SLOVENSKE REGIJE V ŠTEVILKAH 1 A201 3 SLOVENE REGIONS IN FIGURES Ljubljana, 20 13 UVODNA BESEDA SLOVENSKE REGIJE v ŠTEVILKAH SLOVENE REGIONS IN FIGURES GIJE v ŠT R FOREWORD Publikacijo Slovenske regije v številkah izdajamo osmič in tudi tokrat smo si prizadevali, da bi bil naš prikaz slovenskih statističnih regij s podatki in kazalniki državne statistike kar se da temeljit in obenem tudi čim bolj zanimiv. V publikaciji so predstavljeni podatki o številnih pojavih, ki jih na Statističnem uradu RS spremljamo v rednih statističnih raziskovanjih vsako leto ali večkrat letno, poleg teh pa tudi nekateri podatki, ki nam jih sporočajo drugi pooblaščeni izvajalci statistične dejavnosti v Sloveniji. Podatke, ki jih objavimo vsako leto, smo v tokratni izdaji obogatili z novimi vsebinami iz popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2011 in iz popisa kmetijstva 2010. Med vsebinami, ki jih zagotavljajo pooblaščeni izvajalci državne statistike, pa so novost podatki o insolventnih podjetjih. Na Statističnem uradu RS si nenehno prizadevamo, da bi bili naši prikazi statističnih podatkov za uporabnike čim bolj prijazni in razumljivi. Tradicionalno prikazovanje statističnih podatkov v tabelah bogatimo z zanimivimi grafičnimi predstavitvami podatkov; te uporabniki hitreje opazijo, obenem pa jim olajšujejo razumevanje statističnih pojavov. V publikaciji so zato poleg tabel nanizani tudi številni grafikoni in tematske karte. Portret vsake regije posebej dopolnjuje še kratek komentar; v teh komentarjih opozorimo bralca na nekatere posebnosti. Vsebin regionalnih statistik že nekaj časa ne predstavljamo več samo na papirju, temveč tudi z različnimi sodobnimi spletnimi orodji; ta so uporabnikom dostopna na enotni vstopni točki, geostatističnem portalu (http://www.stat.si/geostatistike.asp). Tam so na voljo različne interaktivne aplikacije, ki omogočajo pregledovanje statističnih podatkov tudi po podrobnejših prostorskih ravneh (občinah, naseljih, mrežah) in so po vsebini in pri upravljanju prilagojene potrebam različnih uporabniških skupin. Z interaktivnimi orodji, kot so KASPeR, Interaktivni statistični atlas Slovenije in Tematska kartografija, je podrobno spoznavanje Slovenije s pomočjo statističnih podatkov lahko še zanimivejše. Želimo si, da bi tudi osma izdaja naše publikacije Slovenske regije v številkah pritegnila vašo pozornost in da bi tu zbrane podatke čim bolje uporabili. The publication Slovene Regions in Figures is now published for the eighth time and we have tried again to present Slovene statistical regions through data and indicators of national statistics as thoroughly and interestingly as possible. Data in the publication present all kinds of phenomena monitored by the Statistical Office of the Republic of Slovenia with regular annual surveys or some even several times a year. In addition, some of the data are also provided by other authorized producers of national statistics in Slovenia. This edition includes data traditionally published every year as well as new content from the 2011 Census oof Population, Households and Housing and the 2010 Agriculture Census. Among data provided by authorized producers data on insolvent companies are a novelty. The Statistical Office oof the Republic of Slovenia constantly strives to make the presentation of statistical data user-friendly and easy to understand. Traditional presentation of statistical data in tables is enriched with interesting graphic presentations which are not only quickly noticeable, but can also help users to better understand statistical phenomena. Therefore, tables in the publication are supplemented by numerous charts and thematic maps. Furthermore, the portrait of each region is complemented by a brief comment that points out some special features of the region. The content of regional statistics is no longer presented on paper only, but also by a variety of dynamic online tools available to users at a single access point the Geostatistics Portal (http://www.stat.si/geostatistike.asp). Various interactive applications enable viewing statistics at more detailed spatial levels (municipalities, settlements, grids), while their content and management is adapted to the needs of different user groups. Interactive tools such as KASPeR, Interactive Statistical Atlas of Slovenia and Thematic Cartography can make detailed exploration of Slovenia with the help of statistical data even more interesting. We hope the eighth edition of our publication Slovene Regions in Figures will catch your attention and will enable you to make the best possible use of it. Mag. Irena križman generalna direktorica Director-General Zbrala in uredila M oj ca Merc Tisk Littera pietà d. o. o. Publikacija je na voljo na spletnem naslovu www.stat.si/pub.asp Informacije daje Informacijsko središče: tel. (01) 241 64 04 elektronska pošta info.stat@gov.si Izdal in založil Statistični urad Republike Sl oven ije, Ljubljana, Litostrojska cesta 54 — 'S' SURS — Uporaba in objava podatkov dovoljeni le z navedbo vira - Tiskano v 1.650 i zvodi h ISSN 1854-5327 Edited by Mojca Merc Printed by Littera picta d. o. o. The publication is available at www.stat.si/eng/pub.asp Information: Information Centre phone: + 386 1 241 64 04 e-mail: info.stat@gov.si Issued and published by the Statistical Office of the Republic of Slovenia, Ljubljana, Litostrojska cesta 54 - <š> SURS - Use and publication of data is allowed provided the source is acknowledged - Printed in 1,650 copies ISSN 1854-5327 SPLOŠNI KAZALNIKI GENERAL INDICATORS IZBRANI KAZALNIKI SELECTED INDICATORS PREBIVALSTVO POPULATION IZOBRAŽEVANJE EDUCATION TRG DELA LABOUR MARKET SOCIALNA ZAŠČITA SOCIAL PROTECTION KULTURA CULTURE ZDRAVSTVO HEALTH PROTECTION REGIONALNI BRUTO DOMAČI PROIZVOD IN RAZPOLOŽUIVI DOHODEK GOSPODINJSTEV REGIONAL GROSS DOMESTIC PRODUCT AND HOUSEHOLD DISPOSABLE INCOME POSLOVNI SUBJEKTI BUSINESS ENTITIES STANOVANJA DWELLINGS TRANSPORT TRANSPORT TURIZEM TOURISM SLOVENE REGIONS IN FIGURES 5 RAZISKOVANJE IN RAZVOJ, ZNANOST IN TEHNOLOGIJA 34 RESEARCH & DEVELOPMENT, SCIENCE & TECHNOLOGY KMETIJSTVO 36 6 AGRICULTURE OKOLJE 38 6 ENVIRONMENT 14 OGLEDALO REGIJE 40 MIRROR OF THE REGION POMURSKA STATISTIČNA REGIJA 40 1 6 PODRAVSKA STATISTIČNA REGIJA 42 18 KOROŠKA STATISTIČNA REGIJA 44 SAVINJSKA STATISTIČNA REGIJA 46 ZASAVSKA STATISTIČNA REGIJA 48 SPODNJEPOSAVSKA STATISTIČNA REGIJA 50 STATISTIČNA REGIJA JUGOVZHODNA SLOVENIJA 52 OSREDNJESLOVENSKA STATISTIČNA REGIJA 54 GORENJSKA STATISTIČNA REGIJA 56 NOTRANJSKO-KRAŠKA STATISTIČNA REGIJA 58 24 GORIŠKA STATISTIČNA REGIJA 60 OBALNO-KRAŠKA STATISTIČNA REGIJA 62 KOHEZIJSKA REGIJA VZHODNA SLOVENIJA 64 26 KOHEZIJSKA REGIJA ZAHODNA SLOVENIJA 66 28 DEFINICIJE IN POJASNILA 68 DEFINITIONS AND EXPLANATIONS 30 VIRI 72 SOURCES 32 KAKO DO STATISTIČNIH PODATKOV IN INFORMACIJ 76 How TO OBTAIN STATISTICAL DATA AND INFORMATION • . . . ./ SLOVENE REGIONS IN FIGURES Statistična znamenja, kratice in merske enote/Statistical signs, abbreviations and units of measurement ni pojava/no occurence of event ni podatka/data not available statistično zaupno/confidential manj natančna ocena - previ dna uporaba/ less precise estimate - use with caution AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve Agency of the Republic of Slovenia for Public Legal Records and Related Services ARSO Agencija Republike Slovenije za okolje Environmental Agency of the Republic of Slovenia BDP bruto domači proizvod GDP gross domestic product BDV bruto dodana vrednost GVA gross value added DRSC Direkcija Republike Slovenije za ceste Slovenian Roads Agency EPDČ ekvivalent polnega delovnega časa FTE full time equivalent EUR evro /Eu ro EU-27 vse države članice Evropske unije/total of EU Member States GURS Geodetska uprava Republike Slovenije SMA Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia IVZ Inštitut za varovanje zdravja RS National Institute for Public Health MDDSZ Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Ministry of Labour, Family and Social Affairs MNZ Ministrstvo za notranje zadeve Ministry of the Interior MzIP Ministrstvo za infrastrukturo in prostor Ministry of Infrastructure and Spatial Planning NUK Narodna in univerzitetna knjižnica National and University Library OZS Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije Chamber of Craft of Slovenia PDM polnovredna delovna moč AWU annual work unit RRD razvoj no-raziskovalna dejavnost R&D research and development SI Sloven ij a/Slovenia SKD Standardna klasifikacija dejavnosti Standard Classification of Activities SSZS Skupnost socialnih zavodov Slovenije Association of Social Institutions of Slovenia STO Slovenska turistična organizacija Slovenian Tourist Board SURS Statistični urad Republike Slovenije Statistical Office of the Republic of Slovenia ha hektar/hectare kg ki log ram / ki log ram km kilometer/ kilometre km2 kvadratni kilometer/square kilometre m meter / metre m2 kvadratni meter /square metre m3 kubični meter/cubic metre mio. milijon/million t tona/ton %0 odstotek/percentage %o odtisoček/per thousand Prebivalstvo, 2011 in bruto domači proizvod, 2010, statistične regije, Slovenija Population, 2011 and gross domestic product, 2010, statistical regions, Slovenia Slovenija Slovenia BDP na prebivalca (indeks, SI = 100) J GDP per capita (index, SI = 100) Vira: SURS, GURS/Sources: SURS, SMA © SURS REGIONALNI BRUTO DOMAĆI PROIZVOD IN RAZPOLOŽLJM DOHODEK GOSPODINJSTEV SLOVENSKE REGIJE V ŠTEVILKAH Leto Year Slovenija Slovenia Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnje- Jugovzhodna Osrednje-posavska Slovenja slovenska Gorenjska Notranjsko--kraška Goriška Obalno--kraška Prebivalci, stari od 0 do 14 let (%) 2011» 14,2 13,1 13,1 14,2 14,6 12,8 13,9 15,1 15,0 15,3 14,2 13,9 12,7 Population aged0 to 14 (%) Prebivalci, stari 65 ali več let (%) 2011« 16,6 17,5 17,5 16,3 16,1 17,9 17,2 15,6 15,9 16,7 17,0 17,9 17,0 Population aged 65 or more (%) Koeficient starostne odvisnosti (%) 2011« 44,6 44,1 44,0 43,9 44,2 44,3 45,1 44,3 44,6 47,0 45,2 46,6 42,2 Age dependency ratio (%) Tuje prebivalstvo (%) 2011« 4,1 1,0 2,8 2,3 3,9 3,4 4,2 3,6 5,3 3,7 4,8 4,3 8,0 Foreign population (%) Letna stopnja rasti prebivalstva (%o) 2011 2,6 -1,3 1,3 -1,8 2,0 -6,7 0,0 1,4 6,1 3,1 1,9 0,8 6,0 Annual population growth rate(%o) Na 1.000 prebivalcev Per 1,000 population živorojeni 2011 10,7 8,8 9,3 9,8 10,6 9,6 10,3 11,5 11,7 11,3 11,6 11,1 9,9 live births umrli 2011 9,1 11,8 10,1 10,2 9,1 11,4 10,8 9,2 7,6 8,1 8,9 9,7 8,9 deaths priseljeni 2011 29,1 23,5 24,6 25,1 26,3 22,4 32,5 28,7 34,0 23,1 34,9 28,1 44,3 immigrants2) odseljeni2) 2011 28,1 21,8 22,7 26,6 25,8 27,6 31,6 29,3 31,9 23,2 35,3 29,1 39,5 emigrants2) Povprečna starost Mean age moških 2011« 40,2 41,2 40,9 40,6 40,0 41,2 40,6 39,4 39,2 39,6 40,8 41,3 41,5 of men žensk 2011« 43,4 44,7 44,2 43,2 43,0 45,0 44,1 42,5 42,4 42,8 43,8 44,8 44,7 of women neveste ob sklenitvi zakonske zveze 2011 31,2 31,9 33,0 32,1 31,4 30,3 30,5 30,3 30,8 30,3 29,6 30,6 31,8 of bride at marriage ženina ob sklenitvi zakonske zveze 2011 34,0 34,8 35,7 35,1 34,0 33,2 33,1 32,9 33,4 33,1 32,5 33,1 35,6 of groom at marriage matere ob rojstvu vseh otrok 2011 30,4 29,7 30,2 29,8 30,0 29,2 29,9 29,7 31,1 30,2 30,5 31,0 30,6 of mother at live birth matere ob rojstvu prvega otroka 2011 28,8 28,3 28,6 28,0 28,5 27,2 28,0 27,9 29,6 28,2 28,7 29,3 29,2 of mother at firs t birth umrlega moškega 2011 71,2 70,9 70,2 70,9 69,8 70,4 71,5 70,7 72,0 71,8 72,2 73,9 71,8 of men at death umrle ženske 2011 79,7 79,6 78,9 79,9 79,5 78,7 78,5 78,9 80,3 79,4 82,0 81,4 79,6 of women at death 1) Stanje na 1. julij./As of 1 July. 2) Upoštevane so selitve prebivalcev iz tujine oz. v tujino in selitve med statističnimi regijami./Net migration from abroad and net migration between statistical regions are taken into account. Vir/Source: SURS Število prebivalcev je v letu 2011 naraslo v osmih slovenskih statističnih regijah, med temi najbolj v osrednjeslovenski regiji. In 2011, eight of Slovene statistical regions recorded increase in the number of population. The highest population growth rate was recorded in the Osrednjeslovenska region. Oba selitvena prirasta, s tujino in med statističnimi regijami, sta bila v letu 2011 pozitivna v petih statističnih regijah; samo v zasavski regiji pa sta bila oba negativna. In 2011 positive net migration from abroad and positive net migration between regions were recorded in five statistical regions. The only region with negative net migration from abroad and negative net migration between regions was the Zasavska region. Selitveni prirast, 2011 Net migration, 2011 Obalno-kraška Goriška Jugovzhodna Slovenija Gorenjska Sloven ija/Slovenia Osrednjeslovenska Podravska Savinjska Koroška Notranjsko-kraška Spodnjeposavska Pomurska Zasavska na 1.000 prebivalcev/per 7,000 population -3 0 3 6 s tujino from abroad med regijami between regions © SURS Naravno in selitveno gibanje prebivalstva, statistične regije, Slovenija, 2011 Slovenija Slovenia 2,6 1) Upoštevana sta selitveni prirast s tujino in selitveni prirast med statističnimi regijami./A/ef migration from abroad arid net migration between statistical regions are taken into account. Vira: SURS, GURS/Sources: SURS, SM A Leto Year Slovenija Slovenia Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnje- Jugovzhodna Osrednje-posavska Slovenija slovenska Gorenjska Notranjsko--kraška Goriška Obalno--kraška Celotna stopnja rodnosti 2011 1,56 1,35 1,39 1,53 1,57 1,48 1,62 1,72 1,61 1,65 1,71 1,74 1,45 Total fertility rate Živorojeni, rojeni materam, mlajšim od 25 tet (%) 2011 12,7 17,6 13,6 14,4 13,3 20,5 15,1 16,0 10,2 12,8 10,7 11,2 10,3 Live births to women younger than 25 years (. Živorojeni, rojeni materam, starejšim od 34 let (%) 2011 16,6 12,8 15,5 13,2 13,7 9,6 14,3 14,7 20,6 15,4 17,1 19,0 16,9 Live births to women older than 34 years (%) Prvorojeni od vseh živorojenih otrok (%) 2011 48,5 54,1 50,7 51,9 48,0 49,4 48,2 43,3 48,4 46,0 47,0 46,1 52,7 First born of all live-born children (%) Živorojeni, rojeni zunaj zakonske zveze (%) 2011 56,8 68,1 69,5 73,4 65,8 57,6 60,0 51,6 47,9 54,8 46,1 47,3 55,7 Live births outside marriage (%) Umrli dojenčki na 1.000 živorojenih 2011 2,9 3,8 2,3 4,2 2,9 0,0 5,5 4,3 2,7 1,3 4,9 3,8 2,7 Infant mortality per 1,000 live births Umrli po najpogostejših vzrokih smrti Mortality by most frequent causes of death bolezni obtočil (%) 2011 39,1 46,1 38,3 42,0 37,9 34,9 42,3 36,8 38,0 37,5 38,9 43,9 37,2 diseases of the circulatory system (%) neoplazme (%) 2011 31,5 28,3 30,9 30,5 29,5 32,3 26,7 31,9 34,5 34,2 27,3 31,1 32,2 neoplasms (%) bolezni prebavil (%) 2011 6,1 6,4 7,5 6,8 6,9 5,6 8,5 6,9 4,7 5,3 4,3 5,1 4,9 diseases of the digestive s ys tem (%) bolezni dihal (%) 2011 6,4 6,1 6,0 7,5 8,1 7,4 4,9 6,1 6,1 5,6 8,2 5,4 7,5 diseases of the respiratory system (%) poškodbe in zastrupitve (%) 2011 7,3 4,8 8,6 6,4 7,4 7,4 6,7 8,3 7,2 7,9 8,6 6,1 6,3 injuries and poisoning (%) Prezgodnja umrljivost moških (%) 2011 29,4 32,4 31,7 29,4 32,4 32,5 27,4 30,2 27,9 27,3 25,8 23,6 27,6 Premature mortality for men (%) Prezgodnja umrljivost žensk (%) 2011 12,7 12,0 13,7 11,9 12,3 16,8 14,3 14,1 12,7 11,7 7,5 10,9 13,9 Premature mortality for women (%) Povprečna starost umrlih zaradi poškodb Mean age at death due to injuries in zastrupitev and poisoning moški 2011 59,2 53,5 60,1 61,9 52,8 51,6 59,3 59,7 59,6 61,7 60,8 65,3 61,4 men ženske 2011 74,4 71,9 77,6 80,2 71,8 80,7 69,9 72,8 75,2 68,5 71,8 75,1 78,0 women Vir/Source: SURS V letu 201 1 so bile najpogostejši vzrok smrti bolezni obtočil in novotvorbe. Delež oseb, ki so umrle zaradi bolezni srca in ožilja, je bil največji v pomurski regiji (skoraj vsaka druga oseba). Delež oseb, ki so umrle zaradi rakavih obolenj, pa je bil največji v osrednjeslovenski in gorenjski regiji (približno vsaka tretja oseba). In 2011 the most frequent causes of death were diseases of the circulatory system and neoplasms. The share of persons who died of diseases of the circulatory system was the highest in the Pomurska region (almost every second person). The share of persons who died due to cancer diseases was the highest in the Osrednjeslovenska and in the Gorenjska region (approximately every third person). Največ sklenitev zakonskih zvez kot tudi največ razvez zakonskih zvez je bilo v letu 2011 v osrednjesl ove nski reg ij i. In 2011, most marriages as well as most divorces were recorded in the Osrednjeslovenska region. Sklenitve in razveze zakonskih zvez, Marriages and divorces, 2011 na 1.000 prebivalcev/per 1,000 population 2 34 Osrednjeslovenska Gorenjska Spodnjeposavska Notranjsko-kraška Slovenija/5/oven/a Jugovzhodna Slovenija Obalno-kraška Goriška Koroška Podravska Savinjska Zasavska Pomurska Vir/Source: SURS □ sklenitve marriages razveze divorces 201 1 0 © SURS Indeks staranja, statistične regije, Slovenija, 1. julij 2011 Ageing index, statistical regions, Slovenia, 1 July 2011 indeks staranja, skupaj ageing index, total Q 104,9 ali manj/or less 105,0 - 1 14,9 115,0 - 129,9 G 130,0 ali več/or more indeks staranja, po spolu ageing index, by sex O moški /men Q ženske/Women Vira: SURS, GURS/Sources: SURS, SMA O SURS Leto Year Slovenija Slovenia Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnje- Jugovzhodna Osrednje-posavska Slovenija slovenska Gorenjska Notranjsko--kraška Goriška Obalno--kraška Moški, stari 25-64 let Men aged 25-64 samski (nikoli poročeni) (%) 2012» 42,5 43,6 46,6 49,5 44,5 39,7 41,2 40,0 40,9 40,5 40,6 39,3 41,2 single (never married) (%) poročeni (%) 2012« 50,1 49,3 45,3 44,8 48,3 52,5 52,2 53,4 51,4 51,8 53,1 54,4 50,5 married (%) Ženske, stare 25-64 let Women aged 25-64 samske (nikoli poročene) (%) 2012« 31,7 30,2 36,1 37,1 33,1 28,1 28,4 26,7 32,5 30,2 25,4 26,8 29,9 single (never married) (%) poročene (%) 2012« 55,4 57,3 50,4 52,0 54,1 57,4 58,7 61,3 54,2 56,6 62,6 61,7 55,9 married (%) Moški, stari 65 ali več let Men aged 65 or more ovdoveli (%) 2012« 13,0 14,5 13,9 13,9 13,8 15,3 13,9 13,7 12,1 12,2 12,5 11,8 11,7 widowed (%) Ženske, stare 65 ali več let Women aged 65 or more ovdovele (%) 2012» 47,0 53,3 46,2 49,5 48,1 52,7 54,0 52,3 41,7 43,6 50,6 51,7 47,7 widowed (%) Prebivalci s prvim prebivališčem v tujini Foreign-born population po starosti by age 0-19 let (%) 2012» 6,4 11,5 8,0 8,8 6,0 4,0 7,4 6,4 5,6 6,1 5,3 8,6 6,0 0-19 years (%) 20-39 let (%) 2012» 26,8 27,6 28,6 28,2 27,1 25,3 28,1 27,3 26,8 23,4 29,1 30,6 24,5 20-39 years (%) 40-64 let (%) 2012» 51,7 41,4 45,5 49,2 54,3 57,4 47,2 51,5 53,6 56,4 53,0 48,1 50,5 40-64 years (%) 65 ali več let (%) 2012» 15,0 19,5 17,8 13,9 12,5 13,3 17,3 14,9 14,0 14,2 12,5 12,7 19,0 65 or more years (%) po območju prvega prebivališča by region of birth države na območju nekdanje Jugoslavije (%) 2012» 86,6 59,6 78,3 85,0 89,2 93,5 83,3 88,8 89,7 89,9 91,3 82,5 86,5 countries from the area of former Yugoslavia (%) druge države (%) 2012» 13,4 40,4 21,7 15,0 10,8 6,5 16,7 11,2 10,3 10,1 8,7 17,5 13,5 other countries (%) 1) Stanje na 1. januar./As of 1 January. Vir /Source: SURS Delež samskih (nikoli poročenih) med prebivalci, starimi 25-64 let, je bil največji v koroški regiji. Delež poročenih žensk v tej starostni skupini prebivalcev je bil največji v notranjsko-kraški, delež poročenih moških pa v goriški regiji. The share of single (never married) persons aged 25-64 was the highest in the Koroška region. The highest share of married women in this age group wa s in the Notranjsko-kraška region, while of men in the Goriška region. V začetku leta 2012 je imel med prebivalci obalno-kraške regije vsak peti svoje prvo prebivališče v tujini; med prebivalci s prvim prebivališčem v tujini je bil delež tistih, ki so imeli državljanstvo Slovenije, najmanjši v goriški (54 %), največji pa v pomurski regiji (81 %). In the beginning of 2012 every fifth resident of the Obalno-kraška region was born outside Slovenia; Goriška had the lowest share of foreign-born citizens (54%), while Pomurska had the highest (81°%). Prebivalci s prvim prebivališčem v tujini, 1. januar 2012 Foreign-born population, 1 January 2012 Obalno-kraška Osrednjeslovenska Notranjsko-kraška Zasavska Sloven ija/Slovenia Gorenjska Spodnjeposavska Savinjska Jugovzhodna Slovenija Goriška Podravska Koroška Pomurska prvo prebivališče v tujini born abroad prvo prebivališče v tujini in državljanstvo RS L_ born abroad with citizenship of the RS © SURS Tuji državljani, statistične regije, Slovenija, 1. januar 2012 Foreign citizens, statistical regions, Slovenia, 1 January 2012 uji državljani po skupinah državljanstva1 >(% foreign citizens by groups ofcitizenship'>(%) države na območju nekdanje Jugoslavije countries from the area offormerYugoslavìa države članice Evropske unije European Union memberstates druge države othercountries 4,2 1 ) Seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo./ßecause of rounding, the totals do not add up. Vira: SURS, GURS/Sources: SURS, SMA J P U BUKE SLOVENIJE 1 1 Leto Year Slovenija Slovenia Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnje- Jugovzhodna Osrednje-posavska Slovenija slovenska Gorenjska Notranjsko--kraška Goriška Obalno--kraška Gospodinjstva Households tri- ali večgeneracijska (%) 2011> 7,1 10,0 7,1 4,4 6,3 4,7 6,7 7,9 7,2 7,9 5,9 6,8 7,5 three or more genera tions (%) z vsaj enim članom z višješolsko ali 2011> 28,4 21,5 25,2 22,4 24,2 21,9 23,1 25,8 36,5 29,6 27,1 28,0 29,5 with at least one member with tertiary visokošolsko izobrazbo (%) education (%) vsi člani stari 65 ali več let (%) 2011 > 17,2 17,1 17,5 16,8 16,5 20,1 18,0 16,9 16,1 18,2 18,5 18,8 17,1 all members aged 65 or more years (%) gospodinjstvo je najemnik stanovanja (%) 2011 > 9,4 5,1 9,4 15,3 11,5 24,4 7,0 5,8 9,4 7,9 8,9 7,0 9,8 household is a tenant (%) Družine Families z otroki (%) 2011 > 75,7 75,4 73,9 70,1 75,4 70,9 75,5 77,2 77,5 76,4 76,3 76,5 75,7 with children (%) s tremi ali več otroki 2011 > 8,6 6,6 6,3 7,2 8,0 6,1 9,2 11,6 9,7 11,3 9,3 9,3 5,2 with three or more children (% of families (% od družin z otroki) with children) z vsaj enim otrokom, mlajšim od 18 let 2011 > 51,3 48,2 50,1 55,2 53,0 51,2 50,6 52,1 52,7 51,6 49,6 48,4 48,1 with at least one child aged under 18 (% of (% od družin z otroki) families with children) povprečna starost otroka (leta) 2011 > 18,6 19,8 19,0 17,8 18,2 18,5 18,9 18,3 18,0 18,3 19,1 19,5 19,6 mean age of a child (years) zunajzakonske skupnosti (%) 2011' 10,8 9,7 13,4 17,8 11,5 11,1 9,8 8,4 10,1 10,7 8,4 7,3 9,8 unmarried couples (%) oba zakonca/partnerja imata višješolsko ali 2011 > 10,8 6,4 9,4 7,3 8,3 7,0 7,2 8,5 16,5 11,4 8,5 9,6 10,3 both spouses/partners with tertiary visokošolsko izobrazbo (%) education (%) Rodnost Fertility ženske, ki so rodile tri ali več otrok (%) 201115 15,6 17,6 14,4 19,5 16,0 12,5 17,8 20,5 13,6 17,2 17,1 17,5 10,6 women who gave birth to three or more children (%) ženske, stare 40 ali več let, ki (še) niso rodile (%) 2011' 8,2 7,9 7,9 5,5 7,2 5,8 7,5 7,2 10,1 7,6 7,7 8,2 7,9 women aged 40 or more who had not (yet) given birth (%) 1) Stanje na 1. januar./As of 1 January. Vir/Source: SURS V začetku leta 2011 je v Sloveniji živelo v najemnem stanovanju skoraj vsako deseto gospodinjstvo (9,4 %); v pomurski regiji vsako dvajseto, v zasavski pa vsako četrto gospodinjstvo. In the beginning of 2011 almost every tenth household (9.4%) lived in a rented dwelling; in the Pomurska region every twentieth, in the Zasavska region every fourth. Delež družin zunajzakonskih partnerjev z otroki med preostalimi tipi družin v posamezni regiji je bil v začetku leta 2011 najnižji v goriški, znašal je 5,8 %; dvainpolkrat tolikšen in hkrati najvišji pa je bil (že tradicionalno) v koroški regiji. In the beginning of 2011, the share of unmarried couples with children was the lowest (5.8°% of all families) in the Goriška region; it was 2.5 times higher and at the same time traditionally the highest in the Koroška region. Dvostarševske družine z otroki, 1. januar 201 1 Parents families with children, 1 January 2011 % od vseh družin/as % of all families 20 30 40 50 Notranjsko-kraška Goriška Jugovzhodna Slovenija Spodnjeposavska Gorenjska Osrednjeslovenska Pomurska S loven ija/Slo venia Obalno-kraška Savinjska Zasavska Podravska Koroška zakonski par z otroki married couple with children zunajzakonska partnerja z otroki unmarried couple with children 0 10 © SURS t REGIONS IN Enočlanska gospodinjstva, statistične regije, Slovenija, 1. januar 2011 One-person households, statistical regions, Slovenia, 1 January 2011 enočlanskih Slovenija Slovenia 12.1 <21,1] '31,5 5 5,'. mean age of one-person households (years) j_I 53,9 ali manj/orless starostna sestava enočlanskih gospodinjstev1 age structure ofone-person households v (%) I—i 29 ali manj let I—I 29 orless years i—i 30-44 let I—I 30-44 years i—i 45-64 let 1 45-64 years i—i 65 ali več let — 65 ormore years 1 ) Seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo./ßecause of rounding, the totals do not add up. Vira: SURS, GURS/Sources: SURS, SMA © SURS Leto Slovenija Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnje- Jugovzhodna Osrednje- Gorenjska Notranjsko- Goriška Obalno- Year Slovenia posavska Slovenija slovenska -kraška -kraška Otroci v vrtcih med vsemi otroki, 2011/121' 75,8 77,9 76,1 70,2 76,9 69,0 74,3 73,4 79,2 70,5 69,4 73,0 80,0 Children aged 1 -5 in kindergartens (%) starimi 1-5 let (%) Število učencev na osnovno šolo 2011/121) 203 174 209 154 184 204 212 194 257 234 155 142 186 Number of pupils per elementary school Število dijakov na enega učitelja21 2010/113> 12,6 12,6 12,6 12,1 12,2 12,4 12,1 14,0 12,7 14,9 11,5 11,1 11,3 Number of upper secondary school pupils p< teacher2) Študenti na 1.000 prebivalcev 2011/121) 50,6 45,1 44,4 53,2 51,3 48,6 50,4 54,2 50,3 51,6 50,5 53,8 40,7 Tertiary students per 1,000 population Študenti med prebivalci, starimi 2011/121' 52,5 54,2 44,8 59,7 56,7 52,5 55,8 55,0 46,7 53,2 57,8 66,0 46,0 Tertiary students as % of the population 19-26 let (%) aged 19-26 Ženske v terciarnem izobraževanju 2011/121' 57,7 57,0 57,7 56,0 58,0 58,8 56,9 56,9 57,8 57,9 60,8 57,8 58,6 Women in tertiary education as % of all med vsemi študenti v terciarnem students in tertiary education izobraževanju (%) Vseživljenjsko izobraževanje odraslih41 (%) 2011 16,0 10,5 14,9 12,7 15,7 15,8 12,2 14,0 19,2 19,1 15,5 16,6 13,3 Lifelong learning4) (%) 1) Podatki se nanašajo na začetek šolskega leta./Data relate to the beginning of the school year. 2) Upoštevano je število učiteljev, izraženo v ekvivalentu polnega delovnega časa (EPDČ)./The number of teachers expressed in full time equivalent is taken into account (FTE). 3) Podatki se nanašajo na konec šolskega leta./Data relate to the end of the school year. 4) Upoštevani so prebivalci, stari 25-64 let, vključeni v izobraževalne programe (redni šolski programi, tečaji, seminaci, krožki, itd.)./All participants in regular school programmes, courses, seminars, etc., among population aged25-64 are included. Vir/Source: SURS V letu 2011 je bilo med prebivalci v starostni skupini 25-64 let vključenih v različne izobraževalne programe največ oseb v osrednjeslovenski regiji (19,2 %), najmanj pa v spodnjeposavski regiji (12,2 %). In 2011, the highest share of population aged 25-64 years attended various educational programmes in the Osrednjeslovenska region (19.2%) and the lowest share in the Spodnjeposavska region (12.2%). Leta 2011 je bilo največ štipendistov - med dijaki in med študenti - v pomurski regiji (med dijaki 62,9 %, med študenti pa 38,9 %). Najmanj dijakov štipendistov je bilo v obalno-kraški regiji (32,0 %), najmanj študentov štipendistov pa v osrednjeslovenski regiji (21,2 %). In 2011, Pomurska had the highest share of upper secondary school pupils (62.9%) and students (38.9%) receiving scholarships. The lowest share of pupils receiving scholarships was recorded in the Obalno-kraška region (32.0%) and the lowest share of students receiving scholarships in the Osrednjeslovenska region (21.2%). Štipendisti med dijaki in študenti, 201 1 Scholars among upper secondary school pupils 10 20 and tertiary students, 2011 30 40 50 Pomurska Savinjska Spodnjeposavska Koroška Podravska Jugovzhodna Slovenija Sloveni ja/S/o ven/a Notranjsko-kraška Zasavska Gorenjska Goriška Osrednjeslovenska Obalno-kraška Vir/Source: SURS 60 % 70 dijaki štipendisti secondary school pupils scholars študenti štipendisti tertiary students scholars © SURS «R Izobrazba prebivalcev, starih 25-64 let, statistične regije, Slovenija, 1. januar 2011 Population aged 25-64 years by education, statistical regions, Slovenia, 1 January 2011 prebivalci z najmanj srednješolsko izobrazbo (%) population with completed at least upper secondary education (%) brez izobrazbe, nepopolna osnovna šola ali osnovna šola '—' without education, incomplete elementary school or el em en tary school I—i srednješolska izobrazba '—' upper secondary education i—i višja ali visokošolska izobrazba tertiary education 1 ) Seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo./Secause of rounding, the totals do not add up. Vira: SURS, GURS/Sources: SURS, SMA TRG DELA Leto Year Slovenija Slovenia Ftamurska Fbdravska Kotcška Savinjska Zasavska Indeks delovne migracije11 2011 100 89,9 97,1 86,3 96,6 71,3 Cebwio aktivno prebivalst\ü, staio 7> <> 1 let (%) 2011 8,5 9,6 9,1 7,6 7,3 7,0 Stopnja registrirane brezposelnosti, skupaj (%) 2011 11,8 18,0 14,5 13,3 12,7 13,3 Stopnja dolgotrajne brezposelnosti 2011 5,4 11,2 6,8 7,2 6,0 7,6 (več kot eno leto) (%) Registrirane brezposelne osebe po stopnji izobrazbe osebe z osnovnošolsko izobrazbo (%) 2011 35,7 46,0 31,6 31,6 34,0 38,4 osebe s srednješolsko izobrazbo (%) 2011 51,6 45,0 56,3 55,8 53,9 52,1 osebe z višjo in visokošolsko izobrazbo (%) 2011 12,6 9,0 12,2 12,6 12,1 9,5 Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno 2011 1.524,65 1.325,62 1.398,14 1.387,54 1.391,95 1.441,35 osebo (EUR) Povprečna mesečna neto plača na zaposleno 2011 987,39 883,09 917,78 913,57 916,61 940,82 osebo (EUR) Poprečna mesečna bruto plača za plačano uno (EUR) 2011 9,08 7,86 8,32 8,23 8,30 8,55 Zaposlene osebe, ki so prejele izredna plačila za november (%) 2011 17,0 16,0 16,9 18,3 13,2 9,0 za december (%) 2011 7,3 6,8 5,7 5,1 7,8 4,3 Prispevki in davki od bruto plače (%) 2011 35,2 33,4 34,4 34,2 34,2 34,7 1 ) Upoštevani so delovno aktivni prebivalci brez kmetov./Persons in employment without farmers. Vir/Source: SURS Povprečna mesečna bruto plača za plačano uro je leta 2011 v osrednjeslovenski regiji znašala 10,17 EUR, v pomurski regiji pa 7,86 EUR. In 2011, average monthly gross earnings per hour paid amounted in the Osrednjeslovenska region to EUR 10.17 and in the Pomurska region to EUR 7.86. Stopnja registrirane brezposelnosti za ženske je bila v letu 201 1 najvišja v pomurski regiji (20,6 %), sledili staji koroška (16,9 %) in podravska regija (15,6 %). Tudi stopnja registrirane brezposelnosti za moške je bila v letu 2011 najvišja v pomurski regiji (1 6,0 %). The registered unemployment rate for women was in 2011 the highest in the Pomurska region (20.6%), followed by Koroška (16.9%) and Podravska (15.6%). In the same year the registered unemployment rate for men was also the highest in the Pomurska region (16.0%). I R SLOVENSKE REGÌJE v ŠTEVILKAH Spodnje- Jugovzhodna Osrednje- Gorenjska Notranjsko- Goriška Obalno-posavska Slcvenya slovenska -kraška -kraška 80,8 87,9 125,9 81,2 73,6 96,7 99,5 Laboui migrationinde\' 7,6 7,2 9,2 7,2 8,3 8,6 10,3 Persons in employment aged 55-64yeais W 13,4 11,6 9,9 8,8 10,0 10,0 9,6 Registered unemployment rate, totalCó) 8,0 6,3 3,6 3,9 5,2 4,3 3,8 Long-term unemployment rate (oyer one year) Co) Registered unemployed pel sons b\Te\elof education 40,6 47,8 32,7 34,8 38,8 35,5 33,3 persons with basic education Có) 49,3 42,6 51,7 52,1 49,5 49,3 53,7 persons with upper secondary education °ó) 10,1 9,6 15,6 13,1 11,6 15,2 13,1 persons with tertiary education Có) 1.414,15 1.496,63 1.707,54 1.467,77 1.334,32 1.468,97 1.509,22 Ayerage monthly gross earnings per person (EUR) 929,80 980,34 1.081,86 960,77 887,86 967,10 978,75 Ayerage monthly net earnings per person (EUR) 8,43 8,86 10,17 8,69 7,99 8,81 9,00 Ayerage monthly gross earnings per hour (EUR) Employees who Ieceiyede\tra payments 23,9 32,4 16,6 17,5 10,3 10,7 17,4 for Noyember Có) 2,1 12,3 8,6 5,6 6,1 8,3 3,2 foi December Cd) 34,3 34,5 36,6 34,5 33,5 34,2 35,2 Ja \es and contributions of gross earnings Có) Stopnja registrirane brezposelnosti, 2011 Registered unemployment rate, 20 ì 1 % Pomurska Koroška Podravska Spodnjeposavska Savinjska Zasavska Jugovzhodna Slovenija Sloven ija /Slovenia Notranjsko - kraška Obalno - kraška Goriška Osrednjeslovenska Gorenjska Vir/Source: SURS «R Delovno aktivno prebivalstvo, statistične regije, Slovenija, 2011 Persons in employment, statistical regions, Slovenia, 2011 stopnja delovne aktivnosti, po spolu (%) employment population ratio, by sex (%) I_I moški /men I_I ženske/women Slovenija Slovenia 62,8153,1 • 58,1 Vira: SURS, GURS/Sources: SURS, SMA © SURS * Leto Year Slovenija Slovenia Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnje- Jugovzhodna Osrednje-posavska Slovenija slovenska Gorenjska Notranjsko--kraška Goriška Obalno--kraška Na 1.000 prebivalcev prejemniki denarnih socialnih pomoči11 2011 41,9 66,2 63,6 49,3 57,2 60,8 48,0 37,3 26,0 24,3 32,3 24,1 38,8 upravičenci do porodniškega nadomestila11 2011 11,2 8,2 9,3 10,4 10,9 9,7 10,5 11,6 13,0 12,2 12,3 12,2 10,4 upravičenci do nadomestila za nego 2011 15,7 11,1 12,9 14,4 15,2 13,4 14,1 15,8 18,3 17,3 17,0 16,8 14,9 in varstvo otroka11 upravičenci do očetovskega nadomestila11 2011 9,7 6,4 7,5 9,6 9,6 9,2 10,0 10,5 10,7 11,2 10,7 11,0 8,3 Upravičenci do otroškega dodatka11 na 1.000 2011 145,6 145,7 144,1 164,8 163,2 152,1 152,3 157,5 133,6 152,1 148,1 139,5 125,1 prebivalcev, starih nad 18 let Število otrok, prejemnikov dodatka za nego11 2011 18,5 16,5 19,8 20,0 17,2 19,9 17,5 17,7 18,7 20,1 18,8 17,6 15,8 na 1.000 otrok, starih do 18 let Število oskrbovancev21 v domovih za ostarele 20113> 8,4 7,9 7,8 8,6 8,5 12,0 6,8 8,1 8,9 6,7 8,9 10,9 7,7 na 1.000 prebivalcev Per 1,000 population recipients off inancia l s ocia l assistance1 maternity leave compensation beneficiaries1 beneficiaries to compensation for child nursing1 fathers compensation beneficiaries1 Beneficiaries receiving child allowance1 per 1,000 population aged over 18 years Number of children receiving allowance for nursing1 per 1,000 children, aged up to 18 years Number of people in care21 in old people's houses per 1,000 population 1) Vštete so osebe, ki so v opazovanem letu prejemale eno od vrst denarne socialne pomoči ali določene prejemke iz naslova starševskega varstva in družinskih prejemkov./Included are persons who were recipients of at least one type of financial social assistance or certain benefits under the parental proteđion and family benefi ts in the observed year. 2) Upoštevana je regija prebivališča pred sprejemom v dom za ostarele./ßegion of residence before admission is taken into account. 3) Stanje na 31. december./As of 31 December. Viri/Sources: SURS, MDDZS, SSZS Največ prejemnikov vsaj ene izmed štirih vrst denarnih socialnih pomoči po Zakonu o socialnem varstvu je bilo leta 2011 v pomurski regiji (66 na 1.000 prebivalcev), najmanj pa v gorenjski in goriški regiji (24 na 1.000 prebivalcev). Most recipients of one of the four types of social welfare benefits according to the Social Security Act were recorded in 2011 in the Pomurska region (66 per 1,000 population) and the fewest in the Gorenjska and Goriška region (24 per 1,000 population). Ležišča v domovih za ostarele na 1.000 prebivalcev, starih 65 let ali več, 31. december 2011 Beds in old people's homes per 1,000 population aged 65 or more, 31 December 2011 število/number 10 20 30 40 50 60 70 Notranjsko-kraška-- Jugovzhodna Slovenija V letu 2011 je imela največ ležišč v domovih za ostarele na 1.000 prebivalcev v starosti 65 let ali več notranjsko-kraška regija (66), sledila ji je zasavska regija (65), najmanj ležišč pa je imela gorenjska regija (39). In 2011, the Notranjsko-kraška region had the highest number of beds in old people's homes per 1,000 population aged 65 or more (66), followed by the Zasavska region (65); the lowest number of beds in old people's homes was recorded in the Gorenjska region (39). Savinjska Spodnjeposavska Slovenija/5/ovenfa Osrednjeslovenska Gorenjska Vira/Sources: SURS, SSZS © SURS Upravičenci do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva, statistične regije, Slovenija, 2011 Beneficiaries to shorter working time because of parenthood, statistical regions, Slovenia, 2011 Slovenija Slovenia persons število upravičencev ' na 1.000 delovno aktivnih prebivalcev numberofbennficiane5':i>per],000 in employment 11,9 ali manj /orless • 12,0-14,9 • 15,0-17,9 • 18,0-20,9 A 21,0 ali več/ormore 1) Vštete so osebe, ki so v opazovanem letu uveljavljale pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva./Included are persons who were benefciaries to shorter working time because of parenthood in the observed year. Viri: SURS, MDDSZ, GURS/Sources: SURS, MDDSZ, SMA © SURS U P U BUKE SLOVENIJE 19 KjLTÜ RA SLOVENSKE REGUE v ŠTEVILKAH Leto Year Slovenja Slovenia Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnje- Jugovzhodna Osrednje-posavska Slovenija slovenska Gorenjska Notranjsko--kraška Goriška Obalno--kraška Število muzejev in razstavišč na 10.000 prebivalcev 2011 0,8 0,7 0,5 0,8 0,8 0,7 0,4 1,3 1,1 0,6 0,4 0,8 0,7 Number ofmuseums and exhibition grounds per 10,000 population Obisk otrok in mladine v muzejih in razstaviščih (% od vseh obiskovalcev) 2011 20,9 35,4 29,8 39,6 22,5 12,7 35,1 36,9 17,9 14,2 32,8 21,6 Attendance of children and youth in museums and exhibition grounds (as % of all visitors ) Občasne razstave v muzejih in razstaviščih (% od vseh razstav) 2011 77,5 77,1 86,5 56,4 69,4 82,4 46,7 75,7 81,1 76,8 100,0 58,2 86,5 Temporary exhibitions in museums and exhibition grounds (% of all exhibitions) Mladi, stari do 15 let, ki so včlanjeni v splošne knjižnice (% med vsemi člani splošnih knjižnic) 2011 30,8 30,6 30,7 33,9 35,7 36,0 37,4 31,6 26,8 33,8 34,5 26,3 32,1 Young people, up to 15 years of age, who are members of general libraries (as % of all members of general libraries) Povprečno število obiskov splošne knjižnice na člana splošne knjižnice 2011 20 14 17 21 18 19 23 19 21 21 29 24 19 Average number of attendance in general libraries per its member Povprečno število izposojenih enot knjižnega gradiva na člana splošne knjižnice 2011 51 39 47 43 62 36 54 54 55 56 33 47 46 Average lending of library material per member of a general library ... ni podatka/data not available Vira/Sources:SURS, NUK Po deležu otrok in mladine med obiskovalci muzejev in razstavišč je bila v letu 201 1 na prvem mestu koroška (39,6 %), na zadnjem mestu pa zasavska regija (12,7 %). As regards attendance of children and youth in museums and exhibition grounds, in 2011 Koroška was first with 39.6% and Zasavska last with 12.7%. Člani splošnih knjižnic, 201 1 Members of general libraries, 2011 na 1.000 prebivalcev/per 1,000 population 100 150 200 250 300 Osrednjeslovenska Notranjsko-kraška Zasavska Med splošnimi knjižnicami v Sloveniji so v letu 2011 imele največ članov na 1.000 prebivalcev splošne knjižnice v goriški regiji (294), najmanj pa splošne knjižnice v spodnjeposavski regiji (204). In 2011, general libraries in the Goriška region had the highest number of members per 1,000 population (294) and general libraries in the Spodnjeposavska region the lowest (204). Jugovzhodna Slovenija Savinjska Pod ravs ka Spodnjeposavska I Vira/Sources: SURS, NUK © surs t REGIONS IN Vira: SURS, GURS/Sources: SURS, SMA Leto Year Slovenija Slovenia Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnje- Jugovzhodna Osrednje-posavska Slovenija slovenska Gorenjska Notranjsko--kraška Goriška Obalno--kraška Na 10.000 prebivalcev Per 10,000 population zdravniki11 2011 25,7 18,9 23,7 21,0 20,5 15,4 15,0 21,1 39,8' 18,3 11,1 22,3 26,6 physicians1 medicinske sestre11 2011 84,5 89,1 89,0 88,7 79,8 66,0 59,6 76,5 100,1' 64,2 41,8 90,5 84,4 nurses1 (with upper secondary and tertiary (s srednjo, višjo in visoko izobrazbo) education) zobozdravniki11 2011 6,4 4,7 5,8 6,1 5,4 5,7 5,0 5,2 8,3' 5,9 4,6 7,7 7,2 dentists1 farmacevti11 2011 6,1 5,6 5,3 4,8 5,3 4,8 4,9 5,1 8,4' 5,9 5,0 5,9 5,2 pharmacists1 bolnišnične postelje11 2011 47,6 39,5 54,1 48,5 36,2 27,9 18,1 26,1 66,7' 37,2 10,9 55,1 54,7 hospital beds1 Bolniški stalež za polni delovni čas1)(%) 2011 4,0 4,6 4,4 5,0 4,6 4,7 4,5 4,5 3,5 3,4 5,0 3,9 4,7 Sick leave for full-time employed persons1 (( Število dni začasne odsotnosti na zaposlenega11 2011 14,8 16,8 16,1 18,3 16,7 17,2 16,6 16,3 12,6 12,4 18,4 14,2 17,2 Index of temporary disability1 Število primerov odsotnosti na 100 zaposlenih11 2011 86,5 66,4 80,0 79,1 76,3 63,2 92,6 82,6 86,5 80,3 136,8 118,0 114,7 Frequency of spells per 100 employees1 Nezgode pri delu na 1.000 zaposlenih11 2011 22,4 19,7 25,5 30,2 29,2 22,5 24,1 21,8 19,3 21,0 23,2 24,2 17,1 Accidents at work per 1,000employees1 Smrtne nezgode pri delu (vključno pot na delo 2011 0,3 0,3 0,6 0,4 0,3 0,0 0,0 0,2 0,2 0,6 0,0 0,4 0,0 Fatal accidents at work and commuting in z dela) na 10.000 zaposlenih11 accidents per 10,000 employees1 Stopnja zdravljenih (stacionarno) na 2011 13,1 13,6 14,1 16,5 18,6 16,3 10,8 10,2 10,6 11,6 12,0 11,4 14,8 Rate of in-patients treated by rehabilitation3 rehabilitaciji31 na 1.000 prebivalcev41 per 1,000population4) Zdravniški recepti na prebivalca41 2011 8,2 9,7 8,8 8,5 8,4 9,3 9,0 8,3 7,4 7,7 8,5 7,7 7,7 Drug prescriptions per person4) 1) Upoštevana regija delovnega mesta zajetih oseb in delovne organizacije./Region of workplace and organisation is taken into account. 2) Vključene tudi večje terciarne klinične bolnišnice (UKC Ljubljana, Onkološki inštitut, Psihiatrična klinika Ljubljana), ki obravnavajo bolnike iz cele države./Major tertiary clinical hospitals (University Medical Centre Ljubljana, Institute of Oncology, University Ps ychia tric Hospital), which provide medical care for patients from all over the country are also included. 3) Všteto je zdravljenje v zdraviliščih in Inštitutu RS za rehabilitacijo./Rehabilitation at spas and Institute for Rehabilltation of Republlc of Slovenia is included. 4) Upoštevana regija prebivališča./Region of residence is taken into account. Vir/Source: IVZ Največ primerov bolniških odsotnosti na 100 zaposlenih v regiji je bilo leta 201 1 zabeleženih v notranjsko-kraški regiji (137), najmanj pa v zasavski regiji (63). The frequency of sick leaves per 100 persons employed was in 2011 the highest in the Notranjsko-kraška region (137) and the lowest in the Zasavska region (63). Stopnja hospitalizacije zaradi poškodb in zastrupitev*, 2011 Hospitalization rate relating to injures and poisoningsv, 2011 na 1.000 prebivalcev/per 7,000 population 5 10 15 20 25 Stopnja hospitalizacije zaradi poškodb in zastrupitev je bila v letu 2011 najvišja pri moških iz goriške regije (23 na 1.000 prebivalcev), najnižja pa pri ženskah iz notranjsko-kraške regije (11 na 1.000 prebivalcev). In 2011, the hospitalization rate due to injuries and poisonings was the highest for men from the Goriška region (23 per 1,000 population) and the lowest for women from the Notranjsko-kraška region (11 per 1,000 population). Koroška Savinjska Zasavska Pomurska Slovenia/Slovenia Obalno-kraška Spodnjeposavska Gorenjska Podravska Notranjsko-kraška Osrednjeslovenska 1 ) Upoštevana regija prebivališča hospitaliziranih oseb./Region of residence of hospitalized persons is taken into account. Vir/Source: IVZ © SURS moški men ženske women t REGIONS iN 1) Podatki so prikazani po regiji prebivališča hospitaliziranih oseb./Data refer to the region of residence of hospitalized persons. Vira: IVZ, GURS/Sources: IVZ, SMA REGIONALNI BRUTO DOMAĆI PROIZVOD IN RAZPOLOŽLJM DOHODEK GOSPODINJSTEV SLOVENSKE REGIJE v ŠTEVILKAH Leto Year Slovenija Slovenia Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnje- Jugovzhodna Osrednje-posavska Slovenija slovenska Gorenjska Notranjsko--kraška Goriška Obalno--kraška Bruto domači proizvod na prebivalca, EUR (tekoči tečaj) 2010 17.379 11.445 14.489 13.013 15.708 11.769 14.742 16.145 24.519 14.408 12.416 16.388 19.078 Regional gross domestic product per capita, EUR (current rate) Bruto domači proizvod po regijah (%) 2010 100 3,8 13,1 2,7 11,5 1,5 2,9 6,5 36,6 8,2 1,8 5,5 5,9 Regional gross domestic product by region (%) Razpoložljiv dohodek na prebivalca, EUR 2010 10.447 8.765 9.658 10.248 10.144 10.082 9.919 10.247 11.344 10.688 10.314 11.027 10.832 Disposable income per capita, EUR Vir/Source: SURS Bruto domači proizvod na prebivalca je bil leta 2010 najvišji v osrednjeslovenski regiji (24.519 EUR), sledili sta ji obalno-kraška (19.078 EUR) in goriška regija (16.388 EUR); najnižji pa je bil v pomurski regiji (11.445 EUR). In 2010, gross domestic product per capita was the highest in the Osrednjeslovenska region (EUR 24,519), followed by Obalno-kraška (EUR 19,078) and Goriška (EUR 16,388); GDP per capita was the lowest in the Pomurska region (EUR 11,445). V letu 2010 je bila po BDP-ju na prebivalca v standardih kupne moči in v primerjavi s povprečjem sedemindvajseterice držav Evropske unije najbolj razvita osrednjeslovenska (z indeksom 119), najmanj razvita pa pomurska regija (z indeksom 55). Measured by GDP per capita in purchasing power standards, in 2010 the most developed region in comparison to the average of the EU-27 was Osrednjeslovenska with index 119 while the least developed was Pomurska with index 55. BDP na prebivalca v standardih kupne moči, 2010 GDP per capita in purchasing power standards, 2010 indeks (EU-27=100)//ndex (EU-27=100) 0 20 40 EO 80 100 120 Osrednjeslovenska Obalno-kraška Sloven ija/S/oyen/a Goriška Jugovzhodna Slovenija Savinjska Spodnjeposavska Podravska Gorenjska Koroška Notranjsko-kraška Zasavska Pomurska Vir/Source: SURS Bruto dodana vrednost, statistične regije, Slovenija, 2010 Gross value added, statistical regions, Slovenia, 2010 • 9,0 - 14,9 Q 15,0 ali več/or more bruto dodana vrednost po dejavnostih1 (% od vseh dejavnosti v regiji) gross value added by activities1 (% of all activities in the region) Q kmetijska dejavnost /agriculture Q industrija /industry Q storitvene dejavnosti/serv/ces 1 ) Seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo./Because of rounding, the totals do not add up. Vira: SURS, GURS/Sources: SURS, SMA Slovenija Slovenia 2,5 I 67,7 a Leto Slovenja Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnje- Jugovzhodna Osrednje- Gorenjska Notranjsko- Goriška Obalno- Year Slovenia posavska Slovenija slovenska -kraška -kraška Obrtni obrati na 10.000 prebivalcev 2011> 251 198 210 231 224 194 261 225 278 251 270 324 338 Delež oseb, ki delajo v novonastalih podjetjih 2010 2,5 3,1 2,8 2,3 2,2 2,5 2,5 1,8 2,2 3,0 2,2 2,6 3,6 (% od vseh aktivnih podjetij) (as % of all ađive enterprises) Stopnja rasti oseb, ki delajo v pet let 2010 107,4 91,8 84,3 73,5 82,7 37,4 87,5 82,1 137,8 58,7 56,6 84,3 163,1 Five-year old enterprises employment growth starih podjetjih (%) rate (%) Stopnja preživetja podjetij pet let 2010 60,0 60,7 56,5 63,9 62,2 58,9 64,3 65,4 63,3 58,1 59,9 52,8 52,7 Five-year old enterprises survival rate (%) Gospodarske družbe in zadruge v postopkih Companies and coopera tives in insolvency zaradi insolventnosti (število na 1.000 proceedings (numberper 1,000 companies gospodarskih družb in zadrug)2) and cooperatives)2 začeti insolvenčni postopki 2011 10,9 12,9 20,6 8,9 17,1 13,8 1,4 10,6 15,9 8,9 6,0 11,6 9,3 6,0 insolvency proceedings commenced končani insolvenčni postopki 2011 5,3 11,8 12,8 3,7 1,4 7,3 8,7 4,5 3,1 2,9 4,2 3,0 insolvency proceedings terminated Samostojni podjetniki v postopkih zaradi Sole proprietors in insolvency proceedings insolventnosti (število na 1.000 samostojnih (number per 1,000 sole proprietors)2 podjetnikov)2) začeti insolvenčni postopki 2011 1,2 2,3 2,3 1,1 2,0 2,5 0,8 1,5 0,8 0,4 0,7 0,2 insolvency proceedings commenced končani insolvenčni postopki 2011 1,1 2,0 2,1 1,1 1,8 3,3 1,5 1,5 0,8 0,4 0,5 0,2 insolvency proceedings terminated Bruto investicije v nova osnovna sredstva3) (%) 2011 100» 2,8 10,3 3,0 11,5 1,0 5,0 6,8 38,6 9,3 1,4 4,3 5,4 Bruto investicije v nova osnovna sredstva na 2011 1.959 932 1.283 1.657 1.785 916 2.887 1.914 2.903 1.837 1.069 1.448 1.960 1) Stanje na 31. december./As of 31 December. 2) Postopki zaradi insolventnosti vključujejo stečaje, postopke prisilne poravnave ter likvidacijske postopke./Insolvency proceedings include compulsory compositions, bankruptcies and liquidations. 3) Podatki vključujejo podjetja, družbe in organizacije iz vseh dejavnostih po SKD, ki zaposlujejo 20 in več oseb./Data include enterprises, companies and organisations in all SKD activities, employing 20 or more employees. 4) Zaradi neupoštevanja kategorije "ostalo", ki vključuje nerazporejene investicije po regijah in investicije v tujini, se seštevek ne ujema./Secause the category "other", which includes non-allocated capital formation by regions and capital formation abroad, was not taken into account, the totals do not add up. Viri: SURS, AJPES, OZS - Obrtni register Slovenije/Sources: SURS, AJPES, OZS - Craft Register of Slovenia Bruto investicije v nova osnovna sredstva na prebivalca so bile v letu 2011 najvišje v osrednjeslovenski regiji (2.903 EUR), najnižje pa v zasavski regiji (916 EUR). Gross per capita investment in new fixed assets in 2011 was the largest in the Osrednjeslovenska region (EUR 2,903) and the lowest in the Zasavska region (EUR 916). Največ novonastalih podjetij brez predhodnika je bilo leta 2010 v gorenjski regiji (12,2 %), najmanj pa v notranjsko-kraški regiji (8,6 %). V istem letu je prenehalo poslovati največ podjetij v zasavski regiji (9,5 %), najmanj pa v koroški regiji (6,8 %). The share of enterprise births was the highest in the Gorenjska region (12.2%) and the lowest in the Notranjsko-kraška region (8.6%). in the same year the share of enterprise deaths was the highest in the Zasavska region (9.5%) and the lowest in the Koroška region (6.8%). Novonastala podjetja in podjetja, ki so prenehala poslovati1*, 2010 Enterprise births and enterprise deaths11, 2010 % od vseh podjetij/as % of all enterprises 0 2 4 6 8 10 12 14 Gorenjska Obalno-kraška Podravska Pomurska Zasavska Savinjska S loven ija/Slo venia Koroška Osrednjeslovenska Spod nje posavska Goriška Jugovzhodna Slovenija N otra nj sko- kra š ka 1) Začasni podatki. /Provisional data. Vir/Source: SURS novonastala podjetja enterprise births prenehala poslovati enterprise deaths © SURS «R Podjetja, statistične regije, Slovenija, 2011 Enterprises, statistical regions, Slovenia, 2011 število podjetij na 1.000 oseb, ki delajo v teh podjetjih number of enterprises per 1,000 persons employed by these enterprises Q 199 ali manj/or less • 200 - 219 • 220 - 239 G 240 ali več/or more povprečno letno število oseb, ki delajo, na podjetje G average annual number of persons employed per enterprise Vira: SURS, GURS/Sources: SURS, SMA © SURS Leto Slovenja Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnje- Jugovzhodna Osrednje- Gorenjska Notranjsko- Goriška Obalno-Year Slovenia posavska Slovenija slovenska -kraška -kraška Stanovanja, ocena stanovanjskega sklada povprečna površina (m2) 2011» 80,0 86,1 77,6 85,4 79,3 70,2 povprečna površina na prebivalca (m2) 2011» 33,1 35,1 32,8 31,6 31,7 28,8 opremljenost s centralnim ogrevanjem (%) 2011» 78,8 74,3 78,7 83,7 80,2 78,1 s kopalnico (%) 2011» 92,9 89,0 92,2 93,6 92,2 94,1 Izdana gradbena dovoljenja za stanovanja na 1.000 prebivalcev 2011 1,8 1,6 2,5 1,2 2,0 0,5 po povprečni površini (m2) 2011 133,5 143,8 118,3 149,1 129,7 196,0 za stavbe po povprečni površini, skupaj (m2) 2011 445,0 263,0 460,1 480,2 351,2 251,8 po vrsti stavbe stanovanjske stavbe (%) 2011 72,6 69,1 78,5 61,2 77,2 75,0 nestanovanjske stavbe (%) 2011 27,4 30,9 21,5 38,8 22,8 25,0 Ocena dokončanih stanovanj na 1.000 prebivalcev 2011 2,7 2,3 3,0 1,2 3,3 1,5 po statusu investitorja investitor fizična oseba (%) 2011 62,9 95,2 73,2 94,3 59,0 51,5 investitor pravna oseba (%) 2011 37,1 4,8 26,8 5,7 41,0 48,5 glede na vrsto del novogradnje (%) 2011 92,1 80,8 92,6 81,6 93,2 98,5 sprememba namembnosti (%) 2011 1,7 3,0 1,3 3,4 2,7 0,0 Dwellings, estimation of the Dwelling Stock 80,7 82,8 77,6 85,2 83,9 85,0 74,4 average useful floor space (m2) 34,5 33,2 31,7 33,1 36,5 36,7 37,0 average useful floor space per person (m2) by instalations 72,0 70,8 88,7 81,0 71,5 66,2 62,2 central heating (%) 89,0 87,9 95,7 95,0 91,2 91,8 93,8 bathroom (%) Building permits issued for dwellings 1,3 2,0 1,3 1,6 1,4 2,1 3,5 per 1,000population 146,8 135,9 153,5 153,3 170,8 139,2 91,3 by average useful floor space (m2) buildings 242,0 306,4 575,3 461,1 463,4 524,7 940,7 by average useful floor space, total (m2) by type of building 47,9 51,7 84,0 77,6 72,4 65,2 89,7 residential buildings (%) 52,1 48,3 16,0 22,4 27,6 34,8 10,3 non-residential buildings (%) Estimation of dwellings completed 2,3 1,8 2,9 2,4 3,5 2,0 3,1 per 1,000population by type of investor 96,3 92,6 42,7 70,4 56,2 80,1 46,6 natural person as investor (%) 3,7 7,4 57,3 29,6 43,8 19,9 53,4 legal person as investor (%) according to the type of works on the struct 97,0 86,7 94,8 90,7 96,2 83,4 93,4 new constructions (%) 0,0 2,0 0,8 2,4 1,6 3,7 1,4 conversion - improvements (%) 1 ) Stanje na 31. december./As of 31 December. Vir/Source: SURS Največ g rad benih dovoljenj za gradnjo stanovanj na 1.000 prebivalcev v regiji je bilo v letu 2011 izdanih v obalno-kraški regiji (3,5), najmanj pa v zasavski regiji (0,5). The number of building permits issued for dwellings, expressed per 1,000 population in the region, was in 2011 the highest in the in Obalno-kraška region (3.5) and the lowest in the Zasavska region (0.5). Največ tri- ali večsobnih stanovanj je bilo v letu 2011 v goriški regiji (72,7 %), največ enosobnih pa v zasavski regiji (20,1 %). Most of the three or more room dwellings were recorded in 2011 in the Goriška region (72.7%) and most of the one room dwellings in the Zasavska region (20.1%). Stanovanja po številu sob, ocena stanovanjskega sklada, 31. december 2011 Dwellings by number of rooms, estimation of the Dwelling Stock, 31. December 2011 % 0 15 30 45 Goriška Notranjsko-kraška Pomurska Gorenjska Savinjska SI ove nij a/S/o ven/a Koroška Jugovzhodna Slovenija Obalno-kraška Spodnjeposavska Osrednjeslovenska Podravska Zasavska Vir/Source: SURS —= eroso bra 1 room dvosobna 2 rooms tri- in večsobna 3 or more rooms © SURS Gradbena dovoljenja za novogradnje, statistične regije, Slovenija, 2011 Building permits for new constructions, statistical regions, Slovenia, 2011 gostota gradnje novih stavb (m2/km2) new construction denstity (m2/km2) Q 19,9 ali manj/or less 20,0 - 39,9 40,0 - 59,9 Q 60,0 ali več/or more tlorisna površina novih stavb glede na vrsto stavbe (%) floor area of new buildings by purpose (%) stanovanjske stavbe residential buildings nestanovanjske stavbe non-residential buildings Slovenija Slovenia ( 45,2 ) 54,8 ) 38,8 Vira: SURS, GURS/Sources: SURS, SMA © SURS D FU P U BUKE SLOVENIJE 29 Leto Year Slovenija Slovenia Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnje- Jugovzhodna Osrednje-posavska Slovenija slovenska Gorenjska Notranjsko--kraška Goriška Obalno--kraška Dolžina avtocest (km)11 2010 768 70 133 0 65 1 37 53 184 68 32 45 82 Length of motorways (km)' Dolžina drugih cest (km) 2010 38.302 3.112 6.422 1.580 5.766 747 2.452 3.592 5.528 3.143 1.242 3.164 1.555 Length of other roads (km) Povprečna starost osebnih avtomobilov 2011 8,4 8,7 8,6 8,4 8,7 8,3 9,2 8,5 7,8 8,3 9,0 9,2 8,2 Passenger cars by average age of vehicle Hudo poškodovani v cestnoprometnih 2011 4,5 4,5 3,4 3,9 5,0 2,7 3,3 4,6 4,5 4,4 7,4 5,3 5,9 Persons seriously injured in road traffic nesrečah na 10.000 prebivalcev accidents per 10,000 population Umrli v cestnoprometnih nesrečah na 10.000 2011 0,7 0,3 1,0 1,0 0,4 0,0 0,4 0,7 0,6 0,8 1,3 0,9 0,8 Persons killed in road traffic accidents pel prebivalcev 10,000 population Cestnoprometne nesreče Road traffic accidents s smrtnim izidom (%) 2011 0,6 0,2 0,6 1,0 0,4 0,0 0,5 0,8 0,5 0,8 1,3 1,0 0,4 resulting in death (%) s telesnimi poškodbami (%) 2011 30,9 23,6 33,8 35,5 38,7 37,1 27,1 35,7 29,6 27,0 33,5 31,4 21,5 resulting in injuries (%) le z materialno škodo (%) 2011 68,5 76,2 65,6 63,5 61,0 62,9 72,4 63,4 69,9 72,2 65,2 67,6 78,1 resulting only in material damage (%) Udeleženci cestnoprometnih nesreč, 2011 76,7 78,6 74,5 72,6 71,1 75,3 79,0 72,1 78,8 79,1 73,9 76,8 85,1 Persons in road traffic accidents with no brez poškodbe (%) injuries (%) Cestni blagovni prevoz Road goods transport blago, naloženo v Sloveniji (mio. tonski km) 2011 6.432 247" 813 196M 823 115M 156M 754 1.316 674 157M 410 772 loaded in Slovenia (mio tonne km) blago, razloženo v Sloveniji (mio. tonski km) 2011 5.835 284 820 171M 746 47M 178M 646 1.458 516 225M 328 416 unloaded in Slovenia (mio tonne km) M - manj natančna ocena - previdna uporaba/less precise estimate - use with caution 1) Vključene so avtoceste in hitre ceste z deljenim smernim cestiščem./Motorways and expressways with divisible carrrageway are included. Viri: SURS, DRSC, MzIP, MNZ - Policija/Sources: SURS, DRSC, MzIPMNZ- Police Leta 201 1 se je v cestnoprometnih nesrečah hudo poškodovalo največ oseb v notranjsko-kraški regiji (7 na 10.000 prebivalcev), najmanj pa v zasavski regiji (3 na 10.000 prebivalcev). In 2011, most persons were seriously injured in road traffic accidents in the Notranjsko-kraška region (7 per 10,000 population) and the fewest in the Zasavska region (3 per 10,000 population). V letu 2011 je imela največ osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev goriška (580), najmanj pa zasavska regija (468). In 2011, the highest number of passenger cars per 1,000 population was recorded in the Goriška region (580) and the lowest in the Zasavska region (468). Osebni avtomobili, 31. december 201 1 Passenger cars, 31 December 2011 na 1.000 prebivalcev/per 1,000 population 200 300 400 500 600 Goriška Obalno-kraška Osrednjeslovenska Slovenija/5/oven/a Gorenjska Jugovzhodna Slovenija Savinjska 0 © SURS Cestno omrežje in umrli v cestnoprometnih nesrečah, statistične regije, Slovenija, 2010 Road network and persons killed in road traffic accidents, statistical regions, Slovenia, 2010 , Notranjsko-kraška Jugovzhodna Slovenija \ VJv/ gostota cestnega omrežja ' (km/km ) density of road networks11 (km/km2) Q 0,99 ali manj/or less • 1,00 - 1,49 • 1,50 - 1,99 • 2,00 - 2,49 G 2,50 ali več/or more umrli v cestnoprometnih nesrečah na 100 km javnih cest persons killed in road traffic accidents per 100 km of public roads 1 ) Upoštevane so vse javne poti. /Allpubllc roads are included. Viri: DRSC, MNZ - Policija, SURS, GURS/Sources: DRSC, MNZ-Police, SURS, SMA U P U BUKE SLOVENIJE 31 Leto Year Slovenja Slovenia Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnje- Jugovzhodna Osrednje-posavska Slovenija slovenska Gorenjska Notranjsko--kraška Goriška Obalno--kraška Število ležišč11 na 1.000 prebivalcev 2011 58 60 25 27 52 9 77 40 21 123 33 102 236 Number of bed places1 per 1,000 populatioi Prenočitve v hotelih in podobnih objektih21 2011 65,9 64,3 64,2 50,8 79,3 71,1 40,2 70,5 74,2 58,6 55,7 48,5 72,6 Overnight stays in hotels and similar (% od vseh prenočitev) establishments2) as % of all overnight stays Število prihodov turistov na 1.000 prebivalcev 2011 1.568 2.263 630 474 1.380 52 2.480 794 911 3.044 768 2.148 5.933 Arrivals of tourists per 1,000 population Število prenočitev turistov na 1.000 prebivalcev 2011 4.574 7.984 1.560 1.265 5.320 131 9.017 2.733 1.740 8.055 1.159 5.090 19.737 Overnight stays of tourists per 1,000 popula Prihodi turistov, skupaj (%) 2011 100» 8,4 6,3 1,1 11,2 0,1 5,4 3,5 15,1 19,3 1,3 8,0 20,5 Tourist arrivals, total (%) iz Slovenije (%) 2011 36,7 65,1 35,0 72,0 56,5 29,8 51,6 57,3 7,2 27,1 12,1 28,3 41,3 from Slovenia (%) iz tujine (%) 2011 63,3 34,9 65,0 28,0 43,5 70,2 48,4 42,7 92,8 72,9 87,9 71,7 58,7 from abroad (%) Prenočitve turistov po državni pripadnosti: Overnight stays by countries of origin: skupaj (%) 2011 100» 10,1 5,4 1,0 14,7 0,1 6,7 4,1 9,9 17,5 0,6 6,5 23,3 total (%) iz Slovenije (%) 2011 41,8 62,4 40,1 67,6 56,8 21,0 54,9 66,1 8,0 26,1 20,0 28,7 45,0 from Slovenia (%) iz tujine (%) 2011 58,2 37,6 59,9 32,4 43,2 79,0 45,1 33,9 92,0 73,9 80,0 71,3 55,0 from abroad (%) Avstrija (%) 2011 12,3 57,1 9,0 5,5 11,4 3,1 8,9 9,3 4,2 3,1 3,9 5,8 19,4 Austria (%) Hrvaška (%) 2011 5,3 2,9 9,7 19,8 8,6 7,8 14,4 5,4 3,8 7,1 1,8 3,3 1,0 Croatia (%) Italija (%) 2011 18,4 5,2 10,6 6,7 24,4 2,0 30,9 24,5 10,4 12,4 15,3 32,5 24,8 Italy (%) Nemčija (%) 2011 11,8 14,8 11,6 10,3 7,3 8,7 4,2 8,5 7,8 12,9 13,5 18,9 14,7 Germany (%) Združeno kraljestvo (%) 2011 4,4 0,6 2,9 1,1 0,8 1,4 0,6 1,7 6,0 11,2 2,1 2,7 1,7 the United Kingdom (%) druge države (%) 2011 47,7 19,4 56,1 56,6 47,5 77,0 41,0 50,6 67,7 53,4 63,5 36,9 38,3 other countries (%) 1 ) Seštevek največjega števila ležišč, ki so bila pri posamezni enoti na voljo turistom celo leto./Sum of the maximum number of beds in each unit available to tourists throughout the year. 2) Hoteli, moteli, penzioni, gostišča in prenočišča./Hotels, motels, boarding houses, inns and overnight accommodations. 3) Seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo./ßecause of rounding, the totals do not add up. Vir/Source: SURS Delež prenočitev domačih turistov je bil v letu 2011 največji v koroški regiji (67,6 %), delež prenočitev tujih turistov pa v osrednjeslovenski regiji (92,0 %). The highest share of domestic overnight stays in 2011 was recorded in Koroška region (67.6%) and of foreign overnight stays in the Osrednjeslovenska region (92.0%). Domači turisti so se v letu 201 1 v povprečju najdlje zadržali v jugovzhodni Sloveniji (povprečno 4 prenočitve), tuji turisti pa v savinjski regiji (povprečno 4 prenočitve). On average, in 2011 domestic tourists spent most overnight stays in the region Jugovzhodna Slovenija (4 overnight stays) and foreign tourists in the Savinjska region (4 overnight stays). Prenočitve turistov, 201 1 Tourist overnight stays, 2011 povprečno števiio/average number 3 4 Jugovzhodna Slovenija Savinjska Spodnjeposavska Obalno-kraška Pomurska Slovenija/5/oven/a Podravska Gorenjska Notranjsko-kraška Osrednjeslovenska Zasavska Vir/Source: SURS —* domači A—A domestic _ tuji A—A foreign 2 © SURS «R Nastanitvene zmogljivosti, statistične regije, Slovenija, 2011 Tourist accommodations, statistical regions, Slovenia, 2011 ležišča v hotelih in podobnih nastanitvenih objektih ' (% od vseh ležišč)2' bed places in hotels and similar establishments1 of all bed places22 34,9 ali manj/or less 35,0 - 39,9 40,0 - 44,9 45,0 - 49,9 50,0 ali več/or more zasedenost ležišč ' (%) bed occupancy1 (%> —i v poletni sezoni (junij - september 2011) ~' in summer season (une - September 2011) v zimski sezoni (december 2010 - marec 2011) 1—J in winter season (December 2010 - March 2011) 1) Hoteli, moteli, penzioni, gostišča in prenočišča. Vključena so samo stalna ležišča./Hotels, motels, boarding houses, inns and overnight stays accommodations. Included are onlypermanent beds. 2) Seštevek največjega števila ležišč, ki so bila pri posamezni enoti na voljo turistom celo leto./Sum of the maximum number of beds in each unit available to tourists throughout the year. Vira: SURS, GURS/Sources: SURS, SMA 11 r Leto Slovenija Pomurska Fbdravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnje- Jugovzhodna Osrednje- Gorenjska Notranjsko- Goriška Obalno-Year Slovenia posavska Slovenija slovenska -kraška -kraška Bruto domači izdatki za RRD Gross domestic expenditure on R&D % od BDP v regiji 2010 2,1 0,3 1,0 0,6 1,4 1,0 0,3 3,9 3,1 2,2 0,7 2,1 1,0 as % of GDP in the region po regijah (% od vseh bruto domačih 2010 100 0,6 6,3 0,7 7,7 0,7 0,4 12,1 54,1 8,5 0,6 5,6 2,7 by region as % of total gross domestic izdatkov v Sloveniji) expenditure in Slovenia po virih financiranja by sources of financing gospodarske družbe (%) 2010 58,4 87,6 38,1 80,4 73,2 77,4 67,2 94,0 45,8 77,2 71,0 70,2 52,3 business enterprise(%) državni viri (%) 2010 35,3 12,1 53,0 19,4 22,8 22,2 16,0 3,4 46,1 20,6 23,1 25,5 38,9 government funds (%) viri iz visokega šolstva (%) 2010 0,3 2,0 0,0 0,0 0,2 0,1 0,2 0,3 1,6 higher education funds (%) zasebne nepridobitne organizacije (%) 2010 0,1 0,1 0,0 0,2 0,0 0,1 0,0 0,0 0,1 private non-profit organi sa tions (%) viri iz tujine (%) 2010 6,0 0,3 6,8 0,2 3,9 0,3 16,7 2,4 7,9 2,1 5,9 4,0 7,2 funds from abroad (%) Raziskovalci Researchers po regijah11 (%) 2010 100 0,6 9,3 0,8 5,9 0,8 0,3 4,0 62,0 7,0 0,2 5,8 3,2 by region1 (%) z doktorskim nazivom med zaposlenimi 2010 19,1 3,0 26,2 2,3 2,9 3,0 4,5 6,8 25,9 4,0 0,0 12,9 17,0 with Ph.D among all R&D personnel1 (%) v RRD1' (%) Mladi raziskovalci1 (% med raziskovalci) 2010 18,0 6,0 19,3 3,3 7,7 4,7 13,0 8,7 22,4 4,3 5,6 7,6 19,2 Post-graduate students1 (as % of researchers) Povprečno število Average number of raziskovalcev na raziskovalno organizacijo 2010 17,2 4,4 14,6 5,4 9,0 6,8 3,8 13,1 24,2 11,5 6,0 13,5 14,4 researches per research organisation raziskav na raziskovalca2* 2010 1,3 2,0 0,9 2,9 2,1 1,1 5,1 3,7 1,0 1,7 3,3 2,5 1,3 research projects per researcher2) raziskav na organizacijo2! 2010 22,1 8,8 12,6 15,4 19,0 7,5 19,3 48,7 24,0 19,4 19,5 33,7 19,3 research projects per research organisation2) Aplikativne raziskave (% od vseh raziskav) 2010 63,6 77,9 65,1 89,7 82,2 81,9 51,9 77,2 60,8 63,8 74,4 40,5 56,3 Applied research (as %of total research) - ni pojava/no occurence of event 1 ) Upoštevano je število zaposlenih, izraženo v ekvivalentu polnega delovnega časa (EPDČ)./7he number of employees in full-time equivalent is taken into account (FTE). 2) Upoštevana so končana in nedokončana raziskovalna dela./Finished and unfinished research projects are taken into account. Vir/Source: SURS Največ aplikativnih raziskav med vsemi vrstami raziskav je bilo v letu 2010 v koroški (89,7 %), najmanj pa v goriški regiji (40,5 %). Applied research in 2010 was most frequently performed in the Koroška region (89.7%) and the least frequently in the Goriška region (40.5°%). Delež raziskovalk med vsemi raziskovalci, izražen v ekvivalentu polnega delovnega časa, je bil v 2010 največji v jugovzhodni Sloveniji (50,5 %), najmanjši pa v notranjsko-kraški statistični regiji (11,1 %). In 2010 the highest share of female researchers among researchers expressed in full-time equivalent was recorded in Jugovzhodna Slovenijia (50.5%) and the lowest in the Notranjsko-kraška region (11.1°%). Raziskovalke11, 2010 Female res earchers11, 2010 % med vsemi raziskovalci v regiji/as % of all researchers in the region JUGOVZHODNA OSREDNJESLOVENSKA OBALNO-KRAŠKA SLOVENIJA/S^ OV E N IA PODRAVSKA SPODNJEPOSAVSKA SAVINJSKA POMURSKA ZASAVSKA GORENJSKA GORIŠKA KOROŠKA NOTRANJSKO-KRAŠKA 1 ) Upoštevano je število zaposlenih v EPDČ./The number of employees in FTE is taken into account. Vir/Source: SURS 0 2 0 3 0 4 0 5 0 b 0 Zaposleni v raziskovalno-razvojni dejavnosti, statistične regije, Slovenija, 2010 Research and development personnel, statistical regions, Slovenia, 2010 zaposleni v RRD po poklicih' (%) total R&D personnel by occupation1 (%) Q raziskovalci/researcftes Q tehnično osebje/technicians Q drugo osebje/otherpersonnel 1 ) Seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo./Because of rounding, the totals do not add up. Vira: SURS, GURS/Sources: SURS, SMA Slovenija Slovenia 9,9 □ 21,8 N. S Leto Year Slovenija Slovenia Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnje- Jugovzhodna Osrednje-posavska Slovenija slovenska Gorenjska Notranjsko--kraška Goriška Obalno--kraška Povprečna površina kmetijskih zemljišč v 2010 6,4 7,2 6,5 7,7 5,9 5,6 5,1 6,1 7,2 7,0 7,7 5,1 4,4 Average utilised agricultural area per uporabi11 na kmetijsko gospodarstvo (ha) agricultural holdingv(ha) Kmetijska zemljišča v uporabi z ekološko 2010 5,5 0,9 2,1 10,9 4,8 9,1 2,2 7,7 4,2 7,2 16,1 11,4 12,5 Utilisedagrculturalarea with organic pridelavo (% glede na vsa kmetijska zemljišča farming (% of total utilised agricultural area v uporabi v regiji11) in the region) Povprečno število glav velike živine na 2010 5,6 4,9 6,5 8,7 6,4 5,0 3,7 4,9 7,4 8,8 3,9 3,1 1,3 Average number of livestock units per kmetijsko gospodarstvo agricultural holding Število glav velike živine na ha kmetijskih 2010 0,9 0,7 1,0 1,1 1,1 0,9 0,7 0,8 1,0 1,3 0,5 0,6 0,3 Number of livestock units per hectare of zemljišč v uporabi11 utilised agricultural area1 Kmetijska gospodarstva, ki redijo živino (%) 2010 78,6 75,9 79,3 91,3 86,4 89,6 80,2 81,4 84,6 85,8 67,1 62,2 42,6 Agricultural holdings breeding lives tock (%) Ekonomska velikost na kmetijsko gospodarstvo 2010 12,2 13,8 15,8 15,1 12,1 7,9 9,6 9,5 13,4 15,1 7,5 8,9 7,6 Economic size per agricultural holding (standardni prihodek v 1.000 EUR) (standardoutput in 1,000 EUR) Povprečna starost gospodarjev na družinskih 2010 57 57 57 53 56 56 57 58 58 57 61 58 59 Average age of holders of family farms (years kmetijah (leta) Ženske med gospodarji (% med vsemi 2010 27,2 30,4 36,2 27,7 29,4 27,8 28,1 23,5 22,7 21,5 24,5 20,5 18,7 Female holders (% of all holders of family gospodarji družinskih kmetij) farms) Vložek dela v kmetijstvu - polnovredne 2010 0,16 0,13 0,17 0,15 0,20 0,22 0,20 0,15 0,16 0,16 0,09 0,17 0,17 Work input in agriculture - annual working delovne moči na ha kmetijskih zemljišč units per hectare of utilised agricultural area v uporabi Povprečno število traktorjev v lasti na 2010 1,4 1,5 1,3 1,5 1,3 1,4 1,3 1,4 1,6 1,7 1,4 1,3 1,2 Average number of tractors owned per kmetijsko gospodarstvo agricultural holding 1 ) Skupni pašniki niso všteti v kmetijska zemljišča v uporabi./Total utilised agricultural area does not include common grassland. Vir/Source: SURS Delež kmetijskih zemljišč v uporabi z ekološko pridelavo je bil v letu 2010 največji v notranjsko-kraški regiji (obsegal je 16 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi), najmanjši pa v pomurski regiji (tam je obsegal manj kot 1 % kmetijskih zemljišč v uporabi). In 2010, share of utilised agricultural area with organic farming was the highest in Notranjsko-kraška region representing 16% of total utilised agricultural area; the lowest share with less than 1% of total utilised agricultural area was in the Pomurska region. Največje površine njiv na prebivalca v regiji je v letu 2010 imela pomurska regija (4.372 m2), najmanj pa zasavska regija (56 m2). The largest area of arable land per resident of the region in 2010 had Pomurska region (4,372 m2) and the smallest area of arable land per resident Zasavska region (56 m2). Površina njiv na prebivalca, Arable land area per resident, Pomurska Podravska Spodnjeposavska Jugovzhodna Slovenija SI ove n ij a/S loven i a Savinjska Koroška Gorenjska Notranjsko-kraška Osrednjeslovenska Goriška Obalno-kraška Zasavska Vir/Source: SURS 2010 2010 m2 na p reb i va I ca/m2 per resident © SURS 1) Seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo./ßecause of rounding, the totals do not add up. 2) Skupni pašniki niso vključeni./Common grassland is not included. Vira: SURS, GURS/Sources: SURS, SMA Leto Year Slovenija Slovenia Pomurska Podravska Koroška Savinjska Zasavska Spodnjeposavska Jugovzhodna Osredne-Slovenja slovenska Gorenjska Notranjsko--kraška Goriška Obalno--kraška Sredstva, namenjena za investicije Gross fixed capital formation for v varstvo okolja environmental protection % od regionalnega BDP 2010 1,1 -1) 0,8 0,4 2,4 1,3 0,1 0,2 0,6 0,5 0,2 0,2 0,5 as %of regional GDP % od vseh investicij 2010 9,2 -1) 5,7 5,4 17,5 13,3 0,8 1,3 4,5 5,2 2,5 2,4 3,8 as % of total gross fixed capital formation Tekoči izdatki za varstvo okolja Current expenditure for environmental po namenu protection by purpose skupaj (%) 2010 10021 5,8 14,8 5,8 14,1 1,0 3,2 6,7 33,5 6,6 1,0 3,4 4,0 total (%) varstvo zraka in podnebja (%) 2010 8,3 0,1 0,7 0,3 4,3 0,3 0,1 0,2 1,6 0,3 0,0 0,3 0,1 protection o fair and climate (%) upravljanje odpadnih voda (%) 2010 21,4 1,1 2,7 0,2 2,5 0,1 0,4 1,9 7,6 2,3 0,3 1,0 1,2 wastewater management (%) ravnanje z odpadki (%) 2010 64,4 4,6 10,2 5,2 6,3 0,5 2,6 4,0 22,4 3,8 0,5 1,9 2,5 waste management (%) ostalo' (%) 2010 6,0 0,1 1,2 0,1 1,0 0,1 0,0 0,5 1,9 0,3 0,2 0,3 0,3 other3 (%) Odpadki, nastali v proizvodnih in storitvenih 2011 1008 3,2 5,9 3,1 41,1 4,9 5,2 4,2 10,7 8,9 1,9 1,9 8,8 Waste from production and service activities dejavnostih, po regijah (%) by region (%) Nevarni odpadki, nastali v proizvodnih in 2011 2,4 4,2 3,8 7,0 0,3 0,1 0,2 3,2 9,8 2,9 1,8 3,2 1,5 Hazardous waste from production and servic storitvenih dejavnostih (% od vseh odpadkov, activities (%of total waste generated in nastalih v proizvodnih in storitvenih dejavnostih) production and service activities) Odpadna voda, izpuščena Discharge of waste water from public izjavne kanalizacije sewage system prečiščena (%) 2011 69,4 90,0 78,0 69,7 43,5 52,4 90,0 97,1 74,9 78,6 73,6 54,3 92,8 purified (%) neprečiščena (%) 2011 30,6 10,0 22,0 30,3 56,5 47,6 10,0 2,9 25,1 21,4 26,4 45,7 7,2 unpurified (%) 1) Zaradi različne metodologije zajema investicij za okolje in vseh investicij podatek ni prikazan./Due to differences in coverage of gross fixed capital formation for environment and its total data is not shown. 2) Seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo./Because of roundings, the totals do not add up. 3) Všteti so varstvo in izbojšava tal, podtalnice in površinskih voda, varstvo pred hrupom in vibracijami, varstvo biološke raznovrstnosti in pokrajine, raziskave in razvoj ter drugo./Protection and remediation of soil, groundwater and surface water, noise and vibration abatement, protection of biodiversity and landscape, research and development and other included. Vir/Source: SURS Največ sredstev od vseh sredstev, namenjenih v letu 2010 za investicije, je v varstvo okolja vložila savinjska regija (17,5 %), spodnjeposavska regija pa je za ta namen namenila najmanj sredstev (0,8 %). Of total gross fixed capital formation in 2010 the Savinjska region invested the most for environmental protection (17.5%), while Spodnjeposavska invested the least (0.8°%). V letu 2011 so bile iz javnega vodovoda dobavljene največje količine vode za gospodinjstva v osrednjeslovenski (48 m3 na prebivalca), najmanjše pa v pomurski regiji (30 m3 na prebivalca). in 2011, the highest quantity of water was supplied from public water supply for households in the Osrednjeslovenska region (48 m3 per capita) and the lowest in the Pomurska region (30 m3 per capita). Voda, dobavljena gospodinjstvom iz javnega vodovoda, 201 1 Water supplied from public water supply for households, 2011 Osrednjeslovenska Gorenjska Savinjska Goriška Obalno-kraška Slovenija/5/oven/a Jugovzhodna Slovenija Notranjsko-kraška Spodnjeposavska Koroška Pomurska Vir/Source: SURS m3 na prebivalca/m* per capita 30 40 50 0 © SURS Komunalni odpadki in ločeno zbiranje, statistične regije, Slovenija, 2011 Municipal waste and separate collection, statistical regions, Slovenia, 2011 komunalni odpadki na prebivalca (kg) waste per person (kg) O zbrani /collected G odloženi/7ancfiV//eđ Slovenija Slovenia 3521204 • 23,3 Vira: SURS, GURS/Sources: SURS, SMA © surs D FU P U BUKE SLOVENIJE 39 Pomurska statistična regija 029 Gornja Radgona 031 Gornji Petrovci 158 Grad 161 Hodoš/Hodos Šifra, ime o bč ine/code & name of municipalities 195 Apače 002 Beltinci 152 Cankova 01 5 Črenšovci 1 56 Dobrovnik/ Dobronak 063 ljutomer 033 078 Moravske Toplice 010 080 Murska Sobota 132 086 Odranci 097 Puconci 100 Radenci 059 Lendava/Lendva 047 Kobilje 166 Križevci 056 Kuzma 033 Š a lovci 010 Tišina 132 Turn išče 187 Velika Polana 188 Veržej 176 Razkrižje 105 Rogašovci 116 Sveti Jurij ob Ščavnici To je najbolj severovzhodna, najbolj ravninska in najbolj kmetijska statistična regija Slovenije. Rodovitna prst, celinsko podnebje in raven svet ustvarjajo ugodne razmere predvsem za poljedelstvo. Njive v tem delu Slovenije obsegajo več kot 80 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi ali dvakrat več kot v celotni Sloveniji. Odročna lega neugodno vpliva na gospodarski položaj regije in življenjske pogoje tukajšnjih prebivalcev; to se med drugim odraža v nizkem BDP na prebivalca (ta je v 2010 znašal 11.450 EUR) in najnižjem razpoložljivem dohodku na prebivalca (v 2010 je znašal 8.770 EUR). Čeprav se je v letu 2011 število brezposelnih zmanjšalo samo v pomurski regiji, je bila stopnja registrirane brezposelnosti tukaj še vedno najvišja v državi (za 9 odstotnih točk višja kot v regiji z najnižjo brezposelnostjo). V istem letu seje tukaj spet zmanjšalo število prebivalcev, tudi tokrat zaradi negativnega naravnega prirasta; tudi ta je bil tukaj največji v državi. V tej regiji je bil največji tudi delež trigeneracijskih gospodinjstev; tukaj so v vsakem desetem gospodinjstvu prebivale generacije otrok, staršev in starih staršev. Sicer velja pomurska regija za turistično zelo privlačno slovensko regijo, saj tu letno prenoči 10 % vseh turistov, ki obiščejo Slovenijo. K njeni turistični prepoznavnosti v veliki meri prispevajo reka Mura, zdraviliški in lovni turizem ter kmečki turizem ob vinskih cestah. Our most north-eastern and flat statistical region is characterised by agriculture. Fertile soil, the continental climate and flat land provide good conditions for field crops farming. Field crops cover more than 80% of total utilised agricultural area or twice as much as the national average. On the other hand, its geographical position deteriorates the economic position of this region and people's living conditions, which reflects in its low GDP per capita (EUR 11,450 in 2010) and the lowest disposable income per capita (EUR 8,770 in 2010). The registered unemployment rate remained the highest in the country (in 2011 it was 9 percentage points higher than in the region with the lowest rate), although Pomurska was the only region that recorded a decrease in the number of unemployed persons in 2011. In the same year the population decreased too, again due to negative natural increase, which was the highest in the county. Pomurska also had the highest share of three-generation households; namely, in every tenth household children, parents and grandparents were living together. Pomurska is one of the more tourist attractive Slovenian regions, since this region annually generates a tenth of total overnight stays in Slovenia. Health tourism, hunting and rural tourism at the wine trails, accompanied by the Mura River, contribute to the tourist recognition of the region. Površina, km2,1. 7. 2011 Area, km2, 1. 7. 2011 Število prebivalcev, 1. 7. 2011 Population, 1. 7. 2011 Gostota prebivalstva, 1. 7. 2011 Density of population, 1. 7. 2011 Število živorojenih, 2011 Number of live births, 2011 Število umrlih, 2011 Number of deaths, 2011 Naravni prirast, 2011 Natural increase, 2011 Število učencev, 2011/2012" Number of pupils, 201112012" Število dijakov, 2011 /2012" Number of upper secondary school pupils, 2011/2012" Število študentov, 2011 /201 22) Number of tertiary students, 2011120123 Število diplomantov, 201121 Number of tertiary graduates, 2011' Število delovno aktivnih prebivalcev, 2011 Number of persons in employment, 2011 Število zaposlenih oseb, 201 1 Number of persons in paid employment, 2011 Število samozaposlenih oseb, 2011 Number of self-employed persons, 2011 Število registriranih brezposelnih oseb, 2011 Number of registered unemployed persons, 2011 Povprečna mesečna bruto plača po regiji prebivališča, skupaj, EUR, 201131 Average monthly gross earning by statistical region of residence, total, EUR, 201V za moške31, EUR formen3', EUR za ženske31, EUR for women3*, EUR Število podjetij, 2011 Number of enterprises, 2011 Prihodek podjetij, mio. EUR, 2011 Turnover of enterprises, mio. EUR, 2011 1.047 1.411 -364 8.704 4.443 5.372 1.141 39.750 32.045 7.705 9.665 1.396 1.409 1.380 7.389 2.465 Bruto investicije v nova osnovna sredstva41,1.000 EUR, 2011 Gross investments (new assets)4' 1,000 EUR, 2011 Regionalni bruto domači proizvod, mio. EUR, 2010 Regional gross domestic product, mio. EUR, 2010 Število kmetijskih gospodarstev, 2010 Number of agricultural holdings, 2010 Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2010 Utilised agricultural area, ha, 2010 Število ležišč5', 2011 Number of bed places5 ' 2011 Število prihodov turistov, 2011 Number of tourist arrivals, 2011 Število prenočitev turistov, 2011 Number of overnight stays, 2011 Število osebnih vozil, 31. 12.2011 Number of passenger cars, 31. 12.2011 Število cestnoprometnih nesreč, 2011 Number of road traffic accidents, 2011 Število stanovanj, ocena stanovanjskega sklada, 31.12. 2011 Number of dwellings, estimation of Dwelling stock, 31.12.2011 Količina zbranih komunalnih odpadkov, t, 2011 Municipal waste collected, t, 2011 Tekoči izdatki za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2010 Current expenditure for environmental protection, 1,000 EUR, 2010 Investicije za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2010 Gross fixed capital formation for environmental protection, 1,000 EUR, 2010 951.230 59.026 1.683 48.521 33.962 1 ) Podatki se nanašajo na začetek šolskega leta ./Data relate to the beginning of the school year. 2) Podatki vključujejo vpisane/diplomirane na višješolskem strokovnem, visokošolskem strokovnem, univerzitetnem, specialističnem, magistrskem in doktorskem študiju./Dafa include enrolled/graduated from post-secondary vocational, higher professional, university, specialist's, master's and doctoral studies. 3) Začasni podatki. Vir: SURS, Strukturna statistika plač. /Pro visional data. Source: SURS, Structure of earn ing s statistics 4) Podatki vključujejo podjetja, družbe in organizacije iz vseh dejavnostih po SKD, ki zaposlujejo 20 in več oseb. Nerazporejene investicije po regijah in investicije v tujini niso zajete,/Dafa include enterprises, companies and organisations in all SKD activities, employing 20 or more employees. Non-alloca ted capital forma ti on by regions and capital formation abroad are not taken into account. 5) Seštevek največjega števila ležišč, ki so bila pri posamezni enoti na voljo turistom celo leto ./Sum of the maximum number of beds in each unit available to tourists throughout the year. Viri /Sources: SURS, MNZ, MzIP Pomurska statistical region Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, 1. julij 2011 Population by age groups and sex, 1 July 2011 Moški/Men starostne skupine (leta) Zenske/Women 58.097 age groups (years) 61.049 107 90 + P I 460 381 85-89 ZZ 1.354 959 80-84 ZZ 2.240 1.437 75-79 ZZ 2.807 2.024 70-74 ZZ 2.846 2.965 65-69 ZZ 3.323 4.107 60-64 ZZ 4.055 4.893 55-59 — 4.663 4.717 50-54 _ 4.494 4.567 45-49 — 4.378 4.474 40-44 _ 4.309 4.770 35-39 _ 4.470 4.599 30-34 — 4.285 4.096 25-29 — 3.808 3.143 20-24 — 2.919 2.991 15-19 = 2.956 2.680 10-14 — 2.588 2.509 5-9 = 2.515 2.678 0-4 — URS 2.579 % 5 5 % Notranje selitve - priselitve v pomursko regijo in odselitve iz te regije, 201 1 Internal migration Immigrants to and emigrants from the Pomurska region, 2011 število/number 2.000 2.400 Skupaj/7ota/ Podravska Osrednjeslovenska Gorenjska Savinjska Obalno-kraška Jugovzhodna Slovenija Koroška Goriška Spodnjeposavska Zasavska Notranjsko-kraška Upoštevane so notranje selitve drza\ ■ ' i' uij. ' internal migration of citizens of the RS and foreigners are included. Podravska statistična regija - Šifra, ime občine/coc/e & name of municipalities 148 Benedikt 153 Cerkvenjak 196 Cirkulane 018 Destrnik 024 Domava 026 Duplek 028 Gorišnica 159 Hajdina 160 Hoče-Slivnica 042 Juršinci 045 Kidričevo 055 Kungota 058 Lenart 167 Lovrenc na Pohorju 069 Majšperk 198 Makole 070 Maribor 168 Markovci 169 Miklavž na 171 Oplotnica 087 Ormož 089 Pesnica 172 Podlehnik 200 Poljčane 096 Ptuj 098 Rače-Fram 108 Ruše 178 Selnica ob Dravi 113 Slovenska Bistrica Dravskem polju 202 Središče ob Dravi 115 Starše 181 Sveta Ana 204 Sveta Trojica v Slov. goricah 182 Sveti Andraž v Slov. goricah 210 Sveti Jurij v Slov. goricah 205 Sveti Tomaž 118 Šentilj 185 Trnovska vas 135 Videm 143 Zavrč 191 Žeta le Naravnogeografsko podobo te statistične regije tvorijo gričevja na severovzhodu, subalpsko gozdnato hribovje (Pohorje in Kozjak) na zahodu ter Dravsko-Ptuj s ko polje ob reki Dravi. Vodno bogastvo regije se izkorišča za pridobivanje električne energije (veriga hidroelektrarn na Dravi), plodna zemlja pa za kmetijsko dejavnost. Površina kmetijskih zemljišč v uporabi (80.500 ha) je v podravski regiji obsežnejša kot v drugih regijah; ta regija je prva tudi po številu kmetijskih gospodarstev. Po višini prispevka k slovenskemu BDP je bila v letu 2010 na drugem mestu, za osrednjeslovensko. Največji delež bruto dodane vrednosti v regiji so ustvarile storitvene dejavnosti. Stopnja delovne aktivnosti prebivalcev te regije je bila tudi v letu 201 1 ena najnižjih v Sloveniji (54,7-odstotna), stopnja delovne aktivnosti starejših prebivalcev (55-64 let) pa je bila višja od slovenskega povprečja. Po indeksu delovne migracije za to letoje število delovno aktivnih prebivalcev, ki delajo v regiji, le malo zaostajalo za številom delovno aktivnih prebivalcev, ki v regiji prebivajo (97). V letu 2011 je bilo v podravski regiji začetih največ postopkov zaradi insolventnosti: na 1.000 gospodarskih družb 21 postopkov prisilnih poravnav, stečajev in likvidacij. Po ocenjenih podatkih je bilo v letu 2011 v tej regiji dograjenih več stanovanj (3 na 1.000 prebivalcev) in izdanih več gradbenih dovoljenj (2,5 na 1.000 prebivalcev) kot povprečno v celotni Sloveniji. In terms of natural geography, the Podravska statistical region is marked by hills in the northeast, subalpine wooded mountains (Pohorje and Kozjak) to the west and Dravsko-Ptujsko polje along the Drava River. The water wealth of this region is used for electricity production (the chain of hydroelectric power plants on the Drava River), while the fertile soil is used for agricultural production. This region has the highest share of utilised agricultural area in Slovenia (80,500 hectares) and is the leading region in terms of the number of agricultural holdings. In 2010 the region ranked second behind Osrednjeslovenska as regards the contribution to the national GDP. The highest share of gross value added was created by the service industry. The employment population ratio (54.7%) was in 2011 among the lowest in Slovenia, while the employment ratio of older persons (aged 55-64) was above the national average. According to the labour migration index, the number of persons in employment working in the region does not lag far behind the number of persons in employment living in it (97 in 2011). In 2011, most of the insolvency proceedings were commenced in Podravska, i.e. 21 compulsory compositions, bankruptcies and liquidations per 1,000 companies and cooperatives in the region. According to estimates, in 2011 dwellings completed (3 per 1,000 population) and building permits issued (2.5 per 1,000 population) in the Podravska region were above the national average. Površina, km2,1. 7. 2011 Area, km2, 1. 7. 2011 Število prebivalcev, 1. 7. 2011 Population, 1. 7. 2011 Gostota prebivalstva, 1. 7. 2011 Density of population, 1. 7. 2011 Število živorojenih, 2011 Number of live births, 2011 Število umrlih, 2011 Number of deaths, 2011 Naravni prirast, 2011 Natural increase, 2011 Število učencev, 2011/2012" Number of pupils, 201112012" Število dijakov, 2011 /2012" Number of upper secondary school pupils, 2011/2012" Število študentov, 2011 /201 22) Number of tertiary students, 2011120123 Število diplomantov, 201121 Number of tertiary graduates, 2011' Število delovno aktivnih prebivalcev, 2011 Number of persons in employment, 2011 Število zaposlenih oseb, 201 1 Number of persons in paid employment, 2011 Število samozaposlenih oseb, 2011 Number of self-employed persons, 2011 Število registriranih brezposelnih oseb, 2011 Number of registered unemployed persons, 2011 Povprečna mesečna bruto plača po regiji prebivališča, skupaj, EUR, 201131 Average monthly gross earning by statistical region of residence, total, EUR, 201V za moške31, EUR formen3', EUR za ženske31, EUR for womenEUR Število podjetij, 2011 Number of enterprises, 2011 Prihodek podjetij, mio. EUR, 2011 Turnover of enterprises, mio. EUR, 2011 3.011 3.275 -264 23.231 12.176 14.365 2.944 119.444 103.719 15.725 20.830 1.493 1.526 1.456 48,8 Bruto investicije v nova osnovna sredstva41,1.000 EUR, 2011 Gross investments (new assets)4' 1,000 EUR, 2011 Regionalni bruto domači proizvod, mio. EUR, 2010 Regional gross domestic product, mio. EUR, 2010 Število kmetijskih gospodarstev, 2010 Number of agricultural holdings, 2010 Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2010 Utilised agricultural area, ha, 2010 Število ležišč5', 2011 Number of bed places5 ' 2011 Število prihodov turistov, 2011 Number of tourist arrivals, 2011 Število prenočitev turistov, 2011 Number of overnight stays, 2011 Število osebnih vozil, 31. 12.2011 Number of passenger cars, 31. 12.2011 Število cestnoprometnih nesreč, 2011 Number of road traffic accidents, 2011 Število stanovanj, ocena stanovanjskega sklada, 31.12. 2011 Number of dwellings, estimation of Dwelling stock, 31.12. 2011 Količina zbranih komunalnih odpadkov, t, 2011 Municipal waste collected, t, 2011 Tekoči izdatki za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2010 Current expenditure for environmental protection, 1,000 EUR, 2010 Investicije za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2010 Gross fixed capital formation for environmental protection, 1,000 EUR, 2010 4.678 12.318 80.516 8.059 203.415 503.545 160.501 4.528 136.909 105.748 414.211 1 ) Podatki se nanašajo na začetek šolskega leta ./Data relate to the beginning of the school year. 2) Podatki vključujejo vpisane/diplomirane na višješolskem strokovnem, visokošolskem strokovnem, univerzitetnem, specialističnem, magistrskem in doktorskem študiju./Dafa include enrolled/graduated from post-secondary vocational, higher professional, university, specialist's, master's and doctoral studies. 3) Začasni podatki. Vir: SURS, Strukturna statistika plač. /Pro visional data. Source: SURS, Structure of earn ing s statistics 4) Podatki vključujejo podjetja, družbe in organizacije iz vseh dejavnostih po SKD, ki zaposlujejo 20 in več oseb. Nerazporejene investicije po regijah in investicije v tujini niso zajete,/Data include enterprises, companies and organisations in all SKD activities, employing 20 or more employees. Non-alloca ted capital forma ti on by regions and capital formation abroad are not taken into account. 5) Seštevek največjega števila ležišč, ki so bila pri posamezni enoti na voljo turistom celo leto ./Sum of the maximum number of beds in each unit available to tourists throughout the year. Viri /Sources: SURS, MNZ, MzIP Podravska statistical region Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, 1. julij 2011 Population by age groups and sex, I July 2011 Moški/Men 159.269 227 960 2.487 4.507 6.230 7.855 10.138 12.590 12.618 12.934 12.384 12.421 12.280 11.525 10.507 7.974 6.977 6.921 7.734 starostne skupine (leta) age groups (years,) Zenske/Women 163.574 1.008 3.172 5.648 7.302 7.935 9.099 10.424 11.992 1 1 .886 12.366 11.708 11.394 11.395 10.580 9.608 7.492 6.682 6.533 iSURS 7.350 Notranje selitve - priselitve v podravsko regijo in odselitve iz te regije, 201 1 internai migration - immigrants to and emigrants from the Podravska region, 2011 število/number 0 1.000 2.000 3.000 4.000 5.000 6.000 7.000 Skupaj/7ota/ Savinjska Osrednjeslovenska Pomurska Koroška Obalno-kraška Spodnjeposavska Goriška Jugovzhodna Slovenija Gorenjska Zasavska Notranjsko-kraška Upoštevane so notranje selitve džavljanov RS in tujcev/Data on internal migration of citizens of the RS and foreigners are included priselitve immigrants odselitve emigrants % 5 S % Koroška statistična regija -wìT^" \ t rv Šifra, ime občine/code & of m unicipa lities 016 Črna na Koroškem 025 Dravograd 175 Prevalje 101 Radlje ob Dravi 103 Ravne na Koroškem 177 Ribnica na Pohorju 112 Slovenj Gradec 141 Vu zenica 074 Mežica 076 Mislinja 081 Muta 093 Podvelka Ta statistična regija leži na severu države, ob avstrijski meji; njeno zemljepisno podobo ustvarjajo gozdnato hribovje in tri rečne doline. Prometno je težko dostopna in slabo povezana s središčem države. Težka industrija je v preteklosti močno zaznamovala kakovost okolja, zlasti v dolinah. V letu 2010 so največji delež bruto dodane vrednosti v tej regiji ustvarile predelovalne dejavnosti. Za kmetijstvo v tej regiji je značilno to, da so tukajšnja kmetijska gospodarstva največja v državi, tako po površini kmetijskih zemljišč v uporabi kot po številu glav velike živine na kmetijsko gospodarstvo. Z živinorejo se ukvarja več kot 90 % kmetijskih gospodarstev. Gospodarji tukajšnjih kmetij so v povprečju najmlajši (53 let); od gospodarjev kmetij v notranjsko-kraški regiji so mlajši povprečno osem let. Po povprečni starosti prebivalcev celotne regije se prebivalci koroške zadnja leta uvrščajo takoj za prebivalci notranjsko-kraške. Nasprotno pa je veljalo za sklepanje zakonskih zvez. V koroški regiji je namreč med osebami, starimi 25-64 let, največji delež samskih (nikoli poročenih) oseb. Prav nasprotno velja za notranjsko-kraško regijo: tu je namreč delež poročenih oseb v tej starostni skupini eden največjih v državi. Koroška regija izstopa tudi po številu družin zunajzakonskih partnerjev: v ta tip družine spada skoraj vsaka peta tukajšnja družina. Tudi delež otrok, rojenih v takem tipu družine, je v tej regiji običajno najvišji; tako je bilo tudi v letu 201 1 (73 %). This statistical region of wooded hills and three river valleys lies in the northern part of the country along the border with Austria. As regards traffic, it is difficult to access and is badly connected with the central part of Slovenia. The environment has been strongly affected by the heavy industry in the valleys. Manufacturing created the highest share of gross value added in the region in 2010. The importance of agriculture in the region is presented by the largest agricultural holdings in terms of their average size of utilised agricultural area and in terms of the number of livestock units. More than 90% of agricultural holdings in Koroška are breeding livestock. Regarding the average age, managers of agricultural holdings in Koroška were the youngest (53 years); they were on average eight years younger than managers of agricultural holdings in the Notranjsko-kraška region. According to the mean age of total population for the last couple of years Koroška falls right after the Notranjsko-kraška region. In case of matrimony, the situation is different. Koroška has the highest share of consensual unions and single (never married) persons aged 25-64, while in Notranjsko-kraška the share of married persons among this age group is one of the highest in the country. In Koroška every fifth family is an unmarried couple family; the share of children born in this type of family was with 73% also the highest among Slovenia's regions. Površina, km2,1. 7. 2011 Area, km2, 1. 7. 2011 Število prebivalcev, 1. 7. 2011 Population, 1. 7. 2011 Gostota prebivalstva, 1. 7. 2011 Density of population, 1. 7. 2011 Število živorojenih, 2011 Number of live births, 2011 Število umrlih, 2011 Number of deaths, 2011 Naravni prirast, 2011 Natural increase, 2011 Število učencev, 2011/2012" Number of pupils, 201112012" Število dijakov, 2011 /2012" Number of upper secondary school pupils, 2011/2012" Število študentov, 2011 /201 22) Number of tertiary students, 2011120121 Število diplomantov, 201121 Number of tertiary graduates, 2011' Število delovno aktivnih prebivalcev, 2011 Number of persons in employment, 2011 Število zaposlenih oseb, 201 1 Number of persons in paid employment, 2011 Število samozaposlenih oseb, 2011 Number of self-employed persons, 2011 Število registriranih brezposelnih oseb, 2011 Number of registered unemployed persons, 2011 Povprečna mesečna bruto plača po regiji prebivališča, skupaj, EUR, 201131 Average monthly gross earning by statistical region of residence, total, EUR, 201V za moške31, EUR formen3', EUR za ženske31, EUR for women3*, EUR Število podjetij, 2011 Number of enterprises, 2011 Prihodek podjetij, mio. EUR, 2011 Turnover of enterprises, mio. EUR, 2011 72.521 69,7 713 Bruto investicije v nova osnovna sredstva41,1.000 EUR, 2011 Gross investments (new assets)4' 1,000 EUR, 2011 Regionalni bruto domači proizvod, mio. EUR, 2010 Regional gross domestic product, mio. EUR, 2010 Število kmetijskih gospodarstev, 2010 Number of agricultural holdings, 2010 Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2010 Utilised agricultural area, ha, 2010 Število ležišč5', 2011 Number of bed places5 ' 2011 Število prihodov turistov, 2011 Number of tourist arrivals, 2011 Število prenočitev turistov, 2011 Number of overnight stays, 2011 Število osebnih vozil, 31. 12.2011 Number of passenger cars, 31. 12.2011 Število cestnoprometnih nesreč, 2011 Number of road traffic accidents, 2011 Število stanovanj, ocena stanovanjskega sklada, 31.12. 2011 Number of dwellings, estimation of Dwelling stock, 31.12. 2011 Količina zbranih komunalnih odpadkov, t, 2011 Municipal waste collected, t, 2011 Tekoči izdatki za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2010 Current expenditure for environmental protection, 1,000 EUR, 2010 Investicije za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2010 Gross fixed capital formation for environmental protection, 1,000 EUR, 2010 1) Podatki se nanašajo na začetek šolskega leta ./Data relate to the beginning of the school year. 2) Podatki vključujejo vpisane/diplomirane na višješolskem strokovnem, visokošolskem strokovnem, univerzitetnem, specialističnem, magistrskem in doktorskem študiju./Dafa include enrolled/graduated from post-secondary vocational, higher professional, university, specialist's, master's and doctoral studies. 3) Začasni podatki. Vir: SURS, Strukturna statistika plač. /Pro visional data. Source: SURS, Structure of earn ing s statistics 4) Podatki vključujejo podjetja, družbe in organizacije iz vseh dejavnostih po SKD, ki zaposlujejo 20 in več oseb. Nerazporejene investicije po regijah in investicije v tujini niso zajete,/Data include enterprises, companies and organisations in all SKD activities, employing 20 or more employees. Non-allocated capital formation by regions and capital formation abroad are not taken into account. 5) Seštevek največjega števila ležišč, ki so bila pri posamezni enoti na voljo turistom celo leto ./Sum of the maximum number of beds in each unit available to tourists throughout the year. Viri /Sources: SURS, MNZ, MzIP Koroška statistical region Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, 1. julij 2011 Population by age groups and sex, 1 July 2011 Moški/Men starostne skupine (leta) Ženske/H/omen 36.433 age groups (years) 36.088 40 90 + 205 208 85-89 564 560 80-84 1.167 976 75-79 1.523 1.426 70-74 1.677 1.593 65-69 1.875 2.281 60-64 2.101 3.029 55-59 _ 2.688 3.092 50-54 _ 2.825 3.000 45-49 _ 2.812 2.647 40-44 2.606 2.686 35-39 2.502 2.895 30-34 2.536 2.660 25-29 2.344 2.179 20-24 1.825 1.924 15-19 1.777 1 .801 10-14 1.725 1.590 1.846 5-9 1.584 0-4 e SURS 1.752 % 5 1 1 4 % Notranje selitve - priselitve v koroško regijo in odselitve iz te regije, 201 1 Internal migration - Immigrants to and emigrants from the Koroška region, 2011 itevilo/number Skupaj/Total Podravska Osrednjeslovenska Savinjska Obalno-kraška Gorenjska Pomurska Jugovzhodna Slovenija Spodnjeposavska Goriška Zasavska Notranjsko-kraška Upoštevane so notranje selitve državljanov RS in tujcev/Data on interna migration of citizens of the RS and foreigners are included. 0 2 50 500 750 1.000 1.250 1.500 1.750 =b i ■ 1 priselitve immigrants odselitve emigrants Savinjska statistična regija Šifra, ime občine/coc/e & name of municipalities 149 Bistrica ob Sotli 083 Nazarje 124 Šmarje pri Jelšah 151 Bras lovce 092 Podčetrtek 125 Šmartno ob Pa ki 011 Celje 173 Polzela 126 Šoštanj 154 Dobje 174 Prebold 127 Štore 155 Dobrna 099 Radeče 184 Tabor 030 Gornji Grad 209 Rečica ob Savinji 133 Velenje 051 Kozje 106 Rogaška Slatina 137 Vitanje 057 Laško 107 Rogatec 139 Vojnik 062 Ljubno 114 Slovenske Konjice 189 Vransko 067 Luče 180 Solčava 144 Zreče 079 Mozirje 120 Šentjur 190 Žalec Ta statistična regija - lahko bi jo imenovali tudi »nekdanja dežela grofov Celjskih« - je naravnogeografsko zelo raznolika. Obsega pretežno z gozdom porasel in turistično privlačen alpski svet Zgornje Savinjske doline in tudi dela Kamniško-Savinjskih Alp, rodovitno Spodnjo Savinjsko dolino z ugodnimi razmerami za hmeljarstvo, obdelano Kozjansko gričevje ter Velenjsko kotlino z nahajališči lignita, ki se uporablja za proizvodnjo električne energije. Savinjska regija letno nameni okrog 2 % bruto domačega proizvoda za investicije v varstvo okolja; v letu 2010 je za varstvo okolja namenila 1 7,5 % od vseh investicijskih sredstev. Tukajšnja podjetja zaposlujejo nadpovprečno število oseb, ki delajo. V letu 2010 je v savinjski regiji na novo nastalo okrog 11 % podjetij brez predhodnika, okrog 8 % pa jih je prenehalo poslovati. Osebe, ki so takrat delale v novonastalih podjetjih, so predstavljale 2,2 % zaposlenih v vseh aktivnih podjetij v regiji. V začetku leta 2011 je imela najmanj višješolsko stopnjo izobrazbe že skoraj petina prebivalcev; nadpovprečno število študentov na 1.000 prebivalcev in visok delež študentov med prebivalci, starimi od 1 9 do 26 let, pa pomenita za regijo pomemben izobrazbeni potencial. Savinjska regija velja tudi za priljubljen cilj turističnih potovanj; v letu 2011 jo je obiskalo okrog 11 % vseh turistov v Sloveniji, ti so v tej regiji prenočili povprečno štirikrat. The former land of the Counts of Celje is very diverse in terms of natural geography; it comprises mainly the wooded alpine world attractive for tourists (the Upper Savinja valley and a part of the Kamnik-Savinja Alps), the fertile Lower Savinja valley with good conditions for growing hops, the Kozjansko hills and the Velenje basin with lignite deposits for the production of electricity In the Savinjska statistical region 2% of regional gross domestic product is annually invested in environmental protection. In 2010, 17.5% of total gross fixed capital formation was intended for environmental protection. Enterprises in Savinjska are in terms of the average number of persons working in enterprises among the largest in the country. In 2010, 11% of enterprise births and 8% of enterprise deaths were recorded. Employment share of enterprise births was 2.2% of all active enterprises. In the beginning of 2011, nearly a fifth of the population had the highest level of education. The above-average number of students per 1,000 population and the high share of students among the population aged 19-26 are significant educational potentials for the region. The region is also a popular tourist destination and in 2011 it recorded around 11% of tourist arrivals in Slovenia; on average tourists stayed for four nights. Površina, km2,1. 7. 2011 Area, km2, 1. 7. 2011 Število prebivalcev, 1. 7. 2011 Population, 1. 7. 2011 Gostota prebivalstva, 1. 7. 2011 Density of population, 1. 7. 2011 Število živorojenih, 2011 Number of live births, 2011 Število umrlih, 2011 Number of deaths, 2011 Naravni prirast, 2011 Natural increase, 2011 Število učencev, 2011/2012" Number of pupils, 201112012" Število dijakov, 2011 /2012" Number of upper secondary school pupils, 2011/2012" Število študentov, 2011 /201 22) Number of tertiary students, 2011120123 Število diplomantov, 201121 Number of tertiary graduates, 201121 Število delovno aktivnih prebivalcev, 2011 Number of persons in employment, 2011 Število zaposlenih oseb, 201 1 Number of persons in paid employment, 2011 Število samozaposlenih oseb, 2011 Number of self-employed persons, 2011 Število registriranih brezposelnih oseb, 2011 Number of registered unemployed persons, 2011 Povprečna mesečna bruto plača po regiji prebivališča, skupaj, EUR, 201131 Average monthly gross earning by statistical region of residence, total, EUR, 201V za moške31, EUR formen3', EUR za ženske31, EUR for womenEUR Število podjetij, 2011 Number of enterprises, 2011 Prihodek podjetij, mio. EUR, 2011 Turnover of enterprises, mio. EUR, 2011 2.768 2.367 401 21.214 10.694 13.358 2.791 102.430 89.371 13.060 15.358 1.466 1.514 1.408 18.696 09,1 Bruto investicije v nova osnovna sredstva41,1.000 EUR, 2011 Gross investments (new assets)4' 1,000 EUR, 2011 Regionalni bruto domači proizvod, mio. EUR, 2010 Regional gross domestic product, mio. EUR, 2010 Število kmetijskih gospodarstev, 2010 Number of agricultural holdings, 2010 Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2010 Utilised agricultural area, ha, 2010 Število ležišč5', 2011 Number of bed places5 ' 2011 Število prihodov turistov, 2011 Number of tourist arrivals, 2011 Število prenočitev turistov, 2011 Number of overnight stays, 2011 Število osebnih vozil, 31. 12.2011 Number of passenger cars, 31. 12.2011 Število cestnoprometnih nesreč, 2011 Number of road traffic accidents, 2011 Število stanovanj, ocena stanovanjskega sklada, 31.12. 2011 Number of dwellings, estimation of Dwelling stock, 31.12. 2011 Količina zbranih komunalnih odpadkov, t, 2011 Municipal waste collected, t, 2011 Tekoči izdatki za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2010 Current expenditure for environmental protection, 1,000 EUR, 2010 Investicije za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2010 Gross fixed capital formation for environmental protection, 1,000 EUR, 2010 4.084 11.434 67.297 13.652 133.539 2.736 104.160 87.377 464.317 359.051 .383.818 1) Podatki se nanašajo na začetek šolskega leta ./Data relate to the beginning of the school year. 2) Podatki vključujejo vpisane/diplomirane na višješolskem strokovnem, visokošolskem strokovnem, univerzitetnem, specialističnem, magistrskem in doktorskem študiju./Dafa include enrolled/graduated from post-secondary vocational, higher professional, university, specialist's, master's and doctoral studies. 3) Začasni podatki. Vir: SURS, Strukturna statistika plač. /Pro visional data. Source: SURS, Structure of earn ing s statistics 4) Podatki vključujejo podjetja, družbe in organizacije iz vseh dejavnostih po SKD, ki zaposlujejo 20 in več oseb. Nerazporejene investicije po regijah in investicije v tujini niso zajete,/Data include enterprises, companies and organisations in all SKD activities, employing 20 or more employees. Non-allocated capital formation by regions and capital formation abroad are not taken into account. 5) Seštevek največjega števila ležišč, ki so bila pri posamezni enoti na voljo turistom celo leto ./Sum of the maximum number of beds in each unit available to tourists throughout the year. Viri /Sources: SURS, MNZ, MzIP Savinjska statistical region Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, 1. julij 2011 Population by age groups and sex, 1 July 2011 Moški/Men starostne skupine (leta) Zenske/Women 1 29.680 age groups (years) 1 30.413 1 76 90+ 671 727 85-89 2.337 1.919 80-84 4.130 3.370 75-79 5.427 4.722 70-74 5.967 5.778 65-69 6.638 7.831 60-64 7.749 10.039 55-59 9.224 10.342 50-54 10.053 10.542 45-49 10.077 9.742 40-44 9.244 9.939 35-39 9.000 10.711 30-34 9.540 9.740 25-29 8.725 7.713 20-24 6.983 6.896 6.352 15-19 6.283 6.188 10-14 5.967 5-9 5.739 6.953 0-4 S SURS 6.659 % 5 4 % Notranje selitve - priselitve v savinjsko regijo in odselitve iz te regije, 201 1 Internal migration Immigrants to and emigrants from the Savinjska region, 2011 itevilo/number 0 1.000 2.000 3.000 4.000 5.000 6.000 Skupaj/7ota/ Osrednjeslovenska Podravska Spodnjeposavska Koroška Gorenjska Obalno-kraška Zasavska Jugovzhodna Slovenija Goriška Pomurska Notranjsko-kraška priselitve immigrants odselitve emigrants Upoštevane so notranje selitve državljanov RS in tujcev/Data on internal migration of citizens of the RRS and foreigners are included Zasavska statistična regija Šifra, ime občine/coc/e & name of municipalities 034 Hrastnik 129 Trbovlje 142 Zagorje ob Savi Regija Posavskega hribovja je po površini (264 km2) in številu prebivalcev najmanjša slovenska statistična regija, hkrati pa je druga najgosteje naseljena regija v državi. Naravnogeografske danosti ustvarjajo razmere za njeno tradicionalno usmerjenost v industrijo; več kot tretjino bruto dodane vrednosti tako še vedno ustvarijo predelovalne dejavnosti, rudarstvo in druga industrija. Zasavska regija je tudi v letu 2011 izstopala po najvišji negativni letni stopnji rasti prebivalstva (-6,7 %o). Tudi vtem letuje število prebivalcev upadlo predvsem zaradi odseljevanja v druge statistične regije. Po podatkih o stanovanjih imajo gospodinjstva v tej regiji v povprečju najmanjša stanovanja (po površini in po številu sob). Poleg tega pa je tukaj največji tudi delež gospodinjstev, ki prebivajo v najemnih stanovanjih; v začetku leta 2011 jih je bilo skoraj četrtina. Ta regija izstopa v primerjavi z drugimi še po deležu ostarelih gospodinjstev: kar v vsakem petem tukajšnjem gospodinjstvu so namreč živele samo osebe, stare 65 ali več let. Po podatkih iz začetka leta 2012 je med osebami v tej starostni skupini bilo takrat tukaj tudi največ ovdovelih moških v državi, 1 5,3 %; ovdovelih žensk med temi osebami, pa je bilo - podobno kot v nekaterih drugih regijah - nekaj več kot polovica. Zasavska regija je v letu 201 1 izkazovala tudi največji delež t. i. prezgodnje umrljivosti: med takrat umrlimi osebami je bilo takih, ki so umrle pred 65. letom, med moškimi 32,5 %, med ženskami pa 16,8 %. This statistical region of the Posavje hills is the smallest region in the country (264 km2) and has the lowest number of population. At the same time it ranks second in terms of population density. The natural and geographic features of this region create conditions for industrial activities and more than a third of gross value added is still created by manufacturing, mining and other industry. In 2011, Zasavska once again recorded the highest negative annual population growth rate (-6.7%o). The decrease in the number of population was mainly a result of migration to other statistical regions. According to the data on dwellings, households in Zasavska live in the smallest dwellings both in terms of size and the number of rooms. In addition, the share of tenants among households was the highest in the country (in the beginning of 2011 nearly a quarter). Zasavska recorded also the highest share of elderly households; every fifth household had only persons aged 65 years or more. According to data as of the beginning of 2012, in the same age group 15.3% of men were widowers (most in the country), while the share of widows was - as in some other regions - slightly more than a half. In 2011, premature mortality was also the highest in this region; namely 32.5% of men and 16.8% of women were under 65 year of age at death. Površina, km2,1. 7. 2011 Area, km2, 1. 7. 2011 Število prebivalcev, 1. 7. 2011 Population, 1. 7. 2011 Gostota prebivalstva, 1. 7. 2011 Density of population, 1. 7. 2011 Število živorojenih, 2011 Number of Uve births, 2011 Število umrlih, 2011 Number of deaths, 2011 Naravni prirast, 2011 Natural increase, 2011 Število učencev, 2011/2012" Number of pupils, 201112012" Število dijakov, 2011 /2012" Number of upper secondary school pupils, 2011/2012" Število študentov, 2011 /201 22) Number of tertiary students, 2011120123 Število diplomantov, 201121 Number of tertiary graduates, 2011' Število delovno aktivnih prebivalcev, 2011 Number of persons in employment, 2011 Število zaposlenih oseb, 201 1 Number of persons in paid employment, 2011 Število samozaposlenih oseb, 2011 Number of self-employed persons, 2011 Število registriranih brezposelnih oseb, 2011 Number of registered unemployed persons, 2011 Povprečna mesečna bruto plača po regiji prebivališča, skupaj, EUR, 201131 Average monthly gross earning by statistical region of residence, total, EUR, 201V za moške31, EUR formen3' EUR za ženske31, EUR for womenEUR Število podjetij, 2011 Number of enterprises, 2011 Prihodek podjetij, mio. EUR, 2011 Turnover of enterprises, mio. EUR, 2011 42 5 502 -77 3.054 1.726 2.135 406 12.026 10.720 1.306 2.586 1.485 1.542 1.422 2.514 67,1 Bruto investicije v nova osnovna sredstva41,1.000 EUR, 2011 40.423 Gross investments (new assets)4' 1,000 EUR, 2011 Regionalni bruto domači proizvod, mio. EUR, 2010 523 Regional gross domestic product, mio. EUR, 2010 Število kmetijskih gospodarstev, 2010 1.075 Number of agricultural holdings, 2010 Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2010 6.003 Utilised agricultural area, ha, 2010 Število ležišč5', 201 1 406 Number of bed places5', 2011 Število prihodov turistov, 2011 2.304 Number of tourist arrivals, 2011 Število prenočitev turistov, 2011 5.770 Number of overnight stays, 2011 Število osebnih vozil, 31. 12.2011 20.560 Number of passenger cars, 31. 12.2011 Število cestnoprometnih nesreč, 2011 280 Number of road traffic accidents, 2011 Število stanovanj, ocena stanovanjskega sklada, 31.12. 2011 18.014 Number of dwellings, estimation of Dwelling stock, 31.12. 2011 Količina zbranih komunalnih odpadkov, t, 2011 14.887 Municipal waste collected, t, 2011 Tekoči izdatki za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2010 4.219 Current expenditure for environmental protection, 1,000 EUR, 2010 Investicije za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2010 6.753 Cross fixed capital formation for environmental protection, 1,000 EUR, 2010 1 ) Podatki se nanašajo na začetek šolskega leta ./Data relate to the beginning of the school year. 2) Podatki vključujejo vpisane/diplomirane na višješolskem strokovnem, visokošolskem strokovnem, univerzitetnem, specialističnem, magistrskem in doktorskem študiju./Dafa include enrolled/graduated from post-secondary vocational, higher professional, university, specialist's, master's and doctoral studies. 3) Začasni podatki. Vir: SURS, Strukturna statistika plač. /Pro visional data. Source: SURS, Structure of earn ing s statistics 4) Podatki vključujejo podjetja, družbe in organizacije iz vseh dejavnostih po SKD, ki zaposlujejo 20 in več oseb. Nerazporejene investicije po regijah in investicije v tujini niso zajete,/Data include enterprises, companies and organisations in all SKD activities, employing 20 or more employees. Non-alloca ted capital forma ti on by regions and capital formation abroad are not taken into account. 5) Seštevek največjega števila ležišč, ki so bila pri posamezni enoti na voljo turistom celo leto ./Sum of the maximum number of beds in each unit available to tourists throughout the year. Viri /Sources: SURS, MNZ, MzIP Zasavska statistical region Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, 1. julij 2011 Population by age groups and sex, 1 July 2011 Moški/Men starostne skupine (leta) Zenske/H/omen 21.619 age groups (years) 22.487 90 + 85-89 80-84 75-79 70-74 65-69 60-64 55-59 50-54 45-49 40-44 35-39 30-34 25-29 20-24 1 5-19 10-14 5-9 0-4 Notranje selitve - priselitve v zasavsko regijo in odselitve iz te regije, 201 1 Internal migration Immigrants to and emigrants from the Zasavska region, 2011 število/number 0 1.000 1.200 Skupaj/7<>ta/ Osrednjeslovenska Savinjska Podravska Obalno-kraška Spodnjeposavska Gorenjska Jugovzhodna Slovenija Goriška Pomurska Koroška Notranjsko-kraška Upoštevane so notranje selitve državljanov RS in tujcev/Data on internal migration of citizens of the RS and foreigners are included. 0 Spodnjeposavska statistična regija Šifra, ime o bč ine/code & name of municipalities 009 Brežice 197 Košta nj ev ica n a Krki 054 Krško 110 Sevnica Zelo dobra prometna dostopnost, rodovitni dolini Save in Krke, gričevnat svet vinogradov in obilo vodnega bogastva ustvarjajo podobo naše druge najmanjše statistične regije. Poznana je po čateški termalni rivieri in edini jedrski elektrarni v državi. Dejavnost oskrba z elektriko, predelovalne dejavnosti in gradbeništvo so v letu 2010 ustvarile v tej regiji nekoliko nižji delež bruto dodane vrednosti kot storitvene dejavnosti. Gospodarsko pomembno je tudi kmetijstvo, saj je ustvarilo okrog 5 % bruto dodane vrednosti. Njive v tej regiji predstavljajo 36 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi, povprečna površina njiv na prebivalca regije pa tukaj znaša skoraj 1.400 m2. Stopnja delovne aktivnosti v regiji je približno enaka državnemu povprečju, razlika v stopnji delovne aktivnosti med spoloma pa je tu največja; v letu 201 1 je bila namreč za moške kar za 13 odstotnih točk višja kot za ženske. Spodnjeposavsko regijo zelo radi obiskujejo turisti; v letu 2011 je bilo tukaj zabeleženih več kot 9.000 njihovih prenočitev (to je bilo na 1.000 prebivalcev regije dvakrat več, kot je veljalo za celo državo). Hotelski in podobni objekti so bili v tej regiji tedaj v poletni in zimski sezoni med najbolj zasedenimi v državi; v njih je bila turistom na voljo tretjina vseh prenočitvenih zmogljivosti v regiji. Zanimivo je še to, da je bilo v splošnih knjižnicah v tej regiji vpisanih v letu 2011 najmanj članov na 1.000 prebivalcev (v povprečju 90 manj kot na primer v knjižnicah v goriški regiji), delež mladih članov v teh knjižnicah pa je bil v eden najvišjih v državi (37 %). Very good traffic accessibility, fertile river valleys of Sava and Krka, the hilly areas of vineyards and the abundance of water are the characteristics of the second smallest statistical region in Slovenia. The only nuclear power plant in the country and the thermal riviera at the Čatež health resort are its main features. In 20Ì0 the industry sector created a slightly lower share of gross value added than services. Agriculture is also important here since it contributed around 5% of gross value added. Arable land represents 36% of the region's total utilized agricultural area or in other words on average almost !,400 m2 of arable land per resident. In 20ÌÌ, the employment population ratio in the region was around the national average. It was characterized by the largest difference between the employment rate for men and for women (for men it was 13 percentage points higher than for women). Spodnjeposavska is a popular destination for tourists; in 2011 they generated more than 9,000 overnight stays per 1,000 population or twice as many as the national average. Hotels and similar tourist establishments were very well occupied both in the summer and winter seasons of 2011. However, they represented a third of accommodation facilities in the region. General libraries in the Spodnjeposavska region had the fewest members per 1,000 population in 2011 - on average 90 members fewer than in the Goriška region. However, the share of members among the youth was the highest in the country (37%). Površina, km2,1. 7. 2011 Area, km2, 1. 7. 2011 Število prebivalcev, 1. 7. 2011 Population, 1. 7. 2011 Gostota prebivalstva, 1. 7. 2011 Density of population, 1. 7. 2011 Število živorojenih, 2011 Number of live births, 2011 Število umrlih, 2011 Number of deaths, 2011 Naravni prirast, 2011 Natural increase, 2011 Število učencev, 2011/2012" Number of pupils, 201112012" Število dijakov, 2011 /2012" Number of upper secondary school pupils, 2011/2012" Število študentov, 2011 /201 22) Number of tertiary students, 2011120123 Število diplomantov, 201121 Number of tertiary graduates, 2011' Število delovno aktivnih prebivalcev, 2011 Number of persons in employment, 2011 Število zaposlenih oseb, 201 1 Number of persons in paid employment, 2011 Število samozaposlenih oseb, 2011 Number of self-employed persons, 2011 Število registriranih brezposelnih oseb, 2011 Number of registered unemployed persons, 2011 Povprečna mesečna bruto plača po regiji prebivališča, skupaj, EUR, 201131 Average monthly gross earning by statistical region of residence, total, EUR, 201V za moške31, EUR formen3', EUR za ženske31, EUR for womenEUR Število podjetij, 2011 Number of enterprises, 2011 Prihodek podjetij, mio. EUR, 2011 Turnover of enterprises, mio. EUR, 2011 722 756 -34 5.501 2.736 3.536 690 23.199 19.053 4.147 4.367 1.479 1.512 1.436 4.843 79,2 Bruto investicije v nova osnovna sredstva41,1.000 EUR, 2011 Gross investments (new assets)4' 1,000 EUR, 2011 Regionalni bruto domači proizvod, mio. EUR, 2010 Regional gross domestic product, mio. EUR, 2010 Število kmetijskih gospodarstev, 2010 Number of agricultural holdings, 2010 Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2010 Utilised agricultural area, ha, 2010 Število ležišč5', 2011 Number of bed places5 2011 Število prihodov turistov, 2011 Number of tourist arrivals, 2011 Število prenočitev turistov, 2011 Number of overnight stays, 2011 Število osebnih vozil, 31. 12.2011 Number of passenger cars, 31. 12.2011 Število cestnoprometnih nesreč, 2011 Number of road traffic accidents, 2011 Število stanovanj, ocena stanovanjskega sklada, 31.12. 2011 Number of dwellings, estimation of Dwelling stock, 31.12. 2011 Količina zbranih komunalnih odpadkov, t, 2011 Municipal waste collected, t, 2011 Tekoči izdatki za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2010 Current expenditure for environmental protection, 1,000 EUR, 2010 Investicije za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2010 Gross fixed capital formation for environmental protection, 1,000 EUR, 2010 1.035 5.227 26.693 5.367 173.812 631.936 36.821 584 30.013 26.749 1.313 1 ) Podatki se nanašajo na začetek šolskega leta ./Data relate to the beginning of the school year. 2) Podatki vključujejo vpisane/diplomirane na višješolskem strokovnem, visokošolskem strokovnem, univerzitetnem, specialističnem, magistrskem in doktorskem študiju./Dafa include enrolled/graduated from post-secondary vocational, higher professional, university, specialist's, master's and doctoral studies. 3) Začasni podatki. Vir: SURS, Strukturna statistika plač. /Pro visional data. Source: SURS, Structure of earn ing s statistics 4) Podatki vključujejo podjetja, družbe in organizacije iz vseh dejavnostih po SKD, ki zaposlujejo 20 in več oseb. Nerazporejene investicije po regijah in investicije v tujini niso zajete,/Data include enterprises, companies and organisations in all SKD activities, employing 20 or more employees. Non-alloca ted capital forma ti on by regions and capital formation abroad are not taken into account. 5) Seštevek največjega števila ležišč, ki so bila pri posamezni enoti na voljo turistom celo leto ./Sum of the maximum number of beds in each unit available to tourists throughout the year. Viri /Sources: SURS, MNZ, MzIP Spodnjeposavska statistical region Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, 1. julij 201 1 Population by age groups and sex, 1 July 2011 Moški/Men 35.135 52 242 600 980 1.358 1.493 2.284 2.754 2.808 2.845 2.629 2.669 2.799 2.651 2.121 1.860 1.673 1.595 1.722 starostne skupine (leta) age groups (years,) Zenske/Women 34.951 % 5 5 % 4 Notranje selitve - priselitve v spodnjeposavsko regijo in odselitve iz te regije, Internal migration Immigrants to and emigrants from the Spodnjeposavska region, število/number 201 1 2011 0 1.200 1.600 2.000 400 800 Skupaj/7ota/ Osrednjeslovenska Jugovzhodna Slovenija Savinjska Podravska Obalno-kraška Gorenjska Zasavska Goriška Pomurska Notranjsko-kraška Koroška Upoštevane so notranje selitve državljanov RS in tujcev/Dafa on interna migration of citizens of the RS and foreigners are included priselitve immigrants odselitve emigrants Statistična regija jugovzhodna Slovenija Šifra, ime občine/coc/e & name of municipalities 017 Črnomelj 085 Novo mesto 130 Trebnje 157 Dolenjske Toplice 088 Osilnica 193 Žužemberk 048 Kočevje 165 Kostel 073 Metlika 212 Mirna 066 Loški Potok 170 Mirna Reč 199 Mokronog-Trebelno 179 Sodražica 203 Straža 119 Šentjernej 211 Šentrupert 121 Škocjan 206 Šmarješke Toplice 104 Ribnica 109 Semič Jugovzhodna Slovenija, po površini naša največja statistična regija, povezuje v enoto štiri pokrajine: deželo suhe robe, deželo kočevskega medveda, deželo cvička in deželo zelenega Jurija. Njen razvoj omogoča v največji meri industrija (avtomobilska, farmacevtska in druga lahka industrija); ta je leta 2010 ustvarila skoraj polovico bruto dodane vrednosti v tej regiji. Po vrednosti vlaganj na prebivalca so bila tukajšnja podjetja, družbe in organizacije z najmanj 20 zaposlenimi v letu 2011 na četrtem mestu v Sloveniji, njihove bruto investicije v nova osnovna sredstva na prebivalca pa ne presegajo državnega povprečja. Pomembno vlogo ima tudi raziskoval no-razvoj na dejavnost; v letu 2010 so izdatki zanjo znašali kar 3,9 % BDP te regije. Finančna sredstva za to dejavnost so skoraj v celoti prispevale gospodarske družbe. Stopnja brezposelnosti v tej regiji je bila nižja od slovenskega povprečja; manj ugodna pa je bila tu izobrazbena struktura brezposelnih (skoraj polovica teh oseb je namreč imela najnižjo stopnjo izobrazbe). Ugodnejša je starostna sestava tukajšnjih prebivalcev, saj je indeks staranja sredi leta 2011 znašal 103,9; to pomeni, daje bilo številčno razmerje med prebivalstvom, starim 65 ali več let, in prebivalstvom, mlajšim od 1 5 let, v regiji tako: na 100 mladih 104 starejši prebivalci. Med družinami v tej regiji je bilo v začetku 2011 77 % družin z otroki. Med temi družinami je vsaka deveta imela vsaj tri otroke; tri ali več otrok pa je tukaj rodila petina žensk. This statistical region in the south-east of Slovenia is the largest region in the country and incorporates four distinct parts: the land of woodenware, of the brown bear, of light red wine Cviček and of Zeleni Jurij (Green George). The development of this region is largely the result of industry (car industry, pharmaceutical industry and other light industry) as it created nearly a half of gross value added in the region in 2010. in 2011, enterprises, companies and organisations with 20 or more employees were fourth in the country according to per capita gross investments in new fixed assets, being lower than the national average. The expenditure on research and development (R&D), which amounted to 3.9% of the regional GDP in 2010, underlined the importance of R&D in the region. The main sources of financing were business enterprises. This region had lower registered unemployment rates than the national average. However, the structure of unemployed was less favourable since almost half of them had the lowest level of education. The population age structure is favourable. In 2011 the value of the ageing index was 103.9, which means that the ratio between the population aged 65 or more and the population aged under 15 was 104 older people per 100 young people. In the beginning of 2011, 77% of families in Jugovzhodna Slovenia had children, while every ninth family had at least three children. Furthermore, a fifth of women in this region gave birth to three or more children. Površina, km2,1. 7. 2011 Area, km2, 1. 7. 2011 Število prebivalcev, 1. 7. 2011 Population, 1. 7. 2011 Gostota prebivalstva, 1. 7. 2011 Density of population, 1. 7. 2011 Število živorojenih, 2011 Number of live births, 2011 Število umrlih, 2011 Number of deaths, 2011 Naravni prirast, 2011 Natural increase, 2011 Število učencev, 2011/2012" Number of pupils, 201112012" Število dijakov, 2011 /2012" Number of upper secondary school pupils, 2011/2012" Število študentov, 2011 /201 22) Number of tertiary students, 2011120121 Število diplomantov, 201121 Number of tertiary graduates, 2011' Število delovno aktivnih prebivalcev, 2011 Number of persons in employment, 2011 Število zaposlenih oseb, 201 1 Number of persons in paid employment, 2011 Število samozaposlenih oseb, 2011 Number of self-employed persons, 2011 Število registriranih brezposelnih oseb, 2011 Number of registered unemployed persons, 2011 Povprečna mesečna bruto plača po regiji prebivališča, skupaj, EUR, 201131 Average monthly gross earning by statistical region of residence, total, EUR, 201V za moške31, EUR formen3', EUR za ženske31, EUR for womenEUR Število podjetij, 2011 Number of enterprises, 2011 Prihodek podjetij, mio. EUR, 2011 Turnover of enterprises, mio. EUR, 2011 1.641 1.317 324 11.861 6.022 7.729 1.420 52.105 45.647 6.458 7.735 1.532 1.541 1.522 9.068 3,3 Bruto investicije v nova osnovna sredstva41,1.000 EUR, 2011 Gross investments (new assets)4' 1,000 EUR, 2011 Regionalni bruto domači proizvod, mio. EUR, 2010 Regional gross domestic product, mio. EUR, 2010 Število kmetijskih gospodarstev, 2010 Number of agricultural holdings, 2010 Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2010 Utilised agricultural area, ha, 2010 Število ležišč5', 2011 Number of bed places5 ' 2011 Število prihodov turistov, 2011 Number of tourist arrivals, 2011 Število prenočitev turistov, 2011 Number of overnight stays, 2011 Število osebnih vozil, 31. 12.2011 Number of passenger cars, 31. 12.2011 Število cestnoprometnih nesreč, 2011 Number of road traffic accidents, 2011 Število stanovanj, ocena stanovanjskega sklada, 31.12. 2011 Number of dwellings, estimation of Dwelling stock, 31.12. 2011 Količina zbranih komunalnih odpadkov, t, 2011 Municipal waste collected, t, 2011 Tekoči izdatki za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2010 Current expenditure for environmental protection, 1,000 EUR, 2010 Investicije za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2010 Gross fixed capital formation for environmental protection, 1,000 EUR, 2010 2.299 8.079 49.400 5.728 113.215 389.591 73.443 1.190 57.241 43.202 1 ) Podatki se nanašajo na začetek šolskega leta ./Data relate to the beginning of the school year. 2) Podatki vključujejo vpisane/diplomirane na višješolskem strokovnem, visokošolskem strokovnem, univerzitetnem, specialističnem, magistrskem in doktorskem študiju./Dafa include enrolled/graduated from post-secondary vocational, higher professional, university, specialist's, master's and doctoral studies. 3) Začasni podatki. Vir: SURS, Strukturna statistika plač. /Pro visional data. Source: SURS, Structure of earn ing s statistics 4) Podatki vključujejo podjetja, družbe in organizacije iz vseh dejavnostih po SKD, ki zaposlujejo 20 in več oseb. Nerazporejene investicije po regijah in investicije v tujini niso zajete,/Data include enterprises, companies and organisations in all SKD activities, employing 20 or more employees. Non-alloca ted capital forma ti on by regions and capital formation abroad are not taken into account. 5) Seštevek največjega števila ležišč, ki so bila pri posamezni enoti na voljo turistom celo leto ./Sum of the maximum number of beds in each unit available to tourists throughout the year. Viri /Sources: SURS, MNZ, MzIP Jugovzhodna Slovenija statistical region Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, 1. julij 201 1 Population by age groups and sex, 1 July 2011 Moški/Men starostne skupine (leta) Zenske/H/omen 71.780 age groups (years) 70.774 87 Đ 90+ 411 323 C 85-89 1326 1.170 - 80-84 2.386 1.947 ZZ 75-79 3.182 2.663 ZZ 70-74 3.285 2.654 ZZ 65-69 4.074 _ 60-64 5.358 _ 55-59 5.663 ZZ 50-54 5 296 5.536 5415 40-44 4:721 4.966 30-34 4.928 4.672 _ 2250--2294 4.050 4.087 _ 1?"24 3.814 3.524 5777 45-49 40-44 5 455 -35-39 5.848 5.586 3.437 4.040 2.865 3.959 4.872 15-19 3.416 10-14 3.246 - 5-9 3.808 Z A 0-4 1 1 T Notranje selitve - priselitve v jugovzhodno Slovenijo in odselitve iz te regije, 201 1 Internal migration - Immigrants to and emigrants from the Jugovzhodna Slovenia, 2011 število/number 0 500 1.000 1.500 2.000 2.500 3.000 3.500 4.000 Skupaj/7ofa/ Osrednjeslovenska Spodnjeposavska Savinjska Podravska Gorenjska Obalno- kraška Goriška Notranj s ko- kraš ka Pomurska Koroška Zasavska Upoštevane so notranje selitve državljanov RS in tujcev/Data on internal migration of citizens of the RS and foreigners are included priselitve immigrants odselitve emigrants Osrednjeslovenska statistična regija Šifra, ime občine/coc/e & name of municipalities 022 Dol pri Ljubljani 023 Domžale 032 Grosuplje 162 Horjul 037 Ig 039 Ivančna Gorica 005 Borovnica 008 Brezovica 020 Dobrepolje 021 Dobrova - Polhov Gradec 061 Ljubjana 208 Log - Dragomer 064 Logatec 068 Lukovica 071 Medvode 072 Mengeš 077 Moravče 123 Škofljica 043 Kamnik 164 Komenda 060 Litija 194 Šmartno pri Litiji 186 Trzin 134 Velike Lašče 138 Vodice 140 Vrhnika Po svoji legi je to središčna, po gostoti prebivalcev naj gosteje naseljena, po številu prebivalcev največja, po površini pa naša druga največja statistična regija. Poleg ugodne lege sta njeni pomembni prednosti tudi dobra prometna povezanost in to, da je tukaj glavno mesto države. Skratka, ta regija je naša gospodarsko najbolj razvita regija; v letu 2010 je ustvarila 25-krat večji BDP kot zasavska regija ali nekaj več kot tretjino celotnega slovenskega BDP, od tega že več kot tri četrtine v storitvenih dejavnostih. Vrednost vlaganj v nova osnovna sredstva tukajšnjih podjetij, družb in organizacij z najmanj 20 zaposlenimi, merjena na prebivalca, je bila v letu 2011 trikrat višja od vrednosti vlaganj v zasavski in pomurski regiji. Ta regija je zelo pomembna tudi z zaposlitvenega vidika, tudi za prebivalce iz drugih regij; število delovno aktivnih prebivalcev, zaposlenih v tej regiji, je namreč precej večje od števila delovno aktivnih prebivalcev, ki v tej regiji prebivajo. Plače zaposlenih v podjetjih so v tej regiji najvišje (povprečna slovenska neto plača je v letu 2011 znašala 990 EUR, povprečna neto plača v tej regiji pa je bila za več kot 90 EUR višja). Izobrazbeni potencial regije se kaže med drugim tudi v deležu oseb, starih 25-64 let, z višje- in visokošolsko izobrazbo, saj je tukaj najvišji. Ta regija je pomembna tudi zaradi razvoj norazi skoval ne dejavnosti - zaradi obsega bruto domačih izdatkov, ki jih namenja za to dejavnost, in tudi zaradi števila zaposlenih v tej dejavnosti. This is the central and the most densely populated statistical region in Slovenia; it has the largest number of inhabitants and is the second largest in terms of territory. The essential advantages of the region are its central position, good traffic connections in all directions and the fact that the country's capital is located in it As economically the most developed region, in 2010 it created 25 times more GDP than the Zasavska region or more than a third of the national GDP; more than three quarters from service activities. Per capita gross investments in new fixed assets of regional enterprises, companies and organisations with 20 or more employees were in 2011 three times the value of investments in the Zasavska and Pomurska region. That Osrednjeslovenska is important as regards employment is confirmed by the fact that the number of jobs in the region is much larger than the number of persons in employment living in it. Earnings of persons employed in this region are the highest in the country: in 2011 the average net earnings in the country amounted to EUR 990, while in this region they were more than E UR 90 higher. The education potential of the region is shown by the share of people with post-secondary education aged 25-64; their share in this region was the highest among regions in 2010. The region is also important in the field of research and development (R&D) both with the highest gross domestic expenditure and the highest number of R&D personnel. Površina, km2,1. 7. 2011 Area, km2, 1. 7. 2011 Število prebivalcev, 1. 7. 2011 Population, 1. 7. 2011 Gostota prebivalstva, 1. 7. 2011 Density of population, 1. 7. 2011 Število živorojenih, 2011 Number of live births, 2011 Število umrlih, 2011 Number of deaths, 2011 Naravni prirast, 2011 Natural increase, 2011 Število učencev, 2011/2012" Number of pupils, 201112012" Število dijakov, 2011/2012" Number of upper secondary school pupils, 2011/2012" Število študentov, 2011 /201 22) Number of tertiary students, 2011120121 Število diplomantov, 201121 Number of tertiary graduates, 2011' Število delovno aktivnih prebivalcev, 2011 Number of persons in employment, 2011 Število zaposlenih oseb, 201 1 Number of persons in paid employment, 2011 Število samozaposlenih oseb, 2011 Number of self-employed persons, 2011 Število registriranih brezposelnih oseb, 2011 Number of registered unemployed persons, 2011 Povprečna mesečna bruto plača po regiji prebivališča, skupaj, EUR, 201131 Average monthly gross earning by statistical region of residence, total, EUR, 201V za moške31, EUR formen3', EUR za ženske31, EUR for women3', EUR Število podjetij, 2011 Number of enterprises, 2011 Prihodek podjetij, mio. EUR, 2011 Turnover of enterprises, mio. EUR, 2011 6.280 4.073 2.207 42.718 20.339 26.965 5.154 272.896 250.815 22.081 24.255 1.779 1.815 1.740 55.798 2.555 209,3 40.717 Bruto investicije v nova osnovna sredstva41,1.000 EUR, 2011 Gross investments (new assets)4' 1,000 EUR, 2011 Regionalni bruto domači proizvod, mio. EUR, 2010 Regional gross domestic product, mio. EUR, 2010 Število kmetijskih gospodarstev, 2010 Number of agricultural holdings, 2010 Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2010 Utilised agricultural area, ha, 2010 Število ležišč5', 2011 Number of bed places5 ' 2011 Število prihodov turistov, 2011 Number of tourist arrivals, 2011 Število prenočitev turistov, 2011 Number of overnight stays, 2011 Število osebnih vozil, 31. 12.2011 Number of passenger cars, 31. 12.2011 Število cestnoprometnih nesreč, 2011 Number of road traffic accidents, 2011 Število stanovanj, ocena stanovanjskega sklada, 31.12. 2011 Number of dwellings, estimation of Dwelling stock, 31.12. 2011 Količina zbranih komunalnih odpadkov, t, 2011 Municipal waste collected, t, 2011 Tekoči izdatki za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2010 Current expenditure for environmental protection, 1,000 EUR, 2010 Investicije za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2010 Gross fixed capital formation for environmental protection, 1,000 EUR, 2010 13.037 8.673 62.617 11.377 930.439 279.332 6.184 219.342 212.855 77.015 1 ) Podatki se nanašajo na začetek šolskega leta ./Data relate to the beginning of the school year. 2) Podatki vključujejo vpisane/diplomirane na višješolskem strokovnem, visokošolskem strokovnem, univerzitetnem, specialističnem, magistrskem in doktorskem študiju./Dafa include enrolled/graduated from post-secondary vocational, higher professional, university, specialist's, master's and doctoral studies. 3) Začasni podatki. Vir: SURS, Strukturna statistika plač. /Pro visional data. Source: SURS, Structure of earn ing s statistics 4) Podatki vključujejo podjetja, družbe in organizacije iz vseh dejavnostih po SKD, ki zaposlujejo 20 in več oseb. Nerazporejene investicije po regijah in investicije v tujini niso zajete,/Data include enterprises, companies and organisations in all SKD activities, employing 20 or more employees. Non-allocated capital formation by regions and capital formation abroad are not taken into account. 5) Seštevek največjega števila ležišč, ki so bila pri posamezni enoti na voljo turistom celo leto ./Sum of the maximum number of beds in each unit available to tourists throughout the year. Viri /Sources: SURS, MNZ, MzIP Osrednjeslovenska statistical region Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, 1. julij 201 1 Population by age groups and sex, 1 July 2011 Moški/Men starostne skupine (leta) Zenske/Women 261.420 age groups (years,) 273.387 504 90 + Ü 1.879 1.707 85-89 5.024 4.396 s:; fi-'. — 8.507 7.241 75-79 10.768 9.688 /:; T'. _ 12.376 10.321 65-69 = 12.379 15.294 60-64 ZZ 16.841 18.307 55-59 = 18.928 18.254 50-54 — 18.553 20.020 45-49 19.686 19.770 '.S 35-39 19.277 20.955 19.940 22.006 30-34 — 20.604 19.461 25-29 18.166 18.909 19.018 13.099 20-24 — 12.745 12.587 15-19 11.559 1 2.81 2 * 0 * F. 11.992 16.089 5-9 0-4 — 15.145 % 5 1 1 5 % Notranje selitve - priselitve v osrednjeslovensko regijo in odselitve iz te regije, 201 1 Internal migration - Immigrants to and emigrants from the Osrednjeslovenska region, 2011 S&iitolnumber 0 2.000 4.000 6.000 8.000 10.000 12.000 14.000 Skupaj/7ota/ Gorenjska Jugovzhodna Slovenija Savinjska Goriška Obalno-kraška Podravska Notranjsko-kraška Pomurska Spodnjeposavska Koroška Zasavska priselitve immigrants odselitve emigrants Upoštevane so notranje selitve državljanov RS in tujcev/Dafa on internal migration of citizens of the RS and foreigners are included Gorenjska statistična regija Šifra, ime občine/coc/e & name of municipalities 003 Bled 004 Bohinj 012 Cerkje na Gorenjskem 027 Gorenja vas - Pojane 207 Gorje 041 Jesenice 163 Jezersko 052 Kranj 053 Kranjska Gora 082 Naklo 095 Preddvor 102 Radovjica 117 Šenčur 122 Škoja Loka 131 Tržič 146 Železniki 147 Žiri 192 Žirovnica Ta statistična regija je skoraj v celoti alpska in deloma zaščitena kot narodni park. Njena značilnost so visoke gore, med katerimi je najvišji Triglav, simbol slovenstva. Razgiban relief in podnebje sta dobra osnova za turistično dejavnost. Gorenjska regija je v letu 2011 ustvarila skoraj 18 % vseh turističnih prenočitev v državi; večinoma so bile to prenočitve gostov iz tujine (74 %). Po številu ležišč na 1.000 prebivalcev je bila druga med vsemi regijami, čeprav jih je imela pol manj od obal no-kraške regije, prve po vrednosti tega kazalnika. Kmetijska dejavnost v tej regiji gospodarsko sicer ni najpomembnejša, kljub temu pa tukajšnja kmetijska gospodarstva sodijo med večja v državi, tako po povprečni površini kmetijskih zemljišč v uporabi kot tudi po številu glav velike živine na kmetijsko gospodarstvo. Prebiva I stve ni kazalniki so ugodni. V letu 201 1 je bila ta regija ena izmed treh, v katerih je bil skupni prirast višji od državnega povprečja. Delež mladega prebivalstva je bil v tej regiji najvišji (15,3 %). V začetku leta 201 1 so med družinami v tej regiji imele otroke tri od štirih; nekaj več kot 1 1 % družin je imelo tri ali več otrok. Približno polovica družin je imela vsaj enega otroka mlajšega od 18 let, povprečna starost otroka pa je bila 18,3 leta. V skoraj vsaki deveti tukajšnji družini sta imela oba zakonca oz. partnerja najvišjo stopnjo izobrazbe. The region of high mountains, including the symbol of Slovenia, Triglav, is almost entirely Alpine. A large part of this statistical region is protected as a national park. The relief and climate are good bases for tourism. In 2011, Gorenjska recorded almost 18% of tourist overnights in Slovenia, of which 74% by foreign tourists. As regards the number of beds per 1,000 population, Gorenjska ranked second in Slovenia even though it still had half fewer beds than the Obalno-kraška region. Although agriculture in this region is not among the most important activities, agricultural holdings are among the largest in the country both in terms of average utilised agricultural area and in terms of the number of livestock units. Population indicators indicate a favourable situation. In 2011 Gorenjska ranked among the three regions with total increase over the national average. The share of young people was among the highest in the country (15.3%). In the beginning of 2011 three out of four families in Gorenjska had children. Among families, 11% had three or more children and half of them had at least one child aged under 18. The mean age of a child was 18.3 years. In almost every ninth family in Gorenjska both parents had tertiary education. Površina, km2,1. 7. 2011 Area, km2, 1. 7. 2011 Število prebivalcev, 1. 7. 2011 Population, 1. 7. 2011 Gostota prebivalstva, 1. 7. 2011 Density of population, 1. 7. 2011 Število živorojenih, 2011 Number of live births, 2011 Število umrlih, 2011 Number of deaths, 2011 Naravni prirast, 2011 Natural increase, 2011 Število učencev, 2011/2012" Number of pupils, 201112012" Število dijakov, 2011 /2012" Number of upper secondary school pupils, 2011/2012" Število študentov, 2011 /201 22) Number of tertiary students, 2011120123 Število diplomantov, 201121 Number of tertiary graduates, 2011' Število delovno aktivnih prebivalcev, 2011 Number of persons in employment, 2011 Število zaposlenih oseb, 201 1 Number of persons in paid employment, 2011 Število samozaposlenih oseb, 2011 Number of self-employed persons, 2011 Število registriranih brezposelnih oseb, 2011 Number of registered unemployed persons, 2011 Povprečna mesečna bruto plača po regiji prebivališča, skupaj, EUR, 201131 Average monthly gross earning by statistical region of residence, total, EUR, 201V za moške31, EUR formen3', EUR za ženske31, EUR for womenEUR Število podjetij, 2011 Number of enterprises, 2011 Prihodek podjetij, mio. EUR, 2011 Turnover of enterprises, mio. EUR, 2011 2.312 1.654 658 17.049 8.268 10.527 2.095 69.642 61.720 7.922 7.963 1.577 1.635 1.509 16.353 95,3 Bruto investicije v nova osnovna sredstva41,1.000 EUR, 2011 Gross investments (new assets)4' 1,000 EUR, 2011 Regionalni bruto domači proizvod, mio. EUR, 2010 Regional gross domestic product, mio. EUR, 2010 Število kmetijskih gospodarstev, 2010 Number of agricultural holdings, 2010 Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2010 Utilised agricultural area, ha, 2010 Število ležišč5', 2011 Number of bed places5 ' 2011 Število prihodov turistov, 2011 Number of tourist arrivals, 2011 Število prenočitev turistov, 2011 Number of overnight stays, 2011 Število osebnih vozil, 31. 12.2011 Number of passenger cars, 31. 12.2011 Število cestnoprometnih nesreč, 2011 Number of road traffic accidents, 2011 Število stanovanj, ocena stanovanjskega sklada, 31.12. 2011 Number of dwellings, estimation of Dwelling stock, 31.12. 2011 Količina zbranih komunalnih odpadkov, t, 2011 Municipal waste collected, t, 2011 Tekoči izdatki za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2010 Current expenditure for environmental protection, 1,000 EUR, 2010 Investicije za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2010 Gross fixed capital formation for environmental protection, 1,000 EUR, 2010 2.927 4.476 31.411 25.049 105.790 1.831 79.278 63.818 1) Podatki se nanašajo na začetek šolskega leta ./Data relate to the beginning of the school year. 2) Podatki vključujejo vpisane/diplomirane na višješolskem strokovnem, visokošolskem strokovnem, univerzitetnem, specialističnem, magistrskem in doktorskem študiju./Dafa include enrolled/graduated from post-secondary vocational, higher professional, university, specialist's, master's and doctoral studies. 3) Začasni podatki. Vir: SURS, Strukturna statistika plač. /Pro visional data. Source: SURS, Structure of earn ing s statistics 4) Podatki vključujejo podjetja, družbe in organizacije iz vseh dejavnostih po SKD, ki zaposlujejo 20 in več oseb. Nerazporejene investicije po regijah in investicije v tujini niso zajete,/Data include enterprises, companies and organisations in all SKD activities, employing 20 or more employees. Non-alloca ted capital forma ti on by regions and capital formation abroad are not taken into account. 5) Seštevek največjega števila ležišč, ki so bila pri posamezni enoti na voljo turistom celo leto ./Sum of the maximum number of beds in each unit available to tourists throughout the year. Viri /Sources: SURS, MNZ, MzIP Gorenjska statistical region Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, 1. julij 2011 Population by age groups and sex, 1 July 2011 Moški/Men starostne skupine (leta) Ženske/H/omen 100.637 age groups (years) 103.066 1 85 90 + 710 630 85-89 1.922 1.816 80-84 3.405 2.852 75-79 4.392 4.095 70-74 4.890 4.237 65-69 4.898 5.875 60-64 6.306 7.208 55-59 7.126 7.135 50-54 7.298 7.626 45-49 7.500 7.352 40-44 7.097 7.844 35-39 7.209 8.301 30-34 7.302 7.436 25-29 6.955 6.551 5.389 5.103 5.067 5.935 20-24 5.968 15-19 5.056 10-14 4.752 5-9 4.758 0-4 e SURS 5.522 1 1 4 5 % Notranje selitve - priselitve v gorenjsko regijo in odselitve iz te regije, 201 1 Internal migration Immigrants to and emigrants from the Skupaj/7ofa/ Osrednjeslovenska Savinjska Obalno-kraška Podravska Jugovzhodna Slovenija Goriška Spodnjeposavska Pomurska Koroška Zasavska Notranjsko-kraška Upoštevane so notranje selitve dna ■ Gorenjska region, 2011 itevi\o/number 500 1.000 1.500 2.000 2.500 3.000 3.500 4.000 temä migration of otizens of the RS and foregners are included. 0 Notranjsko-kraška statistična regija Šifra, ime občine/coc/e & name of municipalities 150 Bloke 013 Cerknica 038 Ilirska Bistrica 065 Loška dolina 091 Pivka 094 Postojna Podzemni kraški svet s svetovno znano Postojnsko jamo in presihajoče Cerkniško jezero sta glavni znamenitosti te statistične regije. Po površini je to ena naših manjših regij, po gostoti prebivalstva pa naša najredkeje naseljena regija (ima na primer šestkrat manj prebivalcev na km2 kot najgosteje naseljena osrednjeslovenska regija). Gospodarsko je to ena naših šibkejših regij (k slovenskemu BDP je v letu 2010 prispevala le 1,8 %). Tukajšnja podjetja spadajo po številu zaposlenih med manjša podjetja v državi (v povprečju vsako zaposluje manj kot 4 osebe). V letu 201 1 je bilo med tukajšnjimi zaposlenimi zabeleženih največ bolniških odsotnosti na 100 zaposlenih, in sicer 137, trajale pa so v povprečju 18,4 dneva. Sicer notranjsko-kraška regija izstopa po najvišji stopnji delovne aktivnosti v Sloveniji (v letu 201 1 je bila 61,7-odstotna), hkrati pa tudi po številčnosti medregijskih delovnih migrantov; konec leta 2011 se je več kot 40 % delovno aktivnih iz te regije vozilo na delo v sosednje regije. Da sodijo prebivalci te regiji med mobilnejše v državi, pove tudi dejstvo, da je ta regija tretja po številu osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev. Avtomobili, ki jih vozijo, so stari povprečno 9 let. Sicer so prebivalci notranjsko-kraške regije skrbni tudi pri ločevanju komunalnih odpadkov (v letu 2011 so ločeno zbrali več kot 30 % vseh komunalnih odpadkov). The underground Karst world with the world famous Postojna Cave and the intermittent Cerknica Lake is the most important feature of this statistical region. As regards the area, this is one of the smallest regions in Slovenia; and it is the least densely populated, having 6 times lower population density than the Osrednjeslovenska region. The Notranjsko-kraška region is among economically less developed in the country as in 2010 it contributed only 18% of Slovenia's GDP With fewer than 4 persons in paid employment, enterprises in the region are on average among smaller enterprises in the country. In 2011, the highest number of sick leave cases was registered in Notranjsko-kraška (137 per 100 persons in employment); they lasted on average Ì8.4 days. This region has the highest employment rate in the country (in 2011 61.7%). Typical for this region is also a large share of inter-regional labour migrants. At the end of 2011 more than 40% of employed persons worked in the neighbouring regions. As regards the number of passenger cars per 1,000 population, Notranjsko-kraška ranks third in the country, which shows that people in the region are among the most mobile in Slovenia. The mean age of cars they drive is 9 years. Otherwise, in Notranjsko-kraška municipal waste is carefully separated; namely in 2011, more than 30% of municipal waste was separately collected. Površina, km2,1. 7. 2011 Area, km2, 1. 7. 2011 Število prebivalcev, 1. 7. 2011 Population, 1. 7. 2011 Gostota prebivalstva, 1. 7. 2011 Density of population, 1. 7. 2011 Število živorojenih, 2011 Number of live births, 2011 Število umrlih, 2011 Number of deaths, 2011 Naravni prirast, 2011 Natural increase, 2011 Število učencev, 2011/2012" Number of pupils, 201112012" Število dijakov, 2011 /2012" Number of upper secondary school pupils, 2011/2012" Število študentov, 2011 /201 22) Number of tertiary students, 2011120121 Število diplomantov, 201121 Number of tertiary graduates, 2011' Število delovno aktivnih prebivalcev, 2011 Number of persons in employment, 2011 Število zaposlenih oseb, 201 1 Number of persons in paid employment, 2011 Število samozaposlenih oseb, 2011 Number of self-employed persons, 2011 Število registriranih brezposelnih oseb, 2011 Number of registered unemployed persons, 2011 Povprečna mesečna bruto plača po regiji prebivališča, skupaj, EUR, 201131 Average monthly gross earning by statistical region of residence, total, EUR, 201V za moške31, EUR formen3', EUR za ženske31, EUR for women3', EUR Število podjetij, 2011 Number of enterprises, 2011 Prihodek podjetij, mio. EUR, 2011 Turnover of enterprises, mio. EUR, 2011 2.419 36,0 46 5 2.010 1.419 Bruto investicije v nova osnovna sredstva41,1.000 EUR, 2011 56.023 Gross investments (new assets)4' 1,000 EUR, 2011 Regionalni bruto domači proizvod, mio. EUR, 2010 649 Regional gross domestic product, mio. EUR, 2010 Število kmetijskih gospodarstev, 2010 2.881 Number of agricultural holdings, 2010 Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2010 22.240 Utilised agricultural area, ha, 2010 Število ležišč5', 201 1 1.738 Number of bed places5 ' 2011 Število prihodov turistov, 2011 40.254 Number of tourist arrivals, 2011 Število prenočitev turistov, 2011 60.745 Number of overnight stays, 2011 Število osebnih vozil, 31. 12.2011 28.818 Number of passenger cars, 31. 12.2011 Število cestnoprometnih nesreč, 2011 552 Number of road traffic accidents, 2011 Število stanovanj, ocena stanovanjskega sklada, 31.12. 2011 22.797 Number of dwellings, estimation of Dwelling stock, 31.12. 2011 Količina zbranih komunalnih odpadkov, t, 2011 16.427 Municipal waste collected, t, 2011 Tekoči izdatki za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2010 4.344 Current expenditure for environmental protection, 1,000 EUR, 2010 Investicije za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2010 1.448 Gross fixed capital formation for environmental protection, 1,000 EUR, 2010 1) Podatki se nanašajo na začetek šolskega leta ./Data relate to the beginning of the school year. 2) Podatki vključujejo vpisane/diplomirane na višješolskem strokovnem, visokošolskem strokovnem, univerzitetnem, specialističnem, magistrskem in doktorskem študiju./Dafa include enrolled/graduated from post-secondary vocational, higher professional, university, specialist's, master's and doctoral studies. 3) Začasni podatki. Vir: SURS, Strukturna statistika plač. /Pro visional data. Source: SURS, Structure of earn ing s statistics 4) Podatki vključujejo podjetja, družbe in organizacije iz vseh dejavnostih po SKD, ki zaposlujejo 20 in več oseb. Nerazporejene investicije po regijah in investicije v tujini niso zajete,/Data include enterprises, companies and organisations in all SKD activities, employing 20 or more employees. Non-alloca ted capital forma ti on by regions and capital formation abroad are not taken into account. 5) Seštevek največjega števila ležišč, ki so bila pri posamezni enoti na voljo turistom celo leto ./Sum of the maximum number of beds in each unit available to tourists throughout the year. Viri /Sources: SURS, MNZ, MzIP Notranjsko-kraška statistical region Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, 1. julij 201 1 Population by age groups and sex, 1 July 2011 Moški/Men 26.443 starostne skupine (leta) age groups (years) 90+ 85-89 80-84 75-79 70-74 65-69 60-64 55-59 50-54 45-49 40-44 35-39 30-34 25-29 20-24 15-19 10-14 5-9 0-4 Ženske/Wome« 25.976 % 0 0 1 4 % Notranje selitve - priselitve v notranjsko-kraško regijo in odselitve iz te regije, 201 1 Internal migration - Immigrants to and emigrants from the Notranjsko-kraška region, 2011 stevWo/number 0 250 500 750 1.000 1.250 1.500 1.750 Skupaj/7ofa/ Osrednjeslovenska Obalno-kraška Goriška Savinjska Gorenjska Jugovzhodna Slovenija Podravska Spodnjeposavska Koroška Pomurska Zasavska Upoštevane so notranje selitve državljanov RS in tujcevYDafa on internal migrain of citizens of the RS and foreigners are included priselitve immigrants odselitve emigrants Goriška statistična regija Šifra, ime občine/code & name of municipalities 001 Ajdovščina 006 Bovec 007 Brda 014 Cerkno 036 Idrija 044 Kanal 046 Kobarid 075 Miren - Kostanjevica 084 Nova Gorica 201 Renče-Vogrsko 183 Šempeter-Vrtojba 128 Tolmin 136 Vipava Goriška statistična regija leži na zahodu države, ob italijanski meji. Julijske Alpe, reka Soča in rodovitna Vipavska dolina so najbolj prepoznavne naravnogeografske značilnosti te regije. Čeprav je v letu 2010 prispevala k slovenskemu BDP manj kot 6 %, je bila po ustvarjenem BDP na prebivalca na tretjem mestu v državi. Plače zaposlenih v podjetjih so bile prav tako na tretjem mestu v državi, vendar so bile nižje od slovenskega povprečja. Razpoložljivi dohodek na prebivalca je v goriški regiji v letu 2010 tako kot v osrednjeslovenski presegal 11.000 EUR. Ta regija je izstopala še po številu upravičencev do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva in po številu očetov, ki so izrabili pravico do očetovskega dopusta in nadomestila. Ker prebivalci goriške regije dočakajo v povprečju najvišjo starost med Slovenci, je tudi delež prebivalcev, starih 6 5 ali več let, tukaj največji v državi; sredi leta 2011 je znašal že 17,9 %. Takrat je bilo med prebivalci te regije 13,9 % otrok (tj. oseb, starih 0-14 let). Tukajšnje vrtce je v letu 2011 obiskovalo 73 % vseh otrok v starosti 1-5 let; v tukajšnjih osnovnih šolah pa se je izobraževalo v povprečju 142 otrok, to je 115 otrok manj kot v osnovnih šolah v osrednjeslovenski regiji. Po deležu študentov (tj. vpisanih v študijske programe) med osebami v starostni skupini 19-26 let je bila goriška regija v letu 2011 prva med regijami, in sicer je bilo med temi osebami dve tretjini študentov. This statistical region lies at the far west of Slovenia along the border with Italy. The Julian Alps, the Soča River and the fertile Vipava valley are the most prominent natural features of this region. Although it contributed less than 6% to total national GDP in 2010, in terms of GDP per capita it ranked third in the country Earnings of persons employed by enterprises were also third in the country in 2011, but were under the national average. In 2010, disposable income per capita in Goriška as well as in Osrednjeslovenska exceeded EUR 11,000. This region had the highest rate of people working part-time due to parenthood and the highest rate of fathers who were beneficiaries of father's compensation and paternity leave. As life expectancy is the highest in Slovenia, the share of people aged 65 or more is also the highest. In 2011 the share of old people in Goriška was already 17.9%. The share of children aged 0-14 was 13.9%. In Goriška 73% of children aged 1-5 years attended kindergartens, while on average 142 pupils attended elementary schools, i.e. 115 fewer than in the Osrednjeslovenska region. According to the enrolment in tertiary programs among persons in the age group 19-26 years Goriška was first in the country with two thirds of persons aged 19-26 being students. Površina, km2,1. 7. 2011 Area, km2, 1. 7. 2011 Število prebivalcev, 1. 7. 2011 Population, 1. 7. 2011 Gostota prebivalstva, 1. 7. 2011 Density of population, 1. 7. 2011 Število živorojenih, 2011 Number of Uve births, 2011 Število umrlih, 2011 Number of deaths, 2011 Naravni prirast, 2011 Natural increase, 2011 Število učencev, 2011/2012" Number of pupils, 201112012" Število dijakov, 2011 /2012" Number of upper secondary school pupils, 2011/2012" Število študentov, 2011 /201 22) Number of tertiary students, 2011120121 Število diplomantov, 201121 Number of tertiary graduates, 2011' Število delovno aktivnih prebivalcev, 2011 Number of persons in employment, 2011 Število zaposlenih oseb, 201 1 Number of persons in paid employment, 2011 Število samozaposlenih oseb, 2011 Number of self-employed persons, 2011 Število registriranih brezposelnih oseb, 2011 Number of registered unemployed persons, 2011 Povprečna mesečna bruto plača po regiji prebivališča, skupaj, EUR, 201131 Average monthly gross earning by statistical region of residence, total, EUR, 201V za moške31, EUR formen3' EUR za ženske31, EUR for women3', EUR Število podjetij, 2011 Number of enterprises, 2011 Prihodek podjetij, mio. EUR, 2011 Turnover of enterprises, mio. EUR, 2011 1.325 1.156 169 9.062 4.726 6.418 1.264 45.535 39.714 5.822 5.228 1.543 1.592 1.484 10.526 2.325 b 1,3 Bruto investicije v nova osnovna sredstva41,1.000 EUR, 2011 Gross investments (new assets)4' 1,000 EUR, 2011 Regionalni bruto domači proizvod, mio. EUR, 2010 Regional gross domestic product, mio. EUR, 2010 Število kmetijskih gospodarstev, 2010 Number of agricultural holdings, 2010 Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2010 Utilised agricultural area, ha, 2010 Število ležišč5', 2011 Number of bed places5 ' 2011 Število prihodov turistov, 2011 Number of tourist arrivals, 2011 Število prenočitev turistov, 2011 Number of overnight stays, 2011 Število osebnih vozil, 31. 12.2011 Number of passenger cars, 31. 12.2011 Število cestnoprometnih nesreč, 2011 Number of road traffic accidents, 2011 Število stanovanj, ocena stanovanjskega sklada, 31.12. 2011 Number of dwellings, estimation of Dwelling stock, 31.12. 2011 Količina zbranih komunalnih odpadkov, t, 2011 Municipal waste collected, t, 2011 Tekoči izdatki za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2010 Current expenditure for environmental protection, 1,000 EUR, 2010 Investicije za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2010 Gross fixed capital formation for environmental protection, 1,000 EUR, 2010 1.952 5.790 29.414 12.178 606.548 69.207 1.012 51.434 49.023 256.011 1) Podatki se nanašajo na začetek šolskega leta ./Data relate to the beginning of the school year. 2) Podatki vključujejo vpisane/diplomirane na višješolskem strokovnem, visokošolskem strokovnem, univerzitetnem, specialističnem, magistrskem in doktorskem študiju./Dafa include enrolled/graduated from post-secondary vocational, higher professional, university, specialist's, master's and doctoral studies. 3) Začasni podatki. Vir: SURS, Strukturna statistika plač. /Pro visional data. Source: SURS, Structure of earn ing s statistics 4) Podatki vključujejo podjetja, družbe in organizacije iz vseh dejavnostih po SKD, ki zaposlujejo 20 in več oseb. Nerazporejene investicije po regijah in investicije v tujini niso zajete,/Data include enterprises, companies and organisations in all SKD activities, employing 20 or more employees. Non-alloca ted capital forma ti on by regions and capital formation abroad are not taken into account. 5) Seštevek največjega števila ležišč, ki so bila pri posamezni enoti na voljo turistom celo leto./Sum of the maximum number of beds in each unit available to tourists throughout the year. Viri /Sources: SURS, MNZ, MzIP Goriška statistical region Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, 1. julij 2011 Population by age groups and sex, 1 July 2011 Moški/Men 59.544 146 502 1.179 1.758 2.541 2.253 4.271 4.857 4.603 4.646 4.483 4.672 4.814 4.144 3.245 2.937 2.762 2.587 3.144 starostne skupine (leta) age groups (years) Zenske/H/omen 59.619 520 1.486 2.432 2.785 3.241 2.532 4.122 4.536 4.245 4.183 4.092 4.087 4.280 3.488 2.735 2.823 2.628 2.437 Notranje selitve - priselitve v goriško regijo in odselitve iz te regije, 201 1 Internal migration Immigrants to and emigrants from the Goriška region, 2011 število/number 2.500 3.000 0 500 1.000 1.500 2.000 Skupaj/7ofa/ Osrednjeslovenska Obalno-kraška Gorenjska Podravska Notranjsko-kraška Savinjska Jugovzhodna Slovenija Pomurska Spodnjeposavska Zasavska Koroška Upoštevane so notranje selitve državljanov RS in tujcev/Data on interna migration of citizens of the RS stid foreigners are included. priselitve immigrants odselitve emigrants Obalno-kraška statistična regija Šifra, ime občine/coc/e & name of municipalities 019 Divača 035 Hrpelje - Kozina 040 Izola/lsola 049 Komen 050 Koper/Ca ped ist ria 090 Piran/Pirano 111 Sežana Obmorska regija s submediteranskim podnebjem je edina statistična regija z izhodom na morje. Naravne danosti ji omogočajo razvoj turizma, prometa in gojenje posebnih kultur v kmetijstvu. Tri četrtine bruto dodane vrednosti v tej regiji ustvarijo storitvene dejavnosti; med njimi so v letu 2010 več kot tretjino bruto dodane vrednosti v regiji ustvarile trgovina ter gostinske in prometne dejavnosti (predvsem pristaniška dejavnost in z njo povezane dejavnosti Luke Koper) ter obmorski in zdraviliški turizem. Obalno-kraška regija je v letu 2011 ustvarila skoraj četrtino vseh turističnih prenočitev v državi (malo manj kot polovico teh prenočitev so prispevali slovenski turisti; med tujimi turisti so prevladovali Italijani, Avstrijci in Nemci). Kmetijska gospodarstva v tej regiji spadajo med najmanjša v državi. Njihova pomembna kmetijska panoga je gojenje trajnih nasadov; ti zavzemajo več kot četrtino površine vseh kmetijskih zemljišč v tej regiji. Ekološka pridelava obsega malo več kot desetino površine vseh kmetijskih zemljišč v tej regiji (to je dvakrat večji delež kot na ravni celotne države). Število prebivalcev se je tudi v letu 2011 povečalo predvsem zaradi novih priseljencev iz tujine. V začetku leta 2012 je bil vsak trinajsti prebivalec te regije tuji državljan; štirje od petih v to regijo priseljenih tujih državljanov so bili državljani ene od držav, ki so nastale po razpadu Jugoslavije. This coastal statistical region with the sub-Mediterranean climate is the only one with an exit to the sea. Natural features enable the development of tourism, transport and special agricultural crops. Three quarters of gross value added are created by services. In 2010, trade, accommodation and transport activities contributed the highest share - more than a third - of gross value added in the region; most of it was created by activities in the Port of Koper and the seaside and spa tourism. The Obalno-kraška region recorded almost a quarter of all tourist overnights in the country in 2011; slightly less than half by domestic tourists. As regards foreign tourists, Italians, Austrians and Germans predominated. Agricultural holdings in this region are among the smallest in Slovenia. Growing permanent crops is an important branch of agriculture in the Obalno-kraška region; permanent crops represent more than a quarter of total utilised agricultural area in this region. Organic farming represents more than a tenth of total utilised agricultural area in the region, which is twice as high as at the national level. The increase in the number of inhabitants in the Obalno-kraška region was in 2011 again the result of new immigration from abroad. In the beginning of 2012 every thirteenth person living in the region was a foreign national; four out of five foreign immigrants were citizens of one of the former Yugoslav republics. Površina, km2,1. 7. 2011 Area, km2, 1. 7. 2011 Število prebivalcev, 1. 7. 2011 Population, 1. 7. 2011 Gostota prebivalstva, 1. 7. 2011 Density of population, 1. 7. 2011 Število živorojenih, 2011 Number of Uve births, 2011 Število umrlih, 2011 Number of deaths, 2011 Naravni prirast, 2011 Natural increase, 2011 Število učencev, 2011/2012" Number of pupils, 201112012" Število dijakov, 2011 /2012" Number of upper secondary school pupils, 2011/2012" Število študentov, 2011 /201 22) Number of tertiary students, 2011120121 Število diplomantov, 201121 Number of tertiary graduates, 2011 Število delovno aktivnih prebivalcev, 2011 Number of persons in employment, 2011 Število zaposlenih oseb, 201 1 Number of persons in paid employment, 2011 Število samozaposlenih oseb, 2011 Number of self-employed persons, 2011 Število registriranih brezposelnih oseb, 2011 Number of registered unemployed persons, 2011 Povprečna mesečna bruto plača po regiji prebivališča, skupaj, EUR, 201131 Average monthly gross earning by statistical region of residence, total, EUR, 201V za moške31, EUR formen3' EUR za ženske31, EUR for women3', EUR Število podjetij, 2011 Number of enterprises, 2011 Prihodek podjetij, mio. EUR, 2011 Turnover of enterprises, mio. EUR, 2011 1.096 985 111 7.431 3.562 4.536 929 45.710 40.468 5.241 4.873 1.610 1.660 1.550 11.613 06,4 Bruto investicije v nova osnovna sredstva41,1.000 EUR, 2011 Gross investments (new assets)4' 1,000 EUR, 2011 Regionalni bruto domači proizvod, mio. EUR, 2010 Regional gross domestic product, mio. EUR, 2010 Število kmetijskih gospodarstev, 2010 Number of agricultural holdings, 2010 Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2010 Utilised agricultural area, ha, 2010 Število ležišč5', 2011 Number of bed places5 ' 2011 Število prihodov turistov, 2011 Number of tourist arrivals, 2011 Število prenočitev turistov, 2011 Number of overnight stays, 2011 Število osebnih vozil, 31. 12.2011 Number of passenger cars, 31. 12.2011 Število cestnoprometnih nesreč, 2011 Number of road traffic accidents, 2011 Število stanovanj, ocena stanovanjskega sklada, 31.12. 2011 Number of dwellings, estimation of Dwelling stock, 31.12. 2011 Količina zbranih komunalnih odpadkov, t, 2011 Municipal waste collected, t, 2011 Tekoči izdatki za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2010 Current expenditure for environmental protection, 1,000 EUR, 2010 Investicije za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2010 Gross fixed capital formation for environmental protection, 1,000 EUR, 2010 2.112 3.060 13.601 26.194 63.259 1.733 55.364 44.575 658.85 I 1 ) Podatki se nanašajo na začetek šolskega leta ./Data relate to the beginning of the school year. 2) Podatki vključujejo vpisane/diplomirane na višješolskem strokovnem, visokošolskem strokovnem, univerzitetnem, specialističnem, magistrskem in doktorskem študiju./Dafa include enrolled/graduated from post-secondary vocational, higher professional, university, specialist's, master's and doctoral studies. 3) Začasni podatki. Vir: SURS, Strukturna statistika plač. /Pro visional data. Source: SURS, Structure of earn ing s statistics 4) Podatki vključujejo podjetja, družbe in organizacije iz vseh dejavnostih po SKD, ki zaposlujejo 20 in več oseb. Nerazporejene investicije po regijah in investicije v tujini niso zajete,/Data include enterprises, companies and organisations in all SKD activities, employing 20 or more employees. Non-allocated capital formation by regions and capital formation abroad are not taken into account. 5) Seštevek največjega števila ležišč, ki so bila pri posamezni enoti na voljo turistom celo leto ./Sum of the maximum number of beds in each unit available to tourists throughout the year. Viri /Sources: SURS, MNZ, MzIP Obalno-kraška statistical region Prebivalstvo postarostnih skupinah in spolu, 1. julij 2011 Population by age groups and sex, 1 July 2011 Moški/Men starostne skupine (leta) Zenske/Women 55.373 age groups (years) 55.682 104 90 + 359 439 85-89 1.1 36 969 80-84 1.978 1.665 75-79 2.508 2.164 70-74 2.947 2.179 65-69 2.430 3.937 60-64 3.842 4.583 55-59 4.532 4.573 50-54 4.304 4.364 45-49 4.157 4.143 40-44 3.721 4.587 35-39 3.935 4.810 30-34 4.157 4.004 25-29 3.607 3.245 20-24 2.994 2.353 15-19 2.237 2.194 10-14 2 .022 2.257 5-9 2.125 2.803 0-4 2.691 % 5 i i Notranje selitve • Internal migration priselitve v obalno-kraško regijo in odselitve iz te regije, 201 1 Immigrants to and emigrants from the Obalno-kraška region, 2011 stev'Ao/number 1 500 2.COO 2.500 3.000 3.500 Skupaj/7ota/ Osrednjeslovenska Goriška Savinjska Podravska Notranjsko-kraška Gorenjska Jugovzhodna Slovenija Spodnjeposavska Koroška Pomurska Zasavska priselitve immigrants odselitve emigrants Upoštevane so notranje selitve državljanov RS in tujcev/Data on intensi migration of citizens of the RS and foreigners are included Kohezijska regija vzhodna Slovenija Šifra, ime statistične regij e/co de & name of statistical region 01 Pomurska 02 Podravska 03 Koroška 04 Savinjska 05 Zasavska 06 Spodnjeposavska 07 Jugovzhodna Slovenija 10 Notranjsko-kraška Kohezijska regija vzhodna Slovenija obsega okrog 1 2.000 km2. Njena lega na stičišču Alp, Panonske nižine ter Dinarskega gorovja se odraža v veliki pokrajinski raznolikosti regije; severozahodni alpski del se proti vzhodu niža v vinorodna gričevja na robu Panonske nižine, proti jugu pa v kraško Dinarsko gorstvo. Zaradi redko poseljenih obmejnih območij in večjih gozdnatih predelov je gostota poseljenosti tukaj nižja od povprečne v državi. V gospodarskem pogledu velja ta regija za manj razvito. Zaznamujejo kmetijska dejavnost, saj je tukaj več kot 70 % kmetijskih gospodarstev in večji del kmetijskih zemljišč. Kljub temu pa kmetijstvo malo prispeva k bruto dodani vrednosti (BDV). Veliko več prispeva industrijska dejavnost (okrog 40 %), in sicer združuje tradicionalne in moderne panoge (rudarstvo, tekstilna, avtomobilska, farmacevtska ter elektrotehnična dejavnost). Zaposleni v tej regiji ustvarijo nižji bruto domači proizvod in imajo nižje plače kot zaposleni v zahodni Sloveniji, delež brezposelnih med aktivnimi prebivalci pa je v tej regiji večji. Ta regija ima pomembno vlogo pri energetski oskrbi države, saj je na njenem ozemlju poleg edine jedrske elektrarne tudi večina energetske infrastrukture. K njeni prepoznavnosti prispevajo tudi bogata naravna dediščina kraškega podzemlja, termalni izviri, tradicionalni pustni običaji z znanim pustnim likom kurentom ter najstarejši domači obrti -suhorobarstvo in lončarstvo. Cohesion region Vzhodna Slovenia covers around 12,000 km2. Located at the meeting point of the Alps, the Pannonian Basin and the Dina rie Mountains it reveals diverse landscapes as its north-west Alpine ridge descends into the wine-growing hills at the edge of the Pannonian Plain in the east and lowers into the karstified Dinaric Mountains towards the south. The population density is due to sparsely populated border areas and some large uninhabited areas covered with forest below the national average. In terms of economy, the region presents a less developed part of Slovenia. More than 70% of Slovene farms located within it and a high share of arable land show the importance of agriculture, although a low share of the gross value added (GVA) is derived from it. The industrial sector comprises traditional and modern industrial branches (mining, textile, car, pharmaceutical, electronics and electrical appliances), contributing around 40% to the GVA. Gross domestic product and earnings of persons employed are in this region lower than in Zahodna Slovenija, while the unemployment rate is higher. With most of the power plant infrastructure, including the only nuclear power plant in Slovenia, the region is the country's energy supplier. The region is not known only for its natural heritage such as the underground Karst world and thermal springs, but also for its traditional Shrovetide festivities with Kurent as the most famous figure and traditional handcrafts as woodenware and pottery. Površina, km2,1. 7. 2011 Area, km2, 1.7.2011 Število prebivalcev, 1. 7. 2011 Population, 1. 7. 2011 Gostota prebivalstva, 1. 7. 2011 Density of popu la tion, 1. 7. 2011 Prebivalci, stari 0-14 let, %, 1. 7. 2011 Population aged 0-14, %, 1. 7. 2011 Prebivalci, stari 65 ali več let, %, 1. 7. 2011 Population aged 65 or over, %, 1. 7. 2011 Indeks staranja, 1. 7. 2011 Ageing index, 1.7.2011 Povprečna starost prebivalcev, 1. 7. 2011 Mean age of population, 1. 7. 2011 Število živorojenih, 2011 Number of live births, 2011 Število umrlih, 2011 Number of deaths, 2011 Naravni prirast na 1.000 prebivalcev, 2011 Natural increase per 1,000 population, 2011 Skupni prirast na 1.000 prebivalcev, 2011 Total increase per 1,000 population, 2011 Letna stopnja rasti prebivalstva, %o, 2011 Annual population growth rate, %o, 2011 Število učencev, 2011/2012" Number of pupils, 2011/12" Število dijakov, 2011 /2012" Number of upper secondary school pupils, 2011 /12V Število študentov, 2011/201 2" Number of tertiary students, 2011 /12" Prebivalci, stari med 25-64 let, z največ osnovnošolsko izobrazbo, %, 1. 1. 2011 Population aged 25-64 with elementary education or less, %, 1. ' i.2011 Prebivalci, stari med 25-64 let, s srednješolsko izobrazbo, %, 1.1. 2011 Population aged 25-64 with upper secondary education, %, 1. 1. 2011 Prebivalci, stari med 25-64 let, z višjo ali visoko izobrazbo, %, 1. 1 .2011 Population aged 25-64 with tertiary education, %, 1. 1. 2011 Število delovno aktivnih prebivalcev, 2011 Number of persons in employment, 2011 Število zaposlenih oseb, 2011 Number of persons in paid employment, 2011 12.212 1.083.768 88.7 13,9 16.8 121,2 42,1 10.934 10.831 0,1 0,6 0,6 83.441 42.854 52.991 22,6 58,4 18,9 390.184 336.333 Število samozaposlenih oseb, 2011 Number of self-employed persons, 2011 Število registriranih brezposelnih oseb, 2011 Number of registered unemployed persons, 2011 Stopnja delovne aktivnosti, %, 2011 Employment population ratio, %, 2011 Stopnja registrirane brezposelnosti, %, 2011 Registered unemployment rate, %, 2011 Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo, EUR, 2011 Average monthly gross earnings per person, EUR, 2011 Povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo, EUR, 2011 Average monthly net earnings per person, EUR, 2011 Število podjetij, 2011 Number of enterprises, 2011 Prihodek podjetij, mio. EUR, 2011 Turnover of enterprises, mio. EUR, 2011 Število podjetij na 1.000 oseb, ki delajo v teh podjetjih, 2011 Number of enterprises per 1,000 persons employed by these enterprises, 2011 BDP, mio. EUR, 2010 GDP, mio. EUR, 2010 BDP na prebivalca, indeks, Sl = 100, 2010 GDP per capita, index, Sl=100, 2010 BDP na zaposlenega, indeks, SI=100, 2010 GDP per employee, index, Sl=100, 2010 BDVv kmetijskih dejavnostih, %, 2010 G VA in agriculture, %, 2010 BDVv industriji, %, 2010 G VA in industry, %, 2010 BDVv storitvenih dejavnostih, %, 2010 G VA in services, %, 2010 Število kmetijskih gospodarstev, 2010 Number of agricultural holdings, 2010 Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2010 Utilised agricultural area, ha, 2010 Povprečna površina kmetijskih zemljišč v uporabi na kmetijsko gospodarstvo, ha, 2010 Average utilised agricultural area per agricultural holding, ha, 2010 Število prenočitev turistov, 2011 Number of overnight stays, 2011 Število cestnoprometnih nesreč, 2011 Number of road traffic accidents, 2011 53.852 67.301 56,8 13.6 1.401,94 922,55 75.070 34.675 209,8 15.579 82.7 91,1 3,9 38,1 58,0 52.647 337.388 6,4 4.018.359 12.153 Cohesion region vzhodna Slovenija Število stanovanj, ocena stanovanjskega sklada, 31. 12. 2011 Number of dwellings, estimation of Dwelling stock, 31. 12. 2011 Ocena števila dokončanih stanovanj na 1.000 prebivalcev, 2011 Estimated number of dwellings completed per 1,000 population, 2011 Bruto domači izdatki za RRD (% glede na Slovenijo), 2010 Cross domestic expenditure in R&D (% of total in Slovenia), 2010 Bruto domači izdatki za RRD (% od regionalnega BDP), 2010 Cross domestic expenditure in R&D (% of regional CDP), 2010 Količina zbranih komunalnih odpadkov, t, 2011 Municipal waste collected, t, 2011 Količina zbranih komunalnih odpadkov na prebivalca, kg, 2011 Municipal was te collected per capita, kg, 2011 Tekoči izdatki za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2010 Current expenditure for environmental protection, 1,000 EUR, 2010 Investicije za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2010 Cross fixed capitai formation for environmental protection, 1,000 EUR, 2010 444.407 2,6 29,1 1,4 351.449 324 221.569 301.526 1) Podatki se nanašajo na začetek šolskega leta./Dafa relate to the beginning of the school year. Viri/Sources: SURS, MNZ, MzIP Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, 1. julij 2011 Population by age groups and sex, 1 July 2011 Moški/Men starostne skupine (leta) Ženske/VVomen 538.456 age groups (years,) 545.312 780 90 + 3.372 3.181 85-89 10.619 8.573 80-84 18.703 14.631 75-79 24.085 20.294 70-74 25.802 24.371 65-69 27.706 33.879 60-64 33.613 42.592 55-59 39.604 43.245 50-54 40.962 43.510 45-49 41.503 40.725 40-44 38.135 41.545 35-39 37.629 42.957 30-34 38.534 39.858 33.217 28.107 25-29 20-24 15-19 35.885 29.810 26.131 25.152 24.039 24.319 10-14 23.061 27.520 5-9 0-4 26.119 % 5 Kohezijska regija zahodna Slovenija Šifra, ime statistične regje/code & name of statistical region 08 Osrednjeslovenska 09 Gorenjska 11 Goriška 12 Obalno-kraška Kohezijska regija zahodna Slovenija obsega okrog 8.000 km2. Sega izpod Alp in se razteza čez kraško, deloma gozdnato Dinarsko gorstvo vse do skrajnega severnega dela Mediterana. V Alpah, ki se iz severa in severozahoda zaključijo v Sloveniji, se razprostira edini slovenski nacionalni park, tj. Triglavski narodni park. Jugozahodni rob regije sega do 47 km dolge obale Jadranskega morja. Prebivalstvo regije je zgoščeno okoli glavnega mesta Ljubljane in drugih urbanih centrov, prav tako ob obali. Oddaljeni hriboviti in gorati predeli so večinoma neposeljeni. Število prebivalcev se v zahodni Sloveniji povečuje hitreje kot v vzhodni Sloveniji, tako zaradi naravnega prirasta kot priseljevanja. Zahodna Slovenija zajema gospodarsko najbolj razvita območja v državi. Storitve prispevajo 75 % bruto dodane vrednosti. Infrastrukturno omrežje ima tu dve veliki prometni središči - Luko Koper in mednarodno Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana. V tem delu države je večina državnih institucij, poleg tega pa tu poteka tudi velik del pomembnih poslovnih in inovacijskih dejavnosti in intenzivna raziskovalna dejavnost. Svetovno znane turistične znamenitosti privabljajo v ta del Slovenije številne turiste. Regija slovi tudi po očarljivih kraških vasicah z odlično kulinarično in vinsko ponudbo, po tradicionalnem čipkarstvu in kovaštvu ter po mnogih priložnostih za različne športne aktivnosti. Cohesion region Zahodna Slovenia covers around 8,000 km2 and is located between the Alps and the Mediterranean, passing the karstified, partly wooded Dinaric Mountains. In the Alps, stretching with their ridges into Slovenia from the north and north-west extends the only Slovene national park - the Triglav National Park. The south-west edge of the region reaches a short coastline of the Adriatic Sea in length of only 47 km. Population in the region is mainly concentrated around the capital Ljubljana and other urban centres, also at the coast. Remote hilly and mountainous areas are mainly uninhabited. The number of population in Zahodna Slovenija is increasing faster than in Vzhodna Slovenija due to natural increase and because of immigration. Zahodna Slovenija includes the country's most economically developed areas. Services have with 75% the largest share in the gross value added. The regional transportation network has two important centres - the Port of Koper and the largest Slovenian international airport Ljubljana Jože Pučnik Airport. Besides the concentration of government institutions, central business activities and innovations, the region is also characterised by intensive research activities. Some popular mountain and coastal tourist resorts attract a high number of tourists. The region is famed for its charming villages with specific culinary and wine offers, tradition of lace-making and blacksmithing, and many opportunities for all kinds of sporting activities. Površina, km2,1. 7. 2011 Area, km2, 1.7.2011 Število prebivalcev, 1. 7. 2011 Population, 1. 7. 2011 Gostota prebivalstva, 1. 7. 2011 Density of popu la tion, 1. 7. 2011 Prebivalci, stari 0-14 let, %, 1. 7. 2011 Population aged 0-14, %, 1. 7. 201 ì Prebivalci, stari 65 ali več let, %, 1. 7. 2011 Population aged 65 or over, %, 1. 7. 2011 Indeks staranja, 1. 7. 2011 Ageing index, 1.7.2011 Povprečna starost prebivalcev, 1. 7. 2011 Mean age of population, 1. 7. 20 J J Število živorojenih, 2011 Number of live births, 2011 Število umrlih, 2011 Number of deaths, 2011 Naravni prirast na 1.000 prebivalcev, 2011 Natural increase per 1,000 population, 2011 Skupni prirast na 1.000 prebivalcev, 2011 Total increase per 1,000 population, 2011 Letna stopnja rasti prebivalstva, %o, 2011 Annual population growth rate, %o, 2011 Število učencev, 2011/2012" Number of pupils, 2011/12" Število dijakov, 2011 /2012" Number of upper secondary school pupils, 2011 12' Število študentov, 2011/201 2" Number of tertiary students, 2011 /12" Prebivalci, stari med 25-64 let, z največ osnovnošolsko izobrazbo, %, 1. 1. 2011 Population aged 25-64 with elementary education or less, %, 1. ' 1.2011 Prebivalci, stari med 25-64 let, s srednješolsko izobrazbo, %, 1.1. 2011 Population aged 25-64 with upper secondary education, %, 1. 1. 2011 Prebivalci, stari med 25-64 let, z višjo ali visoko izobrazbo, %, 1. 1 .2011 Population aged 25-64 with tertiary education, %, 1. 1. 2011 Število delovno aktivnih prebivalcev, 2011 Number of persons in employment, 2011 Število zaposlenih oseb, 2011 Number of persons in paid employment, 2011 8.061 968.728 120,2 14,7 16.4 112,1 41.5 11.013 7.868 3,2 4,8 4,8 76.260 36.895 48.446 18,7 55,0 23.6 433.782 392.717 Število samozaposlenih oseb, 2011 Number of self-employed persons, 2011 Število registriranih brezposelnih oseb, 2011 Number of registered unemployed persons, 2011 Stopnja delovne aktivnosti, %, 2011 Employment population ratio, %, 2011 Stopnja registrirane brezposelnosti, %, 2011 Registered unemployment rate, %, 2011 Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo, EUR, 2011 Average monthly gross earnings per person, EUR, 2011 Povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo, EUR, 2011 Average monthly net earnings per person, EUR, 2011 Število podjetij, 2011 Number of enterprises, 2011 Prihodek podjetij, mio. EUR, 2011 Turnover of enterprises, mio. EUR, 2011 Število podjetij na 1.000 oseb, ki delajo v teh podjetjih, 2011 Number of enterprises per 1,000 persons employed by these enterprises, 2011 BDP, mio. EUR, 2010 GDP, mio. EUR, 2010 BDP na prebivalca, indeks, Sl = 100, 2010 GDP per capita, index, Sl=100, 2010 BDP na zaposlenega, indeks, SI=100, 2010 GDP per employee, index, Sl=100, 2010 BDVv kmetijskih dejavnostih, %, 2010 G VA in agriculture, %, 2010 BDVv industriji, %, 2010 G VA in industry, %, 2010 BDVv storitvenih dejavnostih, %, 2010 G VA in services, %, 2010 Število kmetijskih gospodarstev, 2010 Number of agricultural holdings, 2010 Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2010 Utilised agricultural area, ha, 2010 Povprečna površina kmetijskih zemljišč v uporabi na kmetijsko gospodarstvo, ha, 2010 Average utilised agricultural area per agricultural holding, ha, 2010 Število prenočitev turistov, 2011 Number of overnight stays, 2011 Število cestnoprometnih nesreč, 2011 Number of road traffic accidents, 2011 41.065 42.318 59,5 9,6 1.626,85 1.041,39 94.290 56.115 203,0 20.028 119,5 108,2 1,4 23,5 75,1 21.999 137.043 6,2 5.369.736 10.760 Cohesion region zahodna Slovenija Število stanovanj, ocena stanovanjskega sklada, 31. 12. 2011 Number of dwellings, estimation of Dwelling stock, 31. 12. 2011 Ocena števila dokončanih stanovanj na 1.000 prebivalcev, 2011 Estimated number of dwellings completed per 1,000 population, 2011 Bruto domači izdatki za RRD (% glede na Slovenijo), 2010 Gross domestic expenditure in R&D (% of total in Slovenia), 2010 Bruto domači izdatki za RRD (% od regionalnega BDP), 2010 Gross domestic expenditure in R&D (% of regional GDP), 2010 Količina zbranih komunalnih odpadkov, t, 2011 Municipal waste collected, t, 2011 Količina zbranih komunalnih odpadkov na prebivalca, kg, 2011 Municipal waste collected per capita, kg, 2011 Tekoči izdatki za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2010 Current expenditure for environmental protection, 1,000 EUR, 2010 Investicije za varstvo okolja, 1.000 EUR, 2010 Gross fixed capitai formation for environmental protection, 1,000 EUR, 2010 405.418 2,7 70,9 2,6 370.271 382 201.281 106.793 1) Podatki se nanašajo na začetek šolskega leta./Dafa relate to the beginning of the school year. Viri/Sources: SURS, MNZ, MzIP Prebivalstvo po starostnih skupinah in spolu, 1. julij 2011 Population by age groups and sex, I July 2011 Moški/Men starostne skupine (leta) 476.974 age groups (years) 939 3.278 8.360 90 + 85-89 80-84 13.516 75-79 18.488 70-74 18.990 65-69 29.377 60-64 34.955 55-59 34.565 50-54 36.656 45-49 35.748 40-44 38.058 35-39 39.931 30-34 35.045 25-29 31.950 20-24 23.778 15-19 22.646 10-14 22.723 5-9 27.971 0-4 Ženske/Women 491.754 3.468 9.568 16.322 20.453 23.454 22.239 31.111 35.122 34.400 35.526 34.187 35.171 36.343 32.216 30.715 22.861 20.961 21.312 26.325 Definicije in pojasnila SLOVENE REGIONS Prebivalec je oseba s prijavljenim stalnim in/ al i začasnim prebi va liščem v SI oven i j i, ki v Sloveniji prebiva ali ima namen prebivati eno leto ali več in ni začasno odsoten iz Slovenije eno leto ali več. Koeficient starostne odvisnosti je razmerje med številom prebivalcev, mlajših od 15 let in starejših od 64 let, glede na število prebivalcev, starih 1 5-64 let, pomnoženo s 100. Celotna stopnja rodnosti je povprečno število živorojenih otrok na eno žensko v rodni dobi (15-49 let) v koledarskem letu. Prezgodnja umrljivost predstavlja delež oseb, ki so bile ob smrti stare manj kot 65 let. Indeks staranjaje razmerje med starim (stari 65 let ali več) in mladim prebivalstvom (stari od 0 do 14 let) pomnoženo s 100. Not ranj a sel i te v pomeni spremembo naselja prebi va lišča prebivalca SI oven ije na območju Slovenije. Podatki o notranjih selitvah vključujejo tudi selitve tujih državljanov v Sloveniji. Popi s p re bi val s t va, gospodi nj štev in stanovanj je največje statistično razi s kovanje, ki ga je Statistični urad v letu 201 1 prvič izvedel registrsko. Registrski popis 201 1 ni bil izveden s terenskim zbiranjem podatkov, ampak s povezovanjem podatkov iz številnih administrativnih in statističnih vi rov. Za podatke popisa po novem velja spreme nj en referenčn i datum, tj. 1.januar in ne več 31. marec. V nadalj e van j u so razložene nekatere definicije, upoštevane v registrskem popisu. (Zasebno) gospodi njstvo je skupnost prebi va I cev (ali p re bi va I ec, ki živi sam), ki prebivajo v istem stanovanju in imajo opredeljeno isto številko gospodinjstva. Družina je življenjska skupnost dveh ali več oseb v okviru zasebnega gospodinjstva. To je: • življenjska skupnost staršev (obeh ali enega) in neporočenih otrok, ki živijo z njima oziroma z enim od staršev. Starost otrok ni omejena, vendar pa le-ti nimajo svoje družine oziroma ne živijo v zunajzakonski skupnosti; • življenjska skupnost moškega in ženske, ki sta sklenila zakonsko zvezo; • življenjska skupnost partnerjev, ki živita v zunajzakonski skupnosti. Dejansko obremenitev posameznega učitelja na srednji šoli izražamo z ekvivalentom polnega delovnega časa. Toje razmerje med dejansko in predpisano učno obveznostjo. Indeks del ovne mig racij e je razmerje med številom delovno aktivnih prebi va I cev (brez kmetov) v določeni teritorialni enoti del o v nega mesta in številom delovno aktivnih prebivalcev (brez kmetov) v isti teritorialni enoti prebivališča pomnoženo s 100. Indeks delovne migracijeje kazalnik, ki za določeno teritorialno enoto povezuje število delovnih mest s številom zaposlenih prebivalcev, ki tam prebivajo. Meri samo delovne migracije med posameznimi teritorialnimi enotami, ne u pošteva pa vseh notranjih delovnih mi-gracij v okviru opazovane teritorialne enote. Indeks ne pove, kako pogosta je migracija na delovno mesto (dnevna, tedenska ali manj pogosta), ampak samo to, da zaposlena oseba odhaja iz teritorialne enote, v kateri ima prijavljeno prebivališče, na delovno mesto, ki je v drugi teritorialni enoti. Definitions and Explanations IN FIGURES Population are persons with registered permanent and/or temporary residence in Slovenia who live or intend to live in Slovenia for one year or more and are not temporarily absent from Slovenia for a year or more. Age dependency ratio is the ratio of the number of population younger than 15 and older than 64 years to the number of population aged 15-64, multiplied by 100. Total fertility rate is the average number of live born children per one woman in reproductive age (15-49 years) in the calendar year. Premature mortality is a share of population under 65 years of age at death. Ageing index is the ratio between the old population (aged 65 years or more) and the young population (aged 0-14 years), multiplied by 100. Internal migration is a change of settlement of residence of a Slovenian resident carried out on the territory of Slovenia. Data on internal migration include also migration of foreign citizens in Slovenia. In 2011, the Census of Population, Households and Dwellings, the largest statistical survey conducted by the Statistical Office of the Republic of Slovenia, was for the first time implemented as a register-based survey. The register-based census 2011 was conducted without fieldwork data collection, but by integrating data from many administrative and statistical sources. With the transition to the register-based census method the new reference date is 1 January instead of 31 March. Below are described some of the definitions considered in the register-based census. A (private) household is a group of population (or resident living alone) living in the same dwelling with the same household number. A family (nucleus) is defined as two or more persons who live in the same private household and who are related as: • Parents (one or both) and children who live with both or one of the parents. The age of children is not limited, however they must not have their own families or live in consensual unions; • A married man and woman; • Partners who live in a consensual union. The actual load of each teacher in upper secondary school is expressed by the full time equivalent. This is the ratio between the actual and the required teaching obligation. Labour migration index is the ratio between the number of persons in employment (excluding farmers) in a certain territorial unit by workplace and the number of persons in employment (excluding farmers) in the same territorial unit by residence multiplied by 100. The labour migration index is the indicator which for a specific territorial unit links the number or workplaces with the number of persons in paid employment (according to residence). It only measures the relationship within a specific territorial unit and does not take into account internal labour migration within the observed territorial unit. This index does not indicate how frequent the migration to the workplace is (daily, weekly or less frequently,) but only that employed persons migrate to work to a different territorial unit than they have registered their residence. Definicije in pojasnila SLOVENE REGIONS Izredna izplačila vključujejo 13. plačo, božičnice in druga izplačila, ki ne predstavljajo red n e plače. Denarna socialna pomoč je denarna pomoč (v izjemnih primerih se lahko deloma ali v celoti izplača v naravi v obliki bonov, naročilnice, plačila računov itd.), dodeljena upravičencem, ki si ne morejo sami zagotoviti preživetja z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanja, z dohodki iz premoženja ali iz drugih virov oziroma z nadomestili ali prejemki po drugih predpisih ali s pomočjo tistih, ki sojih dolžni preživljati, ali na drug nači n. Podatki o zdravstvenem kadru zajemajo samo tiste zdravstvene delavce, ki so vpisani v bazo Banka podatkov izvajalcev zdravstvene dejavnosti (BPI). Hospitalizacijaje z d ravstven a oskrba osebe v eni bolnišnici, ki praviloma traja več kot 24 ur oziroma vsaj eno noč. Sestavljajo ena ali pa več zaporednih bolnišničnih epizod v eni bolnišnici. Bolnišnična epizoda je zd ravstven a oskrba osebe v okviru ene zdravstvene službe izvajalca na eni lokacij i. Hospitalizacijo dobimo, če združimo vse epizode pri osebi, ki seje zdravila v neki bolnišnici. Bolniški stalež za polni delovni čas izraža odstotek izgubljenih koledarskih dni na enega zaposlenega delavca. Med izgubljene koledarske dni se štejejo vsi dnevi odsotnosti z dela za eno zaključeno diagnozo v opazovanem obdobju. Število dni začasne odsotnosti na zaposlenega je število izgubljenih koledarskih dni na enega zaposlenega delavca. Število primerov odsotnosti z dela na 100 zaposlenih je število primerov odsotnosti zara di bolniškega staleža na 100 zaposlenih. Upoštevani so vsi primere, ki imajo zaključen bolniški stalež v opazovanem letu za eno diagnozo, ne glede, kdaj seje bolniški stalež začel. Razpoložljivi dohodek je izravnal na postavka računa sekundarne delit ve dohodka. Izračunanje naosnovi primarnega dohodka, ki so mu prišteti prejeti transferji in odšteti plačani transferji. Predstavlja dohodek, ki ga gospodinjstva nadalje namenijo za končno porabo ali varčevanje. Paritete kupne moči (PKM) so tisti pretvorniki valut, ki odpravijo razlike v ravni cen med državami. Pretvorba s PKM pomeni, daje BDP na prebivalca v vseh državah izražen z istim nizom cen, tako da primerjava med državami odraža le razlike v količini proizvedenih izdelkov in storitev. Standardna klasifikacija dejavnosti (SKD) je osnovni statistični standard za razvrščanje poslovnih subjektov po dejavnosti v uradnih statističnih in administrativnih podatkovnih zbirkah na ekonomskem in socialnem področju ter na področju okolja in naravnih virov. Podjetje je registrirana pravna ali fizična oseba, kije med letom opazovanja izkazala prihodek ali zaposlene osebe oziroma osebe, ki delajo, in opravlja kot glavno dejavnost eno izmed dejavnosti Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD). Osebe, ki delajo, so vse zaposlene in samozaposlene osebe skupaj. Med osebe, ki delajo, niso zajeti pomagajoči družinski člani in osebe, ki delajo na podlagi podjemnih pogodb (pogodb o delu) ali avtorskih pogodb (delovršnih pogodb), in kmetje. Definitions and Explanations IN FIGURES Extra payments include 13th month payments, Christmas bonuses, New Year bonuses or other payments paid in addition to the regular monthly earnings. Financial social assistance is financial assistance (exceptionally it can be given in kind in the form of coupons, order forms, payment of bills, etc.) given to beneficiaries who cannot provide their own living by working, with rights from work or insurance, with income from property and from other sources, or with benefits or receipts according to other regulations, or with the help of those who are obliged to support them or in some other way. Medical staff data include only those medical professionals who are registered in the Database of Medical Professionals. Hospitalization (hospital-based treatment) is a set of episodes, i.e. in-patient health services given to a person in one hospital that last for more than 24 hours or at least one night. An episode is health care delivered to a person within one health care service at one location. These episodes aggregated for one person are shown as hospitalizations. Sick leave for full-time employed persons is expressed as percentage of lost calendar days per employee. Lost calendar days include all days of absence from work for one closed case of diagnosis in the period of observation. Index of temporary disability is expressed as the number of days of temporary absence per employee, i.e. number of lost calendar days per person in paid employment. Frequency of spells per 100 employees shows the number of absence cases due to sick leave per Ì00 employees. AH closed sick leave cases for one diagnosis in the observed year are included, irrespective of the time of the beginning of the individual sick leave case. Disposable income is the balancing item of the current income in the secondary distribution of income account. It is obtained by adding each transfers receivable to primary income and by deducting all transfers payable. It can be used for consumption or saving. Purchasing Power Parities (PPPs) are the rates of currency conversion that eliminate differences in price levels between countries. Conversion by PPP means that in all countries the GDP per capita is expressed in the same set of prices, so that comparison between countries reflects only differences in the volume of goods and services produced. Standard Classification of Activities is a basic statistical standard used for classifying business entities by activities in official statistical and administrative databases from economic and social fields and from the field of environment and natural resources. Enterprise is a registered legal or natural person which employment during the reference year and which performs one of the activities of the Standard Classification of Activities as its main activity. Persons employed are employees and self-employed persons, employed excludes unpaid family workers, persons working on for work /service or copyright agreement and farmers. had either turnover The number of persons the basis of contracts Definicije in pojasnila SLOVENE REGIONS Novonastalo podjetje brez predhodnika je podjetje, kije nastalo kot kombinacija proizvodnih dejavnikov, vendar tako, da pri tem dogodku ni bilo udeleženo nobeno drugo podjetje. Med novonastala podjetja ne štejemo podjetij, ki so nastala s spojitvijo, z razdelitvijo, z oddelitvijo, podjetij, ki so nastala zaradi spremembe p ravnoo rg an i zacij s ke oblike, in tistih, ki so po dveh letih prenehanja poslovanja znova oživela (reaktivacije). Podjetje, ki je prenehalo poslovati in je brez naslednika je podjetje, ki je kot kombinacija proizvodnih dejavnikov razpadlo, vendar tako, da pri tem dogodku ni bilo udeleženo nobeno drugo podjetje. Med podjetja, ki so prenehala poslovati, ne štejemo podjetij, ki so prenehala obstajati zaradi spojitev, p ri poj i tev al i z razdelitvijo podjetij, ki so nastala zar ad i spremembe pravnoorganizacijske oblike, in tistih, ki so v dveh I et ih po letu opazovanja znova oživela (reaktivacije). Obrtni obrati so v obrtni register vpisani subjekti, ki opravljajo obrtne dejavnosti, dejavnost domače in umetnostne ob rt i ter obrti podobne dejavnosti kot samostojni podjetnik posameznik, gospodarska družba ali obrtna zadruga. Bruto investicije v nova osnovna sredstva obsegajo nakupe lastnih osnovnih sredstev v tekočem oz. poročevalskem letu; posodobitve, rekonstrukcije in prenove že obstoječih osnovnih sredstev; lastno izgradnjo in pridobitev (brez plačila) osnovnih sredstev; nabavno vrednost osnovnih sredstev v finančnem najemu (lizing) in naložbene nepremičnine. Osnovna sredstva so proizvedena sredstva, ki se nepretrgoma uporabljajo v proizvodnem procesu več kot eno leto. Delijo se na opredmetena (gradbeni objekti in izboljšava zemljišč, stroji, oprema in prometna sredstva ter gojena naravna sredstva - večletni nasadi in osnovna čreda) in neopredmetena osnovna sred s t va (študije, projekti in razi skovalna dela; programska oprema; zabava in izvirniki oz. originali na področju filma, glasbe ipd.). Ocena stanovanj s keg a sklada je kombinacija podatkov o stanovanj ih, zbranih z Registrskim popisom p re bi val stva, gospodi njstev in stan o van j v Republiki Sloven i j i v letu 2011, in podatkov, ki so bila zbrana z rednimi statističnimi raziskovanji. Zajeta so vsa stanovanja na območju Republike SI oven i j e (nase Ij ena, nenaseljena, za občasno uporabo). Reg istrski popis prebival stva, gospodi njstev in stanovanj je bil v letu 2011 izveden prvič. Za razliko od preteklih let so ti podatki pridobljeni iz administrativnih virov in niso bili zbrani na terenu. Podatki o stanovanjih so tako vezani na vpis podatkov v Kataster stavb in Register nepremičnin na Geodetski upravi Republike Slovenije. Gostota gradnje novih stavbje ocenjena na podlagi tlorisne površine novogradenj, v kateri se upoštevajo podatki o bruto površini stavbe in številu etaž vseh novogradenj, za katere so bila izdana gradbena dovoljenja. Tonski kilometer (tkm) je merska enota prevoza blaga; predstavlja prevoz ene tone blaga po cesti na razdalji enega kilometra. Bruto zasedenost ležišč se dobi z deljenjem skupnega števila prenočitev s produktom ležišč in številom dni v posamezni sezoni (včasih se to imenuje potencialne prenočitve na ležišče) za enako skupino obratov. Podatki o zasedenosti ležišč zajemajo samo tiste turistične nastanitvene objekte, ki imajo v svoji stalni ponudbi najmanj 10 stalnih ležišč. V j I L V IL rvArl _ Definitions and Explanations IN FIGURES Enterprise birth amounts to the creation of a combination of production factors with the restriction that no other enterprises are involved in the event. Events as mergers, break-ups, split-off, change in the legal form or reactivations are excluded from newly born en ter pri s es. Enterprise death amounts to the dissolution of a combination of production factors with the restriction that no other enterprises are involved in the event. Events as mergers, take-over, break-ups, change in the legal form or reactivations are excluded from enterprise deaths. Craft plants are registered subjects performing a craft activity, an activity of home craft and applied arts as well as activities which are similar to craft being performed by self employed, economic company or a craft collective. Gross investments in new fixed assets comprise purchase of new own fixed assets in the current or reporting year; modernisation, reconstruction and renovation of existing fixed assets; own formation (without payment) of fixed assets; purchase value of fixed assets in financial leasing and real estate as an investment asset. Fixed assets are produced assets that are used continuously in the production process for more than a year. Fixed assets are divided into tangible (construction work, land improvement, machinery, transport and other equipment, cultivated assets - orchard development and breeding stock) and intangible fixed assets (studies, projects and research work; software and originals in the field of film, music, etc.). The estimation of the dwelling stock is a combination of data on dwellings collected with the register-based Census of Population, Households and Housings in the Republic of Slovenia in 2011 and data collected with regular statistical surveys. Covered are all dwellings on the territory of Slovenia (occupied, unoccupied, for occasional use). Data for the 2011 Census were for the first time obtained from administrative sources and not with field work. The existence of dwellings and buildings and their characteristics are bound to the registration in the Building Cadastre and the Real Estate Register kept by the Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia. New construction density is estimated upon floor area of new buildings, derived from gross area and number of storeys of all new constructions for which building permits were issued. Tonne-kilometre (tkm) is a unit of measure of goods transport which represents the transport of one tonne by road over a distance of one kilometre. Gross bed occupancy is obtained by dividing the total number of overnight stays by the product of beds and number of days in each season (also called potential overnight stays per bed) for the same group of accommodation. Bed occupancy data include only tourist accommodation facilities with at least 10 permanent beds. Definicije in pojasnila SLOVENSKE REGIJE v ŠTEVILKAH Aß- Definitions and Explanations SLOVENE REGI Ekvivalent polnega delovnega časa (EPDČ) je mera, ki odraža dejanski obseg časa (število delovnih ur), ki ga zaposleni porabijo za raziskovalno-razvojno dejavnost (RRD). V EPDČ izražamo zato, da preprečimo podcenitev ali precenitev podatkov o zaposlenosti na področju RRD. Bruto domači izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost (BIRR) so skupni notranji izdatki za RRD, ki se izvajajo na nacionalnem ozemlju v določenem obdobju. BIRR vključuje RRD, ki se izvaja znotraj države in je financiran iz tujine, izključuje pa plačila za RRD, ki se izvajajo v tujini. BIRR sestavljajo tako skupaj notranji izdatki štirih sektorjev izvajanja RRD: poslovnega sektorja, vladnega sektorja, visokošolskega sektorja in zasebnega nepridobitnega sektorja. Kmetijsko gospodarstvo je organizacijsko in poslovno zaokrožena ter enotno vodena celota kmetijskih zemljišč, gozdov, zgradb, opreme in delovne sile, ki se ukvarja s kmetijsko pridelavo. Kmetijska gospodarstva delimo na kmetijska podjetja in družinske kmetije. Kmetijska zemljišča v uporabi (KZU) so njive in vrtovi, travniki in pašniki, sadovnjaki, oljčniki, vinogradi, drevesnice ter trsnice in matičnjaki, ki jih kmetijska gospodarstva obdelujejo (lastništvo ni pomembno). Ekonomska velikost kmetijskega gospodarstva je izražena kot standardni prihodek (SO, standard output). SO je v skladu z enotno metodologijo definiran kot vrednostno izražena bruto proizvodnja posameznega pridelka, vrednotena po cenah na pragu kmetije. Proizvodnja zajema: - prodajo, porabo na kmetiji in v gospodinjstvu ter razliko v zalogah, - vrednost glavnega in tudi vrednost morebitnih stranskih proizvodov. Subvencije niso vklj učene. Standardni prihodek (SO) je preračunan na enoto opazovanega pro i z voda; ta enota je v rastlinski proizvodni hektar (le pri gojenju gob je ar), v živinoreji pa glava opazovane kategorije (v perutninarstvu 100 glav). Število glav velike živine (GVŽ) je merilo za določanje obsega reje domačih živali. Za izračun GVŽ upoštevamo koeficiente, ki jih uporablja Ministrstvo za kmetijstvo in okolje za izvajanje ukrepov skupne kmetijske politike. Izhodišče za izračun koeficientov je 500 kg žive mase živali. Izražanje obsega dela v koeficientih polnovrednih delovnih moči (PDM) temelji na razmerju med številom ur, letno porab lj enih za delo na kmetij i, in enoletnim obsegom dela polno zaposlene osebe (1.800 ur), ki ga uporablja nacionalna statistika delovne sile. Podrobnejša metodološka pojasnila in definicije so objavljene na spletni strani: www.stat.s i/metodologija_pojasnila.asp IS IN FIGURES How much time persons in paid employment actually work in the field of research and development (R&D) is expressed in full time equivalent (FTE). This approach is used in order to avoid underestimating or overestimating the data on persons engaged in R&D. Gross domestic expenditure on research and development (GERD) is total intramural expenditure on R&D performed on the national territory during a given period. GERD includes R&D performed within a country and founded from abroad but excludes payments for R&D performed abroad. GERD is constructed by adding together the intramural expenditures of the four sectors: business enterprise sector, government sector, higher education sector and private non-profit sector. Agricultural holding is a single unit, both organisational and operating, of agricultural area, forests, buildings, equipment and labour force, which is engaged in agricultural production. Agricultural holdings are divided into agricultural enterprises and family farms. Utilised agricultural area (UAA) consists of arable land, kitchen gardens, grassland, orchards and olive plantations, vineyards, and vine, fruit and forest tree plantations used for agricultural production (irrespective of their ownership). Economic size of agricultural holding is expressed in standard output (SO). SO is in accordance with the EU methodology defined as the monetary value of the agricultural gross production at the farm-gate price. The SO includes: - sales, farm use, farm consumption and changes in stocks, - both the value of the principal and secondary product. The subsidies are not included. The SO is a unit value; for each type of crop production, it corresponds to one hectare (or 100 m2 for mushrooms), and for livestock production it corresponds to one head of livestock (or 100 heads in the case of poultry or one hive for bees). Livestock unit (LSU) is a criterion for determination of extent of livestock breeding. For calculation of LSU we apply coefficients which are used by the Ministry of Agriculture and the Environment for implementation of the common agricultural policy. The starting point for the calculation of coefficients is 500 kg of live weight of animals. Expressing the extent of work in annual work units (AWU) is based on the relationship between the number of hours worked on the farm in one year and the extent of work done by one fully employed person in one year (1,800 hours), which is being used by the national labour force statistics. More detailed methodological explanations and definitions are published on the web site: www.stat.si/metodologija_pojasnila.asp Viri SLOVEN PREBIVALSTVO letna statistična raziskovanja, Statistični urad Republike Slovenije Centralni register prebivalstva, Ministrstvo za notranje zadeve Inštitut za varovanje zdravja RS Registrski popis 2011, Statistični urad Republike Slovenije POPULATION annual statistical surveys, Statistical Office of the Republic of Slovenia Central Population Register, the Ministry of the Interior National Institute of Public Health of the Republic of Slovenia Register-based Census 2011, Statistical Office of the Republic of Slovenia IZOBRAŽEVANJE letna statistična raziskovanja in Anketa o delovni sili, Statistični urad Republike Slovenije Registrski popis 2011, Statistični urad Republike Slovenije EDUCATION annual statistical surveys and Labour Force Survey, Statistical Office of the Republic of Slovenia Register-based Census 2011, Statistical Office of the Republic of Slovenia TRG DELA Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, Statistični urad Republike Slovenije Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve LABOUR MARKET Statistical Register of Employment, Statistical Office of the Republic of Slovenia Employment Service of Slovenia Agency of the Republic of Slovenia for Public Legal Records and Related Services SOCIALNA ZAŠČITA letna statistična raziskovanja, Statistični urad Republike Slovenije Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Skupnost socialnih zavodov Slovenije SOCIAL PROTECTION annual statistical surveys, Statistical Office of the Republic of Slovenia Ministry of Labour, Family and Social Affairs Association of Social Institutions of Slovenia KULTURA letna statistična raziskovanja, Statistični urad Republike Slovenije Narodna in univerzitetna knjižnica CULTURE annual statistical surveys, Statistical Office of the Republic of Slovenia National and University Library ZDRAVSTVO Inštitut za varovanje zdravja RS HEALTH Institute of Public Health of the Republic of Slovenia Sources IE REGIONS IN FIGURES REGIONALNI BRUTO DOMAČI PROIZVOD IN RAZPOLOŽLJIVI DOHODEK GOSPODINJSTEV letna statistična raziskovanja, Statistični urad Republike Slovenije REGIONAL GROSS DOMESTIC PRODUCT AND HOUSEHOLD DISPOSABLE INCOME annual statistical surveys, Statistical Office of the Republic of Slovenia POSLOVNI SUBJEKTI Statistični poslovni register in letna statistična raziskovanja, Statistični urad Republike Slovenije Obrtni register Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve BUSINESS ENTITIES Statistical Business Register and annual statistical surveys, Statistical Office of the Republic of Slovenia Craft Register of Slovenia, Chamber of Craft of Slovenia Agency of the Republic of Slovenia for Public Legal Records and Related Services STANOVANJA letna statistična raziskovanja, Statistični urad Republike Slovenije DWELLINGS annual statistical surveys, Statistical Office of the Republic of Slovenia TRANSPORT Direkcija Republike Slovenije za ceste Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Statistični urad Republike Slovenije Ministrstvo za notranje zadeve - Policija TRANSPORT Slovenian Roads Agency Ministry of Infrastructure and Spatial Planning, Statistical Office of the Republic of Slovenia Ministry of the Interior - Police TURIZEM mesečna statistična raziskovanja, Statistični urad Republike Slovenije TOURISM monthly statistical surveys, Statistical Office of the Republic of Slovenia RAZISKOVANJE IN RAZVOJ, ZNANOST IN TEHNOLOGIJA letna statistična raziskovanja, Statistični urad Republike Slovenije RESEARCH & DEVELOPMENT, SCIENCE & TECHNOLOGY annual statistical surveys, Statistical Office of the Republic of Slovenia KMETIJSTVO Popis kmetijstva 2010, Statistični urad Republike Slovenije AGRICULTURE 2010 Agricultural Census, Statistical Office of the Republic of Slovenia OKOLJE letna statistična raziskovanja, Statistični urad Republike Slovenije ENVIRONMENT annual statistical surveys, Statistical Office of the Republic of Slovenia SLOVENE REGIONS IN FIGURES Fotografije so prispevali/Phofos by POMURSKA OSREDNJESLOVENSKA Mlin na Stari gori Zmaj - simbol Ljubljane Foto/Photo: Gregor Krašnja Foto/Photo: Janez Skok Vir/Source: Panoramio (http://www.panoramio.com, 25. 2. 2013) Vir/Source: STO (http://www.slovenia.info, 26. 2. 2013) PODRAVSKA Slovenske gorice Foto/Photo: Lenarčič Vir/Source: STO (http://www.slovenia.info, 20. 2. 2013) KOROŠKA Janeževa domačija na Strojni Foto/Photo: Tomo Jeseničnik Vir/Source: Arhiv RRA Koroška (http://www.koroška.si, 20. 2. 2013) SAVINJSKA Žička kartuzija Foto/Photo: Matjaž Jambriško Vir/Source: Arhiv Zavoda Celeia Celje (http://www.dezela-celjska.si/sl, 20. 2. 2013) ZASAVSKA Valvasorjeva piramida Foto/Photo: Roman Rozina Vir/Source: V 3 krasne (http://www.v3krasne.si/, 4. 3. 2013) SPODNJEPOSAVSKA Vrbinsko jezero Foto/Photo: Branko Brečko Vir/Source: SOkol, ARSO (http://nfp-si.eionet.europa.eu/sokol/, 25. 2. 2013) GORENJSKA Triglav Foto/Photo: Bobo Vir/Source: STO (http://www.slovenia.info, 25. 2. 2013) NOTRANJSKO-KRAŠKA Grad Prem Foto/Photo: Katja Kirn Vir/Source: Arhiv Občine Ilirska Bistrica (http://www.ilirska-bistrica.si, 4. 3. 2013) GORIŠKA Most na Soči Foto/Photo: Lenarčič Vir/Source: STO (http://www.slovenia.info, 20. 2. 2013) OBALNO-KRAŠKA Klif v naravnem rezervatu Strunjan Foto/Photo: Špela Guštin Vir/Source: SOkol, ARSO (http://nfp-si.eionet.europa.eu/sokol/, 25. 2. 2013) VZHODNA SLOVENIJA Tradicionalna kmečka hiša, Muzej v Veliki Nedelji Foto/Photo: Darinka Mladenovič Vir/Source: STO (http://www.slovenia.info, 5. 3. 2013) JUGOVZHODNA SLOVENIJA ZAHODNA SLOVENIJA Dvorec Soteska z vrtnim pavi ljonomHudičev turn Kraškahiša Foto/Photo: Klemen Urbančnik Foto/Photo: Matej Vranič Vir/Source: Spletni portal visitslovenia.net (http://www.visitslovenia.net, 4. 3. 2013) Vir/Source: STO (http://www.slovenia.info, 25. 2. 2013) 1 1 SLOVENE REGIONS IN FIGURES KOH EZIJSKI REGIJI, STATISTIČNE REGIJE IN OBČINE REPUBLIKE SLOVENIJE, 1. JANUAR 2013 COHESION REGIONS, STATISTICAL REGIONS, MUNICIPALITIES OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA, 1 JANUARY 2013 03 '177 i 167A108 01 09 ri5i\i7f 04? 0 1 11 08 ' 025 06 10 07 12 Kohezijska regija Cohesion region 01 Vzhodna Slovenija 02 Zahodna Slovenija Statistična regija Statistical region 0 Pomurska 0 Podravska 03 Koroška 0 Savinjska OS Zasavska 0 Spodnjeposavska 07 Jugovzhodna Slovenija 0 Osrednjeslovenska D Gorenjska 1 Notranjsko-kraška 11 Goriška 1 Obalno-kraška Vira: SURS, GURS/Sources: SURS, SMA SLOVENSKE REGIJE v ŠTEVILKAH t SLOVENE REGIONS IN FIGURES Kohezijski regiji (2), statistične regije (12) in občine Republike Slovenije (211)/Cohesion regions (2), statistical regions (12) and muni 01 Vzhodna Slovenija 108 Ruše 133 Velenje 01 Pomurska 178 Selnica ob Dravi 137 Vitanje 195 Apače 113 Slovenska Bistrica 139 Vojnik 002 Beltinci 202 Središče ob Dravi 189 Vransko 152 Cankova 115 Starše 144 Zreče 015 Črenšovci 181 Sveta Ana 190 Žalec 156 Dobrovnik/Dobronak 204 Sveta Trojica v Slov. goricah 05 Zasavska 029 Gornja Radgona 182 Sveti Andraž v Slov. goricah 034 Hrastnik 031 Gornji Petrovci 210 Sveti Jurij v Slov. goricah 129 Trbovlje 158 Grad 205 Sveti Tomaž 142 Zagorje ob Savi 161 Hodoš/Hodos 118 Šentilj 06 Spodnjeposavska 047 Kobilje 185 Trnovska vas 009 Brežice 166 Križevci 135 Videm 197 Kostanjevica na Krki 056 Kuzma 143 Zavrč 054 Krško 059 Lendava/Lendva 191 Žetale 110 Sevnica 063 Ljutomer 03 Koroška 07 Jugovzhodna Slovenija 078 Moravske Toplice 016 Črna na Koroškem 017 Črnomelj 080 Murska Sobota 025 Dravograd 157 Dolenjske Toplice 086 Odranci 074 Mežica 048 Kočevje 097 Puconci 076 Mislinja 165 Kostel 100 Radenci 081 Muta 066 Loški Potok 176 Razkrižje 093 Podvelka 073 Metlika 105 Rogašovci 175 Prevalje 212 Mirna 116 Sveti Jurij ob Ščavnici 101 Radlje ob Dravi 170 Mirna Peč 033 Šalovci 103 Ravne na Koroškem 199 Mokronog - Trebelno 010 Tišina 177 Ribnica na Pohorju 085 Novo mesto 132 Turnišče 112 Slovenj Gradec 088 Osilnica 187 Velika Polana 141 Vuzenica 104 Ribnica 188 Veržej 04 Savinjska 109 Semič Podravska 149 Bistrica ob Sotli 179 Sodražica 148 Benedikt 151 Braslovče 203 Straža 153 Cerkvenjak 011 Celje 119 Šentjernej 196 Cirkulane 154 Dobje 211 Šentrupert 018 Destrnik 155 Dobrna 121 Škocjan 024 Dornava 030 Gornji Grad 206 Šmarješke Toplice 026 Duplek 051 Kozje 130 Trebnje 028 Gorišnica 05 7 Laško 193 Žužemberk 159 Hajdina 062 Ljubno 10 Notranjsko-kraška 160 Hoče - Slivnica 067 Luče 150 Bloke 042 Juršinci 079 Mozirje 013 Cerknica 045 Kidričevo 083 Nazarje 038 Ilirska Bistrica 055 Kungota 092 Podčetrtek 065 Loška dolina 058 Lenart 173 Polzela 091 Pivka 167 Lovrenc na Pohorju 174 Prebold 094 Postojna 069 Majšperk 198 Makole 099 Radeče 209 Rečica ob Savinji 02 Zahodna Slovenija 08 Osrednjeslovenska 071 072 077 043 Kamnik 164 Komenda 060 Litija 061 Ljubljana 208 Log - Dragomer 064 Logatec 068 Lukovica Medvode Mengeš Moravče 123 Škofljica 194 Šmartno pri Litiji 186 Trzin 134 Velike Lašče 138 Vodice 140 Vrhnika 09 Gorenjska 00 3 BLED 004 BOHINJ 012 CERKLJE NA GORENJSKEM 02 7 GORENJA VAS - POLJANE 207 GORJE 041 JESENICE 163 JEZERSKO 05 2 KRANJ 05 3 KRANJSKA GORA 08 2 NAKLO 095 Preddvor 102 Radovljica 117 Šenčur 122 Škof ja Loka 1 3 1 TRŽIČ 146 ŽELEZNIKI 147 ŽIRI 192 ŽIROVNICA 1 1 GORIŠKA 001 AJDOVŠČINA 006 BOVEC 007 Brda 014 Cerkno 036 Idrija 044 Kanal 046 Kobarid 075 Miren - Kostanjevica 084 Nova Gorica 201 Renče - Vogrsko 070 Maribor 106 Rogaška Slatina 005 Borovnica 128 Tolmin 168 Markovci 107 Rogatec 008 Brezovica 136 Vipava 169 Miklavž na Dravskem polju 114 Slovenske Konjice 020 Dobrepolje 12 Obalno-kraška 171 Oplotnica 180 Solčava 021 Dobrova - Polhov Gradec 019 Divača 087 Ormož 120 Šentjur 022 Dol pri Ljubljani 035 Hrpelje - Kozina 089 Pesnica 124 Šmarje pri Jelšah 023 Domžale 040 Izola/Isola 172 Podlehnik 125 Šmartno ob Paki 032 Grosuplje 049 Komen 200 Poljčane 126 Šoštanj 162 Horjul 050 Koper/Capodistria 096 Ptuj 127 Štore 037 Ig 090 Piran/Pirano 098 Rače - Fram 184 Tabor 039 Ivančna Gorica 111 Sežana KAKO DO STATISTIČNIH PODATKOV IN INFORMACIJ: na spletnih straneh Statističnega urada www.stat.si po pošti, telefonu, faksu ali elektronsko naslov: Statistični urad Republike Slovenije, Litostrojska cesta 54, 1000 Ljubljana, Slovenija telefon: (01) 241 64 04 faks: (01) 241 53 44 telefonski odzivnik: (01) 475 65 55 e-naslov: info.stat@gov.si z naročilom statističnih publikacij naslov: Statistični urad Republike Slovenije Litostrojska cesta 54, 1000 Ljubljana, Slovenija telefon: (01) 241 52 85 faks: (01) 241 53 44 e-naslov: prodaja.surs@gov.si z obiskom Informacijskega središča Urada poslovni čas: od ponedeljka do četrtka od 9.00 do 15.30 petek od 9.00 do 14.30 SLOVENE REGIONS IN FIGURES How TO OBTAIN STATISTICAL DATA AND INFORMATION! on Statistical Office's website www.stat.si via mail, phone, fax or e-mail address: Statistical Office of the Republic of Slovenia Litostrojska cesta 54, 1000 Ljubljana, Slovenia phone: +386 1 241 64 04 fax: +386 1 241 53 44 answering machine: +386 1 475 65 55 e-mail: info.stat@gov.si by ordering statistical publications address: Statistical Office of the Republic of Slovenia Litostrojska cesta 54, 1000 Ljubljana, Slovenia phone: +386 1 241 52 85 fax: +386 1 241 53 44 e-mail: prodaja.surs@gov.si by visiting the Information Centre office hours: Monday to Thursday from 9.00 to 15.30 Friday from 9.00 to 14.30 STOTS^CH URAD H E PUBUKE SLOVEN U E