranjskimi in radovljiškimi plavalci Sedaj je pomemben trening M Stojan Jocič (Triglav Kranj), prvi na 50 kravi in tretji na 100 delfin: "Na 50 metrov kravi je moj osebni rekord za tri desetinke boljši, kot sem plaval danes. Mislim, da forma raste. To je dobro, saj je čez en teden v Ljubljani sprintersko prvenstvo Slovenije in to tekmovanje je sedaj v prvem planu." Sanda Mladenovič (Triglav Kranj), druga na 100 delfin in tretja na 50 kravi: "Ni bilo tako dobro, da bi bila lahko zadovoljna s svojimi nastopi. Razen tega sem zamudila na startu. Nisem še v dobri formi, upam pa nanjo. Treba bo še več trenirati, predvsem pa potrebujem več samozavesti. To je moj problem. Premalo zaupam vase. Boljša sem na 50 in 100 kravi in 100 delfin." Marko Milenkovič (Triglav Kranj), prvi na 100 metrov hrbtno in 200 mešano: "Glede na čas, v katerem smo, sem sorazmerno dobro odplaval. Na 100 metrov hrbtno sem zaostal za rekordom, ki znaša 1.01,04. Mislim, daje forma nekoliko slabša, kot je bila pred enim tednom, na splošno pa sem z njo zadovoljen. Avgusta bo evropsko prvenstvo in temu nastopu bo treba podrediti vse priprave." Tanja Blatnik (Triglav Kranj), zmagovalka na 100 metrov hrbtno: "Z današnjim nastopom sem zadovoljna, še posebej v hrbtnem slogu, ki sem ga plavala samo na treningu, na tekmah pa ne. Tekmovala sem samo v kravlu, danes pa je šlo hrbtno zelo dobro. Sedaj smo sredi priprav na večja tekmovanja, ki nas čakajo, moja velika želja pa je člansko evropsko prvenstvo." Nataša Kejžar (Radovljica), zmagovalka na 100 kravi: "Plavala sem malo manj kot sekundo pod svojim rekordom, vendar sem še kar zadovoljna, saj je sedaj čas intenzivnih priprav na bližnja tekmovanja, zato se mi zdi današnji rezultat normalen. Moj glavni cilj je predvsem slovensko državno prvenstvo." Alenka Kejžar (Radovljica), zmagovalka na 100 prsno: "Forma je dobra, zato sem zadovoljna. Treniram normalno, predvsem pa je moj cilj vedno čim bolje plavati. Slovensko prvenstvo bo prvo večje tekmovanje, za evropsko mladinsko prvenstvo pa sem še premlada." Polona Rob (Radovljica), zmagovalka na 200 mešano: "Z današnjo tekmo sem zadovoljna. Sedaj smo v polnem treningu in prvi naš cilj je državno prvenstvo čez 14 dni, na katerem želim doseči čim boljši rezultat, s tem, na katerih mestih bom, pa se ne obremenjujem." • J. Košnjek, slike G. Šinik JELOVICA Trhle veje zmagale na Češkem Kranj, 30. junija - Nekdanji košarkarji kranjskega Triglava, košarkarski veterani, ki so v svojem času igrali pomemb/io vlogo v slovenski košarki, združeni v klubu Trhle veje, so sodelovali na turnirju v Dolni Počrnici pri Pragi, organiziranem v počastitev 50-letnice košarke v Pragi. Domov se vračajo z zmago. Premagali so domači Sokol z 72 : 43 in nemški Berlangen z 52 : 41. Tekme peka Tržič - Sindikat podjetja Peko je pripravil tradicionalno, sedmo po vrsti, športno - zabavno prireditev - Dan delavcev Peka. Po otvoritvenem zboru na dvorišču Tovarne obutve Peko so se udeleženci pomerili v različnih športnih tekmovanjih: malem nogometu, odbojki, kegljanju, balinanju, namiznem tenisu, tenisu, streljanju in šahu. Planinska sekcija pa je organizirala izlet na stari Ljubelj. Športna tekmovanja med ekipami organizacijskih enot Peka so potekala na športnih terenih in v telovadnicah v Tržiču. V popoldanskem času pa so pripravili kulturni del prireditve, kjer so podelili tudi priznanja za športne dosežke. Največ uspeha so imeli člani in članice ekipe Obutev, ki so bili najboljši v obeh konkurencah. Drugo mesto je osvojila ekipa OVE, tretje pa CSS. Kot je povedal Lojze Hostnik, je celotna prireditev lepo uspela, čeprav je bila udeležba nekoliko manjša kot prejšnja leta. "V okviru te prireditve smo želeli dati še posebno pozornost novi tržišči planinski poti, ki je nastala lani in jo na ta način predstaviti vsem ljubiteljem hoje v planine," je še povedal Lojze Hostnik. • J. Kikel 7537 2. dirka DP v cestno-hitrostnem avtomobilizmu KVALITETNA IN RAZBURLJIVA KASAŠKA DIRKA NA BRDU tomlje premagal veterana šustra Nova Gorica, 28. junija - V nedeljo je bila na mrtvem kraku avtoceste pri Vrtojbi druga cestno-hitrostna dirka za državno prvenstvo in pokal (harade. V skupni razvrstitvi je zmagal Matjaž Tomlje, v pokalu Charade pa Slavko Bre- zavšcek. Že po dopoldanskem uradnem treningu je bilo jasno, da se bosta v boj za najvišja mesta pognala Matjaž Tomlje in Dagmar Šuster oba z BMVV-ji M3, vendar si je drugo štartno pozicijo pri-vozil Slavko Dekleva z odlično pripravljenim VVV golfom. Najbolj silovito sta startala Tomlje in Šuster, že po nekaj krogih 1750 metrov dolge proge pa se je na tretje mesto prebil Mariborčan Peter Adam, prav tako z BMVV-jem M3. Prve tri uvrstitve prve dirke so bile tako kmalu znane, bolj zanimivo pa je bilo v ozadju, kjer so se borili Slavko Dekleva z mazdo 323, Stojan Pirjevec z alfo 75 in Slavko Komel z golfom. Dirko je odprl podpredsednik vlade Viktor Žakelj. kije poudaril pomen slovenskega avto moto športa in potrebo po izgradnji slovenskega dirkališča. Tudi začetek druge dirke je minil v znamenju Tomljeta in Šu-stra, Adam pa je že po drugem slabem startu prehitel najprej Ko-mela, nato pa seje mojstrsko lotil še Pirjevca. Ko seje počasi približeval drugouvrščenemu Šustru, je njegov BMW pričel zgubljati moč, ker mu je zmanjkalo bencina in z dobro uvrstitvijo ni bilo nič. Tako se je na tretje mesto uvrstil Komel, ki se je skoraj ves čas prehiteval z Deklevo. Veteran Šuster, ki je že na letošnji prvi dirki dokazal, da še ni za v staro šaro, se je v zadnjem delu sicer nekajkrat resno približal Tomljetu, vendar je Tomljetov BMW tokrat zdržal in je prepričljivo zmagal. V pokalu charade so dirkači tokrat vozili eno dirko, pokazalo pa se je, da vsa vozila Daihatsu charade očitno niso povsem enako pripravljena. Po uradnem treningu sta imela najboljši izhodiščni mesti Vlado Očko in Edvin Klančič, ki seje po zmagi na prv dirki v Mariboru, tokrat uvrstil na tretje mesto za Brezavščkom in Očkom. Sicer zanimiva dirka je potekala na kraku avtoceste, ki pa je bila za prave mojstre precej preozka, vendar je k sreči razen drobnih prask, minila brez nezgod. Precej slabša je bila organizacija dirke. Organizator ABC sport team iz Nove Gorice je pri organizaciji dirke zagrešil nekaj drobnih organizacijskih napak, vrhunec pa je bil, ko je eden od varnostnikov ne samo gledalce, ampak tudi spremstvo in novinarje preganjal s curkom vode iz cevi gasilskega avtomobila. Rezultati skupno po dveh dirkah: I. Tomlje (Donit Olimpija, BMW M3), 2. Šuster (Donit Olimpija, BMW M3), 3. Komel (AMD Nova Gorica, opel kadett 16V) Charade pokal: I. Brezavšček (ABC Sport), 2. Očko (Adam ra-cing team, Mb), 3. Klančič (ABC Sport)... • M. Gregorič Lokostrelstvo je lahko tudi prijetno razvedrilo Koraki do pravilnega strela Tržič, 30. junija - Pojem loka je star 14.000 let, kot šport pa je lokostrelstvo znano že 2000 let. Pri nas se je začelo uveljavljati v sedemdesetih letih, ko so bili ustanovljeni prvi lokostrelski klubi, med njimi tudi kranjski Exoterm, v ta leta pa sodi tudi ustanovitev Lokostrelske zveze Slovenije. Zgodovina je dala različne vrste in različne izvedbe lokov. Najnovejši in tudi za tuji lokostrelski svet veliko presenečenje je izdelek Andreja Černeta iz Radovljice: grafitni lok, imenovan po slovanskemu bogu Peronu. Marjan Podržaj, naš znani loko-strelec in tudi pisec knjig o lokostrelstvu, doma iz Šenčurja, želi predstaviti ljudem lokostrelstvo ne le kot šport, ampak kot dejavnost, primerno za rekreacijo, razvedrilo in zabavo. Doma ima tudi že napisano knjigo Moja šola streljanja z lokom, nekaj časa pa je že razmišljal, kako bi tudi na Gorenjskem, po vzoru nekaterih primerov na Dolenjskem, vpeljal lokostrelstvo tudi v turistično ponudbo. Družabnika je našel v Gostišču Smuk v Retnjah pri Tržiču, kjer se bo že od 1. julija dalje mogoče gostu seznaniti tudi z mikavnostmi lokostrelstva. Ob Tržiški Bistrici so idealni pogoji za lokostrelstvo, na voljo bodo loki za izposojo, organizirani bodo začetni lokostrelski tečaji, za strokovno vodenje pa bodo skrbeli izkušeni lokostrelci s Podržajem na čelu, lokostrelske veščine pa bo mogoče spoznavati tudi iz priročnika Devet korakov do pravilnega strela. Pri Smuku so idealni pogoji za večja mednarodna tekmovanja in vadbo reprezentanc, že za prihodnjo zimo pa razmišljajo o lokostrelskem biatlonu, to je kombinaciji teka na smučeh in streljanja z lokom 3-krat 5 kilometrov. Na prvi zimski olimpiadi bo lokostrelski biatlon že predstavljen kot možna nova olimpijska disciplina. Če se obiskovalec želi preizkusiti ali spoznati lokostrelske veščine, je mogoče željo sporočiti po telefonu 58-458 ali 57-482. Na voljo bo streljanje v instinktivnem slogu, to je v slogu Robina I Hooda, kjer sta oprema navadni lok in puščica, ali v prostem slogu, kjer ima lok že merek in stabilizatorje, pa tudi v compound slogu, kjer se uporablja lok na ekscentre, kar pomeni, da drži lo-1 kostrelec v polnem nategu le polovico potisne moči loka. Novost \ je zanimiva in jo je vredno poskusiti. # J. Košnjek Selakl žiri Žiri - S finalnim nastopom se je v nedeljo popoldne na teniškem igrišču Kamšk v Žireh konča! 3. turnir za občinski pokal Občine Škofja Loka. Na tekmovanju se je zbralo 20 tekmovalcev, med njimi pa ni bilo vodilnega po dveh turnirjih Sergeja Sokolova iz Škofje Loke. Tako so priložnost za zmago dobili drugi, najbolje pa jo je izkoristil Izidor Selak iz Gorenje vasi, ki je v finalu /2:0 v nizih premagal Pečelina. Le-ta je v prvem polfina-lu izločil /2:0 Damjana Selaka. v drugem polfinalu pa je bil kasnejši zmagovalec turnirja boljši od Starčiča, prav tako 2 : 0. Tokratni zmagovalec je prevzel tudi vodstvo v skupnem seštevku občinskega teniškega pokala, na drugem mestu je sedaj Sokolov, tretje pa pripada Kalmanu Sočaku. Prireditev, kije bila organizirana v okviru Rožnika na Škofjeloškem na zasebnih igriščih, je v vseh pogledih lepo uspela. Finalni turnir bo septembra na igrivih Sipca v Škofji Loki. • Dare Rupar Nautical hill in big touch delila zmago V šesti dirki nedeljskega kasaškega programa na Brdu je nastopilo sedem najhitrejših slovenskih kasačev. Manjkal je le Marko Slavič s svojim šampionom. Fotofiniš je pokazal, da sta konja rejnega centra Brdo, 7-le-tni Nautical Hill in 5-Ietni Big Touch, prvi na vajetih Zvoneta Vidica, drugega pa je vodil Lojze Gorjanc, sočasno pritekla v cilj. Brdo, 28. junija - Na cilju je Zvone Vidic povedal, da je prepričan, da je zmagal, Lojze Gorjanc pa je dejal, da je bil s telesom pred Zvonetom, vendar odloča glava konja, tu pa ne ve, kako je Zvone zapregel. Pokal bo ostal na Brdu, za pijačo pa naj bi dat Gorjanc. Vsaj tako je naznanil Vidic. To je bila najhitrejša dirka v nedeljo, saj je Big Touch dosegel kilometrski čas 1.19,6, sicer pa je njegov najboljši dosežek 1.15,3. Tretja pa je bila Letja na vajetih Milana Kukolja, člana Konjeniškega kluba Ljutomer. Pred £o dirko, ki je bila vrhunec prireditve, jih je bilo na sporedu še pet. V prvih dveh so nastopili dveletni kasači, še nevajeni daljših sprintov. V prvi dirki je zmagala Sonja B iz Rejnega centra Brdo na vajetih Zvoneta Vidica s kilometrskim časom 1.29,5, druga je bila Li- pa B z voznikom Jožetom Aljažem iz Komende, tretja pa Jasa z Brda z voznikom Lojzetom Gorjancem. V tej dirki je odločil finiš. V drugi dirki smo spet videli dvoboj dveh konj iz Rejnega centra Brdo. Zmagala je Que B z Lojzetom Gorjancem in kilometrskim časom 1.29,4 pred Danico B z Zvonetom Vi-dicem in Deno II, ki jo je vodil Damjan Zupan iz Konjeniškega kluba Triglav. Gorjanc je pohvalil Que B z besedami, da je že pred tednom tekla v Ljubljani 1.25,3 in je izredno dobra kobila iz odličnega rodu. V tretji razburljivi dirki je zmagal Eko B lastnika in voznika Franca Slabeta iz ljubljanskega konjeniškega kluba. Drugi je bil Palermo z voznikom Mirom Cvetkom iz Maribora, tretji pa Peer z Darijom Kostajnškom iz Zagreba. Eko B je tekel kilometrski čas 1.26,8, Franc Slabe, dolgoletni dirkač, pa je o svojem varovancu dejal, da je v treh startih dosegel tri zmage in je odličen konj, čeprav so ga na Brdu prodali kot škart. V četrti dirki ponovno razburljiv finiš. Asterix na vajetih preizkušenega Ivana Kosca iz Komende je s kilometrskim časom 1,23,1 ugnal Questorja B iz brdskega rejnega centra na vajetih Lojzeta Gorjanca, tretja pa je bila Nuška na vajetih Bojana Hab-jana iz Grosupljega. "Ta zmaga mi veliko pomeni," je dejal Ivan Kosec. "S Questorjem sva se prvič srečala in Asterix je zmagal." V peti dirki zmagovalec ni bil znan do zadnjih metrov. Največ moči sta imela Pe-videa in voznik Slavko Anton-čič iz Šentjerneja, ki sta zmagala s kilometrtskim časom 1.24,4. Druga je bila Perala B z voznikom Zdenom Cibaškom iz Komende, tretji pa Paton B iz Brda z voznikom Zvonetom Vidicem. "Sem bil kar prepričan, da bo Pevidea prva. Tri leta sem čakal na zmago in zato sem današnje še bolj vesel. Ta teden se bom pripravljal na dirko v Ljutomeru, kjer je proga daljša," je povedal Slavko Antončič. Na Brdu, kjer so dobro cvetele tudi stave in se je na hipodromu zbralo več tisoč ljudi, je bila organizacija odlična. Vse dirke so imele svoje pokrovitelje. To so bili Iskra Terminali, Lesnina - zunanja trgovina, SKB Ljubljana, Merkur Kranj, Žito Ljubljana in Smelt Ljubljana, pozabiti pa ne gre podpornika konjeniškega športa Janeza Arnola iz Škofje Loke. Naslednja velika konjeniška prireditev na Brdu bo 6. septembra. • J. Košnjek, slike P. Kozjek Zvone Vidic in Lojze Gorjanc sta bila najuspešnejša voznika na nedeljski dirki na Brdu, zmago pa sta si delila tudi v zadnji dirki najhitrejših kasačev. Uspeh domačih na kroparjevem memorialu Gorenja Sava, 28. junija - Na Gorenji Savi so se zbrali vsi naši najboljši skakalci, razen Francija Petka, na me-morialnem tekmovanju v spomin na odličnega mladega skakalca kranjskega Triglava, ki se mu je iztekla skakalna pot k vrhu v prometni nesreči, ko se je vračal s treninga na Češkoslovaškem. Marjan Kropar je bil mladinski reprezentant v smučarskih skokih. Dosegel je prvo zmago med mladinci za alpski pokal in v tem letu je bil tudi skupni zmagovalec alpskega pokala, z ekipo pa je v Vangu na Norveškem osvojil tudi srebrno kolajno. Skakalni klub Triglav Teling kot organizator tekmovanja je odlično pripravil memorialno tekmovanje. Glavni sponzor Iskra Teling in sopokrovitelji firma Mark, Radio Kranj in U sistem Bojan Udovič, so prispevali pokale in nagrade, poleg teh pa še več posameznikov, med njimi tudi mesarija Sodnik iz Tupalič z dobrimi mesnimi dobrotami. Pred 1.200 gledalci je nastopilo 66 tekmovalcev iz 10.slovenskih klubov. Največ uspehov so imeli domači skakalci, saj so v absolutni kategoriji osvojili prva tri mesta. V absolutni konkurenci je bil najboljši Rok Polajnar 59,5 in 61 m 217,5 točke, 2. Sašo Komovec 57 in 58,5 m 203,5 točke, 3. Matjaž Zupan (vsi Triglav Teling) 56,5 in 58 m 200,0 točk, 4. Robi Meglic (Tržič) 57 in 57,5 m 198,0 točk, 5. Urban Franc (Triglav Teling) 57,5 in 57,5 m 197,5 točke, 6. Damjan Fras (Ilirija) 56,5 in 58 m 196,5 točke, 7. Dejan Jekovec (Tržič) 56,5 in 56,5 m 192,5 točke, 8. Primož Kopač (Alpina Žiri) 56 in 56,5 m 191,5 točke, 9. Krištof Gašpirc (Triglav Teling) 56,5 in 56 m 191,0 točk in Goran Janus (Ilirija) 58 in 54,5 m 191,0 točk. Med starejšimi mladinci (do 18 let) je bil ravno tako najboljši Rok Polajnar 59,5 in 61 m 217,5 točke, 2. Urban Franc (oba Triglav Teling) 57,5 in 57,5 m 197, točke, 3. Matjaž Kladnik (Ilirija) 55,5 in 57,5 m 190,0 točk, 4. Grega Martinjak (Triglav Teling) 56 in 55,5 m 185,5 točk in Anže Zupan (Stol Žirovnica) 56 in 55 m 185,5 točke, 6. Tadej Zvikart (Triglav Teling) 54,5 in 55 m 179,5 točk, 8. David Mesec (Triglav Teling). Med mladinci do 16 let je zmagal Jure Radelj (Ilirija) 52,5 in 55 m 177,0 točk, 2. Jaka Grosar (Tržič) 50,5 in 50 m 155,5 točke, 3. Robert Janežič (Triglav Teling) 50 in 51,5 m 154,5 točke, 4. Robi Kopušar (Ljubno) 51,5 in 49,5 m 154,0 točk, 5. Roman Perko (Tržič) 47,5 in 50,5 m 146,5 točke, 6. Tomaž Murko (Ljubno) 47,5 in 49,5 m 144 točk. 7. Uroš Rakovec, 9. Primož Peterka (oba Triglav Teling), K). Jože Kokalj (Stol Žirovnica). Naslednje tekmovanje na Gorenji Savi bo 8. avgusta, tekmovanje pa bo potekalo pod reflektorji. Skakalci vas že v naprej vljudno vabijo, da si ogledate to zanimivo tekmovanje. V soboto pa je Skakalni klub Triglav Teling organiziral v sklopu tedna skokov tekmovanje za dečke do II let in 12 let. Ob lepem vremenu je nastopilo 66 tekmovalcev iz osmih slovenskih klubov, razen Ilirije. Zmagi sta pretekli konec tedna dodala še dva tekmovalca, in sicer v letniku do 12 let je zmagal Uroš Peterka (Triglav Teling) 21 in 21 m 209,1 točke, 2. Miha' Rihtar(lban) 20 in 20.5 m 205,8 točke, 3. Luka Mohorič 20,5 in 21 m 204,5 točke. 4. Bine Norčič 19 in 19 m lv>5,8 točke, 5. Marko Šimic (vsi Triglav Teling) 20 in 19,5»m 195,7 točke, 6. Milan Zivic (Velenje) 19,5 in 20 m 192,6 m, 7. Tilen Manjdeljc (Stol Žirovnica), 10. Klemen Jakopin (Triglav Teling). V letniku do 11 let pa je bil zmagovalec Marko Šimic (Triglav Teling) 20 in 19,5 m 195,7 točke, 2. Franci Peterka (Termit Moravče) 19,5 in 20 m 187,1 točka, 3. Gašper Cvetko (Ihan) 19 in 18,5 m 178, 7 točk, 4. Urban Zupan (Tržič) 18,5 in 19 m 176,2 točke, 5. Andrej Košmrlj 18,5 in 18 m 175,5 točk, 6. Blaž Bilban (oba Dolomiti) 18,5 in 18,5 m 174,6 točke, 7. Primož Zupan Urh (Triglav Teling), 9. Miha Albreht (Alpina), 10. Gašper Čavlovič (Triglav Teling). # Janez Bešter Skakalci na glenci Nedelja, 28. junija - Smučarski skakalni klub Stol iz Žirovnice je na Glenci organiziral meddruštveno tekmovanje v smučarskih skokih. Nastopilo je 38 tekmovalcev iz Gorenjskih klubov in gostje iz češkoslovaškega Harrachova. Med dečki do 12 let je zmagal domačin Tilen Mandeljc 20 in 20,5 m 202,0 točke, 2. Marko Šimic (Triglav Teling) 19,5 in 20,5 m 195,5 točke, 3. Luka Ha-rinski (Stol Žirovnica) 19 in 18,5 m 187,0 točk, 4. Vokrinek Jan (Harrachov) 19 in 19 m 185,5 točke, 5. Tomaž Podbregar (Triglav Teling) 18,5 in 18 m 180,0 točk in Miha Albreht (Alpina Žiri) 18,5 in 17,5 m 180,0 točk. Dečki do II let: I. Marko Šimic (Triglav Teling) 19,5 in 20,5 m 195,5 točke, 2. Luka Harinski (Stol Žirovnica) 19 in 18,5 m 187,0 točk, 3. Miha Albreht (Alpina Žiri) 18,5 in 17,5 m 180,0 točk, 4. Urban Zupan (Tržič) 18 in 19 m 179,5 točk, 5. Primož Zupan Urh (Triglav Teling) 18 in 18 m 177,5 točk in Grega Borenovič (Stol Žirovnica) 18 in 18 m 177,5 točk. • J. Bešter Triglav drugi na madžarskem Kranj, junija - Na Madžarskem je bil od 23. do 25. junija že 11. tradicionalni mednarodni vaterpolski turnir, na katerem je že osmič nastopil kranjski Triglav. Tokrat so nastopile naslednje ekipe: Vardar (Makedonija), Triglav (Slovenija), Edera (Italija), Kolozsvar (Romunija), Szentes (Madžarska) in domači HVSC. VRSTNI RED: I. HVSC 10 točk", 2. Triglav 8 točk, 3. Szentes 5 točk, 4. Vardar 5 točk, 5. Edera 2 točki in 6. Kolozsvar 0 točk. Za ekipo TRIGLAVA so nastopili Matjaž Homovec, Boban Antonijevič (pionir), Klemen Štromajer (pionir), Erik Bukovac (pionir). Dino Cvitkovič, Miha Kavčič, Tadej Galič, Damjan Podjed, Igor Štirn, Elvir Bečič, Tadej Peranovič, Krištof Štromajer in Primož Troppan. Čeprav drugo mesto je to velik uspeh, saj je moral trener Rado Čermelj zaradi zaključka šolskega leta doma pustiti igralce prvega moštva Žiga Baldermana, Jureta Gantarja, Gregorja Koširja, Bojana Grabca in kapetana Uroša Čadeža, namesto njih pa je na pot vzel pionirje. Na turnirju smo imeli še zastopstvo v sodniku Borisu Starihu, vodja poti pa je bil Veroljub Cpajakovič. • J. Marinček GLAS n GLASOVA Stotin-kA Nogometaši v lescah Lesce, 30. junija - Nogometni klub Lesce organizira v soboto, 4. julija, na nogometnem igrišču v Lescah turnir v malem nogometu. Prijave sprejemajo še jutri na naslovu NK Lesce, Na trati 3, Lesce, 64248 ali po telefonu 74-140 (Rudi Antolin). Prijav-nina znaša 2.000 tolarjev, najboljša tri moštva pa bodo prejela priznanja in denarne nagrade. • J. K. Kolesarji v škofji loki Škofja Loka, 30. junija - Po uspešnih dirkah za veliko nagrado Kranja pripravlja Kolesarski klub Sava Kranj v soboto, 4. julija, ob 16. uri zanimivo in kakovostno kolesarsko prireditev v Škofji Loki. To bo Pokal Škofje Loke in obenem ena od dirk za kriterij slovenskih mest. Prvenstvo nogometnih predselekcij Kranj, 20. junija - Na igrišču osnovne šole Lucijana Seljaka v Stražišču je bilo zaključno tekmovanje (play off) nogometnih predselekcij kranjske občine, na katerem so igrali pionirji letnik 1981 in mlajši, in sicer mali nogomet. Končni vrstni red zaključnega turnirja: 1. OŠ Jakob Aljaž - NK Triglav, 2. OŠ Pre-doslje, 3. OŠ Lucijan Seljak - NK Sava in 4. OŠ Matija Cop - NK Creina. Najboljši strelec turnirja je bil Miodrag Vujovič (Jakob Aljaž - Triglav), za najboljšega igralca je bil izbran Borut Orehek (Jakob Aljaž - NK Triglav), najboljši vratarje bil David Borovnica (Predoslje), najmlajši igralec pa je bil Dejan Krstev (Lucijan Seljak - NK Sava). • K. Bedekovič Teniški kampi in teCaji Retnje pri Tržiču, 30. junija - Gostišče Smuk v Retnjah pri Tržiču ima že nekaj časa dve teniški igrišči, na katerih redno organizirajo začetne in nadaljevalne teniške tečaje, za katere skrbi Dušan tenis šola. V petek so zaključili enega od začetnih tečajev. Ko bo dovolj prijav, za začetnega je idealno 8 do 10 tečajnikov, za nadaljevalnega pa od 6 do 8, v obeh primerih igrajo na dveh igriščih, bodo na sporedu novi tečaji. Interesenti lahko dobijo informacije v Gostišču Smuk osebno ali po telefonu 57-482 ali v Dušan tenis šoli, telefon 57-467. Na teniških igriščih ob Tržiški Bistrici pa uvajajo novost: teniške kampe za mlade, stare od 8 do 15 let. Vsakodnevni program od 9. do 13. ure bo izpopolnjen s tenisom in drugimi športnimi ter družabnimi igrami pod strokovnim vodstvom. Prvi kamp bo na sporedu med 6. in 11. julijem, drugi pa med 14. in 18. julijem. Informacije dobite na že omenjenih telefonskih številkah. • J. K. Športne počitnice na Jesenicah Jesenice, 30. junija - Ker bo večina Jeseničanov najverjetneje preživljala dopust doma, so se Športna zveza Jesenice, Športno društvo Jesenice in podjetje Rekreacija odločili za organizacijo "Športnih počitnic". Neplavalci se bodo lahko učili plavanja na kopališču Ukova v dveh terminih: od 6. do 15. julija in od 20. do 29. julija. Začetek bo ob 8. uri, vodil ga bo Franci Fon, prijavnina je 1.000 tolarjev, Prijave pa sprejemajo na Športni zvezi Jesenice, telefon 81-579. Organiziran bo tudi tečaj tenisa. Vpisnina je 1.250 tolarjev, tečaji pa bodo po skupinah po 6 oseb. Prijave bodo sprejemali na teniških igriščih Podmežakla, pri oskrbniki ali po telefonu 83-064. Načrtujejo tudi šole odbojke, košarke in nogometa. Cena •0-dnevnih tečajev je 600 tolarjev. Vabljeni otroci od 1. do 8. razreda. Prijave sprejema Športna zveza, kjer bodo dali vsa pojasnila, tečajnino pa bo treba plačati prvi dan tečaja. Avgusta bo organiziran tudi hokejski tabor, ki ga bo vodil hokejist Drago Mli-narec. • Br. Razbita stekla na godešiču Godešič, 23. junija - Ob koncu nogometne sezone je ŠD Kondor z Godešiča pripravilo nogometno tekmo med poročenimi in neporočenimi. Zmagali so slednji s 3 : 2, tekmo pa je sodil Andrej Krajnik. Žal pa je bila nogometašem Godešiča povzročena škoda. Spomladi so s pomočjo SCT postavili kontejner za garderobo in začasno rešili ta problem. Našel pa se je nekdo in razbil stekla, kar je za klub dodaten strošek. Nogometaši upajo, da bo policija našla nepridiprava, ki bo plačal račun! • J. Starman GRADNJA KRANJSKEGA BAZENA SE POČASI ZAKLJUČUJE V POKRITEM OLIMPIJSKEM BAZENU LETOS Kranj, 18. junija - Mnogi Kranjčani, pa tudi Gorenjci se verjetno sprašujejo, kako poteka gradnja novega pokritega bazena v teh nadvse hudih gospodarskih časih, ki so prav gotovo zelo nenaklonjeni tovrstnim vlaganjem v družbeni standard. Obisk na gradbišču pokaže nadvse razveseljivo sliko, saj je moč videti, da se gradnja z inštalacijskimi deli približuje zaključku. Da bi izvedeli kaj več, smo se pogovarjali s predsednikom gradbenega odbora prof. Slavkom Brinovcem. Kakšna je zgodovina priprav na gradnjo pokritega bazena olimpijskih dimenzij? »Najprej je potrebno vedeti, da je Kranj, zaradi uspehov v plavanju, prvo slovensko mesto, ki je zgradilo pokriti bazen (25-metrski bazen v Savskem logu), vendar je šel razvoj plavanja v svetu tako hitro naprej, da je bilo nujno potrebno misliti na večji bazen. Pri tem pa ni pomemben le tekmovalni vidik. Celodnevna natrpanost starega bazena, je že pred leti spodbudila misli o nujnosti izgradnje večjega ter celo o pokritju obstoječega letnega bazena. Poskusov je bilo veliko: kar v treh srednjeročnih planih je bila zapisana ta naloga, vendar zaradi svoje zahtevnosti do uresničitve ni prišlo. Šele ko smo se v Kranju uspeli dogovoriti za skupen načrt vlaganj v družbene objekte, je investicija v ta objekt - takoj za gradnjo nove osnovne šole na Planini -postala realno uresničljiva. Sredstva naj bi se namreč po posebnem sporazumu zbirala pri vseh takratnih SIS, dogovor pa je bil dosežen tudi z delovnimi organizacijami. Objekt je bil takrat ocenjen na 15 milijonov mark in danes ugotavljamo, da ta vrednost ne bo presežena. Seveda so primerjave v dinarjih in tolarjih danes nemogoče.« Kako je potekala gradnja? »Gradnja se je začela spomladi leta 1990 in naj bi bila zaključena do konca lanskega leta. Vendar je vmes prišlo do bistvene spremembe sistema financiranja družbenih dejavnosti (ukinitev SIS, prenos na občinski in kasneje celo na republiški proračun). Posledica tega je bilo postopno zmanjševanje virov v letu 1990 in njihova popolna usahnitev v letu 1991. Republiški proračun oz. merila za pripravo občinskih proračunov namreč tovrstnih investicij ne dopuščajo. V dilemi, ali gradnjo popolnoma ustaviti, ali upočasniti, smo se odločili za upočasnitev, saj tako obveznosti izvajalcev ostanejo takšne, kot jih določa pogodba. Hkrati pa se je bilo potrebno dogovoriti za nove vire, s katerimi bi se zagotovilo dokončanje objekta. Že lansko jesen smo, ob precejšnjem razumevanju in angažiranosti kranjskega izvršnega sveta ter zlasti njegovega predsednika sedaj pokojnega Vladimirja Mohoriča, začeli dogovarjanja s podjetji in obrtniki o zbiranju sredstev za dograditev bazena, kar je letos spomladi rezultiralo s podpisom posebnega sporazuma. Odločilno je bilo, po našem mnenju, da smo povabili direktorje na ogled doslej dograjenega. Sredstva po tem sporazumu že pritekajo - v današnjem gospodarskem položaju brez zapletov in težav seveda ne gre - in prepričani smo, da bomo gradnjo do jeseni zaključili. Rok je 1. oktober, do praznovanja Prešernovega rojstva pa naj bi bila tudi slavnostna otvoritev. Ker podjetja nimajo denarja, je izjemnega pomena in zelo dragocena vloga Merkurja, ki je prevzel prodajo njihovih izdelkov za ta namen oz. zamenjave za materiale, ki jih potrebujemo. Na tak način naj bi zbrali manjkajoči milijon in pol mark. Ker smo se zavedali, da taki podvigi ne tečejo brez težav, smo vseskozi "na tihem" računali tudi na možnost prodaje starega bazena v Savskem logu. Žal je preddenacionalizacijska zamrznitev teh nepremičnin ta načrt preprečila.« Slišati je, da ob otvoritvi objekt ne bo v celoti zaključen. Kaj ste morali v tej fazi opustiti? »Naš cilj je, da to postane objekt, ki bo prevzel svoj namen, zato v tem času govorimo o kopalnem bazenu. To pomeni, da bo v objektu možno kopanje, treningi in manj zahtevna tekmovanja, zlasti zahtevnejšo elektronsko opremo (elektronke štartne naprave, ča-somerilna tehnika in semaforji) pa moramo začasno opustiti. Nedograjen bo ostal tudi del objekta, ki naj bi nudil dodatne storitve (fitnes center, restavracija, poslovni prostori). Žal namreč še ni dogovorjeno upravljanje objekta in torej tudi ni tistega, ki bi lahko te prostore oddal v dograditev in najem. Po našem mnenju bi morali za upravljanje ustanoviti javno podjetje, ki bi s soglasjem občinske vlade lahko v obliki koncesij (za določen čas!) oddajal posamezne dele. Menimo, da bi to moral biti Zavod za šport. Za popolno dokončanje objekta bi bilo potrebno vložiti še dva milijona mark.« Nikakor ne smemo mimo bodočih stroškov obratovanja, ki v Kranju vzbujajo različne strahove. Na kakšen način se bo krilo te stroške? »Višina obratovalnih stroškov bo predvsem odvisna od vgrajene opreme za ogrevanje in klimatizacijo. Za to imamo dva projekta: projekt z domaČo opremo (iz nekdanjih jugoslovanskih republik!), ki je zaradi razmer pri nas močno vprašljiv; projekt nemške firme Mi-nerda (lani je na razstavi Evropske skupnosti dobila nagrado za inovacijo), ki s sistemom toplotnih črpalk zagotavlja "re-ciklažo" toplote iz odpadnih voda. Izračuni in ocene kažejo, da bi s tem sistemom lahko prihranili kar dve tretjini energije, kar pomeni, da bi letno stalo ogrevanje približno 15 tisoč mark (od prvotno ocenjenih 45.000 mark stroškov ogrevanja). To pa je že znesek, ki bi bil sprejemljiv. Sicer pa nameravamo zagotoviti dva načina C ROKOMET Končan merofest ogrevanja: na tekoča goriva in plin ter uporabljati tistega, ki bo cenejši. Ob zaključku bi rad poudaril, da bo pokriti bazen, v nasprotju z nekaterimi mnenji, da je namenjen le peščici športnikov, služil vsem Kranjčanom. Že uporaba letnega bazena lani - obisk se je povečal za štirikrat - kaže, da v teh razmerah tovrstne možnosti zelo potrebujemo. Še več: ne samo v sezoni dopustov, za vse leto se na široko odpirajo možnosti tovrstne rekreacije. Ne zavedamo se tudi dragocenega dejstva, da se bo lahko šolska telesna vzgoja prenesla tudi v ta objekt in prav dejstvu, da se vsi učenci naučijo plavati, se lahko zahvalimo, da nimamo več utopitev zaradi neznanja plavanja. In nenazadnje: to bo edini tovrstni objekt v Sloveniji, to pa pomeni, da bodo tekmovanja lahko le v Kranju. Poleg uveljavitve našega mesta je tu tudi možnost trženja.« • S. Žargi Ljubljana - Če je lanskemu prvemu Merofestu (Mednarodni rokometni festival) v Ljubljani ponagajala vojna, je tokrat prireditev v celoti uspela. Enajst rokometnih ekip iz Slovenije in Avstrije se je zbralo po ljubljanskih rokometnih igriščih. Med njimi je bil tudi škofjeloški Sešir, ki je bil edini predstavnik Gorenjske. Ločani so nastopili v vseh kategorijah, najboljši pa so bili v kategoriji starejših pionirjev, torej igralcev rojenih I. 1977 in mlajših. Ta ekipa je že v teku sezone dosegla največ, saj so postali podpr-vaki Slovenije v okviru ŠŠD ter osvojili peto mesto na klubskem prvenstvu. Na Merofestu pa so ponovno osvojili drugo mesto. V finalu so po izredno kakovostnem srečanju klonili proti ljubljanskemu Kolinska Slovanu 17 : 16. Drugi dve ekipi Seširja sta bili slabši. S tem je letošnja rokometna sezona končana. Julij bo več ali manj pri Šeširju namenjen počitku, že v začetku avgusta (okrog 10.) pa se bodo začele priprave članske ekipe za novo prvenstvo, tokrat v Drugi državni ligi - zahodna skupina. # Dare Rupar KI....., Sodniki gorenjske lige boljši Kranj, 27. junija 1992 - V športnem centru Kranja je bila odigrana zanimiva tekma. Srečali so se gorenjski sodniki državne in gorenjske lige. Pred nekaj gledalci so odigrali srečanje med seboj, žal pa je bilo premalo igralcev (24 ur košarke v Žabnici in Stražišču in 12 ur košarke v Zireh), tako je ekipa državnih sodnikov igrala s šestimi igralci (bila je menjava), gorenjski sodniki pa so trmasti, kot so, nastopili le s petimi igralci in prav zato premagali višje rangirane sodnike. Do zmage jim je po vsej verjetnosti pomagal sponzor ekipe DELIKATESA ROOSS, višje rangirani sodniki pa so bili lepši, saj je bil njihov sponzor OMNI A ŠPORT MARKETING. Tako seje na koncu srečanja rezultat glasil 68 : 64 (32 : 32) za Gorenjce. Za državne sodnike tokrat ni igral Andrej Majce zaradi poškodbe, ki pa seje izkazal drugače, saj je bil sodnik, časomerilec in zapisnikar, kar je dobra inovacija. Srečanje je spremljal košarkarski delavec iz Škofje Loke gospod Ko-lendo, sicer delegat na državnih prvenstvenih tekmah. Za poraženo ekipo so nastopili: Kalar 12(5- 2), D. Govekar 10, M. Hafnar 19 (12 - 6), Kovačič 6 (2 - 0), Ardalič 13 (4 - I) in Mataj 4 (2 - 0); za zmagovalce pa so igrali Kolar 14, Čeme 15(5-2), E. Govekar 6, Valič 23 (6 - 4) in Poljanšek 9 (3 - 2). • J. Marinček Charles Webb 37 DIPLOMIRfTNEC Prevedle kranjske gimnazijke pod mentorstvom prof. Mihe Mohorja Benjamin je pokimal. "Umetnost," je dejal, "no, kaj bi radi vedeli o umetnosti?" Skomignila je z rameni. "Ali vas bolj zanima moderna ali bolj klasična umetnost?" "Nobena." "Ne zanima vas umetnost?" "Ne." "Zakaj pa se potem hočete pogovarjati o njej?" "Saj se nočem." Benjamin je pokimal in spet pogledal v preprogo. "Ali se sedaj smem sleči?" "Ne. Spomnite se kake druge teme pogovora." Ga. Robinson je za trenutek pogledala v strop. "Zakaj mi ne bi povedal, kaj si danes počel," je rekla. Benjamin je vstal in stopil k eni od zaves. "Ga. Robinson?" je dejal. "To je patetično!" "Mi nočeš pripovedovati o svojem dnevu?" "Moj dan," je rekel Benjamin. "Pojdiva v posteljo." "Jaz sem vstal!" "Kaj?" "Pripovedujem vam o svojem dnevu. ga. Robinson." "O!" "Zjutraj sem vstal. Okrog dvanajstih. Zajtrkoval sem. Po zajtrku sem spil par piv. Potem sem šel ven k bazenu. Napihnil sem blazino. Položil sem jo na vodo. Nato sem še sam zlezel v vodo. Ležal sem na blazini." "O čem pa govoriš?" je rekla ga. Robinson. "Imam blazino, na kateri poležkujem ob popoldnevih," ji je pojasnil. "Ah!" "Potem sem pokosil. Po kosilu sem si ogledal dva kviza. Nato gledal polovico filma. Nato sem prišel sem. Tako. Sedaj mi pa vi pripovedujte o svojem dnevu." "Zares hočeš?" "Ja." "Vstala sem," je rekla. Benjamin je začel zmajevati z glavo. "Bi rad slišal ali ne?" "Ja," je rekel Benjamin, "toda vse skupaj lahko poskusite zabeliti z nekoliko originalnosti." "Vstala sem," je ponovila ga. Robinson. "Pozajtrkovala sem in šla v nakupe. Popoldne sem brala roman." "Katerega?" "Kaj?" "Kateri roman ste brali?" "Ne spominjam se." Benjamin je pokimal. "Potem sem pripravila kosilo in počakala, dokler ..." "Tu smo!" je zavpil Benjamin, zdirjal naokrog po sobi in kazal s prstom nanjo. "Kaj?" "Vaš mož! G. Robinson! To je nekaj, o čemer bi se lahko pogovarjala!" "O njem?" "Hočem reči, o vsem," je dejal Benjamin. "Nič ne vem o tem, kako ... kako to izpeljete. Ne vem, kako ponoči uspete priti iz hiše. Ne vem, koliko tvegate." "Saj ne," je dejala. "Nič ne tvegate?" Odkimala je. "Ampak kako to izpeljete? Kako pridete i/ hiše?" "Odidem." "Kar naravnost skozi vrata odidete?" Prikimala je. "Ampak vaš mož! Kaj pa mu rečete'.'" "On že spi." "Vedno?" "Benjamin, ta tema ni preveč zanimiva!" "Prosim," je rekel Benjamin, "povejte mi, no! Kako veste, da se nekoč ne bo zbudil in vas zasledoval?" "Ker jemlje uspavalne tablete." "Kaj pa če jih pozabi?" "Kaj?" "Kaj če jih pozabi vzeti? Kaj če neko noč ne bi delovale?" KRONIKA UREJA: HELENA JELOVČAN PRIZNANJA GORENJSKIM POLICISTOM IN PREBIVALCEM - Na sobotni svečanosti v centru za obrambno usposabljanje v Poljčah pri Begunjah so označili letošnji dan slovenske policije. Kot je v nagovoru udeležencem med drugim poudaril načelnik UNZ Kranj Ivan Hočevar, so gorenjski policisti tudi v najtežjih trenutkih pred letom dni pokazali svojo enotnost. Pri svojem delu sledijo spoštovanju zakonitosti, pri čemer se opirajo na strokovnost in nadstrankarsko usmeritev. Za zasluge je nagradil s srebrnim znakom pet zunanjih sodelavcev in 14 policistov, z bronstim znakom pa 17 prebivalcev in 15 policistov. Poleg njih je 22 delavcev UNZ Kranj prejelo pisne pohvale. Prireditev so s kulturnim nastopom popestrili učenci osnovne šole A. T. Linhart iz Radovljice. S. S. - Foto: S. Saje v EKSPLOZIJA PLINSKE JEKLENKE V KRANJU - V pritličju stolpnice na Šorlijevi 3 je 28. junija ob 17. uri in 10 minut Branko G., rojen leta 1966, hotel prižgati plin na kombiniranem štedilniku. Takrat je prišlo do eksplozije, ki je razdejala stanovanje in povzročila škodo pri sosedih. V nesreči, ki jo je povzročil preslabo pritrjen reducirni ventil, je Branko dobil več opeklin in ga zdravijo v kliničnem centru. S. S. - Foto: P. Kozjek S puško nad otroka Jesenice, 29. junija - Srečko M. s Ceste 1. maja 69 na Jesenicah je 27. junija popoldne opazil nepovabljenega obiskovalca na svoji češnji. Vzel je zračno puško in ustrelil proti 12-letnemu dečku na drevesu. Zadel ga je v glavo in ga lažje ranil. Ker gre za kaznivo dejanje, bodo proti branilcu češnje podali kazensko ovadbo.• S. S. Koroški in slovenski gasilci o vaji v ljubeljskem predoru Ob večji nesreči bi bile težave Gasilci so dobro pripravljeni in opremljeni, manj pa drugi reševalci. Retnje pri Tržiču, 27. junija - Avstrijski in slovenski udeleženci vaje Ljubelj '92, ki so jo izvedli 23. maja v predoru, so analizirali uspešnost ukrepanja vseh reševalnih služb. Ce sosedje opozarjajo na slabo opremljenost sanitete za pomoč ob večjih nesrečah v predoru, je odveč poudarjati, da je le-ta pri nas še slabša. Sprožili bodo pobudo za prepoved prevoza nevarnih snovi prek Ljubelja. Čeprav je vaja, ki so jo v lju- sodelovanje med različnimi beljskem predoru pred dobrim mesecem organizirali koroški sosedje, že nekoliko odmaknjena, je njena vsebina povsem aktualna. Toliko bolj, ker so si zamislili trčenje avtobusa in osebnega vozila, zaradi katerega je prišlo do požara; kratek stik je ugasnil razsvetljavo, v temi in dimu pa je bilo reševanje še bolj oteženo. Do take nesreče je pred slabim tednom v resnici prišlo v predoru v bližini Trbiža, zato se je ob posledicah moč zamisliti, kakšne so razlike med vajo irj pravo nesrečo. — Kot je povedal poveljnik koroških gasilcev Franz Koc h so na pogovorih o nesreći v Italiji ugotovili, da imajo tam sicer lep tunel, vendar je v njem zelo slabo poskrbljeno za varnost. Preiskava bo pokazala, kaj je z alarmom, kje so gasilni aparati, predvsem pa, zakaj niso zaprte prečne poti med dvema rovoma predora, kar bi onemogočilo obračanje vozil in nastanek nesreče. Ugotovljene slabosti odpraviti Ob podobni vaji leta 1988 so ugotovili vrsto pomanjkljivosti, tokrat pa se je posrečilo udeleženci pri reševanju. Vseeno ni moč zatiskati oči pred dejstvom, da je ob požaru v predoru moč reševati samo z dihalnimi aparati, ki jih gasilci imajo, ne pa tudi obmejna policija in saniteta. Ob tem je gospod Koch opozoril, da bi gasilci imeli težave s transportom v primeru, če bi bile ranjene več kot tri osebe. Ker sedaj nimajo ustreznega vozila za prevoz več ranjencev, je predlagal, da bi bil en gasilski kombi brez sedežev na razpolago v kraju blizu, predora, na primer, v Borovljah. V nadaljevanju je poveljnik Koch med drugim ugotovil, da se na kakršnokoli improvizacijo pri reševanju ni moč zanašati, zato bi kazalo za večje nesreče angažirati pri transportu tudi helikoptrske enote. Poveljnik slovenskih gasilcev Tone Senetočnik je ocenil, da so naši gasilci kar dobro opremljeni; potrebovali bi le izolirne aparate na kisik, ki so uporabni dalj časa kot aparati na stisnjen zrak. Predlagal je še obojestransko obveščanje na obmejno službo v primeru nesreče v Avstriji ali pri nas, za slovensko stran pa tudi širše preizkušanje drugih reševalnih služb. I nesreče" Zadremal za krmilom Naklo, 29. junija - Včeraj malo po 15. uri je voznik osebnega avta R-4 Branko Š. iz Radovljice, rojen 1953. leta, vozil po magistralni cesti od Nakle-ga proti Radovljici. Po lastni PREPROGA STKANA IZ KOREKTNE PRIJAZNOSTI je za VAS, cenjeni, kupci položena v novi trgovini JEKLOTEHNA - ŽELEZNINA ZAPLOTNIK v Kranju. ŠIROK IZBOR BLAGA (vodoinštalacijski material, oprema in material za ogrevanje, žeblji in vijaki, okovje orodje, hobby program, gospodinjski aparati, elektro material, barvne kovine, cevi) DOLGOLETNE IZKUŠNJE, KAKO SVETOVATI m UGODNE CENE na primer: • peč TVT Standard z bojlerjem: od 100.007 do 143.254 SLT • peč TVT Standard brez bojlerja: od 72.900 do 104.315 SLT • peč TVT Central: od 50.580 do 63.005 SLT • radiatorji Aklimat: od 587 do 1.322 SLT/člen • raztezne posode Varflex: od 5.935 do 11.642 SLT • armature Mariborska livarna in Unitas: tovarniške cene • barvni televizorji UNITEC: od 37.259 SLT dalje. SO ARGUMENTI, KI JIH BOSTE GOTOVO ZNALI CENITI! JEKLOTEHNA - ŽELEZNINA ZAPLOTNIK, d.o o. KRANJ, STRAŽIŠĆE - Škofjeloška c 56. telefon 310-050 in 311-984 Gradbeni material, barve in čistila, pa vam ponujamo v JEKLOTEHNA AGILE, do o., Zgornje Bitnje 1, (preko ceste), telefon 311 -675 Delovni čas: 8. - 12. in 15. do 19. ure. ob sobotah od 8. do 12 ure «1 L JEKLO A ŽELEZNINA TEHNAilv I I I I I I I I I Mi poznamo rešitev Slednji predlog je zdravnica Tatjana Smid iz Tržiča sprejela kot koristen, spraševala pa se je, kako naj zdravniki nudijo prvo pomoč na kraju nesreče v zahtevnih razmerah, če nimajo na razpolago niti dihalnih aparatov niti vozila. O tem je Peter Meglic iz tržiškega štaba civilne zaščite menil, da kaže skrb za evakuacijo ranjencev iz nevarnosti prepustiti gasilcem, ki so za to primerno opremljeni in usposobljeni, razen tega pa za prvo ukrepanje opremiti tudi obmejno policijo. Dober preizkus pripravljenosti Poveljnik tržiških gasilcev Jelko Hladnik je ugotovil, da je bil alarm za vajo dober preizkus njihove pripravljenosti, saj je obveščanje gasilskih društev teklo po načrtih. Čeprav so v reševanje vključili le tri društva, so tudi drugi spremljali vajo in se kaj naučili. Kot je dejal poveljnik kranjskih poklicnih gasilcev Jože izjavi je med vožnjo zadremal v bližini podvoza za lokalno cesto v Duplje. Zapeljal je čez nasprotni vozni pas na travnati nasip in jekleno varovalno ograjo. Ob tem je podrl prometni znak in trčil še v varovalno ograjo, ki preprečuje dostop na magistralko. Zatem je vozilo padlo dobrih 6 metrov globoko na lokalno cesto, kjer je obstalo prevrnjeno na strehi. V nesreči so se huje ranili voznik, njegova žena Valerija Š. in hčerka Tamara §., lažje pa hčerka Nataša §. Vse so odpeljali na zdravljenje v jeseniško bolnišnico.© S. S. S tovornjaka pod kolo Jesenice, 29. junija -Minulo sredo je Robert T, doma s Planine pod Golico, naložil na keson tovornjaka tri ljudi in odpeljal proti bližnjemu smučišču. Med vožnjo v hrib je Anton Kolar, rojen 1959. leta, doma iz Ljubljane, padel s tovornjaka naravnost pod kolo. Vozilu mu je zapeljalo čez prsni koš, zaradi Česar je Kolar na kraju nesreče umrl. Smrt na tirih Lesce, 29. junija - Včeraj ob 20. uri in 33 minut je strojevodja vlaka peljal mimo skladišča leškega Žita. Takrat je opazil neznano osebo na progi. Kljub zaviranju ni mogel ustaviti. Preiskovalci so ugotovili, da je vlak povozil mlajšo žensko, ki je verjetno storila samomor.© S. S. Divjaki na motorjih Kranj, 29. junija - Policisti so pri delu na terenu izvedeli za nesrečo, do katere je prišlo že 22. junija v Selcah. Janez R. in Boris J. iz Dolenje vasi, oba brez vozniškega dovoljenja, sta na neregistriranih motorjih drvela skozi Selca. Prvi je nenadoma zavil k pokopališču, drugi pa je trčil vanj in nato zadel ter lažje poškodoval pešakinjo Vido K Ker gre za ponavljajoče dirke, bodo predlagali začasni odvzem motorjev. JELKO HLADNIK - tržiški gasilci: »Tudi prostovoljni gasilci se hitro zberemo in prispemo na Ljubelj takoj za poklicnimi. Za hitrejše alarmiranje bi morali razširiti mrežo enosmernih pozivni-kov; sedaj jih imamo le 8. Vsa društva še nimajo radijskih zvez. Žal so naše in avstrijske zveze na različnih frekvencah, kar onemogoča kontakte!« JOŽE KASTELIC - poklicni gasilec: »Iz Kranja smo lahko v 23 minutah na Ljubelju. Imamo vso potrebno opremo za reševanje, težave pa povzročajo zveze. Usposobiti bomo morali UKV-sistem za vso reševalno ekipo, saj so sedaj le v treh čeladah slušalke; brez njih vodenje akcije v predoru ni možno!« Kastelic, si je na vaji sicer težko predstavljati. razmere v resnični nesreči, vendar je bil po njegovi oceni opazen precejšen napredek glede na prejšnjo vajo. S tako oceno so se strinjali tudi drugi udeleženci z avstrijske strani. Delavci carine in žandarmerije so spoznali svojo vlogo pri obveščanju o nesreči, usmerjanju prometa in koordiniranju udeležencev pri reševanju. Predstavniki Rdečega križa, ki onstran meje skrbijo za prevoz ponesrečencev, pa so zaradi nevarnosti večje katastrofe v predoru predlagali, naj bi prepovedali promet nevarnih snovi prek Ljubelja. Poveljnik Koch je obljubil, da bodo dali pobudo oblastem za proučitev tega predloga. Slovenskim gasilcem je izročil kaseto s filmom z vaje in mapo s podrobno sodniško oceno, obenem pa predlagal, naj bi se jeseni na avstrijski strani podrobno pogovorili o vseh nujnih izboljšavah.© Stojan Saje Delo gasilcev v kranjski občini Izobraževanje in urjenje v ospredju Kranj, 29. junija - V prvih petih mesecih letos je 125 gasilcev sodelovalo pri gašenju 12 požarov. Kljub zmanjšanju števila požarov od lani je stalna skrb za strokovno usposabljanje gasilcev nujna. V kranjski občini jim primanjkuje predvsem višjih gasilskih častnikov, ugotavlja načelnik štaba operative OGZ Kranj Marko Bohince. Letos so imeli člani gasilskih društev v kranjski občini vsaj prvih pet mesecev precej manj dela z gašenjem ognja kot lani. Poklicali so jih le zaradi 12 požarov, pri katerih se je 125 gasilcev zamudilo skupno 481 ur. Pri tem je treba poudariti, da še vedno večino požarov zaneti človeška malomarnost v stanovanjskih in drugih stavbah. V njih je, kot opozarja načelnik Marko Bohinec, tudi nemalo pomanjkljivosti pri električni napeljavi. Dejavnost članstva v prostovoljnih društvih so letos usmerili predvsem v izobraževanje. Kar 56 gasilcev je konec aprila opravilo tečaj za strojnike, prejšnji mesec pa so pri občinski gasilski zvezi končali tudi tečaj za gasilske častnike I. stopnje. Ta naziv je pridobilo devet gasilcev, še vedno pa društvom primanjkuje predvsem višjih gasilskih častnikov in nekaterih specialno usposobljenih gasilcev, zato jeseni načrtujejo še tečaj za uporabo dihalnih aparatov. Po rezultatih nekaterih tekmovanj je moč soditi o dobri pripravljenosti gasilcev, ugotavlja poveljnik OGZ Kranj Franc Košnjek. Na občinskem tekmovanju v Cerkljah je letos sodelovalo 120 desetin, sredi junija pa so se štiri desetine mladih gasilcev udeležile tekmovanja na Ptuju. Takrat so opravili tudi komisijsko ocenjevanje pripravljenosti 71 operativnih enot, s katerim so povsem zadovoljni. Manj navdušenja vliva finančna stiska, zaradi katere letos še niso kupili nobene nove opreme. Ob nadaljevanju takih razmer bodo nastali problemi predvsem v tistih društvih, kjer že sedaj tarnajo zaradi dotrajanosti vozil in motornih črpalk ter pomanjkanja tlačnih cevi.© S. Saje Gorenjski teritorialci za jezerske reševalce Pomoč z opremo novi postaji Kranj, 26. junija - Tradicionalno dobro sodelovanje med teritorialno obrambo in gorskimi reševalci dobiva na Gorenjskem nove oblike. Pokrajinski štab TO za Gorenjsko se je namreč odločil, da izroči v uporabo novi postaji GRS na Jezerskem komplet gorske reševalne opreme. Opremo je v kranjski vojašnici minulo sredo prevzel načelnik postaje GRS Jezersko Luka Karničar. V kompletu so gorska nosila, reševalni sedež, vitel z jek len i-co za reševanje v steni, reševalna vreča in nekaj nujno potrebne drobne opreme. Vsa oprema je iz zaloge nekdanje planinske enote armade. Ker je skoraj nerabljena, bo še dobro služila pri urjenju in v resničnih akcijah jezerskih reševalcev. Teritorialna obramba sicer razpolaga le z omejenimi količinami tovrstne opreme za urjenje planinskih enot, ki bo steklo letos jeseni na Bohinjski Beli, ven lar si bo še naprej prizadevala za pomoč pri opremljanju gorenjskih postaj GRS. Veliko alpinistov in reševalcev namreč svoje znanje in izkušnje lahko koristno uporablja v vrstah teritorialne obrambe, kjer imajo tudi člani GRS/azne zadolžitve.© S. Saje PRODAJALNA KAVE CAFFE BOUTIOUE KRANJ, Maistrov trg 12. AKCIJSKA PRODAJA KAVE Minas 425 SLT/kg, Bar 495 SLT/kg, Lukas 425 SLT/kg Turška 480 SLT/kg. Znižane cene veljajo do 15. julija._ PLAVA LAGUNA POREČ - hoteli Materada, Lotos in apartmaji Astra, Cttadela, Golijot in vila Špadići Posebna ugodnost 7-dnevni aranžmaji 4. julija in 11. julija. Za teden dni cena penziona 8.200 tolarjev, polpenziona 6.800 tolarjev, najem apartmaja že za 2.700 tolarjev. V cono je vključena taksa, dnevna animacija, slavnostna večerja, šola tenisa in smučanja za vodi za otroke, smučanje tudi za starejše. Znatni popusti za otroke. Informacije: vaša agencija in po telefonu 0531/34-122, 31-822_______ KMEČKI STROJ, ŠKOFJA LOKA - AKCIJSKA PRODAJA: VITEL Tajfun EGV 40 za 75.810,00 SLT, PUHALNIK Tajfun za 49.112 00 SLT, kiper PRIKOLICA 4.5 tone za 240.499 SLT; 20 m3 za 411 000,00 SLT, KOSILNICA Sokol 145 za 187.474,00 SLT, vrtna KOSILNICA Murai za samo 25.987,00 SLT. ® 622-575 ali 61-497 INSTALATERJI CENTRALNIH KURJAV- TRGOVCI in INDMDUALCI! Nudimo vam peči za centralno kurjavo tip PAVLIC CELJE. So ekonomične glede porabe goriva, prostora in po ugodni ceni. So enostavne za montažo in čiščenje, za kombinirano ogrevanje olje - premog, ter lične izdelave. Garancija je 5 let. Dostava na gradbišče ali dom. V zalogi imamo tudi material za napeljavo centralnega ogrevanja (gorilce, ventile, pipe, radiatorje, baterije itd). Vse to vam nudi firma BOME, 61234 MENGEŠ, telef-fax 061/738 834 SE PRIPOROČAMO! MULI OGLASI @217-960 APARATI STROJI ŠKROPILNICO STIH L, 10 litersko, rabljeno, kupim. gf 311-680 8345 ŠIVALNI STROJ Singer in kuhinjsko NAPO, prodam. _• 66-229, ostalo po dogovoru. 8403 PRALNI STROJ, ugodno prodam. » 78-598 8444 OVERLOCK PFAFF - entlarico, novo, nerabljeno, prodam. _> 215-650_8431 MOLZNI STROJ Vitkres Virovitica, nerabljen, star 6 let, prodam. gf 46-005 8418 MIMMILK PRIDELKI SENO iz kozolca, prodam. gf 422-192 8437 DOBRO JE VEDETI, ZATE JE VEDNO NEKDO TU. CELOVEC, Sudring, BELJAK Maria Gailer Str. 28 NAŠ IZLET ZA ZVESTOBO IN PRAVOČASNO PLAČILO NAROČNINE! NA AVSTRIJSKO KOROŠKO bo v soboto, 4. julija 1992. Odhod bo ob 8. uri Izpred hotela Crei-na v Kranju. Ne pozabite veljavnega potnega lista. 3_DiO 97.3 Ffl STEREO 'M»BSGLAS NAJ V1ŽA - JUNIJ y Melodije so prejele naslednje število kuponov: 1 Pesem o Savi - ansambel Sava 172 2. Abraham - ansambel Melos 99 3. Nasvidenje prijatelji - Štajerskih sedem 53 4. Če bi se še enkrat rodil - Štirje kovači 46 5 Na ribolovu - ansambel Braneta Klavžarja 33 Pokrovitelja naj viže za mesec junij sta CAFE Mfi/Y!M" RESTAURANT Naj viia je na sporedu vsako nedeljo ob 11. uri v oddaji Po domače na kranjskem radiu, ponovitev ob sredah ob 10. uri! Med 410 prispelimi kuponi smo izžrebali naslednja nagrajenca: Mojca Osterman, Luže 2/a, Visoko prejme za nagrado večerjo za dve osebi v restavraciji Yasmin v Kranju. Igor Križnar, Sveti Duh 137, Škofja Loka prejme karton kvalitetnih vin Goriških brd iz Dobrove. Nagrajencem iskreno čestitamo! — zavarovalnica trialav, d.d. Ijubljana OBMOČNA ENOTA KRANJ C 64001 KRANJ, Oldhamaka 2 l*Mon (064) 22 «S3, — p. p. 14« tatatu 064 24482 1. FINANČNIKA 2. LIKVIDATORJA OBVEZNOSTI IZ OSEBNIH ZAVAROVANJ Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s poskusnim delom, pod tč. 1 do 6 mesecev in pod tč. 2 do 4 mesecev. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: ■ pod tč. 1 / - da ima visoko strokovno izobrazbo ekonomske smeri -da ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj s področja financ pod tč. 2/ - da ima višjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri -da ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj Kandidati za opravljanje del za navedena prosta delovna mesta naj svoje prošnje, napisane lastnoročno pošljejo na naslov: Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana, Območna enota Kranj, Oldhamska 2, Kranj. K prošnji je treba predložiti zadnje šolsko spričevalo, kratek življenjepis z navedbo dosedanje zaposlitve in druga dokazila, ki so potrebna za ugotavljanje izpolnjevanja zahtevanih posebnih pogojev. Rok za oddajo prošenj poteče 8. dan po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po izteku objavnega roka. PREKLIC LOKALI Opravičujem se za neresnične in žaljive besede, ki sem-jih širila o M.R. in M.M. 8454 KUPIM ELEKTROMOTOR 3 - 4 KW, trofazni in otroško KOLO, kupim. gf ___. _ ___ 65 128 8423 KOLESA LOKAL oddam v najem in prodam pol HIŠE pri Menkšu. _• 78-572 _8438 Nujno potrebujem 15.000 DEM za dobo 6. mesecev. Garancija zagotovljena, obresti po dogovoru. Šifra: LOKAL 8451 OTROŠKA TRGOVINA Tomšičeva 16, Kranj • otroška konfekcija 0 ■ 16 let § ekskluzivni modeli "SARA" • oprema za dojenčke t posebna ponudba otr. kombiniranih vozičkov iz uvoza • frizzo ultima • frizzo • spectrum i frizzo - marela • dežniki za vozičke 20.400,-17.400,-19.390,- l.f AVTOMATIK, opremljen, prodam. _• 43-026_8408 MOTOR JAWO 350, ugodno prodam. _• 77-054 8453 OTR- OPREMA Otroško POJSTELJICO z joaijem, mali in veliki otroški STOLČEK in ŠPORTNI VOZIČEK Marela, ugodno prodam. _• 212-945 8404 OSTALO Dva KOTLIČKA, 68-397, zvečer prodam. 8413 Naša bralka Slavka Jurjevčič nam je poslala pisemce z naslednjo vsebino: Zahvala Uredništvu Gorenjskega glasa - Kranj Za izžrebano darilo Vašega časopisa - zlato verižico - se najlepše zahvaljujem. Prejela sem jo 22. 6. v Radovljici pri zlatarju Goldie v Cankarjevi ulici, kot je bilo navedeno v obvestilu. Še enkrat: Prisrčna hvala! Slavka Jurjevčič Lipce 101 Blejska Dobrava KNJIGE za prvi letnik ekonomske fakultete v Ljubljani, za visokošolski program, prodam. 622-532 _8416 DOMAČE ŽGANJE, večjo količino, prodam. gf 422-003_8417 DRVA, bukova, 7 kub. m, prodam. W 66-122_8420 Lito železno BANJO 70 x 150, prodam, gf 312-322 8440 CR, MATERIAL NOVE TEGULE canadeze 200 kes. m, zelo ugodno prodam, g? 218-340_8432 MODELAREC, 600 kosov, prodam za polovično ceno. gf 241 -819 ____8434 Dimniške TULJAVE in VOGALNI-KE, prodam, g? 422-711 8439 POSESTI NOVO - NOVO SIEMENS SLUŠNI APARATI s povračilom ZZZS Pridite naglušni - in odidite z več življenjske radosti - v manj kot eni uri - s slušnim aparatom SIEMENS Vsak četrtek od 13. do 18. ure ART OPTIKA KRANJ Bleivveisova 18 telefon: 212-196 SIEMENS inf. tel. 064/73-313 od 19.30 do 20.30 ure V širši okolici Radovljice, najame slovenska družina 1 stanovanjsko HIŠO. 9 422-361_8426 HIŠO v Kranju, 328-418. po 20. uri prodam, gf _8428 GARAŽO, na Planini, prodam, gf 214-540_8429 PRODAJAMO, stanovanjske HIŠE v gradnji, nove in starejše, hiše z delavnicami, LOKALE, KMETIJE, posamezna kmetijska ZEMLJIŠČA, stavbne PARCELE, VIKENDE, vršimo tudi menjavo stanovanjskih hiš, menjave hiš za stanovanja, posamezne nepremičnine tudi odkupimo. K3 KERN, podjetje za promet z nepremičninami, gf 215, od 17. do 19. ure._8445 Zazdiliivo PARCELO v Poljanah nad Škofja Loko, prodam, gf 622 796_8448 GARAŽO na Planini v Kranju, od-dam v najem, gf 327-949 ali 41-582 8449 V najem oddam GARA20, primerno za mirno obrt ali skaidišče. V garaži je trofazni tok, velikost 30 kvad. m, višina 3 m g? 064/74 030 RAZNO PRODAM DRVA in OKNA - KRILA, prodam Jenko Marija, Gorenja vas 39, Rateče 8406 1000 koaov rabljene strešne OPEKE in RENAULT 4, letnik 1980, pro- dam. m 631-537_8424 STANOVANJE, oddam in prodam KOZO, KRAVO, PLUG in VOZ "za-pravljivček". gf 78-572 8430 DOMOFON in vrtni BAZEN 3.6 m, prodam. gf 327-949 ali 41 -582 Samostojno DEKLE za delo v strežbi, iščem. M BAR Lesce, g? 75-660 8414 Zaposlimo KUHARJA. 77-458 Bled, g? 8421 STORITVE J & J, TV, VIDEO, HI Smledniška 80, Kranj, % Fl servis. 329-886 6687 AVTO DVIGALO za popravilo streh, barvanje opaža, ter obžaga-nje drevja, do višine 22 m, vas ča- kanagr 73-120_7140 Izdelujem in servisiram: ELEK-TROINŠTALACIJE, OMARICE, PODALJŠKE. BOJLERJE, PEČI...« 632-933 8297 Izdelovanje ŠTAMPIUK in ZLA-TOTISK v Kranju, Slovenski trg 7 (delavski dom) na zalogi štampilj-ke * IZJAVA za na naročilnice, gf 064/217-424, sprejem naročil vsak delovnik od 8. do 14. ure 7503 ROLETE, ZALUZIJE ter LAMELNE ZAVESE, izdelujemo, montiramo in popravljamo, gf 216-919 8316 ALARMI, AVTOALARMI - prodaja, montaža, servis in zastopstvo fir-me RAPAL. gf 66-783_8419 Opravljam PREVOZE do 17 oseb. gf 65-461_8435 INSTRUIRAM angleščino za osno-vne in srednje šole. gf 217-936 STANOVANJA PRODAJAMO: stanovanja različnih velikosti v različnih področjih Slovenije. Vršimo tudi menjave lastniških stnavanj in odkupujemo posamezna stanovanja. K 3 KERN, podjetje za promet z nepremičninami, gf 215-853, od 71. do 19. ure _8446 GARSONJERO v prvem nadstropju v šorlijevem naselju, prodamo. gf 215-853_8447 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD, rabljeni deli in gotovinski odkup vozil Citroen za avtoodpad. gf 69-946 8422 GORENJSKI GLAS v sodelovanju z ZAVODOM ZA ZAPOSLOVANJE objavlja preglednico potreb po delavcih oziroma prostih delovnih mestih. Napisana je na osnovi uradnih prijav gorenjskih organizacij in delodajalcev. Bralce obveščamo, da smo pri sestavljanju upoštevali zlasti tale načela: a) vključili smo samo mesta, za katera so organizacije in delodajalci izrazili željo po sodelovanju z zavodom; b) zapisali le nazive poklicev, pri čemer lahko kandidati preberejo ostale pomembne podatke na oglasnih deskah zavoda v vseh gorenjskih občinah (o številu delovnih mest, organizacijah in delodajalci, pogojih za zasedbo in podobno); c) upoštevali nove prijave, aktualne na dan objave, kar pomeni, da je celotna slika razvidna iz izvirne preglednice, objavljene v prostorih zavoda. Opozarjamo tudi, da kandidate izbirajo organizacije oziroma delodajalci; zavod za zaposlovanje pri tem nima neposrednega vpliva. Kranj: DIPLOMIRANI PRAVNIK. Radovljica: KUHARSKI POMOČNIK, PRODAJALEC. Iskalce zaposlitve hkrati obveščamo, da lahko pri nas pregledajo še objave za začasna in občasna dela - kakor nam jih pač sporočajo uporavniki. 8443 ŽIVALI VOZILA JUGO 55, letnik 1991, karamboli-ran, prodam, gf Globočnik, La-hovče 11, Cerklje_8425 ZAPOSLITVE Gostilna ALEŠ na Bregu ob Savi redno zaposli KV KUHARJA ali KUHARICO, s prakso ali brez. Nastop dela takoj. Informacije po gf 401-138_ Vsi, ki vam delo na terenu ni problem pokličite dopoldan, gf 59-159 8083 PAPAGAJA Aleksandra, NIMFE in SKOBČEVKE, po ugodnih cenah, prodam, gf 76-342_8200 Prinašalca FLAT COATET RETRI-VER, PSIČKO, uogodno prodamo. Kopališka 5, Radovljica, gf 76-806 TOY - bele pudle, manjši od pritlikavih, z rodovnikom prodam. Ba- lažič, Pajerjeva 6/a, Šenčur_ TELIČKO 14 dni staro, prodam. Suha 26, Kranj 8409 HRČKE in MORDKE PRAŠIČKE, prodam, gf 421-821 8410 MORSKE PRAŠIČKE, dolgodlake, oddam gf 46-226_8411 PAPIGO nimfo, brezplačno oddam Debeljak, Podbrezje 150, gf 70-069_8412 KOZO z mladičem ali brez, dobro mlekarico, prodam. Partizanska 24, Kranj_8427 PLEMENSKE PETELINČKE in Pl-TANCE, takoj za zakol, prodam. Zgoša 47/A, Begunje 8433 KRAVO s teletom ali brez, prodam Smokuč 38, gf 802-540 8436 TELIČKA teden dni starega, ku-pim. gf 64-071_8441 Dve KOZI, prodam in odajam ko-zje MLEKO gf 620 160 8455 KOZO z mladičem in enega MLADIČA posebej (kozico), prodam. Čadež. Verolg 13,gf 620-046 8456 PSE DOBERMANE, stare 3 tedne, prodam za 500 DEM gf 872-583 Nenadoma nas je v 88. letu zapustil dobri mož, oče, ded, tast in stric VID LIEBHART st. Od njega se bomo poslovili v sredo, 1. julija 1992, ob 17. uri na pokopališču v Bitnjah. Žalujoči vsi, ki so ga imeli radi Kranj, Celovec, 27. junija 1992 _____ ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame in stare mame j^_B&_i__L &a_«u. aaaaaam ! FRANČIŠKE 1 ČELEŠNIK se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, pevcem in znancem, ki so jo pospremili na zadnji poti. ŽALUJOČI: sin Feliks z družino Šenčur, 23. junija 1992 SLOVENIJA IN SVET Sporna tržaška slovenščina Sama Pahorja /aradi uporabe slovenščine niso izbrali za svetovalca v tržaškem občinskem svetu, Stojanu Špetiču pa so na seji tržaškega pokrajinskega sveta preprečili, da bi v slovenščini zahteval prevajanje v slovenščino. Povsem drugače kot v državni upravi pa je na sodiščih. Zdi se, da stališče, da je treba slovenščino pregnati iz tržaškega pokrajinskega in občinskega sveta, sprejema večina strank, razen neofašistov, Liste za Trst tudi krščanski demokrati. Priča smo torej močnemu desnemu in skrajnemu nagibu tržaške politične barke. Na tej strani so celo nekateri Slovenci, svetovalka Ana Marija Kale in donedavni tajnik socialistične stranke Augusto Seghene, ki ima za ženo Slovenko. Slovenci so zaradi teh dogodkov hudo razočarani. Slovenska skupnost, edina politična stranka Slovencev na Tržaškem, z obžalovanjem ugotavlja, da se Trst očitno ne namerava odreči stari politiki. Prepoved slovenščine je dejanje s hudo politično težo. Drugače pa je na sodiščih. Na njih imajo zagotovljene prevajalce, postopki pa tečejo dvojezično, če stranka tako zahteva. Nična državna pogodba "Jugoslavije, ki je bila sopodpisnik avstrijske državne pogodbe, ni več, zato tudi ni več partnerja pri državni pogodbi," je dejal avstrijski zunanji minister dr. Alois Mock. Pri avstrijski državni pogodbi po ministrovem mnenju avtomatičnega naslednika ni, zato se morajo države na novo pogajati. Potem ko je Avstrija priznala neodvisnost Slovenije in Hrvaške, sta se Slovenija in Avstrija že dogovorili, da bodo nekatere stare pogodbe še veljavne, druge bodo veljale le določen čas, potem pa bo treba skleniti nove in to naj bi veljalo tudi za urejevanje medsebojnih odnosov med Slovenijo in Avstrijo glede manjšin. Pomembno je, da se to vprašanje rešuje na evropski ravni in načelih, pa naj gre za nemško, slovensko, italijansko, madžarsko ali kakšno drugo manjšino. Če se bo izkazalo, je dejal Mock, da je v Sloveniji večje število nemško govoreče manjšine, ki je ohranila posebno kulturno, bo morala tudi ta manjšina uživati enake pravice, Slovenija in Avstrija ob tem občasno izmenjujeta mnenja. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture Oddelek za slovanske jezike in književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani organizira med 6. in 18. julijem 28. seminar slovenskega jezika. Seminarja se bodo udeležili tuji slavisti, univerzitetni profesorji, doktorji, docenti, asistenti, prevajalci in kulturni ter javni delavci iz zamejstva. Seminar bo ora-ganiziran na temo Pot do slovenske samobitnosti. • J. Košnjek Slovenska zastava v Pekingu V glavnem mestu Kitajske Pekingu je bila od-19. do 23. junija mednarodna razstava Secure 92, na kateri se je prvič predstavila tudi država Slovenija na 30 kvadratnih metrih razstavnega prostora. Slovenija se je predstavila /. informativno-pro-izvodnim programom zaščite in varovanja. Sodelovala so podjetja Pohorje Mirna, Sava Kranj, Gasilska oprema Ljubljana, Tekstilna tovarna Prebold, Trimo Trebnje, Orbis Velenje, Smelt Ljubljana in Pastor. Predstavljena pa je bila tudi samostojna in neodvisna država Slovenija s poudarkom na turističnih aktivnostih s prospekti in video kasetami. Z video kasetami so bile predstavljene tudi vaje civilne zaščite. Slovenski paviljon je bil dobro obiskan, zanimivo pa je, da obiskovalci niso vedeli ničesar o Sloveniji. Sicer pa je bilo precejšnje zanimanje kitajskih poslovnežev za naše proizvode, zlasti za gasilsko opremo, montažne objekte in gumene izdelke. Firma Orbis pa je vzbudila zanimanje s ponudbo orožja in se je s kitajsko delegacijo Ministrstva za varnost dogovorila, da jim pošlje ponudbo za 1000 pušk. Delegacija za organiziranje sejma gasilstva, ki bo v Pekingu novembra, pa je Slovenijo povabila, da se predstavi samostojnno z gasilsko ponudbo. PPC Gorenjski sejem, ki je z Ministrstvom za obrambo R Slovenije organiziral predstavitev Slovenije na sejmu, pa je navezal tudi neposredne stike z Nemci, Američani in predstavniki ostalih vzhodnih področij in jih seznanil s sejmom Zaščita 93 -Protection 93 ter sejmom Slovenski proizvod - slovenska kakovost v Kranju. • A. Ž. Škofja Loka, 25. junija - Obrtna zbornica Škofja Loka in Škofjeloški oktet sta ob praznovanju slovenske državnosti pripravila glasbeno prireditev "Slovenc' Slovenca vabi", ki jo je neposredno prenašal Radio Slovenija. Slavnostni govornik je bil član slovenskega predsedstva dr. Matjaž Kmecl, nastopilo je šest narodno-zabavnih ansamblov, pet oktetov in kvinteta ter šest dramskih igralcev in gledališka skupina. Zamisel in izvedba prireditve je bilo delo Tomaža To/ona, program je povezoval Janez Hočevar -Rifle. Poleg Obrtne zbornice Škofja Loka je prireditev denarno omogočilo osem škofjeloških obrtnikov. Foto: P. Kozjek Jubilejna razstava v Cerkljah Bogastvo rož in lovskih trofej Andrej Ropret, predsednik organizacijskega odbora letošnje razstave. tekmovanje harmonikarjev. 2e v petek bfi modna revija, nastopil pa bo tudi ansambel Čuki. V soboto ob 18. uri pa se bo v organizaciji Zveze kulturnih organizacij Gorenjske in Kranja začelo srečanje gorenjskih citrarjev. # A. Žalar Ponarejeni tolarji Kranj, 29. junija - V več gorenjskih krajih so v kratkem času odkrili posamične primerke ponarejenih bankovcev za 1.000 SLT, 20. junija v Tržiču in 27. 6. v Kranju. Zato policisti opozarjajo na previdnost pri raznih kupčijah, kjer sprejemajo večje vsote tolarjev.• S. S. Jutri, 1. julija, zvečer bodo v Cerkljah na Gorenjskem delavci Turističnega društva Cerklje pod pokroviteljstvom Izvršnega sveta občine Kranj in Gorenjskega glasa odprli veliko jubilejno razstavo, ki jo bodo od 2. do 5. julija spremljale različne prireditve. Cerklje na Gorenjskem, 30. junija - Svečana otvoritev letošnje 25. razstave cvetja in 22. razstave lovstva, ribištva in čebelarstva, ki bo pod pokroviteljstvom Izvršnega sveta občine Kranj in Gorenjskega glasa od 2. do 5. julija, bo jutri (sreda), I. julija, ob 20. uri. Otvoritvena svečanost pa se bo s povorko in koncertom kranjskega pihalnega orkestra ter nastopom pevskega zbora Davorina Jenka Cerklje začela že uro pred otvoritvijo. Ob poudarku cvetju v šoli in na zunanjem prostoru bo še posebno zanimiva tudi lovska, ribiška in čebelarska razstava. "To tradicionalno prireditev, ki je lani zaradi vojne odpadla, smo tudi letos začrtali kot eno največjih tovrstnih v Sloveniji. Kaže, da bo na različnih delih razstave tokrat sodelovalo okrog 800 različnih razstavljal-cev. Pričakujemo tudi velik obisk iz vse Slovenije in tudi iz sosednjih dežel. Še posebej smo hvaležni, da nas tudi tokrat, ko smo v kar precejšnjih denarnih zadregah, niso zapustili vsi dolgoletni sodelavci, predvsem pa domačini; v milsih imam še posebej gospodinje na našem območju. Poskrbeli smo za stojnice in na njih razprodajo različnih izdelkov obrti, seveda pa ne bo manjkalo tudi sadik in cvetja. Še posebej so se ob čebelarjih in ribičih potrudili (in čeprav še vedno nimajo svojega revirja, tudi potrdili) tokrat tudi lovci z razstavo in nedeljsko prireditvijo na Štefanji gori. In nenazadnje bo poskrbljeno, da ne bo nihče, ki bo v prihodnjih dneh prišel v Cerklje pod Krvavcem, ne lačen, ne žejen. Ta to bo poskrbela Pizzerija Tonač iz Grada pri Cerkljah. Ob večerih pa tudi ne bo dolgčas. In nenazadnje bi se že na začetku prireditve rad zahvalil vsem, ki so nam tokrat pomagali pri pripravi prireditve in vsem, ki so doslej sodelovali z nami," je pred jutrišnjo otvoritvijo povedal predsednik organizacijskega odbora letošnje prireditve Andrej Ropret. Iz programa, ki ga objavljamo, vas še posebej opozarjamo na nekatere prireditve v dneh med razstavo. Tako bo v nedeljo ob 8. uri na Štefanji gori tradicionalno tekmovanje lovcev v streljanju na glinaste golobe, popoldne ob 16. uri pa Planinske koče odpirajo vrata Kranj, 30. junija - Planinska društva obveščajo ljubitelje hoje v gore, da je odprtih več planinskih postojank tudi pod vrhovi na Gorenjskem. PD Železničar iz Ljubljane stalno oskrbuje Kosijev dom na Vogarju od 12. junija, PD Integral iz Ljubljane Kočo na planini Jezero od 20. junija, PD Ljubljana -Matica pa Kočo pri Triglavskih jezerih od 23. junija; Triglavski dom bodo odprli jutri, I. julija. PD Jesenice je odprlo Zavetišče pod Špičkom 24. junija, PD PTT iz Ljubljane Poštarski dom na Vršiču 12. junija, PD Ljubljana - Matica Kočo pri Savici 13. junija, PD Tolmin pa Kočo na planini Razor 2JJ. junija. Od takrat sta odprti tudi postojanki na Kamniškem in Ko-krškem sedlu, ki ju oskrbuje PD Kamnik. PD Radovljica pa sporoča, da je Valvasorjev dom pod Stolom zaradi bolezni oskrbnika do preklica zaprt. Minuli konec tedna je poletno vreme že prispevalo k velikemu obisku vseh visokogorskih planinskih domov na Gorenjskem, kar napoveduje uspešno sezono. • S. S. PRIREDITVE: jutri, 1. julija, ob 20. uri svečana otvoritev razstave ob 20.30 ples - ansambel POLJANŠEK POKROVITELJ DNEVA: zidarstvo, gostinstvo in tenis Srečo Prestor Zg. Bela Četrtek, 2. julija, ob 18. uri prikaz čebelarske opreme ob 20. uri ples, igra ansambel AS 24 ur nogometa: "Krvavec" Cerklje : "Struževo" Kranj POKROVITELJ DNEVA: TISK 3, Visoko 7/d - Visoko Petek, 3. julija, ob 19. uri modna revija ob 20. uri ples, igra ansambel ĆUKI POKROVITELJ DNEVA: Fotokopiranje Ciril Bilban Kranj Sobota, 4. julija, ob 18. uri srečanje gorenjskih citrarjev ob 20. uri ples, igra ansambel KRT POKROVITELJ DNEVA: "COKLA", trgovina z obutvijo KRANJ, Gregorčičeva 6 KAMNIK, Titov trg 22 Nedelja, 5. julija, ob 8. uri lovsko tekmovanje na Štefanji gori ob 9. uri rokometni turnir generacij Pokrovitelj tekmovanja: Janez Grilc, stavbno kle-parstvo in krovstvo Šenčur Elektro Ljubljana ob 16. uri tekmovanje harmonikarjev ob 18. uri ples, igra ansambel POLJANŠEK POKROVITELJ DNEVA: Mesarija Ivan Kepic Cerklje Pokrovitelja razstave sta: Izvršni svet skupščine občine Kranj Gorenjski GLAS GNEČE NI - GNEČA JE V petkovi številki smo med drugim povzeli praznični utrip p Gorenjskem in zapisali, da na mejnih prehodih na Dan državnost ni bilo gneče. V petek je v uredništvo poklical ogorčeni bralec in nas pouči naj se novinar najprej prepriča, kakšno je stanje na mejnih prehe] dih, šele potem pa piše o tem. "Se kako velika gneča je bila!" je pri\ bil bralec, ki je bržčas gnečo izkusil na lastni koži. Podatek, da na meji ni gneče in da je le na Ljubelju bilo M praznični dan nekaj več dela za mejno policijo in carino, smo izvi deli ravno tam s telefonskim pogovorom. Policisti že vedo, kaj} prava gneča in kaj ne - za avtomobiliste. ki čakajo v koloni in grej* jo avtomobilske sklopke, pa so merila drugačna. Zelo veseli bi biti če bi lahko poročali o običajni poletni gneči turistov na naših mejni prehodih. Ali pa vsaj gnečici. • televizor GORENJE Diadem 63 cm s teletekstom in videorekorder Gold Star 1295, • televizor GORENJE Diadem 63 cm, stereo, s teletekstom, • motorno kolo TOMOS A 35 L avtomatic, • pralni stroj GORENJE 808 BM, ^■■^ Os • glasbeni stolp TENSAI - COMPO s CD-jem, ikool vS* • 80-delna garnitura orodja UNIOR, I^V^^k 4>/ • kombinirani štedilnik GORENJE K 19, Vj )J Ly • videorekorder Gold Star - 1295, J^^^P^V^S ^ • motorna žaga TOMOS 61 FF, zZš^^r^*>lS^ ' 50 5-delnih garnitur vrtnega orodja ADLUS, OkmmmF % v* • 100 7-delnih garnitur izvijačev MQ V Merkurjev! poletni nagradni igri sodelujete s kuponom, ki ga prejmete v juliju in avgustu za gotovinski nakup nad 3000,00 SLT v katerikoli Merkurjevi prodajalni Za vsakih nadaljnjih 3000,00 SLT prejmete še en '■ upon Žrebanje nagrad bo v petek, 4. septembra 1992, ob 18. uri v blagovnici Globus v Kranju.