letnik XIII, številka 2, oktober 2021 3 Izzivi managementu: www.sam-d.si Uvodnik Uvodnik Druga številka revije Izzivi managementu v letu 2 0 2 1 j e po s v e č e n a a k t u a l n i t e m i s o o ča n j a pod j et i j i n d r u g i h z d r u ž b t e r n j i h o v i h m a n a g e r j e v z i z z i v i epidemije COVID-19. To je bila tudi tema letošnjega, 17. znanstvenega posvetovanja o managementu in organizaciji z naslovom »ORGANIZACIJSKO P R I L A G A J A N J E I N M A N A G E M E N T V Č AS U EPIDEMIJE COVID-19«, ki je potekalo 11. junija 2021 prek spleta in ga je Društvo slovenska akademija za management organiziralo skupaj z E k o n o m s k o f a k u l t et o U n i v e r z e v L j u b l j a n i , F a k u l t et o z a o r g a n i z a c i js k e v e d e U n i v e r z e v M a r i bo r u i n F a k u l t et o z a m a n a g e m e n t U n i v e r z e n a P r i m o r s k e m . E p i d em i j a C O V I D - 1 9 n i po v zroč i la sa m o zd r a v s t v ene k r i ze , pos e gla je na v sa pod roč j a naše g a ži v l jen j a i n s tem t u d i pos l o v a n j a v s eh zd r u ž b . Gospod a rs k e , j a v ne , v la d ne i n ne v la d ne zd r u ž be so s e s reča l e z n o v i m i o k o l iš č i na m i d e l o v a n j a , k i so za h te v a l e u spešn o od l oča n je ma na g em en t a i n uč i n kov ito or ga n i z ac ij sko pr i l agaja n j e. Na e n i s t ra n i j e bil management postavljen pred izzive izpolnjevanja sp rem i n j a joč i h s e u k repo v re g u la t o r j a o b ep i d em i j i , n a d r ug i st ra n i j e bi l st i s nj e n v pr i mež t rga, p oleg tega so se pojavljali številni novi izzivi pri upravljanju in r a v na n ju zd r u ž b . T e so b i l e za t o p r i si l jene v k o ren i t o o r g a n i za c i js k o p r i la g a j a n je . T o je m oč n o v p l i v a l o na motivacijo, odnose med zaposlenimi, komunikacijo, v od en je , p roces e od l oča n j a , za d o v o l js t v o p r i d e l u , zdravje zaposlenih, pripadnost zaposlenih, zavzetost za delo ipd. Posledice ukrepov zaradi epidemije COVID-19 se bile mnogotere in še trajajo – pojavljajo se na ravni zaposlenih, na ravni oddelkov, na ravni zd r u ž b i n š i rše d r u ž be . P os l ed i ce so la h k o ne g a t i v ne in pozitivne, saj je vsako obdobje spreminjanja tudi o bd o bje p r i l o ž n os t i za o r g a n i za c i js k i r a z v oj , i n o v a c i je in napredek. Na posvetovanju so sodelovali avtorji znanstvenih prispevkov, predstavljeni so bili tudi p r a k t i č n i p r i m e r i u s p e š n i h pod j et i j . S od e l u j o č i s o s e u k v a r j a l i z v p r a š a n j i : k a j s o k l j u č n i i z z i v i i n dileme managementa z zornega kota izpolnjevanja z a h t e v r a z l i č n i h d e l e ž n i k o v , k a k o m a n a g e m e n t t e dileme razrešuje, kakšne organizacijske prilagoditve uveljavlja in kakšne so posledice teh sprememb n a r a v n i z a po s l e n i h i n z d r u ž b e . V t e j i z d a j i r e v i j e predstavljamo izbran nabor znanstvenih prispevkov, predstavljenih na posvetovanju. Najprej predstavljamo strokovno-raziskovalni prispevek z naslovom »Protikrizni ukrepi države in podjetij in kaj smo se naučili iz krize«, v katerem avtor prof. dr. Matej Lahovnik pojasni, kako je kriza zaradi epidemije COVID-19 vplivala na ekonomske po l i t i k e i n k a k o je s k u p a j s po l i t i k a m i i z z v a la k l ju č ne spremembe pri upravljanju in ravnanju podjetij, t o je bo l j h o l i s t i č n o k o r po r a c i js k o u p r a v l j a n je z v k l ju če v a n jem i n te reso v v eč d e l e ž n i k o v ( za pos l en i h, razvojnih dobaviteljev …), digitalizacijo poslovanja, pospešen r a z v oj k ro ž ne g a g ospod a r jen j a te r s k r a jša n je os k r bo v a l n i h v e r i g . P r i spe v ek p r i k a že k l ju č ne po l i t i k e E U i n v la d e p r i od zi v a n ju na k r i zo , j i h p r i m e r j a z u k rep i p red za d n je k r i ze v l et i h 2 0 08 i n 2 0 09 , k l ju č ne parametre politik predstavi tudi kvantitativno s š te v i l k a m i i z po roč i l U ma r j a , Ob r t ne z bo r n i ce S l o v en i je i n d r u g i h, s č i m e r i n f o r m i r a b r a l c a , d a bo l je razume spremembe v poslovnem okolju podjetij zaradi koronakrize. Navedeni prispevek postavi širši kontekst tudi za preostale prispevke v tej posebni izdaji revije Izzivi managementa, ki je namenjena organizacijskemu prilagajanju na koronakrizo. V prispevku z naslovom »Odziv notranje revizije v bankah v Sloveniji na epidemijo COVID-19 « avtor dr. Ma tej Drašček najprej opred eli v l og o not ra nje rev i zije v podjetjih, jo razmeji od zunanje revizije, nato pa pojasni njeno vlogo tretje linije v upravljanju in obvladovanju tveganj. Nadaljuje s predstavitvijo raziskave med not ra njimi rev i zor ji v ba n ka h v Sl o v en iji o i d en t ifika c iji in pomembnosti tveganj v bankah ter vplivu COVID-19 na delo notranjih revizorjev in rezultate primerja z gl obal no ra ziska v o , k i jo je opra v il o sv eto v no Zdr uženje not ra nji h rev i zor jev (I nst i t u te of I n ter nal A u di tors , IIA ) . Pr imer ja v a ra ziska v po kaže , da se je not ra nja rev i zija v bankah v Sloveniji glede na rezultate globalne raziskave na epidemijo COVID-19 odzvala agilneje. Nadalje pr imer ja v a po kaže , da not ra nja rev i zija v ba n ka h v Sl o v en iji n i bila pod vržena k rčenju čl o v ešk i h i n fi na n č n i h v iro v . Pr ispev ek ra zpra v lja še o u g oto v i t v a h polstrukturiranih intervjujev z vodjema dveh izbranih bank v Sloveniji, da se bodo zaradi epidemije COVID-19 v ba n ka h najbo lj po v ečala k redi t no i n st ra tešk o t v ega nje ter t v ega nje d obi čk onosnost i. Avtorica Katja Novak v prispevku z naslovom »Razmere na področju ohranjanja in krepitve duševnega zdravja zaposlenih v slovenskih podjetjih « predsta v lja teža v e za poslen i h na področ ju d ušev nega zdravja, vpetost skrbi za duševno zdravje zaposlenih v letnik XIII, številka 2, oktober 2021 4 Izzivi managementu: www.sam-d.si Uvodnik orga n izacijsko kul t uro podjet ja, na črto va nje ukrepo v na področ ju d ušev nega zdra v ja v podjet ju, izvaja nje ukrepo v za ohranjanje in krepitev duševnega zdravja zaposlenih, o vire , s ka terimi se podjet ja srečujejo pri na črto va nju i n izvaja nju ukrepo v na tem področ ju, ter vp liv epi demije C O VID- 1 9 na orga n izacijo dela i n na področ je d ušev nega zdravja zaposlenih. Predstavljeni so izsledki raziskave, izvedene v okviru projekta NAPREJ, v kateri je marca 2021 sodelovalo 576 delodajalcev. Izsledki so zanimivi, saj so pokazali, da se delodajalci dobro zavedajo pomena d ušev nega zdra v ja za poslen i h. N ajpogosteje teža v e z duševnim zdravjem nastanejo zaradi preobremenjenosti z delom. Za ohranjanje in krepitev zdravja delodajalci najpogosteje izvajajo letne pogovore ter prilagajajo delovni čas i n delo v na mesta. Raziska va je pokazala, da imajo pri skrbi za duševno zdravje zaposlenih zelo pomembno v logo v odje . Čla nek ponu di pri poročila za krepi tev d ušev nega zdra v ja za poslen i h ( oza v ešča nje za poslen i h, usposab lja nje v odij, zagota v lja nje st roko v ne pomoči posameznikom). Avtorica še ugotavlja, da se delodajalci pri izvajanju ukrepov za krepitev in promocijo duševnega zdra v ja srečujejo s poma njka njem st roko v nega kadra i n fin an čnih s r e d s t e v . Avtorji naslednjega prispevka so izr. prof. dr. Klemen Širok, viš. pred. mag. Suzana Sedmak in izr. prof. dr. Elizabeta Zirnstein. V prispevku z naslovom »Izzivi pri napotitvi delavcev v okviru čezmejnega opravljanja storitev v EU v času epidemije COVID-19 « predstavljajo rezultate raziskave o napotitvah delavcev v o kv ir u čezmejnega opra v lja nja stor i tev v EU , s posebn im poudarkom na tistih vidikih napotitev, ki so zaradi epidemije COVID-19 postavljali slovenske delodajalce pred nove izzive. Na osnovi polstrukturiranih i n ter v jujev a vtor ji u g ota v ljajo , da so se d el odajal c i srečali z no v imi teža v a mi i n o v ira mi, k i so ji h pred nje posta v ili u k r e pi z a z m a njš eva nj e ši r j e nja ok u žb (ve č bi r ok rat skega dela, več negotovost i za rad i za htev držav gost iteljic, v išje fi n a nč no br eme za rad i k a ra nte ne, te st i ra nja ipd. ). V e nda r pa h k ra t i na osno v i a nali ze seku n dar n i h ( ura d n i h ) poda t k o v o g iba nju štev ila na poten i h d ela v cev v EU ugotavljajo, da se zaradi teh ukrepov število napotenih d ela v cev na ra v n i EU abso l u t no gleda no n i zma njšal o , a m pa k se je cel o po v ečal o . P o v eča nje obsega na pot i tev delavcev slovenskih podjetij na delo v tujino v obdobju epi d emije a vtor ji poskušajo pojasn i t i z v eč d eja v n i k i. K ot razlog za ta pojav navajajo potrebo po prostem pretoku d obr i n i n ka pi ta la, s tem pa t udi delov ne si le , znači l nost i d o l očen i h d eja v nost i, za ka tere je zna čil na nezm o žnost opra v lja nja d ela na dalja v o ( n pr . g ra dben išt v o , mednarodni cestni prevoz), in dejstvo, da segmenti slovenskega trga dela, ki so najbolj usmerjeni v delo v tujini, pripadajo sektorjem, ki so bili manj prizadeti zaradi epidemije. Avtorica doc. dr. Melita Balas Rant v prispevku z naslovom »Kakovost delovanja organizacije v slovenskih podjetjih v obdobju od marca do decembra 2020: Vpliv položaja v hierarhiji in vpliv velikosti podjetja « na vzo rc u 1 0 1 pod jet ja p reu č u je , ka kšne o rg a n i za c i js k e teža v e so za z na v a la pod jet ja v času k o rona za p r t ja . Ka k o v ost d el o v a nja o rg a n i za c i je seg m en t i r a z v i di ka po l o ža ja v o rg a n i za c i js k i h i er a r h i ji in z vidika velikosti podjetja. Na podlagi opravljene a na l i ze u g ota v l ja, da pod jet ja v sp l ošnem v času za p r t ja n iso zas ledi la v eč ji h teža v v d el o v a nju o rga n i za c ije . Od v seh h i er a r h i č n i h r a v n i sred nji ma na g em en t na j bo l je ocenju je , da d el u jejo za pos l en i v s k la d u s p r i ča k o v a nji podjetja, da dosegajo norme in standarde uspešnosti, da i ma jo za d ost na z na nja, v ešč i ne i n sp ret n ost i za d el o , da je odl oča nje uspešn o i n u č i n k o v i to i n da i ma jo za d ost ne i n f o r ma c i je za uspešn o odl oča nje . P od jet ja r a zl i č n i h v el i k ost n i h r a zred o v se r a zl i ku jejo v ka k o v ost i d el o v a nja o rg a n i za c i je . Pr v o p r i po roč i l o je , na j se sred nji ma na g em en t a kt i v neje v k l ju č u je v organizacijske spremembe zaradi koronakrize. Drugo p r i po roč i l o je , na j dr ža v a še na p rej pod pi r a fi na n č n o ma njša pod jet ja, na l og a v r h njeg a ma na g em en ta v eč ji h pod jet i j p a je , da u v el ja v l ja p rojekte , k i po v eč u jejo organizacijsko prilagodljivost. Avtorica Ida Albreht v prispevku z naslovom »Analiza čustvene inteligentnosti in izgorelosti zaposlenih pripadnikov generacije Y v Sloveniji« p reds t a v l j a r a zi s k a v o o č u s t v en i i n te l i g en t n os t i i n izgorelosti zaposlenih pripadnikov generacije Y, ki jo je izvedla med 21. majem in 13. julijem 2020. To je bilo obdobje, ko se je na delovnih mestih uvajalo vse v eč u k repo v za za jezi te v š i r jen j a C O V I D - 1 9 , s tem p a s e je poj a v l j a l o v s e v eč s t resn i h i n ne g o t o v i h si t ua c i j . Raziskava, ki so jo izvedli na vzorcu 542 relevantnih oseb, je pokazala, da so pripadniki generacije Y v S l o v en i j i v i so k o č u s t v en o i n te l i g en t n i i n d a ( še ) n i so d o ži v e l i v i so k i h s t o pen j si m pt o m o v i z g o rel os t i na delovnem mestu. V primerjavi z drugimi raziskavami so pripadniki slovenske generacije Y precej podobno č u s t v en o i n te l i g en t n i , k o t so i n te l i g en t n i p r i p a d n i k i te generacije drugje po svetu. Zanimiva ugotovitev raziskave pa je, da so pripadniki te generacije v Sloveniji, v nasprotju s pripadniki te generacije v tujini, precej manj izgoreli. doc. dr. Melita Balas Rant in doc. dr. Aleša Saša Sitar, Slovenska akademija za management