ČITATELJIl " ro \ poglejte na številke pc	%, n dan, ko
Vaia naročit % \ ▼ teh časih splošnega po n-. t potrebuje list Vaše k o. ^ Okušajte imeti naročnine Q ^ 'ačano.
GLAS NARODA
No. 83. — Štev. 83.
Lisf-flloTOfsitih delavcew Ameriki.
tttk I94C al Um PhI Offlcc al Nt* l«i N. m
BA NDLU Vmt KOV
na dan dobtraftt.. • 'C 'GLAS MAE ODA" ro poŠti n ahavnosi na dom
(brnail Mbot. aeSdJ ta
Acl «f
Iti ltlt.
ClTAJTE, KAB VAS ZAHIMA
I
(Telephone: CHelsea 3-1242)
NEW YORK, FRIDAY, APRIL 30, 1943. — PETEK, 30 . APRILA, 1943
VOLUME LL — LETNIK LL
PREMOGARJI MORAJO DELATI
Komaj se je predsednik Roosevelt vrnil s svojega nadzorovalnega potovanja, tekom katerega je tudi obiskal mehiškega predsednika Camacho v Monterrey v Mehiki in je na svojem potu prevozil deloma z vlakom, deloma z avtomobilom 7600 milj, je poslal predsedniku UMW. Johnu L. Lewisu ultimatum, v katerem od njega zahteva, da naroči stavku jočim premogarjem, da se do 10 dopoldne v soboto 1. maja vrnejo na delo, ker bo sicer prisiljen kot predsednik ter vrhovni poveljnik armade in mornarice poslužiti se vse oblasti, ki mu je bila dana, da ščiti narodne interese in prepreči vsako oviro v uspešnem nadaljevanju vojne.
Ko ^e je predsednik vrnil v Bek> lii&o, mu jo WLB (vojni delavski urad) sporočil, da se Lewis ne zmeni za od-borovo naročilo, da preklice staVko in da niti ne mara priti na razgovor z delavskim odborom.
Kot pravi Associated Press, je že na stavki v zaipadiii Penuaylvaiiiiji 37,000 majnerjev, 18,000 v Alabami, 8G40 v West Virgiuiji, 12,000 v Ken tuck v ju in 2000 v Oliio.
Nocoj o polnoči poteče ]M>guclba med niajnerji in operatorja hi Lewis je zagrozil, dia v soboto 1. maja ne bo noben premolar prestopil meje kanipanijeke zemlje. In če bo Lewis v resnici izpolnil .svojo grožnjo, tedaj bo zasta-vkak> 450,000 majnerjev in industrijam bo primanjkovalo premoga.
"Ako se do 10. dopoldne v soboto ne obnovi dek> v rudnikih, t oda j se bom poslužil vse
navijajo cene življenskim potrebščinam in s (tem kršijo pravila. ki so bil* uveden« za pre-
Največji rop v celi zgodovini
Washington. — Nacijski režim vrši sistematično ropanje po zasedeni Evropi s'tem, da vladi v Nemčijo iz zasedenih dežel stroje, vojni materijal, umetnostne predmete, ter celo domače poljsko, vrtno in slično orodje ter zaseza in odvaža v Nemčijo celotne industrije.
Na podlagi znanih splošnih industrijskih in drugih vrednosti, je bilo preraČunjeiio, da so naciji dozdaj naropali po Evropi za težke milijarde dolarjev vrednoti. Do konca leta 1941 je bil nj'h rop vreden 36 milijard dolarjev.
'BEW (Board of Economic Warfare) je navedel delni seznam bogastva, ki so ga naciji naropali po zasedenih deželah Evrope. Med naplenjeno blago spadajo predvsem tovarniški in drugi stroji, katere so naci ji odvlekli v nemške tovarne in industrijo. dalje fini instrumenti iz raznoterih lalboraitorijev ter mnogotero zmmsitveno orodje in potrdb^iiine; ogromno vrednost predstavlja prikradem živima, konji, drobnica, perutnina, prašiči. itd.; narodne galerije u-metnosti «o naciji »plenili sko-ro do golega in umefcnine spravili na Nemško; nemška nenasi-
FARMARJEM OBLJUBLJENA POMOČ
Washington. 128. aprila. — Farmarji, ki jim bo to poletje in na jesen pretilo pomanjkanje delavcev, so dobili danes od vlade obljubo, da bo poskrbljeno za dobavo delavcev, ki bodo pomagali pridelati in pospraviti najvažnjšo letino v ameriški zgodovini — letošnjo letino.
Tozadevno izjavo za vlado je izdal Chester C. Davis, živilski administrator, ko je ape-.
liral na fa'nnarje, naj posejejo in posadijo več pridelkov, nego menijo, da <bi jih moirl'i s svojimi sedanjimi delovninu močmi tudi pospraviti ob času dozo-ritve.
Vlada, je dejal Davis, že organizira delovne sile, ki bodo pomagale pri pospravljanju pridelkov.
deljena kot pr«cc?pflnnku m kot Vrhovnemu poveljniku armade in mornarice, db ščitim narodne interese in preprečim vsako oviro v uspešnem nadaljevanju vojne." pravi predsednik v svojem ultimatumu.
.V ko I je wis ne bo vpošteval predsednikovega ultlniatuma, "tedaj bo predsednik izdal ukaz, da vojaštvo prevzame rove in
b<xlo pod njegovim nadzorstvom anajnerji kopati premog.
Predsednik je na časnikarski konferenci rekel, da to ni stavka proti lastnikom rova, temveč proti vladi Združenih držav.
V svojem ultimatimiu pa se predsednik obrača tudi na lojalnost anajnerjev ter jim je "namenil naslednje besede:
"Prepričan sem, da delavci, ki de La jo v majiiah in čijih sinovi in bratje so v armadi, ne bodo hoteli zadržati vojnega napora, h kateremu so tako lojalno prispevali."
Dalje pravi predsednik, da brez premoga industrije ne morejo delati in vojaifcom na frontah 'bo vsled tega primanjkovalo orožja in bodo piloti sovražniku brez vsake moči.
In na nmjuerje ne zelo ulju-dno obrača z besedami:
"Ne kot predsednik — ne kot vrhovni povelj n; k — temveč 'kot prijatelj delavcev v premo
prečenje inflacije in nepotrebne- y*,—^	Uudem
gta povija živijeusfciii stro- ^ ^^^^ * ceK> UUO€U1
škov.
"Stavke in zaustavljanje de. la v premogarski industriji," je dejal predsednik, "se more smatrati z« kršenje obljube, da stavk ne bo."
(Medtem pa je senat od glasoval. da se vzame v pondeljek v pretres €onnally-jevo predlo-po kateri bi smela vlada prevzeti obratovanje, v- katerikoli tovarni, premogorovu ali v dnigi industriji, ki je važna aa vojno produkcijo in katera pre-neliai iz obratom zaradi delavske ga spora.)
Predsednikova brzojavka je bila sestavljena v patrijoticnem tonu in v njej predsednik apelira na premogarje, naj uvidijo, kaj pomeni prekinjenje obrata na polju premoga v tej kritični uri/ko krvavijo za obrambo domovine tudi njihovi lastni sinovi. Poudarjeno je, da sovražnik ne bo čakal na nas, da izravnamo svoje stavkovne in sporne zadeve z zaustavljanjem obrata in radi tega mora skrbeti on, kot predsednnk Sn vrhovni poveljnik naših oboroženih sil, da se delo nadaljuje in spori poravnajo na način, ki je bil uveden za sedanji vojni čas. S tem je predsednik dal
pograbila pobaštvo po uradih, klopi v parkih in umetnostne ter druge okrasne predmete po v rtih.
V Franciji so naciji zapleni li milo, zobno pašto, čevlje, o-bleko, patpir, ibrivna rezila ter s Kane vsakdanje potrebščine. Poleg1 teg® so v deželi ikolilkor so mogli -naravnih bogastev v obliki rude in najlepši dokaz njih arogantnosti je dejstvo da vlakov, na katerih so naplenje nk> blago odpeljali, niso niti vrnili.
Na Poljskem so Nemci zasedli privatne lastnine za 2 mi lijardi in 900 milijonov dolarjev vrednosti, kar je velika az-rednost v zaplembi lastnine oe lo v vojnem času ali v času revolucij.
Kar so naropali naciji na Češkem in v Avstriji, so najprej prodali iali zamenjali za živila in druge potrebščine v ju-žnovzhodni Evropi, ko pa so pregazili tudi te dežele, so vse spet ponovno pokradli in to pot poslaJi v Nemčijo. Na 'Češkem so Nenaoi dofbili ogromno vrednost v vojaški opremi in mu-niciji ter industriji. Ker pa
RUSI PRIČELI OFENZIVO
Z ruske fronte prihaja poročilo. da so ruski letalci v dveh dneh bojev na Kavkazu izstrelili 116 sovražnih aeroplanov, nemško poročilo pa pravi, da so Rusi na Kavkazu pričeli veliko ofenzivo v namenu, da vržejo Nemce v Črno morje.
Moskovska radijska postaja naznanja- da so ttbsi v sredo in včeraj izgubili 45 aeroplanov, toda Rusi ne omenjajo nobene ofenzive m kopnem. Rusi imajo navado, da kake nove o-fenzive ne naznanijo.
Rusko polnočno poročil^ naznanja Farno posamezne boje za p a dno od Rostova in zjapadno od Moskve, kjer je bilo ubitih 200 Nemcev.
List "Rdeča zvezda" pravi, da se Nemci pripravljajo na o-fenzivo, s katero se bodo skušali izvleči iz zagate, v katere so zašli v svoji pustolovski j ti. Omenjeni krogi razlagajo
Pro-italijanski hrvaški zunanji minister prisiljen od Nemcev da odstopi
Washington. — Reirter brzo-javi iz Londona, da je italijanska časnišika agent ura poročala dne 24. aprila, da je marijo-netni minister ski predsednik Hrvaške, Ante Pavelic, odpustil svojega ministra za zunanje zadeve, Mladen Lorkoviča in ga zamenjal z dosedanjim poslanikom v Berlinu, Milan Budak. om.
Dobro informirani krogi v Zedin jenih državah poročajo, da je Lorkovič naklonjen Italijanom, dočim je Budak najbolj srdito pro-nacističen prvslk v
RUSKI IN POLJSKI TISK V AMERIKI O RUSKO POLJSKEM SPORU
New York, 27. aprila. (ONA.)—Vodilni ruski in poljski dnevnika v Združenih diržavah so se damets postavili na stran vlad svojih rodnih držav v zadevi rusko-pol j-skega prekinjenjia medteebojiiiih, odnošajev.
Ruski list 11 Novo ve Slovo"----
je aafvzel tališče, da je poljska zamejska vlada napravila napako, katero pa je upati, da se bo dalo še |x*praviti zaradi složno, s ti med zavezniškimi narodi. Poljski list "Nowy Swiat" pa je strupeno ramiignil, da je ruska poteza prekinjenja odno-šajev. le ''en nov način ruskega izsiljevanja."
Oba lista eta protikomuaii-f-tie na v političnem oziru. ter sta zelo razširjena med Rusi in Poljaki v tej deželi. Oba lista sta tudi poudarila, da je zadeva izvrstno služila Goebbelsu, nemškemu ministru.
Poljaki dnevnik je v svojem uvodniku zapisal, da je položaj sedaj zelo neprijeten za A-nieričane poljskega porekla, ker morajo sedaj gledal na Rusijo, kot na zaveznico Amerike in obenem kot na sovra- Šestdeset odstotkov ameri-
g°-rških vojakov kupjij« bonde
tem tigofavTja, da je srce Po-T	J
Ijakov neločljivo na strani j Washington. — War Depart-
ameriške zvezdnate zastave ter ment je poročal pretekli teden, ameriških idealov in ameriške da prodaja War Bondov med zrnate.	| moštvom armade Zedinjenih.
V listu je tudi pisano, da je držav zetej presega dolarjev od Stalina sedaj pričakovati. 21,000,000 n® mesec. Približno j.	.	vzpostavil "poljsko via- 60 odstortkov vseh mož, ki slu-
brvaški vladi. Pavelic se je bil do" v Moskvi. Na Ameriko list žijo, se nahaja med kupovalci v začetku izndbil Budak-a s' aPe]ira« da ^^ protekcijo bondov.
teni, da ga je poslal v Berlin)^kim beguncem v Rusiji,! Prodaja med vojaškim mo-
in ga tako odstranil iz neposre. katerrli je okrop: dva mali jona.	ge ^ ^^ pred ^im lednega delovanja v držajih po- Nowy Swiat" je bil vedno lom	vodstvom War De-slih. a ga je moral (zdaj pod, ^^gr.zen« nasproten Sovjetom	^^ ^ pritiskom Berlina zopet spre je-1ter .ie ^^ v
na patrijortiičnem stališču z o žirom na Rusijo in njeno borbo, je izjavilo, da je Poljska zamejska vlada aakrivila napako, iz katere skoro ni bilo izhoda, ko je vprašala Rdeči križ, da preišče nemško abdolžitev Sovjetske unije — katera je bila njena zaveznica, medtem ko je Nemčija smrtna sovražnica Poljakov. List pristavlja, da so Poljaki napravili strašno napako ter dali veliiko zadoščenje Nemčiji.
Dalje list omenja, da se najbrž skriva razvojem cele stvari skrb poljiske zamejske vlade zaradi poljskih meji iz leta 1939. Izraža pa kljub vsemu nado, da se bo dalo vso zadevo popraviti.
strategiji. List pravi dalje, da se bodo v kratkem pričeli boji, ki bodo preikaSali vse dosedanje boje.
AMERIKANCI NAPRE DOVALI V TUNIZIJI
Aimerikanci, ki prodirajo proti Miateuru. južno od Bizer-te, so po vročih bojih nekoliko napredovali. Toda Nemci, ki -se bore kot zver v pasti, so pregnali Angleže z neke višine pri Djebel bou Aoukazu.
Ameriška težka artilerija . je
to zamenjavo kot poskus, da se popolnoma odstrani še zadnja senca hrvaške neodvisnosti.
w 1Q1rSSno Partmenta in njen obseg je ra-letu 1941 odločno I ^ Tncseoa d(> meseca. Na_
proti^ rusko-poljski zvezi. \x<idene ^evilke so za mesec fe-
* * No^'oje RuSskoye Slovo", ibruar. ker nekatena poročila ne
ki se tudi ni strinjalo z Jože- j morejo prihajaiti hitro, ker so
fom Stalinom, čeprav je stalo | vojaki razpršeni po vsem svetu.
DARKEST AFRICA!'
premogarjem razumeti, da hoče, da se zadeva izravna pred tečage od vrat in oken, Vojnim svetom za delo.
včeraj pričela obstreljevati kri-jim vse to še ni zadostovalo, so ž išče cest pri Mateuru. oplemli še bolnišnice in pralnice ter so pobirali celot železne
govinkih se obračam do vas... " ^ .	.
.», ,	j .	Pocrlavnik ustanovil novo
Vendar pa naaadnje pravi,
da fie bo poslnžU .vse oblasti kolajno za svoje čete svojega -urada proti njim. akt.; Washin^tOI1> _ Od It ali j se ne bodo oZlrali na njegov n<yv .^troliraini radio Rakovi-pnjazn, opomin.	. 'raje nedavno poročal, da je po-'
(V New Yorku je Mr. Lew>s g]a;Vn3k ^te paVelic nstanovdl dejal, da je prejel telegram nov<J fe(>lajT10 ^ svoje ustaške pied-^ednika Roosevelta. toila m napadahxe čete; to kolajno bo-liotel dati o nobenega ko- do dabiH sodelovanje z osi-
ZT^- ^ ,ia ^ eUOi T ™ ** represaUje proti ju- ^ 'Tudi prave "lastoike "Jo operatorjev m premogarske n.	patriotom, k i S legalno" sprav Ui z njih pose-
* , ~ , . • - branijo svoje domove. V pra-Predsednik Roosevelt je isto-! vom nafli^B(m duhu »obi ko-casno naznanil, da ker je pre- ^^ napig Po^avn^&a i mogarska nnija javno izjavila,
Nemci so prodali mnogo ne ravno važnega plena Japoncem. PO zasedenih deželah so si pri-lastiili nepremično blago z raznimi pogodbami, ki so bile izsiljene in so veljavne dokler i-majo naciji dežele v oblasti — pravzaprav naciji mislijo, da jih iz krajev, kjer so si na ta način prisvojili lastnino in zemljo, ne more več nihče pregnati, ker so vse opravili le
da se na polju premoga krši regulacije, ki jih je postavila administracija cen, je on d«! O. P. A. nalogo, da nemudoma preišče zadevo in kaznuje kršitelje, ki se jkn more dokazati, da
za Dom."
BUruJTK (JNTTRD STATES WAR SAVINGS BONDS hm STAMPS
stev. . .
Nacijske Oblasti tudi razpisujejo visoke račune na ljudstva zasedenih dežel. Nemška' mili-taristična ub žre IkoTiikor le more in na nikdar sita, račun pa morajo plačevati podjarmljerri narodi. Za "naročila", ki bi morala (biti plačana, navadno ni
Dvoje hrvaških vasi do tal porušenih od nacistov
Washington. — Švedski tednik, Trots Allt, poroča v članku, katerega je pr«d kraitkim prejel Office of War Information, da je nemška^ artilerija do tal porušila dvoje hrvaških vasi, Ladjevoi in Paklenica, ter da je bila olb tej priliki msmr-čena večina prebivalstva ; to je bilo maščevanje za skrivnostno iztirjenje neirašfeeiga transportnega vijaka, v katerem je "po-ginftlo nmogo nemških vojakov". Švedski tednik pravi, da je le par ljudi iz teh krajev u-spelo pobegniti v gozdtfve.
kdar iti plačila, mnogokrat niti vlaki, ki peljejo blago na Nemško, ne privolijo nazaj, ker jib pač Nemci potrebujejo zase.
Hitler s strahom gleda, kako njegova svastika, ki jo je hotel razširiti po celem svetu, že beži iz Afrike in bo v kratkem pričela be žati iz vseh dežel sveta.
"GLAS NARODA
99
1
OwMd and PabWWI by Umafo PtaMfchteg Oompuj, (A Corporation) frank Stkatr, PnMdent; Ipac Hoda, Treasurer; Jompb Lapaha. 8aa PUC* at trajtneai at tbm corporation tad adfliMW of aboaa
raw TOBK, N. X.
50th Year
H6Iaa Naroda" li tamed every day except Satur&yt, Sunday i
and HoUdaya. flobaedptloB Taariy ft-	Adi
»a celo lato re) j a Oat m Ameriko In Kanado $8.— ; aa pol leta i •a to trt leta |U(L — Za New York «a oalo teto *7.—; aa prt leta «8*0.
aa oeio Mo $7.— ; a pol Ma «SJ0.
Glaa Naroda" tahaja vaakl dan
aobot , nedelj In praanQcor
GLAS NAHODA"
tlf WEST IStb STREET, NEW IORE. N. Y.
rt;

S
Zapisnik seje podružnice št 4
JPG ŠS.—
Poročilo o narodnem shodu, Gxahaan Swing za njegov lep ki se je vršil na "Slopenski govor o Jugoslaviji in Slove*-! dan'' 18. aprila 1943 v Sheboy- niji na radio 6. aprila letos.1 Ilu^aaJa
dan žalostnega zgodovinskega spomina ko so pred dvemi leti barbarske nacajske' in fašistične čete vpadle v mirno Slovenijo in Jugoslavijo, in;
Ker je naš smoter in motiv, tki z dvojnim upa-
ywAwofUPf t um 1—■ ■
RAZGLEDNIH
Pile Aim* F. Krasna
PRELOM RUSIJE S POLJSKO
Vest, da je Rusija prekinila diplomatske z.veee s Poljsko,
jo zelo presenetila zavezniški svet, kajti ta prelom pomeni irroago aa Hitlerjevo propagando. Jasno je, cia sta Rusija in Polj-sika padli v nastavljeno nemško past in v Berlinu vlada /etiko veselje.
Neposredni vzrok za prekinjenje diplomatskih zvez je bilo -nemiko propagandno poročilo, da so Nemci pri Smolensku našli, grobove 10,000 poljskih eaetnikov in vojakov, katere so Rn L pomoriti. Rusi so na to odgovorili, da so jih pomorili Nemci. Poljska zamejstka vlada je naprosila Mednarodni Rdeti krii». d» naj zadevo preišče in dožene, kdo je pomoril te Po-;ake v nekem goedu blizu Smolensk*. Ker je ob istem času o rej zadevi pisalo nemško eaieoipLsje in pisalo v istem smislu -jt poljsko, je tedaj sovjetska vlada opravčeno obdolžila toljfiko vlado, da se je v "sovn»žni kampanji" proti Rusiji iružila z Nemčijo in da je s tem prekinila svoje odnoeaje z Rusijo.
Takih trikov in lažnivih zatrdil se Nemci poslužujejo že vos čas vojne. Takoj v pdeetku vojne so Nemci inozemskim Časnikarjem kazali slike ubitih ljudi in so s tem hoteli pokazati "rvoljsko krvoločmo-st." Na slikah seveda ni bilo mogoče razločiti. ali so libiti Poljaki ali Nemci, ali kdo jih je pomoril.
Pa posežiimo nekoliko nazaj, kia-j so o tem poročali razni listi. — V junijra 1942 je poljska aaimejna vlada naznanila, da o Nemci, da bi maščevali umor Renharda Heydricha, aretirali 13,500 poljskih častnikov in jih nekaj pomorili.
Letos, 12. aprila je berlmska radio postaja nannanila, dia -o Nemci v nekem gozdu pri Smolensku našli grobove 12,000 poljskih častnikov, z zatrdilom, da so jih p«bili Rusi v februarju ali marcu leta 1940.
Nemcem se ni zdelo niti najmanj potrebno, da bi pojasnili, zakaj n:so teh grobov odkrili že prej, kajti Smolensk so zavzeli že pred dvema letoma.
Poljska vlada v svoji pritožbi na Rdeči 'križ niti z besedo
ganu, Wk., m katerega je skli- Ker tega govornika posluša do'^j? ^	* na"
cala podružnica št. £jPO SS. 20 milijonov ljudi vlak večer,1	"} - ^
ti fr, j. i •>■ zu. a	■	i , ' Zkiruzene države in njih zavez-
Predsednica podružnice at. 4. smo mu za njegovo reklamo	„ -t , s
JBO SS. in tudi podpredsad- lahko kv&ležnL	J
nkk SAUtSa je oWoriL ahod K Medije bil poklican bla ^tTŠtl^SS
3 «3-	* P^rnžnie^TjPOSS
se ta ^d vrti iz dveh name- Mart« Jelene, ta je poročal, naD1 ^ življeIlja. ^ na. nerv. rrvic, da se praznuje kohko se je ze poslalo od tn-!<]a]je.
Sk)venski dan v sponun na (kajšnje podružnice na glavni, je	y teku kaTn.
Cvetno nedeljo, ko je pred dve- urad JPO SS. ter je na napzo- panja za drU20 vojno pogojilo, mi k h bila napadena nasa roj-W apeliral: za darove v prid ki jo_vo<li državno SadnStvo stna domovina m pa, da se od dobrodelnega sklada. Nabralo Združenih držav-
se j, vsoto $48.00. - Ker ve-j g^, se vskd 't kot za. mo, da m rešitve za na^o staro stopniki in člani slovenskih a-dcmovino brez Amerike, je meri^kih bratekih in kulturnih predsedmea v iskrenih besedah društev v Shebovganskem o-apehrala na navzoče za nakuPA-rajn, katera štejejo nad 2000 vojnih bondov, ker se ravnokan-, (,lanov. zbra]i z namen0Tn> da vrstpehfka kampanja v t m ol> tej pri]iki ponovno izra2i. cairn. Takog so se oglasila na-|Tno nažo iskren0 udano8t ^ ^
sa društva m posamezniki, da|jalnost z<Irnženim državam in je 'bilo pred zaključkom shoda nje7li v!a(li ter da izrazimo
OKOSTNJAKI
zovemo klicu naše nove domovine Amerike, ki želi naše pomoči pri nakupovanju vojnih bondpv. Nadalje je predsednica vodila program po sledečem vzjporedn:
1.	Zaprisega ameriški zastavi — sod* hi je Mr. L. D. Stoli, načelnik Ameriške Legije.
2.	Igrali dve deklici, Violeta Milostnik in Mary Ann Strahota "iGod Bless America.'*
3.	Deklaniacija ** Slovenski -dan," Diana Ribich in Mary Kraimz.
4.	Zopet zaigrali dekKci V, Milostnik in
Kiadur slišim ljudi brezbrižno govoriti o "'propagandi'*, ki nam opisuje trpljejije vojnih ujetnikov ter ljudstva, ki je zajeto v sedanjo vojno vihro v splošnem, se vselej
pogledi! Ali voina brutalnost *u ^sadizem nieka»tet'ih posaoje-znikov v vojnem času nim^ mej in tako je bik tudi nasa sama-ritanska gesta le. povod za nepotreben izibruh sadizma^ ki tli
spomnim na tiste strašne oko-{v človeku iz bogve kakšnih di-stmajke, ki so jili avstrijski vo- v>ih defo človekove zgodovme.
jaki z nasajenimi bajoneti preganjali- gor in dol v bližnjem
Komaj so reveži pogoltnili
prodanih bondov v znesku $11,100,00, kar je za na£o naselbino velik uspeh, ki obstoji po večini iz delavcev, ki itak morajo kupovati bonde v to-
čo hvaležnost deželi, katera nas je sprejela za svoje.
Ameriški Slovenci, ki so po ogromni večini strokovni in navadni delavci, se zavedajo v
zaledju fronte, da so godili,^ v strahu< P01 v divJi rado-barake, opravljali stare ceste |stri'	»stvarja lakota, par
in poti ter gradili zasilne in no- j,liru»k- & zatrjovel eden od ve poti ali ceste po potrebi iJstraiuikov in jim ukaaaJ, naj načrtih vojne strategije.	thniske vržejo m tla. Nekateri
so -spustili na tla po par hrušk Enkrat je žel oddelek takih j«, droge so naskrivaj hitro siromakov skozi nišo vas tako- [opravili v žepe. Ostro stražar-
kthu uejmci v	'kjer so zapesleni. Tudi	.
M A Strahota P° ^^ ^hko Slovenci ku- P . 1 men Potrebe in dolžno-dva komada ' *	,pijo bonde pri nas m sloven-1^1 P^P^ naSo deželo do
5. Govor ' Johanne Mohar «kem	Mr. Anton Stig- ^rajnosti v vseh ozirih Vemo,
tajnice in zapis, podružnice št	^dal. da bo vsaka ^f, P°?°lne	ZdlPe'
4 JPO SS ki ienasrlašal na TOt* ^editirana Slovencem. In ^ drzav m nJenih zaveznikov po£T£ ® dan, ^rnTn na končno je predsednica za-!^ svobode in varnosti za ma-
strašno usodo, ki io je doživela
le predpoldnem, v tistem času leta, ko je solnce na vipavskem vroče in odpadajo liručke nexie_ homa z bogato olbloženih dreves.
Ob poti. pod velikim in starim hrtLškinim drevesom smo bili zbranfi nekateri soseski o. troci okrog našega očeta, ki je sedeč Ob hruškinem ctefolo kk-pel koso. Sladke hruške so ce-pale z vej po mehki trati in na poti ob trati. Sestradani siromaki, ki so bili enkrat krepki
pred dverai leti dne 6. aprila
ključila program z besedami, jie- demokratično misleče in 'M smo Amerikanci sloven-' lobode	narode na sve-
jevo oko tega ni prezrlo in. Jadri se je vdrmpč. da morajo vse hruške iz žopov na" tla. Mi otroci smo topo in s strahom gledali kaj bo, ker vedeli smo pr«\lobro teko hitro padejo po vojnih ujetnikih puškina kopita. Oče je prenehal s klepanjem in stopil k poti. Iz sosedove o-grade je prišla soseda in tudi gledala prizor. Ker je imela moža v. vojni, jo je vsaka brutalnost presunila do onemoglosti. Začela je jokaiti in moj oče
in rdečeKčni ruski fantje, so z. j« apeLiral na mirnejšega, stra-
smo. kakoršna je naša rodna Slovenija
Zavedamo se ogromnih žrtev
naša rojstna domovina Jugo- skeffa Porekla. Ponosni Navija, Priporočala je, da bi (ja smo državljani te velike d -z združenimi močmi vsi kakor	^rsak dan znova obnovi-
ed«n delali nato da bi naš na- mo	naši zastavi in v=ak ,1nfSf:udezele' kak°f	irte?> A ^ rld
odprt:mi usti in vročičnimi o-čnri gledalui na sad. ki se je valjal po poti pod njihovimi v raztrgane čevlje obutimi nogami.
-----------, da bi naš na	„
rod že skoraj doživel čas osvo- ™cer se "ase misli strnejo
bodiitve in srečnejše bodočnosti, po kateri tako žejno hrepeni. Tudi z molitvijo moramo združiti to naše delo, da bo uspešno zaželjenemu namenu. V imenu KSKJ kot tudi uradnica tiste je izrekla svoje so-čustvo nad žalostno usodo, našega naroda, uverjena, da kakor organizacija, sama tako tudi ona po ton* svojega številnega članstva hoče storiti vse, da
pripomni, da bi bilo mogoče, so to morefeiti isti Poljaki, p(Hm^aia0t ter ^ M naž narcd
catere so po lanskem zatrdilu poljske vlade pcibili Nemca.
Po vsej verjetnosti se je poljska zamejca vladi vjela v dobro pripravljeno nemško past.
Znano je, da je Hitler takoj, ko- je prišel na krmilo nemške vlade, pr čel veliko propagando, ki je bila vedno poln* laži. Ta propaganda ima dvojo poglavitnih načel:
1.	Razdeli in si osvoji, in —t
2.	Čim večja je laž, tem hitrejše jo bo vsakdo verjel.
V času nacijskih triumfov je propagandni minister dr. Uoebbels nekoč rekel:
"Mi Nemci smo dvignili propagando do umetnosti, ki do ?daj ni bila poznana."
In Hiitler sam je rekel, čim nizkotnejša je propaganda, tem bolj je učinkovita.
In po teih načelih dooega nemška propaganda vedno dobre uspehe.
■V času, ko se je Nemčija tajno dboroževaia z mrzlično na-glo t jo, je svetu ozna<njevala razorožitev. Ko so m Nemci pri-pravljali, da zrušijo demokracije, so se bratili z Francozi in Angleži in so se sestajali veterani teh dežel iz prve svetovne vojne v imenu križarske vojne proti boljševizmu. Ko je Hitler nravil v svojo malh« Avstrijo in Cehoelovaško, je svečano izjavil, da v Evropi nima več ndbenih teritorijaLnik zahtev. Ko je potolažil poljjci tek s tem, da je Poljski dovolil nekaj če Ike zemlje, je z Rusijo sklepal prijateljsko pogodbo za med-^ bojno razdelitev Poljake. Ko so se nemške armade borile \ Franciji s Francozi in Amgfeži, je Hitter, raaglasil svetu, <la ie Nemčija in Rusija ne boffte nikdar Mjev«li med seJboj v korist Angl ji. Ko se je pripravljal na napad na Rusijo, je s jiišal pridobiti Anglijo za skupni boj proti boljševizmu.
S takimi zvijačami in triki in z lažnivo propagando je Hitler dosegel že umego politiarah CTaag, toda odločilne zmage na bojnem polju še ni dosegel. In ker ne more zmagati, hoče za-xeznike z lažnivo propagando razdvojita in oslaibiti.
je že, da zavezniki izprevidijo nemšfee lazi in se tem tecr*e-i>š<* z veže j o in s skupno sil« imičijo nemško pošast.
isivoi naseljenci ▼ strahu zapuščajo Balkan
Brzojavke m C iigrada wgioievajo,' da t. t jo nemški naaeljeuoi, ki
-.o sledili nacističnim armadam pri vpadu v Jugoslavijo,
▼ ve-
Berlin rukrenU vse potrebno proti tem manifestacijiain malo-dušnoeti v krogu nacistov, ker to le we ojačuje odpor doaoaČe ikem strahu in beže nazaj v ga prebivalatvia proti tujim go-Nenjč jo. Mnogi so že odposla- spodarjem. Vsi naseljenci so li domov svoje rodbine m se na niobiliiairani, kar pa je le s« po-
vso moč 'trudi jo, »maenjati svoja posestva za dragocenosti, ka-tere je lahko odnesti, predano nastopi čae odhoda; OWI je prejel poročilo* & trde, do feo
večalo strah med Nemci, katere neprestano vznemirjajo govorice o invaziji aadinjenih narodov a
doma osvobodi krutega tiran-stva enkrat za vseiej. Zaupajmo v božjo pomoč..
6. Sledi krasna deklamacija, katero je izvrstno podala Mrs. Prances Milostnik "Slovenija toži", katero je zložil -Mr. L. Zakraišek iz New Torka in ki je bila priobčena v Zarji lansko leto raivno ob obletnici napada na Slovenijo. .
Nato je predsednica shoda Mrs. M. Frisian d pozvala navzoče, naj vstanejo v znak spoštovanja do onih naših sorod" nikov, znanoev in prijateljev, ki so padli za našo rodno domovino in ki se še borijo za obstoj in svobodo Slovenije.
■8. Nadalje je bil predstavljen Mr. Vincent Cainskar iz Chicago, It predsednik JPO S& ter član ekseteutivnega/ odbora SANSSa. Voditeljica shoda je omenjala Številne zasluge Mr. Cainkaxja, ki jih je s svojim skifcnian in velikim delom doprinesel za obe narodni organizaciji, ki jih imamo Slovenci v Ameriki. — Mr. Cainkar je po eni uri trajajočem govoru orisal trpljenje našega naroda doma ter razložil načine, po ka" terih bi ameriški Slovenci lahko svojcem najbolj pomagali gmotno in k zopetni upostavii-vi Slovenije., Narod je ves čas pazno sledil njegoim besedam, kar je znamenje, da je Mr. Cainkar izvrsten govornik, ki zna doseči narodovo doso.
9. Nato je bil poklican k besedi Mr. Anton Zorman, ki je namestnik širšega odbora SANSa, kateri je prečital re-solucijoy ki je bila od navzo-eoga občinstva soglasno sprejeta. Sklenjeno, da se pošlje resolucijo sledečim: državnemu deparbmentu, zakladniškemu departmentu in uradu za vojne informacije. Dalje je zbornica odobrila, da se pošlje zahvala odto komentatorja Mr,
do in bdišo bodočnost vse^a v	ponosni smo na na- ker smo vedeli, da sadja pobra-
človeetva. ter se zahvalim za *e sinove in	ki so se iz- ti ne smejo. Hitro smo torej
udeležbo in vsem, ki so sod -'kaza^ 'm vrrdnim čla- pobrali vsak pest hrušk m ste-lovfc na programu in onim, ki :nom naSe armade. Vemo pa tu- kli na pot ter jih potisnili si-«o ii pri proeramn pomagali » A1* kako strašne so žrtve naših romakom v nastavljene roke.
'Zahvala ie bila »rečena tudi krvni}l Vato^ v podjarmi jeni Kako so nas blagoslavljali njih Mrs. Alary Fludem'k. ki je da- ^c^6115.!1 in drugih deželah. 1 la svojo dvorano brezplačno na Zatorej pozivamo člane raizpclacro za shod.
B«:edilo revVnriie, sprejete na phodn ie sledeče:
RF^OLITCT.JA
v molitev za zma»o. mir, svobo-
ki jih mora in jih bo morala pobral tol'ko zaželjeni aad. doprinesti naša oborožena sila Nas otroke je zazefolo v srce,
. .	.	m bojiščih in tako pri po moremo
vse slovenske moze m žene iz doseči vsera miroljubnim naro-Sh ■ boyganefee^ okraja, naj se dom trajni mir in pravico ter vsi odzovejo do skrajnosti s demokratična svobodo vsemu tem, da kupijo bonde dragega .človeštvu vojnega posojila, da na tak na
Ker je Slovensko ameriiki. Čin skupno pomagamo do hitre narodni svet določil Cvetno ne- ;n popolne zmage Zdr. držav detjo kot "Slovenski dan," — ;in naših zaveznikov na vseh I
Za podružnico št. 4. JPO SS.
Joh anna Moliar, tajnica Shvbovgan Wis,
Resnica o Sovjetski
žnika, naj vpliva no zverino, ki je znala samo nemško, da pusti nesrečnikom obdržati sadje. Fant je res nekaj spregovoril po nemško in oni drugi se je zadri, da bodo jetniki ddbili kolero, kesr je-sedje gorko. Oče je prrponudil, da damo siromakom sadja, ki je hladno, ker leži že od jutra nabrano v jer-basih.
To je bila hoda preiskušnja za siadistfčno bešt j o, ki je nsda bila okrog sebe a puškinim kopitom in gledala kri . . . gorko človeško kri. Zadri se je še enkrat, da se vtikamo v vojaške stvari, ki nas nič ne brigajo, ter da bi nas bilo treba naučita malo discipline. Toda. v siari Avstriji je bilo vkljulb marsikaki gnilobi tudi nekaj pravic, ki so se izvajale celo v vojnem času in vojak, brutalen, kaikor je bil, je dobro vedel^ da so kmetje že mnogokrat zatožili vojake, ki so Ibrez usmiljenja pretepali in rnuGili jetnike. Uradno namreč pretepanje nd bilo dovoljeno.)
Bul se je nemara tudi onega drugega očividno bolj človeškega tovariša, ki mu sadizem prvega ni prav nič ugajal in. zato je-nekaj aamnural proti enemu od jetnikov, ki je znal nemški. Ta je spregovoril ofetaKm nekaj besed v. ruščini in vsi so se ozrli proti, nam m stegnili rok«, da jam damo svežega sadja. S kolikim veseljem smo otrtoci skočili k jerba&om pripravljeni, da jih obložimo s hruškami* toda vsaik je viz?i samo po dobro pest—več ui smel. Potem sO turobno odšli naprej in zadnji stražnik, je pogledal mojega očeta, s pogledom, ki je jasno govoril, da si bo beštja privoščila ob prvi priliki v dvojni meri, kar je zamudila sedaj. Objokano soseda se je sesedla v travo in dejala:11 Nesrečne matere, ki so jih rodile, siromake iv
HOLLYWOOD THEATRE, BROADWAY in 51. CESTA, NEW YORK
KAZAJJtJE FILMA BREZ PRED SLE DKA — PO LJUDSKIH CENAH — VRATA ODPRTA OB 10. DOPOLDNE
Iz mor^«. plamtečaga nevarnosti Inj
pr*wn*č«nj . . . prihaja v«»ka. rt-
mlina stika l«ta ... in volne! Prva povest nailh n«u*traienih podmor.
n<el Podnevi stf&SUo tam vojsko prose ponoči vdarjajo $ Commando napadi: Val Amerikanci! VM Janakl . . . In dogodovSčine ves č&ai — z"
TYRONE POWER
t svoji aaSuuii poslovilni vlosU — Boref se s smrtjo v. podmornici, napadena x globinskimi bombami! Na-je ljubezen v dragih, vkradenUt trenutkih!
"CRASH DIVE"
V TECHNICOLOR %'
ANNE BAXTER—OANA ANDREW«
Osebno aa odra JIMMY DORSEY in nJtBov orkatter « gsla odarskl predstavi.
ROXY Theatre
7th Avenue la. 60tn Bt. TSeir York
VAX OANiKAR:
IN ED E LJA
Iz tupk, rodovitne in blago-uarne lju»be*ni spočite jesenske 7<.'iiidje, iz mirno v^dranjene, otroškega pričakovanja polne noči je vzklilo preslavno jutro. Meglte, ki so še leno d remak,
vzdignile počaisL iznad,imajo mladostna lica.
ni molitve in tolažbe. Ali ču-j Afeitast božja, kaj se je pri-do za čudo; počasi gredo, tiho merilc v teb silnih, časih J Groin nemo; ne besede ni; komaj da molči, ta naša gruda, 'ki je da je plaho šepetanje. Glave) nekoč tako veselo in glasno klonejo gJobokoy trudno klo- prepevala z nami. Ne gane se; nejo životi; še tisti so starci, ki nobena prošnja, noben klic je
ne vzdrami. Tudi neVsa mol-
fWAfiovym L im
PRIJATELJSTVO MED AMKftTfrffTMI REPUBLIKAMI
r-ne ravni, so se nato pogna-oblakoma proti nebu ter taan tonile v mladi Loči. Tino je ;t ropotalo v čistem zraku, za krilo u-e je na pokošerin seno-tih v zltttem vejevju bukev,
Outdo, gredo, in si še pečejo če, v vi«ej svetlobi svoji se le-! na^rivaj.	Idena in neprijaena. Go®d ne|
K<Ti, kaj praviš, zakaj je išuani več, tiho je polje, škrjan-i umolknila Marija na Hribu T -ci ■so obnemeli. Ta vesoljna ti-1 Kaj je ni več?'*	!šina je vsa prežeta z brezmoč
In oni drugi ,se e. prezeblimi no žalostjo^ življenje ne sqpe-
jelš in topolov. Tako je nedfelj- ustmi nagne k sasedn m ^ko solnce oznanilo svoje kra- reče skoraj bree besed. Sevanje.
'Oznanilo ga je brez glasa. Od nikoder ni bilo pe pfsmi, no vriskanja, ne prazaUkr* besede., Iz doline, s hribov in gri-č »v so se pozdravljale in si odzdravi jale bele cerkve ali so
■nolčale. Le z očmi, svetlimi,!ki je prepevala, kakor nobena ilo«tnimi so se spogledavale;, nikjer in nikoli. Sladka, bra-ti zeblo jih ie; čeprav so bile,tje, j? bila njena pesem, saj ste • l go:kega eolnea obžarjene. j0 slišali. Vie je bilo v nji, kar Po široki beli cesti, po ste-1*1 v *** dobrega in lepega, vse.
■ h travnikov, po strmih klan- ^sar se T ««* sramujemo	^	7«
- viio procesije vernih in- veselima; bila je tista brez- ne jn.mstrantov^ zvonca Za
čista, materinska Im- to Dt: * v*bkl Petek z*
Wn, ki je pravo znamenje111 »	°.d
slovenske dnfe in slovenske	T?^ K
remije. Ob lepem nedeljskem !kT!zan J?"1?*	od
mn več. vse je okamenelo, mrtvo, i Oj, saj ni nedelja: veliiki pe-^Mislim, da je Marija umr-,tek je, dan trpljenja; kesanja la, ker'glasu ni od nj"e ki nas in bridkosti. Nemi kleče kriet-1 v v v , . je vselej tako k po poed*avi- jani v tiihi, temni oeifevi, trka-". V ^ew * J« bila prirejena velika manifestacija pred spomenikom venesuekkega la."	j jo se na prsi, čela jim klonejo.' rodoljuba Simona Bolivarja, ki nosi naslov 4 * osvoboditelj Južme Amerike." f
Nobene besede ni več. Tudi;do mokrih tal. In blede ust-j plaho sepe tanje je utihnilo. nice šepečejo trepetaje tiste
Gruda molči, ta naša gruda, velike 5fsnatn™ ljubezni pol-
ne besede.
* 'Odpusti jim, saj ne vedo,
kaj delajo!"	. |
(Pritajena* šepetajoča je ta moiiteev. ali vendar je glasna,
SAKSEE, DERČAE, BENEDIK, TERČEK	je bila težka kot da je z svin-
JOZE ZELENC.	**** obložena. Kako tudi ne„
saj naju je vezalo toliko lepih
(Nadaljevanje.) --»tega priznanja, kot cele strani spominov prijateljstva. .
hvalospevov. Tudi pritoževanja ni bilo sli
Nekoč pred leti me je povabil
Ko smo se leta 1938 vrnili iz
____„4_____rw_ sem takrat njegovo zeno m tn boleči™* k.r,
stn .mn T7 Vinlnin! o	""
ie vijo procesije kristjanov. V liko jih je, ker i»«jna
i" potrtem svojem srcu so želj
Važno za naročnike
Poleg naslova je mirldno do kdaj Imate plačano naročnino. — Pr»a številka pomeni mewe. d ni ta dan in tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov. Vas prosimo, da sktifrifa prt-. očasuo naročnino poravnati. Postite naročnino naravnost nam aH jo pa plačajte načemu xastojralku t Vafietn kraju. Zastopnik bo Vain izročil potrdilo ta plačano naro-
jutru, kadar so od h knov m ^2eieY: ^ni in križani so hribov zapeli zvonovi, nam je brh nJira kri5t->am' bil Irorak	in prožen, lica otro<?- •
njegovo ženo in tri bolečine, ko so mu v bolnici s	^vijeva
r
V PESMARICI
"AMERIŠKA SLOVENSKA LIRA"
so vključene sledeče
slovenske pesmi:
I. Podokniea — moikl »bor a bariton samospevom 1, Poertruv — moSki xbor S. I_;ihko noč — moAki Jtbor 4 Otntki «von — mcfta.nl »bor 5. Pomlndnska meianl zbor, ■
bariton samospevom <!. I^lra I. — la »nlo speve, moiki
in meSani zbor ' t. T.ira II. — za me6anl zbor * A Kant« ki odmevi — m moSfci tn ienKld zbor. m bariton sa-mmperom
9. Kantata Is psa trna. 12« — tnoSkl Zbor
tO. Wl — za samospeve, meianl zbor in tipremljevoiij«)iD
Klasovi ra.
11 Psalm ti — za tiimospev*. mt-' ftanl abftr in npremljevanjo Klnsovira a ti orgel
CENA SAMO
50 centov
KOMAD
To so koncertne pesmi za mOfike In mešane zbore, katere je oglafl-bn ta v samozaložbi Izdal MATEJ L. HOLM AR, orsanist In pevovodja pri sv. Vidu, Cleveland. Ohio, 19».
Naročite to zbirko pri:
KNJIGARNI SLO VENI C PlUL
COMPANY £16 W. ISth SL
XtW.Jarji
i
ki 60 bili ta čas še mJa- kleščami na noffi prste odšči- « V*0	P0ZTian°	dal, je priznal, da so dogodki
tnrfa »Hni ^ „„i; ♦----1__r. ________oedeva k mizi v ko bi. Sedaj točno posneti po njegovi knji-
že od- pali, ter potem še nogo od re-
sin o ve
di fantiči, toda tedaj---^^	_	.	_ , ^ ,
ra^li. Piva dva na važnih od- zali, pozneje vse opisaval ne- V& ^^ ^ vodrobno k^o so gi. kakor jih govornih mestih Strica Sama, kako v tonu humorja. Razve- ra3m.ere v naslh	~ 11111 ^siji
starejši sin John je <iženjen, fer selil ©e je kci otrok, ko je ave- pnm" * je postal oče prvorejenčka do- del, da- bo prepeljan iz bolniš-; ber mcsec po smrti očeta. Ka- nice na svoj dom, d»si se mn je
je sam videl v
(Nadaljevanje prihodnji?.)
... ,	. , . . . (Ko se ^ 7^oflilo tn «t™5nn'k? V^ ^	bi se poču" kmalu vrnitvi domov hole-
no bila sveža, oei so dale JOB-	T^l^T™ ^ pokojni Tereek, da je do- poslabšala, tc-r .e je pono-
JUBELEJ 75-OBLETNICE
Jaitth Ijaushin*
roino.
California:
Sun Francis« 4- olorado:
" Pu«4>lo, Peter Cnlig
Watnenburg, M. J Bajufe,i Indiana:
luiliauaptids: Fr Murklrh Illinois:
I'lilcaK'^. FitWau (Chietga, C!tee-ro in Illinoi»> Joliet, Jt-unie Ba mMrh Im Salle. J. S|»elleh Mascoutah. Martin Dolenc North Chi<*ago In Wauteejfnn, Math Warw'k Maryland:
K it?.miller, Fr. Vodoi>ive<-
Miefaifaa:
Detroit, L. Plankar*
Minnesota:
rtiisholm, J. Lmkanicb Ely, Jos. J. Peshel Ereleth, Louis Gouže fJilbert, Louis Vessel Hibblng, John Povie Montana: Roundup. M. M. Paniau Washoe, L. Champa Nebraaka:
Omaha, P. Broderlck New York: Oowanda, Karl Strntaha* Little Falls, Frank Ma.*e# Worcester, Pster Rode* Ohio:
Barberton, Frank Troha* Cleveland, Anton Bobek, Charles
Karllnger*. Jacob Resnik Olrard. Anton N a pode I. o rata, Igrala Baliurt, John KamSs Toungwtown, Antoa KlkelJ
Oragont Oregon City, J. Koblar Pennsylvania: Hessemer, John Jevnikar Conemangh, J. Brexovec* Coverd&le In okoUea. Jos. Patera el '
Export, Lottis	* " •
Farrell, Jerry Okorn
Foveat City, Math Kamln*, Frank
BUxJrHkar	'
G)«ubnrg, Frank Norsk Homer CRy. Fr. Femehak Imperial, Vence Paleich Johnstown, John Polantz* K ray*. Ant, TanSeQ Luzerne, Frank Balloch Midway, John Žust* Pittsburgh In okolica, PhUip Pr Steel ton, A. Hren Turtle Creek, Ft. 'fichifrer* West Newton, Joseph Joran-
MiiwaBtee. West Aids, Frank Skok«
Sheboygan, Joseph Kakež*
Wjnml»»r:
Bdafc Springs, Louis TavclMP«
Dtamondville, Joe Rolich (•Zastopniki, ki imajo poleg Imena so upravičeni obiskati tudi dre-& naselbine ▼ njih okraju, kjer Je kaj natth rojakov naseljenih.)
on in veselo, na ustnicah je bil povečanje na Golgah, ^^ dogodka, ko bi zamegel vilo "trpljenje zanj in "za%od-•smehljaj. Tn vsakemu je bi- n^bo st:mnilo se je zemlja popestovati malega vnučka - bino dbmTtekT dale ^o ^fr -
lo takrait sree očiščeno ju- ^ v pmkil« gmm. In v Jaiezka;kakc,r ^ krstili v	n Wova žena f6^. 7 *er f' ^
tranie onrano kakor da to grozo, v to noc .ie vriskaje	cf»™n	^ nJe«0Va■ ?^na 1943 je ol>ha;al svojo 75ob etni-. . .
'^^rU^vS ot P^ovo, sv^tlej^e solnee; £££	sZ	^t	A" Š^cha, Oh tej ^ja in8» Locl^art Vjaee-
J0. *	i?	^ novl s0 mn napravili »6nrpriljs
Vtem filinu med drugimi nastopijo pisatelj Davies sam, ki ga predstavlja Walter Huston. Davkscvo soprogo pa predstavlja Ann Harding Oscar Hcmolka predstavlja poslanika Litvinova, Dudlev Field Malone Wm-stona Chair-
ha^ila. Ob tej .bla^lovljeni	!!, t	ToVjo"zllriX	Š^T**** ^ " ^ "
ge ^e rodi! naš J&Ško. da so jo morali odpeljati na party" in so .povabili več ko 50
uri ni bilo nič zlega, nič t<>m- pretrgalo od vrha <io tal in takrat,'ko a
nega v nas; bili smo verni otroci te z mlie, .svoje matere, vredni njene lepote; z nio <*mo prepevali in vriskali z njo žalovali, sr^vorili emo 7 njo zvesto in odkritosrčno kakor govori otrok z materjo.
Praži i ik, poln pesmi rn vesolja, je bil na nebu, nn planinah, na poljn in eenožotih, r,a ibelih cestah, kolovozih m klancih; in bil je najlep&i v naših srcih .
enrangelij je nastopil «vojo pot, da n»:«?e odrešenje od nanoda do naroda.
Velikega ppfka je bilo trefca za veliko nedeljo; smrti .Boga sremrura 7e bilo treba, da je zazvonilo in z»oelo. ponižanemu človeku veličastno vstajenje.
slava Molotova.
"KUPUJTE UNITED STATES WAR SAVIN«? BONDS In STAMPS
Vsak zastopnik izda potrdil* ta «rs-katar* j* pnjel. Tkafinailin topi **OUs Naroda
i
1
I
Prva. knjiga, ki je , Jfl izšla v slovenšči- pm* ni izza naci-faši-tičnega vpada v domovino
"Ko smo šli v
* v

morje
Spisal Rev. K. Zakraj$ek

SMS Ui T morje brMkostl" pripoveduje, filtler nastavljal Hnuudee In uuijk«* In pripravljat -
JtogMlovMe in nJIhOT« driavo te dolgo prej kot J« Jo napadel. Zafmdmm Je odprt satsornice. akosl katere se Je priMo razliva* ti "marJe bridkosti" na SlovenU* In sstalo Jncmlavij«. Kakor strain! "ltatverni" so Nemec, Italijan ht Madiar pktnUi m nato IJodt te njihovo zemljo.
Knjiga- je fino izdelana, ima 207 strani in je vezana ▼ platna.
Stane $2-50
PoStnina In zavarovalnina
Naročite knjigo — "Ka SMO SLI V MORJE BRIDKOSTI". — Vsak Slovenec bi moral citati to žalostno zgodovinsko zgodbo slovenskega naroda. — Naročite jo lahko pri:
SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 West 18th Street	New York City
Opisoval je, kaiko je oee pri	zrak *b*irno farmo
takem po?lu doma v napotje, n' 'ne^a hrata M- Pftkiža tdr ga potlje babica v apoteko i'^lnrd.	Oelabela je ta-
po razn? potrebščine. Ponosni da & ° smrti njenega moža oče pa jo^eveda zavije med i'smeli Povedati skoro en
prijatelje v gostilno s polnim žepom cigar, kjer med podrobnim pripovedovanjem, kako hude je bilo, sploh pezabi. po liaj je bil v apoteko poslan.
Xadv*e zanimiv je bil življe-
me=ec potem. Kar je prestala. smo lahko opazili, ko ?mo to v Wisconsinn obiskali lansko poletje ob naših počitnieah v onih 'krajilL .
Osebno s prijatelji si Terč-k
iliepL? Terekove-a čudaške-a,d?stl doPlsoyaL ^^ Pa
očeta, katerega je prav lansko ^ nJe®a Par Plsem v katerih
loto tako natančno opisat v f na-ltl ®knto bo1 in trpljenje,
večdnevnih kolonah. Zanimi- fat^a mu Je kruta asoda v
vo?t, za katero bi o njenih ^vljeGJU na5ula T obili meri-
ncditeljih nikoli ne zvfdeli. da F^11^ teniu Pa ^ blla njegova
io ni T>rav pred njegovo smrtjo kolona v "Giasu Naroda" red-
razložiL	(no rvs®k "a11 ter nam je bila kot
" .	rumena oevirkova zabela na
Gotovo vam je v spommuJ raMh ajdovih žgrailcih,
Ka>ko tudi skozi ve«; dni med
■kampanjo za izvolitev župana Toda taka je pac usoda u-Lauscheta. kako mu je posest-	zasebnega slovenskega
,nik To?naž iz Rakitne obetal lista- Visoke plače ne more pomoči pri izvolitvi, ako bi mn pričakovati, ker iste zasebni
župan Lanedhe feposlovnl kaj popusta pri odmeri njegovega ^mestnifiga davka.
Po Terčkovi smrti sem jaz takoj spravil precejšnjo zalogo "Glasa Naroda" ker Petar Zga gtrve kolone bodo-za kake dolgočasne zimske večere ie vedno
slopeneki dnevnik ne zmore ter je naša narodna, dolžnost, da ee za list ne storimo drugega, rsaj naročnino redno in točno poravnamo.
Dla je bil pokojni Terček s svojimi zmožnostmi uredniik kakega večjega ameriškega , , ,	. , v dnevnifca, bilo. bi seveda »vise
dobroti? čeprav smo iste ze;ka-	posebno če bi na-
v	Pisal vsffk dan še malo kolono
je brfa kakor vranji kmh hTlmorja. ^^ W k ^
, Kfllkokratrso ^Iga Will Bogerea, kateri je pre jakimm^mje.omenjahvdo- , } za davkov hn-
J^M^^^ dnevDO maPten honorar.
da dob*m "Glas Isaroda" terjPo(kojni	bi ^ v takcrn
^^^Ipoložajn vozil r elegantnem leno. Ur?»bah smo, k.ie črpa, avtaTnobiln s šoferjem, v pole-gradirro sktm toliko let ter; jejtju bi ^ khko na kako
Tcmh M omenil, da nekohfeo no reni$0 M Ritnice pa še taj-
prijateljev in znancev, brez vednosti jribilanta. Bilo je presenečenje in vsi emo se potem prisrčno zabavali v pozno no noč. Ne bom tukaj imenoval vseh, ki so bili prisotni — vzelo bi preveč prostora. Zatorej brat A. Staudohar, ti želim še
mnogo let zdravja in veselja'_
med nami.
M. Urek.
ŠIVALKE
m moških klobukih dolga sezona. — Vsaka dobi kite samo ene barve in blok za eelo sezo-
DAKTFORD HATS 719 BROADWAY NEW YORK CITY
4—29, 30.
MISSION TO MOSCOW.
Pod gotrenjim naslovom je napisal zelo zanimivo knjigo bivši ameriški poslanik v Moskvi Joseph E Davies in je dal dovoljenje, da je bila na podlagi te knjige izdelana filmska predstava ki jo je v četrtek 29. aprila pričel kazati Hollywood TTheatre v New Yorku.
In Davies, ki si je film ogle-
SONART
REKORDI
Lepe Melodije!
St. M571—Na Marijath-e, polka Kje so moje rožice Marička pegla—polka Duqoeaoe University tamburlca orkester
Št. M575—Tere*inka polka
Na planlncah—valček Jerry Koprly9ek ln orkester Za toz. cenik in cene plošC. se obrnite na: JOHN MABSICH. In*-, 463 W. 42nd SL, New York
±
JfJfc^V-
se 23nr«H, nekaj prEtis^a, malo s* zlwže ter nek^j resnice, pa ie kolona p<^na.
Bil je ves naš, sa} je že nje-
nika in stenografinjo H lahko vizdrževal. Setveda je vse to le pobožne želje, privoščili pa bi mu jih vseeno^ prav iz srca. ime Janez tako domače f^aJ rn®- je večina- urednikov v zvenelo. Tudi skromen je bil, slovenskih listih tudi narisala ter ni iskal nikake slave. Pri- globoko zamišhiene članke jietno pa mn je bilo pri srcu ne-, kmal/u po njegovi smrti
koč kot je v njegovi koloni o-' Tudi moja dolžnost je bila menil. <ko ran je nekoč rojak iz to storiti že popreje, toda smrt zanada zapisal: Ja. hudič, kje prijatelja Tepčka me je potr-^'ilipa jerniježt V tem. kratkem la tafco, da ne bi Slo ostudi bi odstavka je videl vež odkri- ■ z pisanjem poskušal, ker roka
Walter Huston in Ann Harding, ki imata glavni vlogi v Warner Bros. filmu "Mission to Moscow".
nebo
gori
BO MAX. — Spisal: IVAN ALBKECHT.
.17;
mo krivi, ker golazni ne stopimo naivrat.kar nekaj potihnilo.
je že zopet oživelo in s«
pa.
"Splnli vsega pr iver, "»"t1 Orožnik je ž*' *4 Kar po vejte
"Kaj* i naj bi kam drugam pogledali," je huda tudi Obin-ka. Ko je op< ldne n sla kosilo možu v poŠkarno, je že grede •li>ala„ kako <so mso noč počeli vampani pri Kleberju. Se ve« je v puškami povedal pu^kar Joža. Cela Sodoma in tiontora. Ha *e ne ve kaj takega, je dejal. V>S(? se je pa-ilo »križem kakor vraibei spomladi. Dkktor. dva s sodni je, udi kosmati nad logar, ki bi za preperelo vejo človeku dušo • » »tegnil ir. telesa pa drugi in polno žensk. Podnevi so šie loiet k je®eru, poneči so razgetale pii Kleberjoi. Fej, če so že oni* take, ki >o osmnkane, naj bi bilo. saj se niti sam zlodej več ne omrsne ob nje ha pa gre Hilda v tako miako in župan Podjed to pusti, na k, »o že ni vw za ta svet! Ženske «o neki poot le tako, da nazadnje že nobena ni več vedela, kateri dedec je njen. Ali je potlej kaj čudnega, če je morala ijroinilariea usnreti! lacker je videt že vse po troje, ko je pričel Foltan ponj. Kilo ve, kakšnega zlodja je dal ubogi 'Zali! Mišriiee prej ko ne, drugače bi ne bila tako naglo Uiavila. Tu k:i.] je neki lista dolga skd s sodnije imela opraviti z njim! Lahko da >ta se ta dva kaj ssporekla, ko ^o je potlej Kom nbrenner tako n;iglo popihal od Kleberja. Cisto prav mu je. Kar je iskal '»krog Štt rjakovih, ko ve, kako je. Ne mara ga je k resni 1 celo Miha..
Yp*\ kar je vedel povedalti putfkar Joža, so ž-nske naglo -irile.. Med kroženjem je novica vtkala kakor senca pod v.čer in nenadoma tr?? in okolico aazdelila v dva tabora.
"Hndič naj vzame tako ix*slufvo, ki pozna pravico za vsakega pritepenea, samo za na- ni nobene," so škripajo godrnjali delavci po bajtah in kmetje po okolici. Če taka glista le .-mrkne }k> nemško, je že ifasjKKi in mu je vse dovt4jeno
"To je vindiško delo,** je bil klic trških veljaikov in so : ili vsi enih misli. od občinskega tajnika do prvega inženjerja vjeklarni. "\Stani
Nemir se j - širil kakor gozdni požar. 1'radi so imeli ;>olue roke dela; na občini, na orožniki postaji, na sodišču, po-\ .-od. Niti ,gR bar l/uka ni imel miru. Že itak mu je bila irlava kakor reber, k«, je kopal jaano za Gomilarj-.vo, pa ti pridejo >e /. bajoneti n; božji vrt. Ali je bil velik ali majhen 1i>ti. ki >e j - lotil avskulauia, in sam ali v danščini ? — Kakopak. kakor da pride, kdor ponoči staiknn namen-« m koga prilika, in lepo |K»ve: Sem ta I nta, tak in tak. pa bom zdajle otrnil Kurt a Kornbrennerja, <la ga ]x>puste skomin.- ]K> naših dekletih!
e je oprl Luka na lopato, ko mu je bilo že hočem reči čisto ]w> pravici —" nestrpno vrtil svinčnik med prsti. Luka! Ste labko čisto brez skrbi." "Sam je kriv, ko t-e je spustil v tako neumuo stavo."
Oro žnika se držita kakor pri raportu. ko jima groibar od konca do kraja pripoveduje zgodbo, potem pa:
"To se vam je sanjalo, Luka. Ste se ga že sp -t nacukali."
Luka pljune v rake in /ačne jezno kopati dalje. Kaj ga hodijo motit, če mu n? gre vera! Ali mar ni on nesH avsku-lanitov ga pisma SterjaWovi Moti In kdo je prinesel Kornbrenner ju odgovor, če ne Luka?
Orožnika odideta, proti večem pa mora grobar v občinsko pisarno. V>i trški glavam so tam, tudi župan, a Klt-ber sse takoj polasti Luke in gre ž njim v zadnjo sobo, kjer se ga loti med štirimi očmi. Tako ali tako: Če ne zna molčati, pojde Luka v luknjo. Tam bo lahko gobezdal štirim golim stenam svoje n slanosti. Tako. Zdaj menda ve, koliko je bi'!a ura, če ga kdo še kaj vpraša. Ako pa hoče na vsak način v svojo n srečo, naj le bru-i Jezik. Se tfete tri škHbine, ki jih ima, si i>o polomil.
Luka se upogne. Kakor da mu je postala grba svinčena, s*«"1 nagne in ne zine nobene besede več o tem, novica pa vendar ne zamre. Do večera najde pot celo V sobo, kjt r leži na mrtvaškem odru Gomilarica.
Foltan je komaj pregovoril Mojco, da je legla v emnnato. Rila j - že sama kaikoi mriič, tako jo je vzelo to noč in ta dan.
V veži sedi Kranjčička in na glas moli. Iz slepih oči polže neprenehoma solze. Suhi, zamolkli gla1« kakor odmev iz groba drhti po vsej bajti.
"Marija je r. kla: MHiša odkod si pritekla?* Skozi devet visokih gora, skozi devet ^obokih voda, skozi devet teh mlinskih kamnov--**
Foltan sloni na zadnjih vi at ill in posluša zateglo pripovedovanje o trpljenju tavajoče duše. Bog ve, ali zdaj tudf Xqlina duša tako išče poti v večni mir?
Simua še ni. Tako malo mu je torej za mater? Nemara
Kii sploh ne 1m> — in vendar mati še vt-mrti strmo gleda proti vratom in pričakuje, da sezberejo otroci okrog njene krste; ali bo res pozabljena še pied«-n jo od ne ko iz hiše?
Med vrati se zgane sem*«. Foltan se ozre. Cija je prišla, »kani zb gana je in prečuia noč ji je dahnila višnjeve kolobarje po«l oči. Dve Kleberjevi dekli sta prišli z njo in še Foltan nehote stopi v sobo za temi treani.
"Sliišiti . Cija ika$co pa je vendar res bilo?" se ne more premagati Mihačka. ko natakarica sede.
Cija skomigne z ranjeni. Kako more ena vedeti, bo streže zdaj tukaj, zdaj tam. Sploh je v gostilni tako navajena, da niti n • sliši, kaj iotaj<5 ljudje m^ed seboj. .
"Ali simna še ni?*' stopi čerz malo k Foltanu. da bi se umaknila radovednosti in šepeta je pravi, kako miren obraz je •ohranila pokojna cel > v smrti.
FoHan samo -prikima.. Šiiraen morebiti prid? nocoj, nemara šele jutri, morda ga pa spldli ne bo. V Krivi vrbi je precej jmzabil na doni.
Kramlja je stopita v vežo in gresta pred hišo. Cija se? •ozre na vse strani in šepne.
"Pazite, Foltan, da vam ne pridejo na sled.**
Foltan j? bil z mislijo čisto drugje in se čudi:
"Cemn? Kako?**
"No, pred Cijo ni treba skrivati. Spoenala je že sinoči, kako je, a ni več mogla umakniti, kar je zinila. Saj ima Foltan prav, samo škoda bi bilo, če bi iim prišlo na nos.
PO VELIKI NOČI. *
Velikonočni prazniki so za nami iko se nahajamo že- drugo leto v vojni. Ko sem tako premišljala na Veliko noč in na moja otroška leta, mi je legla velika žalost na srce. Kje so naši dragi soijodniki danes v stari domovini? Ali so še živi, ali so v pregnanstvu, ker glasu ne moremo dobiti od njtih. — Uipajmo, da je to bila zadnja Vt lika neč v vojni za nas in naše drage v naši stari domovini. Od tukaj je šlo ravno na Veliko nedeljo zopet večje število fantov k vojakom. Med temi tudi vfč slovenskih sinov. Od družine Mr. in Mrs. Alojz Ambrožiča je šel že peti sin in ravno tako Mr. in Mrs. Bernard Pre(bil imajo tudi že pet einov v armadi, ki so raztreseni po vseh -bojiščih. Tako bomo Jugoslovani prispevali svoj delež v tej svetovni vojni k zmagi d. mokracije nad fašizmom.
TTjanes je 27. aprila in sneg pada kot bi bilo to o Božiču, tako da je najlepše pri topli peči sedeti. Naj še tuikaj omenim, da se
RUSKA DEKLETA NA
COLUMBIA UNIVERZI
V seznamu študentov in študentk na Columbia univerzi so tudi imena ruskih fantov in deklet, 15 po atevilu in od tega števila je devet deklet, kar kaže, da Rusija veliko polaga na vagojo in šolanje svojega ženskega sveta.
Pred kratkim je ženska poročevalka od ntkega newyor škega dnevnika obiskala duske štiudentke na Columbia univer zi ter imela z njimi kratek razgovor.. Pri tem je zvedela, da so dekleta doma v Rusiji študirala za učiteljice in časnikar-ka povprašala, če se smatra ta poklic važen za žertske v Sovjetski Rusiji. Študentke so dejale, da je vsak poseben in važen poklic v Rusiji važna karijera za ženske. .
Hekleta so bila izbrana po sovjetski vladi, da giredo nadaljevat svoje študije v Ameriko in<we razen Galine Cigan-kove, ki je dovršila študije kemične inženirke v Moskvi, ne uče angleške stenografije in v Rusiji
in
škim vojakom, borecim se v oddelkih osišča, od katerih se mnogi pridružijo k patriotom ob prvi ugodni priliki. To poročilo i zSvice je prva vest, da so sile generala Mihajloviča. dobile moderno vojno opremo rv otovih količinah. .
'Nacistični visoki komisar za
Razo rože van je bolgarskih čet zaradi pro ti - nacističnega delovanja
Washington. — Glasom nekega članka v turškem časopisu "La Turquie", ki iafoaja v francoščina in je bil nedavno citiran v radio oddaji iz Mo-BBB^^B	skve, so prisilile naraščajoče
Jugoslavijo je v svojem brees- sabotaže in proti-nacistični iz-plodnem prizadevanju, da u-1 gredi med .bolgarskimi četami,
cističnega delovanja -in da so jih zamenjali mlajši možje, ki j"teo se Ibili pred kratkim vrnili iz Nemčije''; med »bolgarskim okupacijskim vojaštvom v Jugoslaviji je mnogo slučajev dezertiranja.
kroti naraščajoči odpor Jugoslovanov proti zavojevalcem, močno po v f šal nagrade, (razpisane *v Jugoslaviji za prodajo orožja, ter je dal zagotovite, da onih, ki bodo ubogali, ne bo zadela nobena kazen. Pod grožnjo najhujših kazni, je bil določen 5 maj kot nepreklicno zac nji rok predaje.
člane nacistične elitne garde, da razorože tretjino posadke v Sofiji in da drže vse ostale "pod posefbnim nadzorstvom."
Federal Commfimicaitiaos Commission poroča, da je ruski domači radio citiral članek in zatrjeval, da je bilo veliko število starejših "bolgarskih častnikov aretiranih zaradi proti-na-
Nemci so zaplenili kovinasti drobiž v Jugoslaviji
Washington. — Švedski časopis Ny I>ag poroča v neki brzojavki, kaltero je prejel Office of War Information, da skušajo nacistične okupacijske oibtesti v Jugoslaviji zapleniti ves kovinasti droibiž, prav posebno pa oni iz aluminija, da ibi tako zadostili "nujnim potrebam" nemške vojne industrije.
tukaj pripravljamo in ^ramo!1^^^ .f°?mštu' prisrpevke za Slovenski narodni r **8 JtWlk in
dom. Pred d vem« letoma, ko f" je ideja sprožila, je bilo veliko zanimanja in veliko rojakov se je podpisalo, da bodo kupili delnice. Pot-m je bilo
Sedaj tukaj
s polno paro dela. da bi labko
vsaki plačal za delnice in tako! ne pride na misel, da bi lahko kupili primerni pro- prihranile za bodočnost
Za njih vzdrževanje plačuje bovjetska vlada in dekleta so dejala, da kar jim od štipendije ostane, vrnejo vindi, do porabi za rdečo armado in dru-g. velike potrebe, ki jih ima Rusija danes. Poročevalka je nato vprašala dekleta, če jim
bi kaj Temu
I
stor. da bi se zbira'i in prire-1 so se (ralina, Vvia, dve Olvmpi, jali veselice, k+r ni sedaj tukaj iTaii-sia, Zina in ostala prisrč-
nobeue dvorane, kjer bi se mo glo točiti pijače, kajti v mestni dvorani se lahko dobi dovoljenje za ples. ne sme pa se točiti pijače. Ako pa no- smemo pijače imeti, urotovo da ne moremo ni dobička narediti za naše društvene blasrajne.
Torej rojaki, sezrte sedaj po delnicah, ki so po $10, da pridemo do lastne dvorane letos. Kadar se bodo naši sinovi i■/. vojne vrnili, jih bomo lahko sprejel i v našem narodnem domu.
Končno pa pozdravljam pomožno urednico Mis. A, Krasno. ker tako lepo piše v svoji koloni. Jaz se popolnoma strinjam z njenim pisanjem in tudi naši naročniki so se tako izrazili prfd menoj, kadar obnove naročnino. TJpam, da mi bo dana prilika, da se osefono seznanim z Mrs. A. Krasna.
iPorzd.: av na vse či t atelje.
Frances Lukanieh, Chisholm, Mjnn.
MAJSKI DAN.
Delavske unije priredijo "Majski dan** v nedeljo dne 2. maja popoldne v Yankee Sta d i um v Now Yorku. Župan La Guard i a bo pri proslavi glavni govornik. To zborovanje bo namesto običajne majske de lavske parade.
no nasmejale in pojasnile, da v Rusiji tega ni tr, ba, kajti ko se vrnejo so gotove, da bodo imele takoj delo in če bi bile bolne, ali v drugačni potrebi, bo nje skrbela vlada. Toda dokler bodo mogle bodo pač delale, to je samo ob Gtbi razumljivo in ravnotako je razumljivo. da bo zanje vedno na razpolago delo.
Dekleta so izjavila da se jim dopade ameriška gostoljubnost in ameriški ljudje, čudijo pa se, da povprečen Američan tako mala ve o življenju v Rusiji. Navedle so na to, da na primer v Rusiji vsak študent pozna vse važnejše ameriške pisatelje in politične voditelje.
JUGOSLOV. PATRIOTI OJA-CUJEJO SVOJ ODPOR PROTI OSIŠČU.
Glasom brzojavk, ki jih je prejel Officv- of War Information preko Švice, vodijo nepre-magani jugoslovanski patrioti ki so pred kratkhn dobili oja-čenje letgl. tankov in oklopnih vlakov, pravo pravcato vojno proti četam osisča v divjem goratem ozemlju Bosne in vzdolž Jadrana. Madžarski list "Ma-gyair Nemzet" zatrjuje v po-
NOVA IZDAJA
Dobri Atlas
je nu|np potreben
, •	v
...in ravno v
HAMMONDOVEM NOVEM
Svetovnem Atlasu
NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM
Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže svet, kakoršen je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko vain o delovanje diktatorskih in
demokratskih vlad. NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI VSEBINA ATLASA Sestav sveta—abecedni seznam
Vsi smo delavci in vsi se ude- ročilu, ki izvira iz Zagreba, da
ležimo, tega zborovanja!
(Nadaljevanje prihodnjič.
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK Izšla je nova knjižica
Id daje poljudna naredil*, knk«
ameriški državljan.
Pole« rprrianj, ki Jih navadno ■odnlkl stavijo pri Izpitu sa dr-Carljanstro, vsebaje knjižica fte ▼ IL delo nekaj važnih letnic la ■eodorine Zedlnjenih držav, v IIL delu pod naslovom Budo, pa Proglas neodvisnosti. Ustava Zedl-njenih držav, Lincolnov govor v Gettysburg, Predsedniki Zedlnjenih držav ln Poedlne država.
Cena knjitld Je
samo 60 centov.
In se dobi pri: SLOVE NIC PUBLISHING CO. ti« Wsst 18th St, New York
Jse je razrvila proti silam jugo fclovanških patriotov resnična vojna in to je tudi potrebno, pravi madžarski list. za zaščito evropske celine proti zavezniški invaziji.
Oibseg operacij na Balkanu razodeva italijansko priznanje, da je bilo na tem ozemlju v teku zadnjega meseca mrtvih ali a anjenih 1,650 italijanskih vo jakov. dočim jih je bilo 1.862 izgubljenih. Tudi nemške vojaške sile, ki se udelcžnjeo vojne proti patriotičaiim Jugoslovanom, so imele sorazmerno e-nake izgube* a j& nočejo priznati, ker so bili nacisti že davno prej bahavo izjavili da je ve« odpor v Jugoslaviji popol-
dežel, provinc—navaja površino, prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu.
Seznam mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu.
Zastave vodilnih držav—v polnih barvah, vsega skupaj 56; cela vrsta narodnih barv.
ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta.
NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Uradne Številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaze primerjavo s starim štetjem.
Z—IJfpUnl svetovalni edber je Izbral I used ve* tise« slik tarna najboljše banrane alike— U sbirfca je take popolna, da je za vsakega h> ebboduo potrebna teke« vojne In pie v»jnL
Vključeni se nnnaalednji zemljevidi: — svet, Evropa (danes), osrednja Evropa <eb izbrn-ha vojne), An-le^ke otočje, Frandja. Sem-flja. Italija, Švica, Holandric*, Belfija, S»ed-ska. Norveška, Danska. Valja sevjetskik soeja-Hstičnih republik. Bolgarska, Runnnskn. Jofo> ■lavija. Grftka. Albanija. Azija, Turčija, Sirija. Lebanon, Arabija. Vzhodno ladijske otočje la Malajski polotok. Indija. Bo<*a, Kitajska. panika. Paeiflk Južna Amerika (severni del). Jnfna Amerika (jninl del), AMka. 8eventa Amerika. Kanada. Združene drŽave. Mehika. O-srednja Amerika fa Za pa dna Indija.
Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja
Ta atlas, ki sam sebe popravlja. Ima namen režiU marsikatera nasprotujoč« ri vpražaaja, ki nastsncjo v razoib razgovorih. Strani ao skladišče svetovnega znanja in podajajo ras-sežnoet zemlje, prvJne aoočnega sestava, pokrajine in globojino oceanov in jezer, dolgost iftj-daljah rek ln prekopov, iwvrSiuo poglavitnih otokov ln visokost svetovtiih gora. Tu ao odgovori na mnopa današnja vpraSanja.
SEDAJ
centov
PO POSTI V URADU — 35 CENTOV
48 VELIKIH STRANI
Naročite pri:
Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STREET	NEW YORK, N. Y.
-SPANISH in 79 luBSSONS" — Spnn-Mlnm v Se-tih naloeab. — Špansko-an-elehka slovnica. — Spisal je je R. D. L* Cortina.
Ta knjiga Je popoln* ln prav ni« prt
IcrajSana. Od prve do zadnje ftnnl Je
Je popolnoma 1st«, kot Jo Je fAsatelj
napisal in kot je bila prvotuo Izdana za višjo ceno. Cena Je rato nizka, ker sso se porabile prvotne tiskarske forme, in ker je pisatelj sprejel nitjo ceno.
Po tej priprosti stopnjevalni metodi vam Corlnta pomaga, da se lahko na-u?ite Spanci ne.
ro praktično nčenje ima kar najmanj nezanimivih in zapletenih slovničnih
____,	. pravil ter vas na brati, govoriti ln ra-
non^a zatrt, nakar so jih zoper mmeti Rpansko.
Corlntovo kratko metodo so odobrili učitelji, profesorji. Bole, poslaništva lo eksportne tvrdke po celem svetu. Je praktična priprosto ln uspeino. Prodanih je bilo U nad 2,000.000
Oortlnovlb knjig_____r -
Če vas ta knjiga zanimiva. Jo Labko naročite prt
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, 21« West 18th Street. New York. N. 1. — Ceng 1e samo SI.—
nov© sabotaže in jgueril&ki napadi, ki so se spontano pojavi-Ji v najraalicnej^jSi krajih, postavila na laž. Bndimpešanski časopis poroča, da v teku teli bojev "hoetaa-ji"'niso-kazali nofbenega nsnidljenja napram "vistasem," napadalnim četaim Paveliča, a prizanašajo hrva-
•K? V
SLOVENCI, KUPUJTB BONDS D&UQEGA VOJNEGA POSOJILA.
Rojalki v celi državi New) YtoUk naj vsak nakup Vojnih b>ndon- naznanijo zakladniškemu oddelku Združenih držav ter ta namen poslcžijo spodaj prioboeiwga kupona.
WAR BOND PURCHASE ADVISE COUPON
War Saving Staff U. S. Treasury Department, 1270 Sixth Ave, New York, N. Y-
This is to advise you that on (date)..........
I(w^e) have purchased War Bonds, amounting to $......
of (maturity value as my (our) contribution towards 'buying the PT Boats al-oted to the residents of Yugoslav origin in the State of New York.
Respectfully
Name.......................... *..............
Address......................................