TRST, torek 13. avgusta 1957
Leto XIII . Št. 192 (3727)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 25 lir
Tel. 94-638, 93-808, 37-338
Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO; UL. MONTECCHI St. 6, II. nad. — TELEFON 93-898 IN 94-638 — PoStni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 3» — Tel. st. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pelltco I-I!.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-I8. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak nun isine v iirlni l stolpca: trgovski 80, finandno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din.
MALI OGLASI: 20 Ur beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej: četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenile, Ljubljana, Stritarjeva 3-L, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB - 1 - Z - 375 - izdala založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-lrst
Oman pred Varnostnim svetom Se vedno borbe pred Nizvo?
Zastopnik angleškega štaba ugotavlja, da nosi «uporniško orožje angleške napise, čeprav ni angleško» - V Washingtonu še vedno «proučujejo» imanov poziv za posredovanje
KAIRO, l?. -- Arabska liga je sklenila predložiti angleški napad v Cmanu Varnostnemu svetu OZN na izredni seji svojega političnega odbora, ki je obsodil angleški napad kot «najbolj grobo agresijo proti suverenosti, neodvisnosti in ozemeljski integritete Omana». Vsi člani političnega odbora so se soglasno izrekli za protest pred	Varnostnim svetom.	Generalni	tajnik
Arabske	lige	Mohamed Hasuna	je	izjavil,	da	je	brzo-
javil uradu Arabske lige v New York in ga zaprosil, haj «povabi države-članice lige, da ukrenejo čimprej vse potrebno pri Varnostnem svetu*.
Prvi odmev je imela ta vest v Londonu, kjer je
Predstavnik Foreign Offi------------------------------------ ,
cea dejal, da «ne vidi, za- več. svojega diplomatskega
kaj naj	bi	to vprašanje
Prišlo pred Varnostni svet, ker da	gre	za vprašanje
notranje jurisdikcije sultanata Maskate in Omana*.
Nato je zanikal izjavo ima-na, ki je izjavil, da je bil Podpisan tajni sporazum tbed angleškim političnim rezidentom v Perzijskem zalivu Bernardom Burrowsom in ma-skatskim sultanom.
Glede »pogodbe iz Sibai), ki je bila sklenjena leta 1920 bted sultanom in šejki v notranjosti dežele, je dejal, da angleška vlada in sultan smatrata, da ta pogodba ni več Veljavna, ker da jo je iman Praktično odpovedal, ker je Ze leta 1950 ponovno načel vprašanje sultanovih pravic Pa vsem ozemlju. Dodal je, da londonska vlada nima pravice objaviti besedila pogodbe, ker da ne gre za ((državni Angleški dokument«, sicer pa “a se objavi protivi sam ma-?katski sultan. Ko so ga vpraša za orožje upornikov, je Predstavnik Foreign Officea izjavil, da so našli nekaj upor-ruskega orožja in da to orožje 111 angleške izdelave.
.V obveščenih angleških kro-j>'h Pa izjavljajo, da «pogod-ba iz Siba« potrjuje suverenost očeta sedanjega sultana,
Vendar pa hkrati trdijo, da je * Pogodbo priznana oblast tuni. imanu, plemenom v notranjosti dežele pa široka avtonomija, medtem ko pogodba ne govori o obstoju »samo-st°j«e države Omana«.
h Londona poročajo, da je n.a današnji tiskovni konferen-e' predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva izjavil, da ameriška vlada ne razpolaga z nobenimi dokazi, da bi se “Porabljalo ameriško orožje v ^edanjem spopadu v Omanu.
ejnl je še, da je ta dežela med tistimi, kjer je mogoče naJti vedno tuje orožje, pa ?udi ameriško. Ni pa hotel komentirati vesti, da je vlada pDA odklonila poziv, ki ga je 'man poslal ameriški vladi, nai posreduje, češ da «podob-be vesti egiptovskega tiska je treba jemati s pridržki«. Iz yerodostojnjh virov pa se je 'zvedelo, da državni departma s® vedno ((proučuje« imanovo
Poslanico »v prvi vrsti zato,
_a bi ugotovili njeno avtentičnost«.
Tudi jordanska vlada je brzojavno obvestila tajnika A-rabske lige v Kairu, da podpira sklepe političnega odboja Arabske lige glede Omana. Znano je namreč, da Jordanijo ni nihče predstavljal a rednih sejah političnega
predstavnika v Kairu, odkar je bilo njeno veleposlaništvo v juniju zaprto.
Predstavnik imana v Kairu je danes zanikal vest, da sta se Nizva in Firk vdali Angležem. Poudaril je, da je prejel brzojavko od imanata Omana da borbe še vedno trajajo.
Iz Bahrema so namreč sporočili, da so angleške in sultanove čete včeraj zavzele Firk in Nizvo ter da so »sledile upornikom severno od Nizve. vendar pa da so z njimi izgubile stik že pa nekaj kilometrih.« ker se zdi, da so se uporniki umaknili v smeri mesta Tanuf, kjer je sedež uporniškega šejka Sulejmana Bin Himjarja, ki se je proglasil za ((kralja želenih kribov«.
Angleški politični rezident Burrows je prišel danes v Maskate zaradi dogovorov s sultanom o nadaljnjih napadih na Oman. V Burrovvsovem spremstvu je bil tudi letalski maršal Sinclair in poveljnik kopenskih enot general Robertson. Iz istih virov poročajo, da je bilo včeraj pri Firku 12-15 mrtvih upornikov, verjetno zaradi bombardiranja letal RAF.
Medtem ko vesti iz angleških virov na vse načine poudarjajo, da so bili uporniki organizirani v Saudski Arabiji je El Harty, predstavnik imana v Kairu izjavil:
((Rodoljubi Omana so se prostovoljno umaknili iz vseh strateških pozicij, ki so bile ranljive v angleški ofenzivi. Naši ljudje se niso spustili v pravo borbo pri Nizvi, ker so se umaknili na položaje okrog glavnega mesta in v hribe Ge-bel Akhdar.«
El IIarty je dodal, da se Angleži motijo, če mislijo, da je borba nehala. «Skler.ili smo obnoviti naše enote in organizirati partizansko borbo in nadaljevati uo dokončne zmage.«
Iz Bahrema poročajo tudi da so neke sultanove enote hotele zavzeti vas Birkat Al Mavz med Nizvo in Izkijem. Toda poskus se je izjalovil, ker so ga preprečili uporniki. S tem se je ponesrečil tudi sultanov manever, da bi izvedel operacijo «na škarje«.
Dopisnik AFP iz Bahreina trdi, da sedaj ni več nobena tajnost, ((kakšna je zgodovina omanske osvobodilne vojske«: upornike da so izurili vojaško in politično, v mestu Daman 10 km severno od petrolejskega središča Dahran, kjer imajo ZDA eno izmed najbolj vaznih strateških baz. Taleb Ben Ali. brat imana in poveljnik osvobodilne vojske, pa je novačil svoje ljudi med tistimi
pri petrolejski industriji Saudske Arabije. Taleba da so o-bilno finansirali njegovi prijatelji iz Saudske Arabije, tako da je mogel svojim prostovoljcem nuditi večje plače kot ameriška družba v Saudski Arabiji. Po poročilih tega francoskega dopisnika, naj bi u-pornike poučevali egiptovski inštruktorji.
Za ročne bombe in granate, ki se jih našli v Firku in v Nizvi v uporniških skladiščih pa trdi omenjeni dopisnik, da so očitno ameriške izdelave. Neki predstavnik RAF je to orožje pokazal novinarjem in dejal, da so napisi angleški, čeprav »model ni angleški.« pri čemer ni hotel direktno reči. da je orožje ameriško.
Precejšnje razburjenje je
vzbudila v Londonu vest, da je prispel v Kairo emir Ali Ibn Abdulah Al Thani iz Katarja. britanskega protektorata ob Perzijskem zalivu na jugu od Bahreina. Iz Beiruta poročajo, da bo imel emir A: Thani zelo važne razgovore z Naserjem glede položaja arabskih principatov v Perzijskem zalivu, ki so pod britansko ((zaščito«, zlasti pa o vključitvi Katarja v Arabsko ligo. Emir principala Katar ima dohodke v glavnem od izkoriščanja petrolejskih vrelcev družbe «Iraq Petroleum Company», kjer je udeležen poleg britanskega tudi francoski, ameriški in nizozemski kapital. Leta 1956 je znašala proizvodnja petroleja več kot 6 milijonov ton.
Celovški škofijski vikar proti slovenski gimnaziji
Doslej se je vpisalo v vsak razred nove gimnazije okrog 30 dijakov
CELOVEC, 12. — Glasilo zveze slovenskih organizacij na Koroškem »Slovenski vestnik« obsoja delovanje bivših nacistov i*i šovinističnih elementov proti ustanovitvi prve slovenske gimnazije, ki bo začela s poukom na jesen. List piše, da so bivši nacisti in njihovi pomagači, ki vodijo ostro akcijo za prepoved gimnazije, poslali protestno pismo avstrijskemu prosvetnemu ministrstvu in občinskemu svetu v Celovcu, v katerem trdijo, da ustanovitev slovenske gimnazije «izziva prebivalstvo ki je zvesto domovini«. ((Slovenski vestnik» poudarja, da bi morali avstrijski odgovorni činitelji onemogočiti to protislovensko delovanje, ki je usmerjeno proti mirnemu sožitju prebivalstva na Koroškem in ki izpodkopava temelje demokratičnega razvoja
Avstrije. «To je obveza, poudarja list, ki izhaja iz državne pogodbe, ki prepoveduje vsako delovanje proti pravicam narodne manjšine«.
Slovensko koroško prebivalstvo še prav posebno obsoja ravnanje celovškega škofijskega ordinariata zlasti pa protest, ki ga je generalni vikar dr. Kadras poslal avstrijskemu prosvetnemu ministru proti ustanovitvi slovenske gimnazije v Celovcu, v katerem se pritožuje, češ da se je veliki del dijakov gimnazije «Marianum» vpisal v slovensko gimnazijo.
S Koroškega pa poročajo, da je vpis v slovensko gimnazijo zelo uspešen. Doslej se je v vsak razred vpisalo okrog 30 dijakov. To število se bo po septembrskem vpisu verjetno še povečalo.
Sovjetska delegacija v Vzhodni Nemčiji
Danes	bodo
poročilo o razgovorih
Razpravljali so o političnih in gospodarskih vprašanjih, o medpartijskem sodelovanju in o mednarodnem delavskem gibanju - Delegacija SZ se vrne jutri v Moskvo
BERLIN, 12. — Danes zjutraj so v vzhodnem Berlinu sovjetski voditelji, ki so na obisku v Vzhodni Nemčiji, nadaljevali razgovore z voditelji Nemške demokratične republike. Vzhodnonemški radio je sporočil, da so bili v razgovorih doseženi važni sporazumi, ki
Težave Francije doma in v Alžiriji
Alžirski	uporniki
borbe
Kaj bo sledilo razvrednotenju franka?
Predstavnik alžirske osvobodilne fronte v New Yorku poziva tajnika OZN za posredovanje proti usmrtitvi dveh na smrt obsojenih mladenk - Različni komentarji ukrepa mladega finančnega ministra Gaillarda
ALZIR, 12. — V gorovju Bu-Zegza so se ponovno vnele hude borbe. Področje borb je oddaljeno od Alžira samo kakih 40 km in je mogoče iz tega mesta videti požare. Prvi spopadi so bili že včeraj in po vesteh iz francoskih virov je ostalo na bbjišču 28 upornikov mrtvih. Francoskih izgub kot ponavadi poročilo ne objavlja.
Do drugega hudega spopada pa je prišlo blizu Bu-Ari-fa, to je kakih 20 km severovzhodno od Batne. Poročilo govori o 34 mrtvih opornikih in enem (!) mrtvem francoskem vojaku ter o 4 ranjenih. Zaradi raznih »terorističnih« dejanj v raznih krajih je bilo 12 Francozov ubitih in kakih 20 ranjenih.
, Francoski padalci izvajajo po Alžiru še vedno «čiščenje» ter pri tem zlasti «filtrirajo» promet, da bi preprečili, da pride do atentatov, ki jih je alžirska osvobodilna fronta napovedala za primer, če bi Francozi še nadalje nadaljevali usmrtitve obsojenih Alžir-cev. Danes zjutraj so namreč spet tri Alžirce usmrtili, v soboto pa dva. Ker so grožnje osvobodilne fronte znane prebivalstvu, vlada v mestu precejšnje vznemirjenje. Ljudje se namreč boje, da ne bi postal- pri kakem atentatu žrtve, ne da bi osvobodilna fronta to hotela.
Med drugimi sta obsojeni na smrt 23-letna Djamila Bub red in 19-letna Djamila Buaz-
°dbora~Arabske~iiger k*er~nima idelavci, ki so iskali zaposlitev | za. Njun priziv je bil zavr-‘"'"•iiiiHiiiiiiiiiiiiimninili nuni  ........  i...imunim......................
Razkol v občinski upravi v La Spezii med PSI in KD
Poučen primer, ki dokazuje, da morebitna centristično levičarska večina ne bo smela biti protikomunistična ■ Cronchi zopet v Rimu
(Od našega dopisnika)
RIM, 12. — Razen Gronchi-py.e vrnitve z oddiha in 'ailskellovega obiska v Italiji 1 bilo do danes pozno zvečer °benih važnejših političnih ■ °Sodkov. Gaitskell se bo se-;l»Jal	samo s	scialdemokrati,
yr Je Nennijeva hčerka, po-,™nka Giuliana, zanikala vest, bo sestal tudi z njenim “cetom. Dejala je: »Papa ima pieveo dela s preureditvijo -/“Je	vile v Fornii;	zato	je
*r?{'al	odložiti	celo	odhod	v
p, . e	in zato	nima	časa	za
e°“obne razgovore.«
Toda Nenni bo moral pre-
če
v - razmišljati o nenadnem ■ JSqZ občinskega odbora, ki
Ka sestavljali 1 go v
v La Spezii a. ---i' socialisti in Fanfani-,	1 dcmokristjari. Kot je
"ano so se socialisti in de-^ “kristjani povezah ne samo -s. La Spezu, temveč tudi v B|cre Annunziata. »Unith«, ®«s\lo KP1, je ostro k ritizi-Jie° t° povezavo, ki nikakor ;V, bi smelo predstavljati pro-o, hbJnnistično ost na liniji ldaVe demokristjanske politike f. socialistov, ki jo je Fan-\ o*>*»tložil na zadnjem gVoii an)u glavnega odbora v 1 ■ulombrosi.
It 'JkRcišnji »Avanti« še ne bo tv»« entiral tega značilnega in PiR?eRa dogodka,
&r(?kasno
prišla
ker je vest v redakcije.
jj^da »Unifa« bo objavila čla-. k, v katerem je med dru-
gim
rečeno: «Tisto, kar se je
stranilo dvoumnost nekakšne »centristično - levičarske večine«, ki naj bi se ustvarila brez komunistov in celo proti komunistom kot bi si pač želeli po eni strani socialisti, po drugi strani pa demokristjani. Sedaj ostane samo še potreba, da se pojasni položaj demokrist j ansko-sociali stičnega zavezništva v Torre Annunziata. Toda podobnost tamkajšnjega položaja z onim v La Spezii ne bi smela tovariše socialiste še nadalje puščati v dvomih.«
Kako je prišlo do razkola v La Spezii, Demokristjani so v svojem glasilu «11 Popolo« že danes zavzeli izzivalno stališče. Glasilo se je namreč vmešalo v polemiko med »Unita« in «Avanti!« in poudarilo, da kompromisi do kakšnih je prišlo v Torre Annunziata, lan-ko nekaj veljajo samo če sluzijo za odslranitev komuni stov iz občinske uprave, ki »o jo skupaj s socialisti tako dolgo držali kot je primer v Torre Annunziata. Glede La Spe-zie pa je demokristjansko gla-silo poudarilo, da se njihove direktive niso prav nič spremenile. Končno je «li Popolo« zagrozil socialistom naj že enkrat prenehajo s pisanjem, da primer La Spez.ie m Torre Annunziata služijo le borbi proti Fanfanijevemu integra-lizmu. Slednjič je demokristjansko glasilo poudarilo, da ie KD zelo 'z.adovoljna zaradi polemik. ki so nastale med se-
y. La Spezii, j« od-1 cialisti in komunisti. Medtem
pa je «Unita» s svoje strani danes zjutraj svetovala socialistom naj ravnajo tako, da bi omogočili komunistom sodelovanje pri izdelavi upravnih programov in da postanejo s tem tudi sestavi del večine v občinskem svetu tako kot so socialisti zahtevali od demokristjanov v občinskih svetih v Milanu in v Florenci.
Socialisti so se tako našli med dvem.t ognjema: komunističnim in demokristjanskim. Kljub temu pa se razkol še vedno ni predvideval. Socialisti v La Spezii so po vsem tem vprašali domače demokristjane ali se stranjajo s protikomunističnim Stališčem demokrist janskega glasila in seveda demokristjani so jim po-žitivno odgovorili ter celo zapustili dvorano in s tem dokazali, da jim pač ne gre toliko za dobro občinsko upravo kolikor za protikomunistično diskriminacijo, r.iasti pa za razdor med socialisti in komu. nisti.
Kljub temu, da se še ne ve, kako bo vse to komentira! Nenni. ko ga bodo podrobno obvestili o dogodku v La Spe-zii, je vendar nadvse važno, da ustvarjanje nove levičarske centristične večine ne more biti na protikomunstični podlagi. To velja ne samo v državnem okviru, temveč tudi za posamezne občinske in pokrajinske uprave.
A. P.
njen. Sedaj pa je voditelj alžirske osvobodilne fronte Mohamed Yazid v New Yorku poslal tajniku OZN brzojavko in ga prosil, naj takoj posreduje pri francoskem državnem predsedniku, da ne bi prišlo do usmrtitve. Yazid je tudi dostavil, da bi v primeru usmrtitve alžirska osvobodilna fronta začela izvajati represalije. Objavil je tudi. da bo to vprašanje spravil na dnevni red prihodnfjega sestanka skupine afroazijskih držav, ki bo 16. avgusta.
Preiskovalni sodnik stalnega vojaškega sodišča v Parizu je danes šel v zapore Santč, da bi zaslišal Ben Bello in še štiri druge alžirske voditelje, ki so bili 22. okt. 1956 aretirani na letališču v Alžiru. Ko je zapustil zapor, so odvetniki zapornikov povedali, da so le-ti odklonili vsak odgovor, ker smatrajo svojo aretacijo za protizakonito.
V nekem intervjuju za «New York Times« je alžirski minister rezident Lacoste razložil svoje stališče o okvirnem zakonu za Alžirijo. Poudaril je, da govori čisto zasebno, na splošno pa se misli, da bo francoska vlada sprejela njegove predloge, piše list. Lacoste je navedel načrt v 5 točkah, ki seveda ne upošteva želja A,lžircev po neodvisnosti. Najprej bi se moralo že v uvodu podčrtati, da je Alžirija integralni del Francije. To je volja, je dejal Lacoste, Evropejcev, ki bivajo v Alžiriji in tudi velike večine muslimanov. Za Evropce bo seveda Lacostova trditev držala, za muslimane pa je stvar drugačna, kot on pravi. V skladu z načelom nadaljevanja francoske suverenosti nad Alžirijo, je potem dejal Lacoste, bi morala biti Alžirija zastopana v francoski narodni skupščini. Izvoliti pa bi bilo treba tudi alžirski parlament. Vsi državljani bi moral; imeti enake pravice. Določiti pa bi se moral en sam volilni kolegij, da ne bi muslimani zaradi večjega števila preglasovali Evropce. Dobro b; bilo, če bi bila v Alžiriji taka skupščina, ki bi bila podobna ameriškemu senatu. Obstajati pa bi mora-'a tudi neka izvršna alžirska oblast, ki bi ji načeloval minister, ki bi ga določila pariška vlada. Ta izvršna oblast bi imela pravico veta nad odločitvami skupščine, ki bi kršile francosko ustavo. In končno bi se ustanovilo še razsodišče nevtralnih oseb, ki bi razsojalo v sporih med večinsko in manjšinsko skupino.
Francoska vlada je uradno priznala, da je kupna moč franka znatno padla. Razvrednotila je namreč frank za 20 odstotkov, kar pomeni, da bodo tujci, ki prihajajo v Francijo, dobili frank po uradnem tečaju, ki bo za petino nižji, kot je bil do sobote. Obenem pa bodo morali Francozi za vsako drugo valuto plačevati 20 odstotkov več kot doslej. Listi ukrep vlade različno komentirajo. Komunistična «Hu-manite« pa trdi. da je vlada pod pretvezo, da spravi zopet v red zunanjo trgovino, v resnici delno razvrednotila frank 'n da bo zopet sledilo zvišanje cen. Drugi spet pišejo, da je pravi vzrok tega ukrepa alžirska vojna, ki Francijo o-gromno stane.
Tuji tisk posveča ukrepu francoske vlade mnogo prostora. ((Frankfurter Allgemei-ne Zeitung«, ki je blizu nemškim industrijskim krogom, navaja neke pridržke, sice: pa pravi, da zasluži ukreji francoske vlade odobritev.
«Vidimo končno deželo, ki skuša vskladiti svoj kurz uradne zamenjave zahtevam položaja, trdi list, in tako prispevati k ozdravitvi denarnih odnosov, v zahodnem svetu. Možno je. da najde Francija posnemovalca«. Desničarski »General Anzeiger« pa skrbi bodočnost skupnega tržišča. Francija je komaj skupno tržišče odobrila, pa že sprejema omejitvene ukrepe, ki so v kričečem nasprotju z duhom in črko pogodbe. Francija misli, da je napravila žrtve in bo še bolj zahtevala prevrednotenje marke, Francija in Velika Britanija hočeta napraviti proces proti Zahodni Namčiji med veliko mone-
iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliftiiiiiii
Nova nota Bonna Moskvi
MOSKVA, 12. — Veleposlanik zahodnonemške vlade Ha?s in načelnik zahodnonemške delegacije Lahr. ki vodi gospodarska pogajanja v Moskvi, sta danes izročila sovjetskemu zunanjemu ministrstvu novo noto glede vprašanja vrnitve nemških državljanov iz Sovjetske zveze. Haas in Lahr sta imela ob izročitvi note kratek razgovor s pomočnikom zunanjega ministra Simjonovom. Kaže, da se bodo gospodarska pogajanja začela ponovno še ta teden. Kot je znano je sovjetska vlada že odgovorila na prvi bonnski seznam nemških državljanov. V odgovoru je bilo rečeno, da so skoro vse na seznamu navedene osebe, državljani ZSSR. samo nekateri so še v zaporih, nekateri pa so že umrli.
Sedaj pa nova nota ne vztraja več na teh seznamih, ki baje vsebujejo 85.000 imen oseb, ki naj bi bile zaprosile za vrnitev v Nemčijo. Nota go. vori sedaj o ((kategorijah«. Gre pa predvsem za osebe, ki so rojene v ZSSR a so nemškega porekla, t. j. njihovi starši so prejeli nemško državljanstvo že pred zadnjo vojno. Potem gre za tiste državljane, ki so ponovno pridobili nemško državljanstvo v smislu pogodb, sklenjenih med Nemčijo m baltskimi državami kmalu po prvi svetovni vojni: dalje gre za državljane Vzhodne’ Prusije in področja Memel. ki je sedaj v sklopu ZSSR; dalje za Nemce iz Besarabije in Galicije, ki so optirali za Nemčijo v sm slu sovjetsko-nemskih sporazumov iz leta 1933 in ki so se preselili v zasedeno Polj sko, nato pa so bili ((deportirani« v Sovjetsko zvezo.
Neki predstavnik zvezne vlade je nocoj izjavil, da bodo besedilo note objavili jutri. V vladnih krogih z zanimanjem pričakujejo, kako bo sovjetska vlada 1o noto sprejela, ker je pred tremi dnevi Mikojan Rostocku v Vzhodni Nemčiji izjavil, da ni v ZSSR nobenega nemškega državljana več Kot se vidi iz. naštetih kategorij. gre za nemške državljane, ki že več desetletij ne zaslužijo te oznake. Se bolj jasno pa je, da vprašanje vrnitve državljanov ne spada v gospodarska pogajanja, ki so jih Nemci zaradi vprašanja vrni tve državljanov prekinili. Zdi se da se tudi v Bonnu zavedajo umetnega napihovanja repatrijacije in zalo je neki predstavnik bonnske vlade dejal, da ne bi imel nič proti vrnitvi teh državljanov namesto v Zahodno, v Vzhodno Nemčijo,
tarno konferenco, ki bo konec septembra v Washingto-nu. S' tem, da je razvrednotila frank, misli francoska vlada, da je okrepila svoj položaj obtožitelja. zaključuje list.
«New York Times« piše med drugim, da se je v Franciji ustvarila atmosfera splošnega blagostanja, ki pa skriva v sebi tri nevarnosti. Te nevarnosti imajo za vzrok tri faktorje. od katerih je prvi alžirska vojna, ki stane Francijo milijardo dolarjev na leto. Drugi faktor je nestalnost vlade, toda najbolj važen faktor pa je dejstvo, da je uvoz narastel mnogo hitreje kot izvoz. List pravi nadalje, da je Francija še bogata dežela in da se lahko še vse uredi z odločnostjo, disciplino in «austerity». Posledice gospodarskega propada pa oi bile zares hude in bi končno privedle do brezposelnosti in k povratku ((komunistične grožnje«.
Londonski «Times« izraža presenečenje, da je 20-odstot-no razvrednotenje franka dobilo odobritev mednarodnega monetarnega fonda, in nato dostavlja, da je zelo neverjetno, da bi ta ukrep povečal ugled Francije pri njenih evropskih zaveznikih, potem pravi list. da je ta zamenjava vrednosti franka' samo prvi korak k skupnemu naporu v Evropi, da se spravijo zame-njalni kurzi na bolj realistično osnovo,
((Financial Times« piše na koncu svojega članka: «Tudi če Gaillard uspe, da za dolgo časa uveljavi svojo politiko, bosta njen uspeh in pa gospodarska bodočnost Francije vendar v veliki meri odvisna od rešitve alžirskega vprašanja. Vsekakor pa je treba v celoti Gaillardu čestitati za to, kar je napravil.«
Liberalni «News Chronrcle« pa trdi, da ukrep francoske vlade ni v -kiadu z duhoin skupnega tržišča. Prej ali slej, nadaljuje list, se bo Francija morala lotiti pravega razvrednotenja. Njeni posli so se poslabšali toliko, da bodo potrebni še bolj strogi ukrepi, kot je ta.
bodo podpisani jutri, ko bodo razgovori zaključeni. Podpisali pa jih bodo Hru-ščev in Mikojan ter Ulbricnt in Grotewohl. Radio je dalje poudaril, da bo s temi sporazumi okrepljeno sodelovanje med ZSSR in Vzhodno Nemčijo, enotnost socialističnega tabora in stvar miru.
Vzhodnonemška novinarska agencija ADN sporoča, da so na današnjih razgovorih razpravljali o političnih m gospodarskih vprašanjih, o nadaljnjem sodelovanju med obema partijama, o aktualnih vprašanjih mednarodnega delavskega gibanja. Izmenjava mnenj je pokazala popolno soglasje obeh delegacij glede vseh vprašanj. Med sporazumi bo tudi nov sporazum o blagovni izmenjavi med obema državama.
Zahodni opazovalci sklepajo na podlagi doslej izrečenih govorov Hruščeva in Mikoja-na, da se ti sporazumi tičejo naslednjih točk:
1. Odbijanje svobodnih volitev za združitev obeh Nem-čij in ponovitev predloga za konfederacijo. 2. Odločna podpora vzhodnonemškim voditeljem v njihovi politiki. 3. Vojaška podpora v primeru upora. 4. Odgovornost za razdelitev Nemčije pada na zahodne vlade. 5. Za ovire na londonski konferenci za razorožitev So krive ZDA. 6. Politika zahodnih vlad in vlade v Bonnu lahko povzroči atomsko vojno z vsemi katastrofalnimi posledicami in 7. gospodarska pomoč Vzhodni Nemčiji.
V nedeljo je Hruščev z Mi-kojanom i n Gromikom v spremstvu Walterja Ulbrichta obiskal glavni štab sovjetskih enot v Vzhodni Nemčiji. Goste je sprejel sovjetski maršal Grečko, vrhovni poveljnik sovjetske vojske v Vzhodni Nemčiji.
Poljska novinarska agencija Pa sporoča, da je Mikojan njenemu dopisniku izjavil, da je »ustvarjanje področja mirn v bazenu Baltiškega morja v interesu ne samo baltiških Jr žav, temveč vsega sveta, ker bi to področje predstavljalo važen prispevek svetovnemu miru«. Mikojan je dejal, tla nobena baltiška država ne želi vojne in nima napadalnih namenov.
Obisk sovjetskih voditeljev se bo zaključil verjetno že jutri dopoldne z veliko manifestacijo ob 'ognjemetu okrog 15. ure na trgu Marx-Engels v Berlinu. Govorila bosta Hruščev in Mikojan ter Grote-wohl in Ulbrieht. Jutri zvečer Pi bo sovjetski veleposlanik v Berlinu Puškin priredil velik sprejem v sovjetskem ve. leposlaništvu. Zvečer bodo tudi objavili zaključno poročilo
minuti m um m umitimi ■iiiMiiitiMimiiimii
Zopet vročina
o razgovorih. Zastopnik sovjetskega veleposlaništva je izjavil, da bodo sovjetski gostj« odpotovali v sredo zjutraj 1$ Moskvo.
Di Vittorio v Dubrovniku
DUBROVNIK, 12. — Tajnik CG1L Giuseppe Di Vittorio. ki ,e včeraj z Brionov prispel v (agreb, je danes z letalom dopotoval v Dubrovnik. Na letališču so ga sprejeli krajevni sindikalni funkcionarji. Di Vittorio si je ogledal znamenitosti mesta in obiskal otok Lo-krum in bo s svojo soprogo ostal 1Q dni v Dubrovniku.
DUBROVNIK, 12. — Skupi-
na funkcionarjev Komunistične partije Gruzije, ki je na počitnicah v Jugoslaviji je prispela danes z vojno ladjo «Vis» v Dubrovnik, z njimi je potoval tudi podpredsednik zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovič.
Admiral R. Edwards obišče Split
BEOGRAD. 12. — Poveljnik britanskega brodovja v Sredozemlju admiral sir Ralph Edwards bo prišel na uraden obisk k poveljniku Jugoslovanske vojne mornarice admiralu M. Jerkoviču v Split od 29. avgusta do 4. septembra t. 1.
iiiiiHiiiUHllllliiliiiHHiiiiMiiiimiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiliniiiuilluiilliiiiiiuilllimmiililllillo
Proces v Kairu
Edina obremenilna priča razlaga načrt zarotnikov
Glavni obtoženci so baje bili v stalnih stikih s predstavniki ZD1
KAIRO, 12. — Danes se je v Kairu pričel proces proti 13 osebam, ki so obtožene, da so hotele vreči vlado, ubit’ predsednika Naserja, osvoboditi generala Nagiba, ki je sedaj v hišnem zaporu, in denacionalizirati Sueški prekop. Med obtoženci je bivši gene-rel Ahmed Atef Naser, bivši zunanji minister Šalah El Din, ki je pripadal vafdistični stranki, ter bivši minister za socialne zadeve Abdul Hasan-Edino zadnji ni navzoč v sodni dvorani zaradi bolezni. Vsi navzoči obtoženci so izjavili, da se ne čutijo krivi obtožb, medtem ko jih je državni tožilec imenoval ((izdajalce, ki so hoteli državo oropati sadov revolucije«.
Vojaško sodišče, ki mu predseduje generalmajor Mohamed Fuad El Digwi, sestavlja še en general, en polkovnik ter dva podpolkovnika. Na procesu je samo ena obremenilna priča, neki bivši častnik Ahmed K»-dry Mohamed Hilmy, eden izmed 16 konjeniških častnikov, ki so bili leta 1954 obsojeni zaradi protirežimskega delovanja, pa je bil pozneje rehabilitiran. Po pričanju Hilmyja je bil načrt zarotnikov takšen: skupina vojakov bi odši.i v predsedstvo vlade in ubila Naserja in vse njegove ministre. Druga skupina častnikov bi skušala združiti enote vojske, ki bi zasedle strateške pozicije in javne zgradbe prestolnice. Tretja skupina pa b. odšla k bivšemu predsedniku Nagibu ter ga pripeljala^ v I predsedstvo v vojaškem sprem-Po vsej Italiji je opazen I stvu, medtem ko bi bile orga-
znaten porast temperature. Izmed mest, za katere javlja meteorološka služba ministrstva za obrambo (letalstvo), najvišjo in najnižjo nnevno temperaturo, sta samo Turin in Genova tisti dve mesti, kjer temperatura včeraj ni doselila 30 stopinj poleg Aquile, kjer je do te višine manjkalo samo dve desetinki stopinje. V vseh ostalih mestih pa je temperatura ne samo presegla 30 stopinj, temveč se je marsikje celo približala 40. Tako je bilo najbolj toplo v Palermu, 39,6 stopinje in v Pescari ter Bariju z 39 stopinj, nato pa v Rimu 379, Cataniji 37,5, Mes-sini 36,6, Cagliariju 35,9, Florenci 34,2, Bologni in Trentu 34, Anconi 32,2, Milanu 31,3, Bocnu 31,5, Trstu 31,4 in v Benetkah 30.
iii umni luninimi milimi ri m n mm im milimi ■■ um m im m m iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiifiiiiiiiii
v
Številne letalske nesreče
V Kanadi 79 mrtvili
MONTREAL, 12 — Pri nesreči, ki je doletela letalo «DC-4» družbe «Maritime Central Airways», ki je strmoglavilo včeraj 29 km južno od Quebeea, ni ostal nihče živ. Na letalu je bilo 79 oseb.
To je največja nesreča, ki je kdaj zadela kanadsko letalstvo.
Letalo je najelo zasebno društvo bivših bojevnikov iz Toronta za pot v London in nazaj za skupino svojih članov. Letalo je odletelo s Škotske ter je bilo namenjeno v Toronto. Cez Quebec je letelo včeraj popoldne ob 14. uri. Ker ob 15. uri še ni signaliziralo svoje navzočnosti na nebu nad Montrealom, kot se je pričakovalo, so takoj obvestili vojaške oblasti in tudi javnost po radiu in televiziji. Vodstvo družbe je sporočilo, da so reševalne skupine prišle do mesta, kamor je padlo letalo, a niso našle nikogar od potnikov živega. Med potniki je bilo 40 žena in 3 o-troci.
HOLANDSKA NOVA GVINEJA, 12. — Neko letalo ho-
landske vojne mornarice je padlo na tla kmalu potem, ko se je dvignilo. Od desetih vojakov, ki so bili na letalu, se jih je osem ubilo, dva pa sta težko ranjena.
BIZERTA, 12. —■ Pri letalski nesreči blizu Bizerte je bilo danes popoldne 11 mrtvih, i.e-talo, ki se je ponesrečilo, je bilo vojaško in je prihajalo iz Mont de Marsana.
HAAG, 12. — Davi ob 7-30 sta se dva brzovlaka zaletela v bližini Sindhovena. Eden od obeh je vozil z brzino 80 km, drugi je pa skoraj stal na mestu. Pri nesreči je bilo 6 ljudi ubitih in 24 ranjenih.
LONDON 12* — Silna neurja so v jugovzhodni Angliji povzročila, da so ceste in železniške proge poplavljene na več krajih. Tudi v južno-vzhodnem delu Londona je promet precej zastal.
 «»-------
DUNAJ, 12. — Na Dunaju in v Nižji Avstriji je padlo mnogo dežja in tudi toče. Nastale so poplave s precejšnjo škodo,
ja, da predstavlja prepoved atomskih eksplozij pripravljalno fazo za sporazum o raz- , orožitvi. Bulganin obžaluje, da zahodne sile niso pristale na sovjetski predlog za prepoved jedrskih poskusov. Na konferenci, ki se je začela danes sodeluje 22 držav.
Iz Moskve poročajo, da so sovjetski znanstveniki Nasme-janov. Semjonov, Nardin, Top-čev, Kapica in še okrog 200 drugih učenjakov, objavili izjavo, ki je namenjena učenjakom drugih držav in v kateri zahtevajo prepoved atomskega orožja in atomskih poskusov.
Sovjetski učenjaki predlagajo. naj se skliče mednarodna konferenca znanstvenikov, na kateri naj se konkretno razpravlja o vprašanju škodljivih učinkov izžarevanja in nevarnost, ki jo predstavlja uporaba jedrske energije v vojaške namene.
Iz Las Vegasa pa poročajo, da je že petnajstič odložena eksplozija atomske bombe, ki je bila predvidena za 29. julija. Vsakikrat so navedli kot razlog neugodne vremenske razmere.
V Washingtonu še vedno komentirajo zahodni predlog o zračnih inšpekcijah, katerega bo jutri začel podrobno razlagati ameriški delegat Stassen.
V Wushingtonu sodijo, da je Zahod odnesel prepričljivo zmago v očeh svetovnega javnega mnenja s tem, ko je predložil svoj obsežni in raznovrstni načrt o ustanovitvi raznih področji letalskega in kopenskega nadzorstva. Pra+ tako sodijo, da je bila Sovjetska zveza potisnjena v podrejen položaj glede »psihološkega vpliva na množice«, zavoljo česar bo imela Moskva velike težave, če bo zavrnila zahodni načrt. Pripominjajo, da bi morala biti morebitna načelna privolitev Sovjetske zveze hkrati dopolnjena z ustanovitvijo odbora strokovnjakov. katerih naloga bi bila, proučiti zelo zapletene podrobnosti vsakega sistema kontrole. kajti samo načelna privolitev ne bi ovirala Moskve, da pride na dan z vrsto tehničnih pripomb, zlasti pa političnih, k; bi onemogočila vsakršen sporazum o sistemu nadzorstva. Ne izključujejo, da bo SZ opozorila na možnost neposrednih stikov med Atlantsko in Varšavsko zvezo ali celo med Bonnom m Panko-wom. «če bi Zahod takšne pogoje zavrnil,« pravijo v Wa-shingtonu, «potem bi lahko Sovjetska /Veza svetovni javnosti prikazala ZDA kot dejansko oviro slehernega sporazuma.«
Ameriški voditelji menijo, da bo šele čez dalj časa možno pred svetom in ameriškim Kongresom nastopiti s skupnim sporazumom, tem prej, ker je treba premagati razne tehnične težave v zvezi z obilico praktičnih podrobnosti, nujno potrebnih za vzpostavitev nadzorstvenega sistema.
Ameriiki vladni krogi izražajo prav tako upanje, da so Dullesovi razgovori v Londonu, zlasti njegovi razgovori z Zorinom. Moskvo opozorili, da so ZDA odločene storiti vse, da bi dosegli sporazum o razorožitvi, da pa pri tem Zahod v glavnih stvareh ne bo popustil.
nizirane ljudske manifestacije.
Prebivalstvo naj bi pozdravljalo sprevod z Nagibom.
Hilmy trdi, da so komplot naročili Američani in da je bil Mustafa el Nahas ter dva izmed obtožencev, oba bivša ministra, v tesnem stiku z a-ineriškem veleposlanikom Rav-mondom Harom za časa tristranskega napada na Egipt lansko jesen. Hilm.v tudi trd: da so konspiratorji prišli «• prila meseca tudi k njemu.
Šalah El Din je po njegovih trditvah odšel v Šaudovo Ara-bijo, da bi se tam razgovur-jal o podrobnostih komplota s saudskimi voditelji ter / ameriškimi predstavniki. Šalah e: Din je bil gost saudskega ministra za trgovino Mohameda Alija Ride. ki je, po trditvah Hilmyja. znan po svojih zvezah z ZDA.
Ko je Hilmy te stvari pri povedoval, ga jc predsednik prekinil ter mu rekel, naj ne navaja več imen iz Saudove Arabije in ZDA. Razen tega je zagrozil, da se bo proces nadaljeval pri zaprtih vratih, če bi Hilmy govoril še podrob neje o zvezah konspiratorjev s tujimi državami. Proces se bo nadaljeval jutri.
Neki predstavnik veleposla ništva ZDA v Kairu, je zanikal, da bi imel veleposlanik stike z bivšima ministroma, ki sta med 13 obtoženci. O pričevanju Hilmyja pa je dejal, da sploh ne odgovarja realnosti.
RAZOROŽITEV
NOVI DELHI, 12. — Nehru je danes izjavil v parlamentu da je Indija pripravljena udeležiti se konference razoroži-tvenega poitodbora v Londonu, seveda le v primeru če bi bila povabljena. Zanikal je, da bi bila Sovjetska zveza predlagala, naj se Indija vključi v pododbor. Dejal je, da ie bil pododboru le dan nasvet, naj jo povabi na sejo.
TOKIO, 12. — Predsednik DAMASK, 12. — Predsednik vlade ZSSR Bulganin je po- republike Sirije Sukri Kuatli slal na svetovno konferenco je sprejel vabilo predsednika proti vodikovim in atomskim CSR da uradno obišče CSR v bombam, ki zaseda v Tokiu, prihodnjem mesecu na čelu poslaniuo, r kateri se poudar-1 delegacije sirskih ministrov.
Predsednik Sirije
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 29,4, najnižja 23,2, zračni tlak 1011,1, vlaga 64 odst., morje skoraj mirno, temperatura morja 25,7.
Vreme danes: Spremenljivo z delnimi pooblači Ivami.
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 13. avgusta
Hipolit, Tvrdko Sonce vzide ob 5.01 in zatone ob 19.17. Dolžina dneva 14.16, Luna vzide ob 20.10 in zatone ob 7.56. Jutri, SREDA, 14. avgusta Anastazija, Tanja
Po ukrepu vladnega generalnega komisariata
Zvišanje cen tobaka povzročilo hudo nezadovoljstvo prebivalstva
Gospodarski položaj ne opravičuje zvišanja cen, ker se ni izboljšal Odklonilno stališče PSD/ - Protestirati je moral celo župan
Večino Tržačanov je včeraj
zjutraj kaj neprijetno presenetila vest, da je vladnj generalni komisar v noči med nedeljo in ponedeljkom uveljavil na našem ozemlju vse ukrepe, ki veljajo v Italiji glede prodaje tobačnih jzdelkov in seveda tudi ukrepe o cenah tobaka. Nekateri so za ta ukrep že prej izvedeli, tako da že v nedeljo ni bilo dobiti cigaret, ker se je začel pravi lov na cigarete po starih, nižjih conah zato, da bi si kadilci zagotovili vsaj kakšen zavojček zaloge po starih cenah.
Ves včerajšnji dan pa so si ■ledili v prodajalnah tobačnih izdelkov tragikomični prizori, ko so se nepoučeni razburjeni kadilci jezili nad ubogimi prodajalci cigaret, ki so pri podražitvi popolnoma nedolžni ki so pa vendar postali vsaj trenutni strelovod za upravičeno razburjanje.
Ni namreč dvoma, da Je u-krep vladnega generalnega komisarja težko prizadel tržaške potrošnike, saj pomeni kar 3 milijarde novih posrednih davkov več na leto. Razlika med starimi in novimi cenami tobaka in tobačnih izdelkov je namreč zelo občutna in še zlasti velika za vse tiste vrste cenejših cigaret (Nazionale, Astoria. Diana itd.) katerih se je na’več pokadilo. Značilno je tudi, da so odslej vse cigarete, opremljene s filtri, nekoliko bolj drage, kot iste vrste cigaret brez filtrov, čeprav so se mnogi kadilci oprijeli cigaret s filtri iz zdravstvenih razlogov.
Iz teh razlogov so žolčni komentarji tržaških kadilcev popolnoma upravičeni in to še toliko bolj, ker tržaško prebivalstvo niti od daleč ne občuti toliko opevanih in tolikokrat obljubljenih ukrepov, ki naj bi odstranili krizo tržaškega gospodarstva in ustvarili v Trstu blagostanje ter procvit.
Kaj malo prepričljiva je zato uradna objava vladnega generalnega komisariata, ki o-pravičuje povišanje cen tobaka, češ da se je tržaški gospodarski položaj po treh letih italijanske uprave že tolika izboljšal, da ni več razloga za nadaljnje odlašanje povišanja cen. V uradni objavi se namreč ugotavlja, da so o tem vprašanju pričeli razpravljati že takoj po prevzemu oblasti iz rok ZVU, vendar so takrat sklenili, da ne bodo sprejeli nobenega ukrepa, dokler ne bo izvršen načrt za obnovo in utrditev tržaškega gospodarstva.
V našem listu smo že mno-
iHitmiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiimmiiitiiiMiiiiiim
Zahtevamo preklic ogabne laži
Pretekli teden je «11 Picco-lo* objavil vest, da sta bila tržaška antifašistična borca republikanec	Gabriele Fo-
schiatti in komunist Luigi Frausin. ki so ju nacisti umorili, ker sta aktivno sodelovala v našem mestu v borbi proti nemškemu	okupatorju m
nje njepovim italijanskim fašističnim podrepnikom, odlikovana z zlato kolajno. To naj-višje italijansko odlikovanje za zasluge v borbi proti naci-fašizmu sta si oba pokojna tržaška antifašista zaslužila z žrtvovanjem svojega življenja. Zato menimo,	da je vlada s
tema najvišjima odlikovanji-ma priznala obenem tudi velik delež krvi, ki so ga plačali Tržačani, v trdih in neizprosnih bojih proti fašistom in nacistom.
Na žalost pa moramo ugotoviti, da so v Trstu še vedno odkrite in prikrite fašistične in šovinistične sile, ki se v svoji šovinistični borbi proti Slovencem in zlasti v svojem slepem sovraštvu do junaške antifašistične	borbe Sloven-
cev, ki so bili prav v našem mestu pobudniki t« slavne borbe, ne sramujejo izkoristiti ime antifašističnega borca Frausina v tej svoji ogabni kampanji.
V motivaciji o odlikovanju Frausina je med drugim nave-dena tudi sledeča laž; »...Pri šel je v roke Nemcem po o vadbi Slovencev...» To grdo laž je izrekel preteklega apri lu tudi prof Paladm ob proslu vi dneva odporniškega giba nja. Ta laž je bila skovana in razširjena samo zato, da bi z njo oblatih slavno preteklost Osvobodilne fronte, ki je bila v Trstu najmočnejša aktivna protinaeistična in protifašistična organizacija, da bi oblatili na stotine in stotine padlih slovenskih protifašističnih bor cev, da bi na svoj način povzdignili vse tiste sile, ki so se potuhnjeno dobrikale nem-' škemu okupatorju, ali pa ki so prilezle na dan šele ob dne' vih osvoboditve.
7.ato je še bolj obsodbe vredno dejstvo, da je bila ta laž izkoriščena v motivaciji odlikovanja tega zaslužnega protifašističnega borca in da so jo povzeli m si jo prisvojili tisti vladni pristojni orga ni, ki bi morali biti temelji to poučeni o protifašistični borbi na našem področju.
Zaradi tega zahtevamo imenu slovenskih antifašistov da pristojni vladni organi to laž prekličejo. Tiste pa, ki so to laž prvi objavili (»Unitii« uLavorutore* in «D*lo») in vse t iste, ki so jo naknadno povzeli ni jo razširjajo, pozivamo, da v imenu resnice in časti vseh slovenskih mrtvih in živih antifašističnih borcev to 1 ai javno prekličejo,
gokrat navedli obširne uradne podatke o dejanskem stanju v glavnih tržaških produktivnih panogah in ugotovili, da Trst nedvomno preživlja stagnacijo svojega gospodarstva, ki je toliko bolj nevarna ker ves svet preživlja prav v zadnjih letih dokaj u-godno gospodarsko konjunkturo, ki se še posebej občuti v pristaniški in pomorski dejavnosti. Upravičeno bi zaradi tega Trst pričakoval pomoč, ne pa ukrepov, ki mu jemljejo še tiste zelo redke in skiom-ne ugodnosti, s katerimi je do sedaj razpolagal. Upravičen je zato tudi žolčni komentar, ki smo ga včeraj čuli v neki trafiki, češ da je dvig cene cigaret prvi znak. kako vlana resno misli uveljaviti prosto cono.
Prav tako neutemeljeno je tudi drugo opravičilo, ki ga navaja omenjena uradna objava vladnega generalnega komisariata češ da je nižja cena tobaka v Trstu privedla do znatnega tihotapstva v go-liške in druge sosedne pokrajine. Res je ravno narobe, ker utegne priti sedaj do velikega tihotapskega vala.
Nekam zafrkljiv pa je zadnji argument uradne objave, ki se sklicuje na »očitne patriotske razloge«, zaradi katerih je treba ukiniti ulok pri Devinu, ki naj bi poleg tega predstavljale zapreko za normalen turističen promet.
Predstavnik federacije PSDI je sinoči ostro obsodil nepravični državni ukrep za zvišanje cene tobaka, ker predstavlja ta ukrep samo novo posredno davščino, s katero naj pokrijejo stroške za gradnjo nove tobačne tovarne v Trstu.
Pokrajinsko tajništvo p.SDI je zaradi tega že včeraj interve-niralo pri ministru za finance	Kakor	smo	ze	poročali,	je
Andreottiju in pri vladnem	Podnevi	Jipravna	komnnja
generalnem komisarju naj ta-	~
2.500 lir (2.000 lir), 1. kakovost 2.000 (1-600), 2. kakovost 1-400 (1.100),
Bezuri tobak; Golf za kg 8.5000	(7.000). Italia 8.400
(7.000), Dalmazia 5.000 (5.000), Spuntature 5.000 ( 3.000), Forle
4.500 (2.800), Forte I. kakovost po 50 gramov 4,000 (—), Co-mune 3.500 (2-500).
Cigare,- po komadu Cavour 150 ( 90), Minghetti 150 ( 50)), Virginia 45 (32), Toscana 40 (25). Toscanelli 18 (11), Ava-na 25 (15).
Cigarete:	Zavojček 20 k.v
sov Due palme in Canasn 320 ( 250). Kosa d’Oriente 320 (240) Edelvveiss 300 (230), Ser-raglio 300 (220), Stop King Size 280 (220), Stop 270 (180), Colombo 270 (170). Macedoni., extra 270 (190), Cow boy ir Virginia 260 (180), Macedonia oro 240 (190). Tis stelle fil-tro 240 (180), Tre stelle comu-ni 230 (180), Giubek in Auro-ra 220 (160), Šport in Macedonia 200 (140), Africa in Na-zionali Esportazione 200 (130), San Giusto 180 (—), Nazional: comuni 160	(120),’ Alfa 130
(100), Kolekcije 100 cigaret 4500 (3.680).
TUJE CIGARETE
Memphis Tradition Double Filtre in Sullana Tnplex Fil-
filtro 390 (260), Muratti’s Ari-ston Filtro 390 (270), Kynaz'i Special o Neptune 390 ( 300), Laurens Filtro 390 (270), Memphis Tradition 380 (280), Tur-mac 380 (280), Y iset Filtre in Sullana 15 380 (280), Laurens Orange 370 ( 270), Yaset 360 (280), Xa»nthia 360 (260), Mu-rafti’* Anstcn 360 (270), King’s Gate 360 (260), Sullana Rouge 360 (260), Memphis Šport in Monopol 360 (260). Turmac 4 360 (280), P!ayer's N/C Medium in Oesterreichische III. sorte 350 (270), Liberty Filtre 340 (230), North Pole 340 (250). Virg. Roal Gold Filtro 340 (230)« Player’s Virg. 6 filter 340 (230), Virginia Special filter 340 (230), Champion in Pla-yer’s Virg. 6 320 ( 230), Luna Park 320 (210), Monte Cerlo filter 320 (220), Libcrty 32v (230), Virginia Royal Gold 320 (230), Virginia Standard filter 320 ( 220), Fib filter 320 '220), Virginia special 1	320 (230),
Sullana 3 filter 320 ( 210), Star-let Rpuge ali Bleu filter 310 (210), Monte Carlo. Fib in Virginia standard 300 (220), Sullana 3 300 (210).
Starlet Rouge ali Bleu 290 (210), Bresilienne Rouge filter, Astoria in Diana filter 280 (160). Bresilienne Rouge. Astoria in Diana 260 (160).
Obvestilo podjetjem ki poslujejo s tujino
Tržaška trgovinska zbornica sporoča, da bodo ustanovili pri ministrstvu za zunanjo trgovino mekanografski center, ki bo deloval v sodelovanju s podobnim, centrom, ki ga ustanavljajo pri Inštitutu za zunanjo trgovino 'n že obstoječim centrom pri Italijanskem menjalnem uradu. Za boljše poslovanje teh centrov bo vsako izvozno podjetje do-
Tržaška občinska kriza
Mišini zagovarjajo ohranitev enobarvnega	občins
Boje se volitev v sedanjem gospodarskem položaju
V preteklih dneh smo obja-i vili stališče posameznih strank
bilo svojo številko. Prvi dve .j, sedanje krize občinske u-
stevilju se bosta nanašali na'
pokrajino, ostale pa bodo določile trgovinske zbornice.
Od L oktobra bodo morala vsa uvozna in izvozna podjetja navesti odgovarjajočo številko na vseh prošnjah in drur gih dokumentih, naslovljenih na ministrstvo za zunanjo trgovino, Inštitut za zunanjo trgovino, Italijanski menjalni u-rad, in kateri koli "drugi urad ali ustanovo, izjemo predstavljajo samo tisti operaterji in
prave in možnosti njene rešitve. Kot je razvidno iz teh stališč, so zlasti levičarske stranke in tudi republikanci mnenja, da je treba razpisati nove volitve, če ne bo KD pristala na sestavo novega sre-dinsko-levičarskega odbora. Toda desničarski krogi in še jrosebno MSI- se. ponovno potegujejo za obnovitev enobarvnega demokristjanskega odbora s podporo fašistov, monarhistov in liberalcev oziroma
ustanove, ki opravljajo samo na obnovitev dosedanjega dvo-posamezne, enkratne zunanje- mesečnega sodelovanja KD z
trgovinske operacije.
Številko bo določila tižaška trgovinska zbornica za vsa
desnico.
V okviru teh naporov moramo šteti tudi sobotni sestanek
podjetja, ki poslujejo s tujino, , fašističnega poslanca Colognat-imajo legalni sedež na trža-jtija z vladnim komisarjem Paškem področju in ki bodo.lamaro, ki sta »razpravljala o
predložila prošnjo na obrazcu katerega lahko prevzamejo ha okencu št. 2 v trgovinski zbornici od 9. do 12. ure.
 «»——
za zimsko pomoč
V času od 16. junija do 31. julija je dobil sklad zimske pomoči naslednje prispevke: Sindikat delavcev Acegata 1P0 tisoč lir. drugi prispevki 300 lir.
tro 400 ( 280), Turmac Super- ...................................................................................................................  itin.mm
Pismo sindikalnih organizacij Acegata
Sindikata zavračata upravnega odbora
predloge
podjetja
Ravnanje vodstva je vzbudilo med uslužbenci veliko nezadovoljstvo
koj prekličejo ukrep. V zaključku svoje izjave predstavnik PSDI ostro obsoja politiko, s kateri se ukinjajo redke ugodnosti, ki jih še uživa Trst, medtem ko nihče ne skrbi, da bi izenačili plače tržaških delavcev s plačami industrijskega trikotnika Genova-Tunn-Milan ter da bi priznali pravico do poenotenja plač uslužbencem lokalnih ustanov. Razen tega se niti ne ve, v kakšni meri bo država pokrila deficite lokalnih ustanov.
Tudi tržaški župan Bartoli je ob tako težkem in tako nepopularnem ukrepu uvidel, da mora protestirati proti zvišanju cene tobake. Županstvo e namreč sinoči objavilo nekatera pisma, ki jih je župan poslal ministru za finance Andreottiju v zvezi z gradnjo tobačne tovarne in v zvezi z namerami, da se zviša cena tobaka. Očitno se župan boji očitkov, da se ni dovolj upiral takemu škodljivemu ukrepu, kar bi mu zlasti škodilo v bližnji volilni kampanji. Iz pisem pa je razvidno med drugim, da je župan spravljal zvezo gradnjo tobačne tovarne in zvišanje cene tobaka, saj bo — po njegovem mnenju — »prebivalstvo sprejelo, čeprav nerado, ta ukrep, če ga bodo uvedli potem, ali vsaj istočasno s pričetkom poslovanja nove tobačne tovarne«.
Včeraj je župan poslal telegram ministru za finance, v katerem protestira proti uvedbi novih cen, ker so bile sprejete dve leti pred pričetkom poslovanja nove tobačne tovarne. Podoben protest je poslal tudi vladnemu generalnemu komisarju.
Nove cene
ITALIJANSKI TOBAK (v oklepaju je cena pred povišanjem)
Njuhanec: Superiore za kg
občinskega podjetja ACEGAT predlagala sklenitev dveh različnih delovnih pogodb za svoje uslužbence; za uslužbence elektrike plina in vode, za katere naj bi veljala vsedržavna delovna pogodba za e-lektrično stroko; za osebje tramvajev, avtobusov in trolejbusov pa vsedržavna pogodba za tramvajsko stroko. Pri tem bi upoštevali za obe stroki vse dosedanje krajevne prednosti, razen za uslužbence, ki jih bodo sprejeli na novo. Poleg tega je vodstvo omenjenega podjetja sporočilo, da bo od 1. oktobra dalje ukinilo menzo v podjetju in je zaradi tega postavilo dva predloga: uslužbenci, ki so zdaj tam zaposleni, naj bi upravljali menzo sami in podjetje bi jim dalo dotacijo v znesku 27,200.000 lir ter vse naprave in lokale, ali pa bi menzo sploh ukinili in bi omenjeno vsoto razdelili med vse uslužbence kot dodatek za zvišanje doklade za menzo.
Predstavniki obeh sindikalnih organizacij pri ACEGAT so o omenjenih predlogih temeljito lazpravljali in po izčrpni diskusiji sestavili pismo, ki so ga poslali upravi podjetja, uradu za delo in tržaškemu županu.
Tajništvi obeh sindikalnih organizacij poudarjata, da hoče vodstvo podjetja s svojim sklepom vsiliti nekaj novega, saj velja oziroma bi moral veljati dogovor, ki je bil sklenjen 28. maja. Tako ravnanje vodstva ACEGAT je vzbudilo med uslužbenci slab vtis in nezadovoljstvo ker bi jih z novimi ukrepi opeharili za pravice, ki so si jih pridobili z dolgo sindikalno borbo. Zaradi tega sindikalni organizaciji zavračata vse omenjene predloge in vabita upravni odbor, naj opusti svoje namene, da še bodo pomirili duhovi in bo de'o nemoteno potekalo v podjetju, kar je tudi omenjeni odbor poudaril ko je zahteval, da se
fiiiimmimMiiiMiMiiiMiMtMMmiHiimmMiinniumnmiMiMmmiiiiHHiiiMiiiiHMMiiiiiMHi
Prometne nezgode
Vespa v avtomobil
vespista pa v bolnico
Kolesar se je pri padcu potolkel - Motociklista povozila peka
Včeraj ponoči se je Vincem z o Scuccinarro iz Ul. Zorutti 15, vozil na svoji vespi po UL S. Giacomo in Monte proti Trgu G. B. Vico. Na zadnjem sedežu pa se je peljal njegov 23-letni prijatelj Giovanni Ru-pena iz Ul. Cucinoli 8. V bližini hiše št. 2 se je zaletel v avto, last 45-letnega Umber-ta Uuliana iz Ul. Del Toro 2. Pri trčenju sta motorista padla na tla in se hudo poškodovala. Z rešilnim avtom Rdečega križa so ju pripeljali v splošno bolnišnico, kjer so ju sprejeli na opazovalnem oddelku. Scuccinarro se bo moral zdraviti približno 20 dni. Zdravniki so mu ugotovili udaice in praske na levi rami z verjetnimi kostnimi poškodbami, praske na desni inki in udarec na levi strani glave. Rupeni pa so ugotovili udaice in praske na desni ličnici, na nosu, in udarce na spodnji čeljustnici ter na desni nogi. Zdraviti se bo moral približno en teden.
Kmalu po kosilu pa so sprejeli na L kirurškem oddelku 66-letnega Angela Laitcerja iz Ul. T. Luciani 13. Zdravniki so mu ugotovili, veliko podplutbo na desni strani glave, udarce in praske na desni podlahtnici in praske na des-
ni nogi. V bolnišnici je povedal, de je hotel malo prej prekoračiti Ul. Se*tefontane v bližini Ul. Luciani, ko se je nenadoma zaletela vanj lam-breta, katero je vozil 21-let-ni Argio Ligon iz Uh Verge-rio 6.
Ob 15.20 se je 22-letni Giovanni Bullicini iz Trga Scor-cola 2 vozil na svojem motor-ju po Ul. Giulia proti mestu. V bližini Rossettijevega spomenika se je zaletel v 73-letno Amalio Petronio iz Ul. Colo-gna 14. Na kraj nesreče je takoj prišel avto RK in pone-srečenko odpeljal v bolnišnico, kjer se bo morala zdraviti 10 dni. Dežurni zdravnik ji je ugotovil udarce in praske na levem stegnu.
Malo kasneje so z rešilnim avtom RK pripeljali v splošno bolnišnico 49-letnega težaka Josipa Vouka iz Ricmanj št. 12. Zdravniki so mu ugotovili hud udarec na hrbtenici, praske na levem komolcu in levi nogi. Zdravnikom je povedal, da se je malo prej vozd na svojem kolesu po Ul. Fla-via proti Miljam in ko ga ie hotel neki motorist prehiteti, je izgubil oblast nad volanom i.i se zaletel v motorista, pr.
vnese v sporazum od 28. maja točka, da se za dalj časa uslužbenci odrečejo novim zahtevam.
Danes sestanek s podjetjem Sartori
Kakor je bilo napovedano, bo dane* ob 11. uri na uradu za delo sestanek med sindikalnimi zastopniki in vodstvom podjetja Sartori. Do sestanka je prišlo na zahtevo sindikalnih organizacij, da bi se pogovorili o perečih vprašanjih in sporu, ki je nastal med delavci in vodstvom podjetja. Sestanek bi moral biti že pretekli teden, a so ga na zahtevo delodajalca predložili na danes.
 «» —
Proti razbijanju enotnosti pomorščakov
Tisk in radio sta v nedeljo razširila vest, da se je po sestanku v Genovi vsedržavna Zveza pomorščakov odcepila i od sindikalne organizacije 1 CGIL. V zvezi s tem se je nemudoma sestal izvršni odbor tržaške pokrajinske zveze pomorščakov FILM in včeraj objavil poročilo, v katerem poudarja, da ni poslal nobenega svojega predstavnika na ta dozdevni sestanek v Genovo in da nima ničesar skupnega s tem razbijaškim poskusom, ki bi hotel razbiti enotnost Zveze pomorščakov. Pri tem obsoja neodgovorne elemente, ki tako nepremišljeno pristajajo na spletke lastnikov pomorskih družb in brodarjev. Pokrajinska zveza pomorščakov v Trstu poudarja svojo zvestobo idealom enotnosti in svojo privrženost veliki skupnosti italijanskih delavcev, ki so vključeni v CGIL. V tem smislu je tržaško tajništvo odposlalo včeraj brzojavko vsedržavnemu tajništvu Zveze pomorščakov CGIL v Rimu.
Izlet CGIL
Komisija za šport in razvedrilo pri novi Delavski zbornici CGIL v Ul. Zonta št .2 prireja ob priložnosti karnij-sko-koro.škega praznika izlet na prelaz «Monte Croce Carni-co» (1363 m nadmorske višine).
Izletniki se bodo odpeljali 8. septembra ob 4,30 iz Milj, ob 5 pa iz Trsta (Trg Garibaldi). v Trst se bodo vrnili ob 23,30.
Vpisovanje sprejema do 31. avgusta omenjena komisija v Ul. Zonta 2 soba št. 1.
Pogajanja i lastnikom ladjedelnice Sv. Justa
Včeraj popoldne je bil v ladjedelnici Sv. Justa sestanek, katerega so se udeležili člani notranjih komisij in lastnik podjetja inž. Gandus. Vodstvo podjetja je predložilo sindikalnim predstavnikom osnutek sporazuma, ki predvideva produkcijske nagrade, ki bi jih plačali ob božiču letos in za velikonočne praznike prihodnje leto. Osnutek vsebuje tud; sporazum za zdravju škodljiva dela.
Sindikalni zastopniki k predloženemu osnutku niso hotel1 dodati nobene pripombe, češ da morajo o tem prej razpravljati delavc1 sami in izraziti svoje mnenje.
Vsi delavci v ladjedelnici
stih. Na delu je le 60-70 delavcev, ki skrbijo za naprave. V ladjedelnici Sv. Roka v Miljah, v Tržaškem arzenalu in , jedelnici Sv. Justa, v katerih ni še letnih dopustov, je sin-
občinskem vprašanju«. V tej zvezi je Colognatti izjavil, da je sedanja kriza občinske u-prave nastala iz »neznatnih« razlogov. Nadalje je dejal, da so oni podprli enobarvni dc-mokristjanski odbor, ker jim je nudil več jamstev za obrambo »nacionalnih interesov«, kot kateri koli drugi štiristranski, trostranski ali pa levičarsko usmerjen občinski odbor. »Glede občinskega proračuna — je dejal Colognatti .— je zngno, da je bil MSI naklonjen glasovati za proračun«. Zato se ni po njegovem mnenju tudi glede tega nič spremenilo. »Zato menim, da obstajajo še vedno vsi tisti pogoji, ki so obstajali ob zadnji izvolitvi organov občinskega sveta«, je dejal Colognatti.
Ta odkrita ponudba fašističnega poslanca Krščanski demokraciji za obnovitev sodelovanja v občinskem svetu jasno dokazuje, da je fašistom žal. da so zapustili sejno dvorano pred glasovanjem letošnjega proračuna, kar je povzročilo, da je bil proračun zavrnjen. Sicw pa misini menijo, da je bila tudi ostavka odbornikov prenagljena, češ da bi lahko proračun ponovno predložili občinskemu svetu in bi jih oni soglasno podprli.
dikalno gibanje prekinjeno in,...  _________ ___ _________
se bo spet začelo pozneje. V j Zato tudi “dolžijo «nilado»"de-
vseh teh obratih pa se delavci vzdržujejo nadurnega dela.
——«»-----
Neutemeljeni odpusti
Glede napovedanih odpustov
pri podjetju smolars, o čemer smo pred dnevi poročali, poudarjajo sindikalni zastopniki, da ima omenjeno podjetje polno dela in naročil prav vseh oddelkih, v katerih namerava vodstvo odpustiti kar 3Q delavcev.
Opozorilo županstva
Županstvo sporoča, da so v preteklih dneh ugotovili, da osebe ki nimajo nič opraviti z občinsko upravo, zantevajo informacije na račun meščanov bodisi po zasebnih stanovanjih bodisi po uradih. Pri lem izjavljajo, da so funkcionarji občinske uprave oziroma uslužbenci matičnega urada.
Županstvo sporoča, da poizveduje samo po uslužbencih svoje informacijske službe, ki imajo vsi posebno izkaznico.
mokristjansko vodstvo, da ne zna gledati resnici v oči in menijo, da so pripravljeni podr preti enobarvni demokristjan-ski odbor z županom Bartoli-jem do prihodnjih volitev, samo da ne bi prišlo do sestave sredinsko-levičarskega odbora, ali pa do ni^vih volitev. Med misini prevladuje mnenje, da je treba preprečiti nove volitve v sedanjem gospodarskem položaju mesta, ker se bojijo, da bi «italijanske nacionalne stranke«, med katere se sami prištevajo, izgubile glasove in da ti se levičarske stranke okreDile.
Kot torej vidimo, se desničarske stranke trudijo, da bi na vse načine prisilile KD na obnovitev dosedanjega sodelovanja, da bi s tem preprečili katero koli akcijo za izboljšanje gospodarskega položaja mesta z učinkovitim; ukrepi, kot sta na primer prosta cona in deželna avtonomija.
 «»-------
Buren družinski spor
Čanje v stanovanju zakoncev German. Bilo je jasno, da sta se zakonca sprla in ker vika ni hotelo biti konca, je marsikdo prišel k oknu in gledal proti pritličju. Eden od teh je tako videl 47-letno Marijo Tončič por. German prit; iz hiše in se oddaljiti z negotovim korakom po travniku. Zena je bila vsa v neredu in poleg tega je krčevito jokala.
Naenkrat pa je Germanova izginila v vodnjaku, kjer se nabira voda, k; služi za namakanje polj. Nekdo, ki je o-paz.il zadevo z okna, je takoj pritekel na kraj in skušal ženi pomagati, a ker zaradi globine ni bilo mogoče, so sosedje po telefonu obvestili o zadevi osebje Rdečega križa. Kmalu zatem so pridrveli na kraj ne le bolničarji, temveč tudi policijski agenti in gasilci.
Ti so spustil; v notranjost vodnjaka gasilca, ki je Germanovi pomagal na površje.
Kaj pa je pravzaprav prisililo žensko, da je skočila v vodnjak? Brez dvoma spor zaradi družinskih zadev, ki se je v kratkem spremenil v pretep. Baje, vendar to ni gotovo, je mož prej udaril ženo. Ta naj bi izgubila potrpljenje in prijela za poleno, ki ji je prišlo pod roko ter z njim močno udarila moža po glavi, tako da se je krvav zgrudil na tla, kjer je nezavestno obležal. Zena, brez dvoma se je precej prestrašila, se je takoj sklonila k niemu in ga hotela spraviti k sebi. Ker pa se ji to ni posrečilo, je zapustila hišo in se napotila naravnost proti vodnjaku, kjer je hotela izvršiti samomor. Na srečo so jo rešili, še posebno ker je ženska napravila vse, da bi ostala na površju.
Brž ko so žensko potegnili iz vodnjaka, so jo skupno z možem, ki se je medtem osvestil in prišel na kraj, kjer je bilo polno ljudi, odpeljali naravnost v bolnišnico in medtem ko so njo sprejeli zaradi živčnega šoka s prognozo o-krevanja v 4 dneh na opazovalnem oddelku, so morali njenega moža poslati na I. kirurški oddelek, kjer bo verjetno ostal kakih 10 dni
Prošnje za štipendije
Županstvo sporoča, da poteče 31. avgusta rok za vlaganje prošenj za dodelitev štipendij, ki jih daje na razpolago Tržaška posojilnica dijakom srednjih šol. ki bivajo v tržaški občini, in sicer ob priliki mednarodnega dne varčevanja. Podrobnejše informacije se dobe na županstvu v sobi št. 100.
Filmske predstave vladnega komisariata
Dre v:	ob	20. uri bodo na
Proseku predvajali dokumentarni film o počitniških kolonijah.
Ob isti uri bodo v Mačkov-ljah in Prebenegu predvajali
kratkometražne poučne filme
^ K V7.VA OHVKHTII.A
Prosvetno društvo »Igo Gruden« iz Nabrežine sporoča vsem pevcem, ki so sodelovali pri pev skem zboru, da se udeleže pevske vaje, ki bo danes 13. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih.
Godbeno društvo iz Nabrežine praznuje v nedeljo 18. avgusta 60-letnico svojega obstoja. Ob te i priliki priredi na trgu godbeni koncert. Gostje društva bodo ta dan tudi godbe s Proseka, Sv. Križa in Doberdoba
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 12. avgusta t. 1. se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo je 8 oseb, poroki pa sta bili 2.
POROČILI SO SE: skladiščnik Josip Potočnjak in gospodinja Carmela Pulsator, strugar Klement Pečar in gospodinja Marija Križman
UMRLI SO: 67-1 etn i Ivan Kosič, 77-letna Marija Kaltnechar vd. Matigoi, 63-let,ni Ivan Muse-nic, 64-letni Adolfo Sferza, 63-letna Maria Diblas vd. Novajolli, 64-letna Ernesta Cumar por. Zorini, 75-letna Maria Zurlin; vd. Nicoli, 81-letna Gisella Muratori vd. Petlegrini.
NOČNA SLUŽBA LEKARN v avgustu
INAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2: G. Papo, Zgornji Kjadin 1095 (Sv. Alojz); Picciola, Ul. Oriani 2; Alla Salule, Ul. Giulia 1; Ser-ravallo. Trg Cavana 1: Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju.
tuozj na razne instrumente; 12®* Slovenske narodne pesmi; 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. La<*> Simončič: Olajšajmo gozdno delo:	12.40 Drobne orkestralne
Skladbe: 13.15 Pisan spored opernih melodij:	14.00 Skladbe šl°t
venskih avtorjev:	14.20 Radijski
leksikon; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba; 15.40 Radijski roman — Georges Simeon: P’es--ka iz Veselega mlina _ II.; 16.00 Popoldanski simfonični koncert; 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku; 18.00 Športni tednik; 18.30 Iz zakladnice jugoslovanskih samospevov; 18.50 Razgovor o mednarodnih vprašanjih; 19.C0 Zabavna glasba; 20.00 Poje Ljubljanski komorni zbor; 30.30 Radijska igra — Guy de Mau-passant; Horla; 21.30 Igrajo veliki zabavni orkestri; 22.15	*
plesnem ritmu.
i-FLEVIZI.IA
17.30 »Kraljevi mušketirji«, film; 18.30 Športne vesti; 21.00 Prijatelj živali; 21.45 «Najboljši v razredu«, film; 22.15 Reportaža s svetovnega kolesarskega prvenstva.
KINO
RADIO
Nezgoda na delu
Ob 12.45 so z rešenim avtomobilom Rdečega križa pripeljal; v bolnišnico 42-letnega delavca Giuseppa Romita iz Ul. Bonomea 18. Sprejeli so ga na opazovalnem oddelku s prognozo okrevanja v petih ali najkasneje v 7 dneh. Dežurni zdravnik mu je ugotovil majhno rano na čelu. Povedal je, da je malo prej delal v skladišču v Ul. Margherita, kjer mu je postalo slabo in je padel na tla.
vojne mornarice
V torek 27. avgusta oo obiskala tržaške vode skupina angleških vojnih ladij pod poveljstvom viceadmirala Sira
Včeraj okoli 8. ure zjutraj I Robina l-	F- Durford-Slaterja
je stanovalce hiše št. 410 pri I Med temi	iadjami bo tudi	kn-
Sv. M. M. sp. presenetilo kri-1 žarka #Kenya».
ItllllllllllllMIItlllMIIIIIMIIItlKlllllllllllltllllUlllllllllllllltlinilllllllllllllllUlMIIHIIIIIIIIIMMIIIINtnillltllllMIIIIIIIIMIIIIIIIMIIMIIIIHIMIIIHfMllllfl
S procesa proti Miljčanom
Včeraj zaslišali na domu samo pričo Terezo Mauro
Proces	so	odložili na prihodnji ponedeljek, ko	bodo zaslišali	še	tri	priče, nakar bo govoril državni	pravdnih
čemer je padel in se hudo Sv. Marka in v Tovarni stro-potolkel,	jev	so zdaj na letnih dopu-
Proces proti Miljčanom gre proti koncu: prič je le še nekaj in če ne bo nadaljnjih zahtev po pričevanju novih, tedaj bodo prihodnji ponedeljek končali zasliševanje in dali besedo zasebni stranki in državnemu tožilcu. Do ponedeljka pa si je sodišče določilo nekaj počitnic, kar brez dvoma ne bo škodovalo. Od pe-nedeljka dalje pa bomo lahko prisostvovali govorom odvetnikov, ki prav gotovo ne bodo opustili ugodne prilike za ostro kritiko policijskega zasliševanja obtožencev in za nakazovanje številnih in težko opravičljivih protislovij. Koliko časa bodo pa ti govori trajali, še ni znano, vendar lahko pričakujemo, da v tednu dni odvetniki ne bodo končali. To seveda če ne bo nobenih presenečenj, česar pa. za sedaj še ni mogoče izključiti.
Včeraj je bila ena najkrajših razprav do sedaj: sodniki so zaslišali n* domu v Dar-selli bolno ženo Antonia Mau-ra, Terezo. O Maurovih se je precej govorilo med razpravo. Predvsem sta bila oče in sin skupno z Giacominijem leta 1946 obtožena trojnega u-mora Trevisana in obeh žensk, a so ju ob koncu sodne preiskave oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. K njuni obtožbi je morda največ pripomogla hčerka oziroma sestra, katero so zaslišali tudi med sedanjim procesom. Zaslišati pa niso mogli bivših obtožencev in zato je obramba predlagu-lu. da bi prišla pričat Antu-niova žena Tereza Mauro, ki bi morala vedeti marsikaj, vsaj kar se tiče Trevisanovih navad in njegovega življenja v vili pri Sv. Jerneju.
Ženo so hoteli najprej zaslišati v bolnišnici, kjer je bila na zdravljenju, a ker jo
tam niso več našli, so šli na njen dom. Povedala pa ni nič posebnega. Tistega tragičnega večera, ko je bil Trevisan u-morjeri, sta njen mož in sin prišla domov potem ko sta pomagala kmetovalcu Kocjančiču pri delu na polju. Sla za mimo Trevisanove hiše, a nista videla nič nevadnega.
Zenska je zanikala, da b: njen mož imet kdaj samokres, ker bi tega policija prav gotovo našla med hišno preiskavo, kakor tudi, da bi kak Član njene družine kradel vino in karbid pokojnemu Trevisanu. Ne njen mož ne sin nista nikoli govorila, da bi Trevisana ubila. To je izmišljotina njene hčere, ki kakšenkrat sploh ne ve, kaj govori. Dokaz za to njeno trditev naj bi bil, da ni sin nikoli imel lambrete ne tistega radijskega aparata, kot je trdila njena hči.
Kar se tiče električne energije, je Maurova izjavila, da je večkrat manjkala in to kot posledica provizorične napeljave. Kadar je zmanjkala pri Trevisanu, je zmanjkala «udi njim, zaradi česar bi bilo nesmiselno govoriti, da so Jo oni prekinjali samo zato, la bi nagajali gospodarju vile. Sicer je bil njen mož v dobrih odnošujih s Trevisanom, medtem ko je Ravasinijevi včasih zahajala tudi k njim.
O Trevisanovi smrti je zvedela kasneje:	v nedeljo 15.
septembra je slišala glas Trevisanove matere in videla pred hišo polno ljudi. Strelov prejšnjega večera pa ni slišala.
Na vprašanje, če Je Trevisan res streljal proti sinu, je ženska odgovorila pritrdilno, in sicer, da je prišlo do tega izpada urarja, ker ga je njen sin okregal zaradi slabega ravnanja z gospodinjsko pomočni-
co, ki je bila pri Trevisanu v službi pred Odoncinijevo.
S čitanjem zapisnika se je razprava končala in predsednik je proces odložil do naslednjega ponedeljka, ko bodo zaslišali poleg Ferdinanda Gra-cogno baje iz Milj, tudi bivšega inšp. civilne policije in sedaj nar- vodnika javne varnosti Renala Ricata in Vitu>-ria Graziolija. Ta dva bi morala pričati o izsledkih preiskave, uvedene takoj po u-moru.
Nesrečni pešci
V teku ene ure so morali pripeljati v bolnišnico in jih sprejeti na I. kirurškem od dclku kar tri pešce, in sicer dve zensKi in enega moškega 15 minut po 20. uri so pripe ljali 70-lelno Rozo Mahor vd. Pahor iz Id. Cigotti, aatero je med prekoračenjem Istrske u lice podrl na tla neki veapist, ki so ga identificirali karabi-njerj iz bližnje postaje. Zenska bi marala okrevati'v 23 ali 30 dneh.
10 minu. kasneje pa je 23' letni Vittorio Cheri iz Ul. Bo-nomo ined vožnjo s svojim av tom po Miramarskem drevoredu podrl na tla 59-letno Ljudmilo Rebek iz Ul. Uaiali. Re-bekovo, ki se je pri padcu ru nila v glavo in si razbila zon, so s prognozo okrevanja v 10 ali 15 dnen sprejeli na I. kirurškem oddelku.
Zadnji pa je moral v isti oddelek 62-letni Emil Krasan iz Industrijske ulice, katerega je med prekoračenjem Istrske ceste po-irl na tla Arnoluo Brešan iz Ul. Doda, ki j* bil z motornim kolesom namenje i proti domu Če ne bo kompli kacij. bo Krasan ozdravel naj kasneje v. tednu dni,
TOREK, 13, avgusta 1S57 niSI POSTAJ A A
11.30 Lahka glasba; 12.00 Pisani svet: »Po muzejih v daljnih deželah«; 12.10 Za vsakogar neka.,;
12.45 V svetu kulture; 12.55 Priljubljene melodije; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Plesna čajanka;
18.00 Glazunov: Koncert v a-molu op. 82 za violino in orkester; 18.20 Dve operni uverturi; 18.40 Vokalni kvintet; 19.00 Orkester Marek Weber; 19.15 Zdravniški vtdež; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Pestra operna glasba; 21.00 Kurt Goetz:	«Doktor medicine Hiob Pretorius«, detektivska komedija v 7 slikah; igrajo člani Radijskega odra; 22.50 Lahke melodije; 23.00 Nokturni;
23.30 Polnočna glasba.
i n s i i.
14.30 Tržaška kulturna kronika;
16.45 Kontrasti v jazzu; 17.10 Koncert kitarista Bruna Tonazzi-ja; 18.00 Simfonični koncert;
19.00 Igrajo znani orkestri; 21.00 George Axeirod; »Muke sedmega leta«, komedija v 3 dejanjih;
23.30 Plesna glasba.
koper
Poročila v itaujaošč'111:	6.30.
12.30. 16 30. 17.30, 19 15, 23.00. Poročila v slovenščini:	1.30.
13.30, 15.00.
7.15 Glasba za dobro jutro; 7.45
Jutranji koledar; 12.00 Glasba po željah; 13.40 Kmetijski nasveti;
13.45 Torkov operni oder; 14.30 Gospodarska oddaja: Urbanlstičn načrti koprskega obalnega pasu 14.40 Pisan spored lahke glasbe
15.10 Zabavna glasba; 15.25 Dalmatinske narodne pesmi; 15.40-
17.00 Spored iz Ljubljane; 17.00 Ritmi in popevke; 17.25 Popoldanski koncert; 18.10 Od melodije do melodije; 19.25 Lahka glasba; 19.30-23.00 Spored iz Ljubljane;
23.10 Glasba za lahko noč.
SLOVENIJA 327.1 m. 262,1 m, 212.4 m Poročila- 5,oo, 6.00, 7.oo, s.uo 10.00,	13.00,	15.UU,	17.00.	19.30
22.00
7.30 Cicibanom — dober dani Kristina Brenk: »Lonček kuhaj!«; 8.05 Mali vokalni ansambli pojo; 8.35 25 minut z instrumentalnimi zabavnimi anca.nbli; 9.00 Utrinki iz literature — Tadeusz Roze-wicz:	Pivo; 9 20 Paul Dukas: Simfonija v C-doru; 10.10 Od me. lodije do melodije; 11.00 Za dom in žene; 11.15 Igrajo vam vir-
Exceisior. 16.00 »Gusar Zelenega otoka«, Burt Lancaster.
Fenke. 16.00: »Povratek k življenju«, F. Lulii, A. Closas. Nazionale. 16.00:	»Provincialka«,
G. Lollobrigida, G. Ferzetti m
F." Interlenghi.
Filodrammatico. 16.30: «Gospodo-
valec iz Texasa». Technicolor. Audie Murphy, Susan Cabot. Paul Xelly.
Grattacielo. 16.00:	«Cudovita Je
mladost«, J. Mills, C. Parker in D. Bcomiley.
Supcrdnema. 16.00: «Zadnji streh bazooke«, John Wayne. Arcobaleno. 16.00: »Talci roparjev« F. Turker, M. Blanchard. Astra Rojan. 17.00: »Vojni taksi«, S. Hayden.
Capitol. 16.30: »Človeški plen«, »• VVidmark, T Howard.
Cristallo. 16.30; »Divje steze«. VI-stavision. Technicolor. J. Way-ne, J. Hunter.
Alabarda. 16.30: »Zadnja nebesa«.
Cinemascope.	,
Artatou. Glej kino na prosteim Aurora. 17.00: »Najlepši trenutek«,
G. Ralli, M Mastroianni. Prt-povedano mladoletnim.
Armonia. 15.00: «Maščevanje», O-Madison, K. Grant.
Ideale. 16.30: »Volkodlaki«, G. M.
Canale, C. D’Angelo. lmpcro. 16.00: »Sence na strehi«, D. Gel im.	_
ItaUa. 16.00: «Veliki manevri«, .*■ Bardot, M. Morgan, G. Philip-Moderno. 18.00: »Potepuški kralj«, K. Grayson, D in R. Moren«. Savona. 16.00; «Vojna svetov«. Viale. Zaprto za počitnice.
Vitt. Veneto. Jutri otvoritev » filmom »Otrok Caroline Che-rie«.
Belvedere. 16.30: »Napad na Kansas Pacific«.
Massimo. 17.00:	»Izgubljeno
zorje«. R. Colman Novo cine. 16.00: »Poldne v ognju«, G. Cooper in G. KeMy-Odeon. 16.00:	»Junaški od-por«,
Stariing Hayden.
KINO NA PROSTEM
Ariston. 21.15: »Napad na Zemljo*, F. Ovven in J. Witmore.
Armonia. 20.00: «Maščevanje», G, Madison in K. Grant.
Arena dei fiori. 20.15: »Sed*0 žena za enega moža«, R. H*r" rison.
Garibaldi. 20.15: »Vojna hinMU«’ R. Hudson. Cinemascope. ..
Marconi. 16.00, na prostem 20.1»-»Zlata Cadillac«, J, Holliday.
Paradiso. 20.15: »Vrni se m*** moja«, M. Vitale, A. Farnese.
ponziana. 20.15:	»Igralnica«, *•
Hudson, A. Baxler. J Adam«.
Secoio Sv. Ivan. 20.30: »Maščevanje Tughsov«, Lex Barker.
Skedenj. 20.30; »Tretji licej«. Zabavni film.
Stadio. 20.30: »Ugajam«, W. Ch!>-ri in A. Fabrizi.
Valmaura. 20.30: »Ana«, S. Man-gano in Raf Vallone.	.
Rojan. 20.00 in 22.00:	»Jeki*®,1
stisk«, J, Cotten in T. Wrifht-
SOŽALJE
Prosvetno društvo S. Skald* perle - Sv. Ivan izreka globoko sožalje družini ob brid^1 izgubi člana pok. VLADIMIR^ GRUDNA.
PREDEN GRESTE NA DOPUST se naročile na
»PRIMORSKI DNEVNIK*
Pošljemo vam ga v kateri koli kraj, tudi v inozemstvo.
15-dnevna naročnina 3 0 0 I t r Telefonirajte na številko 37-33»
Hotel «METROPOLj>
sporoča cenjenemu občinstvu. DA ODPRE DNK 15. AVGUSTA 1957 novo preurejeno restavracijo »ROTONDO*. Najboljša kuhinja!	Vsak	dan	sveže	ribe!
CENE ZMERNE!
Priporoča se kolek*1 v! ^ fMETROpoL, plr,»
V nedeljo 11. t. m. je nenadoma preminil na* ljubljeni oče in mor.
VLADIMIR GRUDEN
Pogreb nepozabnega gokojnika bo danes ob 15.13 Iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče * Sv. Ani.
2alostno vest sporočajo zena Zora s sinom Igorjem ter ostali sorodniki.
Trst, 13. avgusta 1957.
+
Po mučni bolezni nas je za vedno zapustila nasa predraga
JUSTINA GUSTINČIČ roj. KOŠUTA
Žalostno vest sporočamo hčeike: Mila, Zora, Zeli; snaha Justina in vnuki ter ostali sorodniki.
Pogreb nepozabne pokojnice bo dane* ob 18. url iz hiše žalosti v Sv. Križu št. 340 na domač« pokopališče.
Družine: Gustinčič,
SvagelJ, Orešnik in Gospodaric
Trst - Ljubljana 13. avgusta 1957.
KOT PRIMER: TRIJE PRIKAZI STRAUSSOVEGA GOVORA
Nemec išče resnico v gozdu „polresnic"
Nemcem ni potrebno spu-•čati se v velike probleme, kot je na primer njihova združitev, in šele tedaj odkriti, koliko različnih in protislovnih mnenj je med njimi. Obeležje sedanjih razmer v Nemčiji pa bi lahko oceniti s precejšnjo ravnodušnostjo, s katero sprejemajo Nerati stvari tako, kot jim jih prikazujejo in s tem, da se oce-®*. pa čeprav relativne, ne jemljejo tako kritično, da bi jih šele po neki proučitvi •prejeli kot pozitivne oziroma negativne, kot točne ali Potočne, Od tod izhajajo tudi mnogi pojavi politične, so-eialne in gospodarske prirode, ki se zdijo relativni in ki j *c odvisni od trenutka, ko se Pojavijo, ali pa od zornega kota, s katerega se nanje gleda. In rezultat vsega tega je, vse nemško ljudstvo obkroža mreža pol resničnih vei"zij, vesti, tez.
Iz Zapadne Nemčije preplavlja Vzhodno Nemčijo propagandni val, ki slika Vzhodno Nemčijo izključno v temnih ali celo črnih barvah. Iz Vzhodne Nemčije pa beležijo v Zapadni Nemčiji le ono, kar je slabo ali vsaj nega-t'vno. Za sedanje nemško nezaupanje in nerazumevanje medsebojno obtožujeta obe namški vladi. V ta namen •lužijo tudi filmi, radijske Postaje in obe televizijski mreži. Za vse, kar je bilo v Nemčiji po vojni storjenega, jn za ono, kar ni bilo storimo, obstajata dve diametralno nasprotni tolmačenji. Eno tolmačenje ima svoj vir v Nemški zvezni republiki, dru-So pa izvira iz Nemške demokratične republike. Posledica vsega tega je, da ostaja Nem-c®m marsikaj nejasnega ali Vsaj nepojasnjenega, vsekakor Pa napačno in enostransko obrazloženega.
Nekateri izmed njih, po napadi iz enostavne radovedno-*ti, hočejo vedeti o življenju Svcjega soseda več kot ve °n sam. Seveda zato vedo nekateri Nemci iz	Vzhodne
Nemčije več, kaj se dogaja v Zapadni Nemčiji kot sami domačini, kakor tudi menijo nekateri iz Zapadne Nemčije, tla vedo več o življenju v Vzhodni Nemčiji kot vedo ljudje iz Vzhodne Nemčije. ..včasih pa je to le enostav-, n'- nekontrolirana izmenjava ntnenj, ki se vrši	na obeh
bregovih Labe.
Bralci časopisov in oni, ki •n te dni čepeli ob radijskih •Prejemnikih, so imeli redko Priložnost spoznati tri verzije *nega in istega dogodka. Na Predvolilnem zborovanju v Nluenchenu je n. pr. govoril nemški obrambni	minister
Strauss. Časopisi, ki so naklonjeni Straussu in vsej nje-Sovi bonnski vladi,	so ta do-
Sodek zabeležili zelo na kratko, brez večjih naslovov. Bilo je pač «predvolilno zborovanje kot pač toliko takih«. Zapadnonemška opozicija pa j« temu dogodku	posvetila
mnogo več prostora v svojem hsku. Dogodek je bil močneje poudarjen predvsem zaradi vzdušja, ki je vladalo v dvorani med občinstvom, ki je prisililo govornika, da je
svoj govor kaj kmalu zaključil in pobral sila in kopita. Vzhodnonemška radijska mreža pa je dala istemu dogodku še mnogo večji poudarek, seveda z vsemi podrobnostmi. Objavila je kar ves radijski prenos iz dvorane, v kateri se od žvižganja, kričanja in medklicev praktično ni mogel slišati niti en cel stavek govornika, tako da je bilo zborovanje prekinjeno zaradi splošnega nemira.
O tej epizodi iz Muenche-na, za katero sicer ni nujno kašno mesto V ocenjevanju dogodkov zavzame, si je vsak Nemec lahko ustvaril povsem svojo sliko, pa čeprav je o njej imel kar tri verzije. Kljub temu pa je vsak Nemec Imel vendarle boljšo sliko o vsem, kot pa oni, ki ni poslušal niti ene, niti druge, niti tretje verzije. So v Nemčiji tudi stvari, o katerih sploh ne marajo govoriti, ker se boje, da bi ta porušilo že ustaljeno ureditev pri njih doma. Sedanja predvolilna kampanja v Zapadni Nemčiji pa je mnoge Nemce privedla do tega, da so se nekako prebudili in prekršili pravilo o »hišnem miru», ki je nekaj let prevladovalo. Primer:
Vtem ko se je n. pr. zapad-nonemški minister za gospodarstvo Erhardt — ki je pred dobrim tednom zmanjšanje u-voznih carin pripisal močni gospodarski prosperiteti — v zadnjih dneh posvetil napovedovanju novega «nemškega čudeža« — to se pravi novemu. še večjemu razvoju gospodarskega potenciala osrednje Nemčije, vendar šele v primeru, če bi prišlo do združitve Nemčije — so zapadno-nemške sindikalne organizacije opozorile javnost, da gospodarske perspektive Zvezne republike ne kažejo tako rožnate bodočnosti. Gospodarski inštitut sindikatov v Duessel-dorfu je objavil, da v prihodnjih mesecih začenjajo potekati tarifne pogodbe za okoii 5 milijonov delavcev in nameščencev in da še ni re-eno, da bi se te pogodbe mogle obnoviti. To pa bi moglo privesti do znatnejših gospodarskih motenj. Kazen tega je zvezni sindikalni svet Zapadne Nemčije sklical za prihodnjo nedeljo posebno posvetovanje. na katerem bo govora o cenah, ki so v zadnjih tednih narasle in ki kažejo tendenco po nadaljnjem dviganju Po statističnih podatkih sindikalnih organizacij nemške delavske družine že močno čutijo skok cen na svojih družinskih proračunih. In zato zahtevajo., da se naraščanje cen takoj zaustavi.
Pri teh protislovnih tolmačenjih je povsem razumljivo, da se povprečen Nemec ustavlja pri vprašanju, kako je možno, da nekdo govori o e-konomski prosperiteti, dočim drugi opozarja na nevarnost inflacije. Pri tem celo ni potrebno omenjati primerov, kot se je zgodil v nekem malem zapadnonemškem mestecu, kjer so prebivalci protestirali proti vladnim načrtom, da bi v njihovem mestu zgradili naprave za odpošiljanje
usmerjevanih raket. Čeprav je uradni predstavnik vlade pojasnil, da smejo ljudje biti povsem mirni, ker da rakete v nobenem primeru ne bodo padale na njihove glave, se ljudstvo ni pomirilo. Za tolažilni primer jim je sicer navajal, kako Američani ne nasprotujejo podobnim napravam v ZDA, toda Nemci so vse kaj drugače občutili vojno kot Američani in jim a-meriški «zgled» ne zadošča, kajti res je možno, da Američani pristajajo na to, toda ali je vse res, kar jim uradni predstavniki zatrjujejo? To je tisto, kar vsak Nemec pri sebi misli, kajti na temelju tolikih protislovij, toliko nasprotujočih si tolmačenj, katerih nekaj smo že omenili, je povsem možno, da tudi uradna pojasnila ne zaležejo, ali da niso vredna vere, tako so začeli misliti Nemci.
m* -r
O mraku v pristanu
(Foto M. Magajna)
V KRATKEM PRVI BEOGRAJSKI POVOJNI VELESEJEM	.
Razstava najnovejših dosežkov mednarodne industrijske dejavnosti
Velesejemski program bo izpopolnil obsežen kulturni program
Beograd je končno dobil svo-' je sejmišče. V prostorih, ki predstavljajo veliko arhitektonsko in urbanistično pridobitev glavnega mesta Jugoslavije, bodo 23. avgusta odprli prvi povojni mednarodni Velesejem:	«Sejem	tehnike in
tehničnih pridobitev«.
Beograd je pred vojno '-mel svoje sejmišče. Na levi obali Save, ob zemunskem mostu je bil 1937 organiziran prvi mednarodni velesejem, ki je zabeležil 250.000 obiskovalcev. Zanimanje za velesejem je naglo raslo, tako da je naslednje leto, na jesen 1938. na sejmu bilo 910 razstavljavcev, med njimi 671 iz inozemstva. Nadaljnji razvoj velesejma je prekinila svetovna vojna. Zaradi velikega vojnega opustošenja so
bili nepoškodovani objekti sejmišča uporabljeni za druge namene. S tem pa je bila za dalj časa onemogočena tudi organizacija razstav. Za obnovitev velesejma je bilo potrebno najti nov prostor in zagotoviti velika sredstva. Končno so se 1953. leta po nekaterih neuspelih pobudah pričele priprave za uresničenje novega programa. V štirih letih so bile premagane vse težave finančnega in tehničnega značaja. Na desni obali Save. v neposredni bližini središča mesta. povezano z rečnim, železniškim in cestnim prometom ima Beograd danes impozantno sejmišče, katerega stavbe bodo služile za razne prireditve.
V pripravah za zgraditev sejmišča je bila postavljena
iiiiiiimiiiiMttmiiiiMiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHHmiiiiiiiiHiiiiiiHfHiMMtmiHmniiimMmimiiiHiiiiiiiiii
|||||||||||||||||IHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII»rt»llllllllllllllllllllllllllll*l»*ll»ll»l»»l»lll»llllllllltM*M*ll*lll*HIMI»«IIMIIHM
V GORNJEM POREČJU ADDE RASTE NAJVIŠJI JEZ V EVROPI
Novo veliko italijansko bo pomagala	poganjati
Za dosedanja dela so porabili 4 milijone vreč cementa in 100 tisoč ton razstreliva - Zmogljivost nove centrale bo 480 milijonov kWh
*
m?.. ••	■.
m
Pogled na področje, kjer jez zaustavlja gorske vode. V ospredju vidimo vrh jezu ki pa
mnogo višji.
Prejšnji teden smo brali, da si v Jablanici začeli « poizkusnim obratovanjem novih agregatov in da se dela nadaljujejo s pospešeno br-zi.no, tako da bo ta največja jugoslovanska hidrccentrala v doglednem času obratovala s polno zmogljivostjo, to se pravi, da bo dajala "00 milijonov kWh električne energije na leto. To bo velikanski objekt, ki sicer stane zelo mnogo sredstev in naporov, k: pa bo v precejšnji meri odpomogel velikemu pomanjkanju električne energije v
Jugoslaviji. Toda pomanjkanje energije ni značilno samo za Jugoslavijo, ampak tudi za Italijo, pa čeprav je slednja že pred leti ubrala pot v čim višje predele Alp, da bi tu izkoristila še zadnje rezerve vode in jih s hi-drocentralami spreminjala v tako potrebno električno energijo .
Danes bomo opisali eno teh central, ki nosi prvenstvo v Evropi, po tem, da bo njen jez najvišji v Evropi. Visoko v gorah Valtelline, na višini 1950 m nad morjem že pet
tollltlllllHIIIIIIIinilllllimillHinillllllllllllltIMItIMIHIIUIIIIMIllllltllHIliHnillllllllllltllHIIIIIIIMIItllIHtlllHinillllIttllflllltlIHtlltItllMIIIIIItIlIftIlltItIMlillllMinilllllltlllllllllMItllllllllMIIIflllll
PRA VIJO, DA SO OKUSI RAZLIČNI...
ARABSKE »KOBILICE V OMAKI« NOVOST NA AMERIŠKIH MIZAH
Ilovnati hlebčki, ki pa so le za naj večjo nujo
Poleg številnih razlik, ki lo-Sijo eno nacijo od druge, so baje tudi razlike v prehrani, ••j je znano, da ima Dunai n* pr. svoje specialitete, Mi-lan svoje, Pariz svoje, pa čeprav imamo v velikih centrih tudi kuhinje, ki niso značil-n* za ta kraj, ampak so sku-P*k različnih kuhinj. Vendar *° določene «specialitete», ki *• ločijo od vseh normalnin kuhinj in so značilne le za določene narode ali kraje in *® kljub modernim komunikacijskim sredstvom še niso razširile drugam in se, razen kake redke izjeme, vrinile v jedilnike tudi najbolj bogatih restavracij na svetu. Okusi so P*č različni in zato ne moremo soditi okusnosti neke jedi Po svojem okusu ali po nekem internacionalnem merilu, pa čeprav nam včasih le omenjali® določene ((specialitete« v*budi dokaj čudne občutke. Tu bomo navedli nekaj takih •Pecialitet, ki nas prav gotovo n® bodo mikale, ki pa so značilne in zanimive.
Za Kitajce je znano, da Pr*dSt»vljajo zanje gnezda določene vrste lastavice specialiteto, kot predstavlja za Kitajca specialiteto tudi na pr. Snilo jajce, ki je zn nas odvratno. Toda tudi Eskim *i i* izbral svojevrstno jed m Predstavlja zanj »vsebina želodca severnega jelena« zelo cenjeno poslastico. Avtohtono
ljudstvo na Javi, Indijanci iz gornjega Orinoka in črnci iz Floride pa si v nuji privoščijo — ilovico, ki pa je nekaj drugačna od naše ilovice, ker vsebuje določeno količino maščob. Ta ilovica je vijoličaste barve in ima tudi močan priokus po naši papriki. Indijanci iz Orinoka si v letnem času nagnetejo celo kopico ilovnatih kroglic, ki jih v piramidastih kupih hranijo za zimo.
Kača udav je na videz prav gotovo odvratna. Kljub temu pa ima meso, ki spominja na teletino in v ameriškem tropskem pasu jo zelo cenijo, tako da so jo začeli v Braziliji pripravljati v industrijskem merilu in kot si mi lahko privoščimo goveje ali svinjsko meso v konservah, tako si Bra-zilijanci morejo kupiti konser-ve, ki vsebujejo meso udavov. Tudi opičje meso je u-žitno. Je rdečkaste barve in zelo mehko in nestrokovnjak bi ga kaj kmalu zamenjal 7. dobro govedino. Na ameriškem jugu so cenjeni netopirji, ki pa niso prav taki kot naši, ker so precej večji in jih domačini pečejo na ražnju. To je za ameriški jug posebna specialiteta. V vsej Floridi in v Louisiani jedo neko vrsto miši, ki so sicer bolj znane
Tapir je na videz zelo grda žival. V brazilskih gozdovih, v Kolumbiji in Ekvadorju pa zelo cenijo njegovo meso, zla-
sti njegov rilec in šape. Indijanci v Peruju pa cenijo pasje meso. Kar se slednjega tiče, pa niti ne bi bilo treba tako daleč, saj celo v Švici luhko srečamo po mesnicah napise «prodaja se sveže pasje meso«, kar pa se v zadnjem času dogaja vse bolj poredko, ker so neke švicarske humanitarne organizacije začele ostro kam panjo proti tej razvadi. Ptičje meso se ne je le v nekaterih delih Južne Italije, kjer se jeseni nastavljajo mreže pticam selivkam, ampak tudi v severni Angliji, kjer imajo prave farme, v katerih gojijo vrabce, Avtohtoni prebivalci otoka Malaga pa so kar požrešni na meso neke vrste sokola, ki pa ima za naj okus nemogoč vonj, saj se hrani samo s kačami in mrhovino. Polinezijci pa najdejo velik u-žitek v neki vrsti kuščarja, dočim afriški črnci s slastjo uživajo krokodilje meso, predvsem rep. ki da je po okusu podoben mesu našega piščanca. Krokodilje meso je v rabi ♦udi v ekvatorialni Ameriki in v Floridi, kjer so začeli 'o meso servirati tudi v najfinejših restavracijah. Krokodilje meso dobite tudi v mesnicah v Siamu. Tudi bober je cenjen, posebno v severni Kanadi. na Aljaski in ponekod v Severni Ameriki. Tod je že težko dobiti bobrovo meso, «1 da je tako dobro kot meso
najboljših rib. Na Groenlandi-ji pa love morske pse in jih duh po amoniaku nič ne moti.
a kita je do pred kratkim veljalo, da je neužiten in so ga lovili le zaradi njegovih tolšč. V Evropi jedo to meso edinole Nemci in skandinavski narodi, kjer ga potrošnik že dobi v konservah.
Ce velja za nekatere naštete vrste mesa že več ali manj možnost, da se ga s časom vendarle privadimo, se prav gotovo ne bomo nikoli privadili na nekatere ((specialitete«, ki so zares odbijajoče. Ind-janci iz Oregona zbirajo na pr. ličinke nočnih metuljev vrste pandora, jih suše in nato zmeljejo in iz te moke delajo za nje »okusne« hlebčke. Arabci pa jedo kobilice. Teh pa Arabci ne jedo zato, ker bi bile kobilice tako okusne in ker bi si radi privoščili svojo ((specialiteto«. Ko oblaki kobilic uničijo letino, mnogim arabskim plemenom ne preostaja drugega, kot da numcsfo žita nalove večje količine kobilic, ki jih pripravijo na dva načina: ali jih sušijo in zmeljejo ter iz te moke pripravljajo hlebčke, ali pa jih pripravljajo v omaki. Sicer pa so se za »kobilice v omaki« navdušili že tudi Američani, ki jih na veliko uvažajo Iz Japonske. Samo v lanskem letu so Američani uvozili 470 tisoč konserv kobilic.
let okoli tisoč delavcev in tehnikov gradi velikanski jez, ki je eden največjih tovrstnih objektov v Evropi. Jez sicer še dolgo ni končan in bo ob končanih delih mcil polnih 172 m višine in stal lepo vsoto 15 milijard lir. S tem jezom bo ustvarjeno u-metno jezero Cancano, ki bo zbiralo 240 milijonov kub. m vode. Voda Pa bo nato po podzemskih ceveh padala na turbine v centrali, ki bo v kraju Premario, ki leži 750 m niže od jezu. Proizvodnja te hidrocentrale bo znašala 480 milijonov kWh električne e-nergije in bo služila predvsem potrebam Milana.
Ze prej smo rekli, da je Italija šla v svojem izkoriščanju voda do skrajnih meja, v tem primeru pa je šla, kot bi lahko rekli, celo preko meja, vendar hočemo s tem reči preko svojih državnih meja.
Da bi milansko električno podjetje, ki gradi to centralo. moglo oskrbeti central: dovolj vode. je bilo primora m začeti s Švico dolgotrajne razgovore in pogajanja, da bi mu Švica odstopila tok planinske reke Spod. Gorski tokovi porečja Adde in njenih pritokov bi namreč ne zadoščali zmogljivosti centrale kot sa si jo omislili projektanti, zato je bilo potrebno poiskati novih voda. Tehniki podjetja so začeli misliti na vodov je reke Spoel, ki sicer nima značaja velike reke, ki pa kljub temu ob taljenju snega v gorah predstavlja močan vir pogonske sile. Spoel nastaja v dolini Livigno, to se pravi, da se njena voda odteka v porečje Donave. Po krajšem teku skozi Švico se Spoel steka v reko Inn, ki je dotok Donave. Ker pn teče Inn skozi Švico, bi odvzema nje vode Spoelu pomenilo prav enostavno krajo vode. seveda na račun Švice, To pa je po vseh mednarodnih zakonih prepovedano.
Švicarji bi si sicer z vodovjem Spoela ne mogli kdo ve kaj pomagati, ker teče ta reku tod zelo počasi in se ne more gospodarsko izkoriščati v te namene, saj vemo, da je za poganjanje hidrocentral potreben velik padec. Kljub temu pa Švicarji iz povsem
no, druga polovica teh voda pa bo poganjala manjšo hi-drocentralo, ki bo zgrajena na italijanskem ozemlju v kraju Ponte del Gallo, ki bo pa dobavljala električno energijo Švici.
Ta znak mednarodnega razumevanja je torej omogočil učinkovitejše delovanje italijanske velike centrale, hkrati pa dal možnost Švici, da pride do električne energije, ki b: je sicer na svoji zemlji ne mogla pridobivati. Da pa je šlo v tem primeru za precej važno zadevo, nam pove sledeča številka. Reka Spoel daje na leto okoli 180 milijonov kub. m vode, to se pravi dve tretjini vode, kolikor bo vsebovalo umetno jezero Canca-
bila sklenjena, preostaja še odobritev pogodbe (saj gre za mednarodno pogodbo) s strani italijanske vlade.
Sedaj pa še nekaj podatkov o gradnji velike centrale. Za gradnjo jezu bo potrebnih skupno dva milijona stotov cementa, za rušenje skalovja !n izkop zemeljskih del pa so porabili 1 milijon stotov dinamita in tritola.
Ze prej smo rekli, da traja gradnja centrale že 5 let in preden bo vse dokončano, bo minilo prav gotovo še pod poldrugo ali še dve leti. tako da okrog 1000 delavcev in tehnikov živi v tem zapuščenem gorskem kraju že polnih pet let in bodo praktično lo-| čeni od sveta še polni dve leti, kar pomeni izredno požrtvovalnost. poleg tega pa je važno omeniti še to, da morajo ves material spraviti a m gor po planinskih cestah '11 stezah, kar pri že prej o-menjenih številkah vsekakor ni malo. Poleg tega moramo omeniti, da je pri dosedanjih delih izgubilo življenje večje število delavcev, ki so »e pri delu ponesrečili.
Vtem pa jez raste in že v prihodnjem septembru bo dosegel višino 136 m in vodovje sotočja Adde se bo že začelo zbirati in bo v zimskih mesecih zbranih za jezom v u-metnem jezeru že okoli 123 milijonov kub. m vode. Ka bodo vsa d®la končana, bodo morali spraviti v dolino vse naprave, kar bodo opravili v glavnem z mezgi, kot so to storili v začetku, ko so sprav Ijali naprave sem. Pod vodami jezera pa bo ostalo precej
no. Pogodba med švicarskimi I domačij in tudi nekaj več-oblastmi in tehničnim vod-j jih zgradb, ki jih bo že to
koncepcija zgraditi take razstavne prostore, da sejmišče postane stalno množično živo središče mesta. Beograd, ki se naglo razvija, nima ustreznih dvoran za množične športne prireditve, koncerte in | folklorne nastope. Upoštevajoč, da mora novo sejmišče poleg potreb komercialnega značaja mednarodnih velesejmov zadovoljiti tudi ostale potrebe Beograda, kulturnega, zabavnega in športnega značaja, je projektantom bila postavljena naloga. najti tako rešitev, ki bi zadovoljila vse te raznovrstne funkcije. Lokacija sejmišča in zgrajeni objekti ustrezajo postavljenim nalogam. Perspektive za nadaljnji razvoj sejmišča so zelo ugodne.	Razstavni
prostor je del najlepšega o-balnega predela	Beograda.
Generalni urbanistični načrt Beograda predvideva na področju okrog sedanjega in bodočega razširjenega sejmišča kompleks parkov, zabavišč in kopališč z modernimi napravami za vodne športe. Na savskem otoku Ada Ciganlija, nasproti sejmišču, bodo izle-tišča, prostori za kampinge in rečna kopališča. Na prostoru sedanje železniške postaje bodo zgrajene moderne stanovanjske stavbe	in drugi
družbeni objekti. To bo najmodernejši del velikega Beograda.
Novo beograjsko sejmišče i-ma objekte velike arhitektonske vrednosti. Nad njim dominira velika sejemska dvorana s površino 17.000 kvadratnih metrov, cilindrične oblike, (prečnik 107 m), ki jo pokriva impozantna kupola. Dvorana, v kateri ni niti enega stebra, daje impozanten vtis. S svojo ogromno prostornostjo, enostavnostjo in kupolo spominja na bizantinske bazilike in velike džamije. Nič manj impozantni nista ostali dve dvorani, ki sta skupno 7, veliko dvorano pravi umotvor sodobnega stavbarstva. Notranja enostavnost dvoran obrača vso pozornost obiskovalca na razstavljene predmete oziroma na prireditve v dvorani.
Uprava velesejma j® poskrbela za popoln uspeh prve razstave, ki se bo razlikovala od do sedaj organiziranih velesejmov. Prvi beograjski povojni velesejem ne bo navaden sejem. temveč razstava sodobnih tehničnih pridobitev (iznajdb). Zanimanje za razstavo je veliko. Poleg 650 domačih podjetij in tovarn je prijavljenih 850 razstavljavcev iz 28 držav. Pričakujejo, da si bo velesejem ogledalo 0-kreg pol milijona obiskovalcev. Posebnih olajšav za obisk velesejma ne bodo deležni samo razstavljavci, temveč vsi obiskovalci, in to ne le na jugoslovanskih, temveč tudi i-nozemskih železnicah. Danska, Zahodna in Vzhodna Nemčija. Fin.sik a, Francija, I-Inlija. Grčija, Luksemburg, Avstrija. Švedska, Bolgarija in Češkoslovaška ter druge države so odobrile posebne popuste za obiskovalce in prevoz blaga. Odobrene so posebne carinske olajšave. Za časa velesejma bo okrepljen železniški, rečni, cestni, letalski in mestni promet. Na sejmišču bodo organizirane razne servisne službe, ki bo-
cem in obiskovalcem. Invaarti-cijaka banka. Jugoslovanska
banka za zunanjo trgovmo, Narodna banka, Carina, Državni zavarovalni zavod in Odbor za zunanjo trgovino bodo na sejmišču imeli »voje poslovne prostore, kar bo 0-lajšalo Sklepanje poslovnih •-ranžmajev. Poleg splošne obveščevalne službe uprave velesejma bo «Putnik» organiziral posebno obveščevalno službo in poskrbel za vodiče, prevajalce. Poslovnim ljudem bo ng razpolago posebna ste-nodaktilografska služba, razstavljavcem pa posebna obrtniška servisna služba (inštalaterji, aranžerji itd.). Poleg tega bodo na sejmišču poštni uradi (telefonska, telegrafska in teleprinterska služba), obveščevalni urad o kulturnih, športnih in drugih prireditvah, razne prodajalne, restavracije in bifeji. Da bi se 0-lajšali stiki med poslovnimi ljudmi, bodo odprli poseben klub, v katerem bodo poslovnim ljudem na razpolago telefoni, pisalni stroji, strojepiske, teleprinterji in druge u-sluge. V veliki dvorani bo deloval tudi patenti biro, kjer se bodo interesenti lahko seznanili z domačimi in tujimi najnovejšimi iznajdbami.
Za časa velesejma bo tudi pester kulturni program. Organizirali bodo tri revije: revijo zabavne glasbe, revijo narodne glasbe in folklorno revijo. V reviji zabavne glasbe bodo sodelovali orkestri in solisti jugoslovanskih radijskih postaj. V folklorni reviji pa znani folklorni ansambli #Kolo», «Tanec» in »Lado«. Na samem sejmišču bodo za časa velesejma vsak večer organizirali razne humoristične nastope, koncerte jazz glasbe in plese. V prostorih «Bezistana» na Terazi-jah bo koncertna poslovalnica Beograda organizirala baletne večere in koncerte klasične glasbe s sodelovanjem članov beograjskih gledališč. Veliko zanimanje vlada tudi za prvo razstavo parkovske skulpture. V parku na Taš-majdanu bodo namreč srb (ki kiparji razstavili svoja dela, ki so namenjena za okras parkov.
Beograjski «Sejem tehnike in tehničnih pridobitev« je posebnega pomena za jugoslovanska podjetja. On jim bo omogočil, da vidijo vse domače in tuje tehnične pridobitve in pomagal izbrati najboljšo opremo za svoje rekonstrukcije in modernizacijo pogonov. Istočasno bo sejem omogočil inozemskim tovarnam, da stopijo v neposreden stik 7. jugoslovanskimi tovarnami. Inozemski kupci bodo imeli na sejmu pregled celotne tehnične proizvodnje jugoslovanske industrije in njene proizvajalne sposobnosti.
Zemljepisni položaj Beograda na razpotju med Vzhodom in Zahodom, neodvisen položaj Jugoslavije v mednarodnem življenju daje sejmu posebno priložnost, da upo-stavi tesnejše stike med gospodarstvi vzhodnih in zahodnih držav in razbije nenaravne in škodljive ovire v gospodarskem življenju Evrope. Beograjski sejem lahko v skladu s splošno politiko Jugoslavije postane pomemben činitelj mednarodnega sodelovanja in politike miru.
BOZO HOZIC
stvom milanskega podjetja je | zimo vodovje dokončno zalilo, j do na razpolago razstavljav-
 ..........................................................................................................................................      iiiimiiiHiiiiiiiHmnm
Tradicije nekdanje «Čebelice» se na Koprskem spet oživljajo
Zakonski predpisi v FLRJ sicer z raznimi določili pospešujejo nalaganje hranilnih vlog v hranilnicah. Uredbe priznavajo mestne, občinske ali okrajne hranilnice, poleg teh pa še zadružne hranilnice v okviru zadružnih zvez.
Razvoj hranilnic vsaj v Sloveniji še ni tako močan, da bi take ustanove obstajale že povsod, kjer so potrebne. Zaradi tega se 7. zbiranjem hranilnih vlog ukvarjajo tudi komunalne hanke in celo Narodna brnka, čeprav je ta istočasno tudi emisijski zavod in bi to dejansko ne spadalo v okvir njene dejavnosti.
Na območju Kopra zbirajo sedaj vloge Narodna banka katere podružnica v Kopru i-ma 1612 vlog v znesku okrog
nutno niso pri rokah.
Od hranilnic je najstarejšo ustanova »Čebelica« v Kopru, ki je bila ustanovljena že leta 1884. Pod avstroogrsko monarhijo je bila gospodarski steber slovenskega življa v obmorski Istri, pod vladavino fašizma pa je doživela kljul. odporu enako usodo, kot vse slovenske denarne ustanove.
Počasi, toda zanesljivo napredujoča stabilizacija jugoslovanskega gospodarstva bo verjetno postopoma uredila tudi vprašanje varčevanja in nalaganja hranilnih vlog v hranilnice, ki so zaradi tega tudi ustanovljene. Tudi jugoslovanski predpisi zahtevajo varščino za likvidnost vlog v tej obliki, da mora vsaka hranilnica določen odstotek vlog i
razumljivih razlogov čuvanja lica« v Kopru, se je pa sedaj
85 milijonov din, Komunalna j meti stalno naložen pri Narod-banka s podružnico v Kopru j ni banki, kjer je ta denar z okrog 23 milijonov din in j vsak čas dosegljiv. Ta obvez-podružnica v Piranu z okrog 1 na vloga varuje varnost VI«-28 milijonov din vlog. Pos i-1 gateljev v tem pogledu, da 1-jilnica in hranilnica, ki je b.- ! majo s tem jamstvo, da lahko la znana pod imenom «Cebe- j svoje vloge dvignejo vsak dan,
lastnega premoženja dolgo niso hoteli pristati na odslop teh voda Italiji, ker so upravičeno hoteli imeti zanjo določeno protivrednost. Po dolgih razgovorih je prišlo do kompromisa in ena polovica vodovja reke Spoel bo odtekala v umetno jezero Canca-
združila z novoustanovljeno Mestno hranilnico v Izoli in .e imela (143 vlog v znesku 21 milijonov din. Koliko hranilnih vlog so zbrale zadružne hranilnice odnosno hranilni odseki pri posameznih kmetijskih zadrugah, nam pa ni znano, ker nam ti podatki tre*
hranilnice pa obvaruje pred zadregami, ki bi nastale, če bi ves denar imele naložen na odpovedne roke.
Za ostale hranilnice, kot že rečeno, nimamo podatkov, tako da lahko povemo le za »Čebelico«, torej sedanjo Mestno hranilnico v Izoli, da ima 1.863.000 din rezervnega »kla-
da, 348.000 osnovnega kapit 1-la naloženega v premičninah in 59.000 din sklada za amortizacijo. V letu 1956 je imela 109.000 din dobička, tako da lahko rečemo, da je Mestna hranilnica v Izoli prevzela s pridružitvijo «Cebelice» prav dobro stoječo hranilno ustanovo.
Deležniki «Cebelice» so bili od posojilnice in hranilnice «Cebelice» v Kopru obveščeni, da si lahko pustijo izplačati deleže, lahko pa 'ih tudi prepustijo kot hranilno vlogo Mestni hranilnici, ki jih bo normalno obrestovala.
V Izoli doslej ni bilo druge hranilnice, kot samo poslovalnica «Cebelice«. V Piranu ni hranilnice, v ostalih manjših krajih pa niti poslovalnic ni, razen hranilnih odsekov pri zadrugah. Smisel za varčevanja pri nas Slovencih precej razvit in bi bilo zaradi tega prav, če bi Mestna hranilnica v Izoli zajela s svojim poslovanjem tudi manjše kraje, torej poleg Kopra, kjer bo nadaljevala s poslovanjem, I-zole, kjer bo imela sedež, «.* v Piranu, Šmarjah, Marezigah. Sv. Antonu, Sv. Luciji itd.
Vse hranilnice v Jugoslaviji obrestujejo sedaj hranilne vloge po enotni obrestni meri 5 odst. Hranilne vloge ;o lahko tudi brezimenske, glase-
če se samo na prinesitelja ali na geslo, so lahko vinkuliran« itd. V Jugoslaviji je tajnost vlog zajamčena z zakonom, kršitelj te tajnosti pa po zakonu kaznovan. Vse te mer« bodo verjetno povzročile, tla bodo hranilne vloge, ker je njih varnost v resnici zadostna, tajnost zajamčena, obrestna mera pa ugodna, hitro naraščale-
J. V
Prejeli smo
Slov. akad. društvo BALKAN, Trst 1907-1957, tiskala tiskarna Graphis v Trstu.
LETOPIS Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 7, knjiga 1955. Založila Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani 1957.
— Kaj tiisfe klicali na po-moč’ Meni pa se je vse zdelo, do ste me klicali.,,
13. avgusta 19SZ
fworiško«beneški dnevnik
Čudna politika u$tanove Tre Venezie
V Fossalonu bo zemljo prodala pevmskim najemnikom pa jo je vzela
Interpelacija pokrajinskih svetovalcev KPI za pravično ureditev oddaje zemlje spolovinarjem in dninarjem v Fossalonu (Gradež)
Športni dnevnik
Pokrajinski svetovalci KPI Silvino Poletto, Fulvio Bergo-mas in Maria Selič so pred dnevi poslali pokrajinski u-pravi interpelacijo v zvezi z načrtom, po katerem namerava državna ustanova Ente Tre Venezie prodati zemljo v Fossalonu (južna Furlanija v okolici Gradeža) spolovinarjem in dninarjem, Interpelacija uvodoma pravi, da je država dala na razpolago z zakonom štev. 240 od 31. marca 1955 ustanovi Tre Venezie fond v znesku 5 milijard lir za odkup in razlastitev terenov, na katerih bodo naselili istrske begunce.
V načrt za ureditev tega vprašanja naj bi spadalo tud; posestvo »La Vittoria« pri Gradežu (Fossalon), kjer že gradijo 142 kolonskih hiš. S tem nastaja važno vprašanje, kajti sedanji dninarji, ki Sd stalno ali začasno zaposleni, ki stanujejo na posestvu ali ki prihajajo na delo od zunaj, bodo postali neposredni obdelovalci in s tem lastniki zemlje.
Pokrajinski svetovalci predlagajo, da bi pokrajinska u-prava pomagala doseči pravično rešitev vprašanja in da se k sodelovanju pokličejo tudi druge ustanove, občinske u-prave, sindikalne organizacije kmetov v skladu z zakonom od leta 1939, ki pravi, da ustanova Tre Venezie deluje ob pomoči in s posvetovanjem zainteresiranih beneških pokrajin. Predlagatelji interpelacije zahtevajo od goriške pokrajinske uprave, da prouči stanje poljedelstva v naši pokrajini, kot je pred časom napravila videmska pokrajinska uprava. O celotnem vprašanju pa naj bi razpravljal tudi pokrajinski svet.
Ko z zadovoljstvom sprejemamo na znanje namen usta-
zemlje, ki jo obdelujejo, pa nam postaja vedno bolj očitno, zakaj je prav ista ustanova uporabila do pevmskih najemnikov, ki so pred leti hoteli odkupiti zemljo ustanove Tre Venezie, povsem drugo mero kot v Fossalonu: namesto, da bi jim zemljo prodala, jim jo je odvzela■ Ustanova Tre Venezie je z odvzemom zemlje pevmskim najemnikom pokazala, da je imela pred očmi predvsem raznarodovalne namene, ker je bila Pevma morda edini primer v Italiji, kjer je državna ustanova zaradi specifičnih pogojev uveljavljala diametralno nasprotno načelo kot v ostalih krajih države.
Ko primerjamo to dejanje z načrti za prodajo zemlje spolovinarjem in dninarjem v Fossalonu, nam postaja njena politika do pevmskih najemnikov ne le z narodnega, am-
pak tudi s socialnega vidika te bolj nazadnjaška.
Sestanek rudarjev v Rablju
Pred dnevi so se sestali rudarji iz Rabelja. Prisotni so bili tudi sindikalni predstavniki in člani notranje komisije. Razpravljali so o zahtevah, ki jih je stroka predložila že pred časom. Najdelj časa so razpravljali o odpustih, Clan notranje komisije Gabino je govoril o mednarodnem kongresu rudarjev, katerega se je osebno udeležil. Poročal je o zaščitnih ukrepih, ki jih posamezne države pod-vzemajo, da zaščitijo življenja rudarjev. Kakor je znano, vlada med rabeljskimi rudarji veliko nezadovoljstvo zaradi
premajhnih zaščitnih ukrepov   tiiatniimiuiii
Dve gostovanji SNG iz Trsti
Uspeli predstavi Vroče krvi in Šagre
Obe predstavi sta bili na prostem v Štandrežu
Šest najboljših moštev v borbi za osvojitev pokala <Trofeo d'ltalia»
Danes v Zagrebu začetek neuradnega svetovnega prvenstva v vaterpolu
Tekmovanja, ki bodo trajala do prihodnjega ponedeljka, bo spremljalo 5000 gledalcev Med favoriti SZ, Jugoslavija in Madžarska • Položaj ostalih moštev
V soboto in nedeljo zvečer nas je Slovensko narodno gledališče iz Trsta po daljšem presledku zopet razveselilo z uprizoritvijo Patrickove «Vro-če krvi» in Pregarčeve «Sa-gre.»
Patrickovo «Vročo fcri» smo sicer videli v pretekli sezoni, vendar je ponovitev na prostem zopet priklicala lepo število občinstva.
Pregarčeva «Sagras je bila pa za goriško publiko novost. Delo, zgrajeno v smislu slovenske ljudske igre, je bilo
nove Tre Venezie, dd ustreže i toplo sprejeto s strani gle-spolovinarjem in dninarjem dalcev, ki so vseskozi pazlji-Fossalona, ki se že dolga leta »o spremljali potek dogajanja borijo, dc bi postali lastniki | Povedlo nas je po romantič-
Huda	prometna
na	Svetogorski
Do trčenja vespe in kolesa je prišlo, ker sta se dva dečka vozila na istem kolesu
Ko sta se v nedeljo po-oldne enajstletna Franco Fle-us in Gianni Alessio iz Sve-ogrske 99 odpravljala v kino, ta iz bojazni, da ne bi zamu-ila pričetka filma, poiskala eko moško kolo, s katerim ta se oba odpeljala proti sre-išču mesta.
Pri križišču z Ul. Caprin sta red seboj opazila vespista, ki ma je vozil naproti; dečka sta s ustrašila in s kolesom zavila a levo. Vespist 34-letni An-inio Bastianni iz Svetogorske 9 je sicer pritisnil na zavore, rda bilo je prepozno. Prišlo ; do trčenja, pri katerem sta e prevrnili obe vozili. Mimo-loči so priskočili takoj na po-leč dečkoma in Bastianniju, i so obležali negibni na tleh, endar ni kazalo drugega, ka-or poklicati rešilni avto RK, a je vse tri odpeljal v bol-išnico Brigata Pavia.
Tu so ugotovili najtežje po-kodbe Bastianniju, ki si jc retresel možgane, verjetno si ; prebil tudi lobanjo in zgor-jo čeljust ter je njegovo dravstveno stanje resno. Fle-us si je zlomil desno nogo »r prejel vrsto drugih oo-kodb, Alessio pa si je pretre-
sel možgane, se ranil v desno stran čela in si poškodoval desno nogo.
Cestna policija je napravila podrobno preiskavo.
VČERAJ PRI SOCI
Nesrečen skok kopalca v vodo
Z glavo se Je zaletel v skalo
Huda vročina je tudi včeraj spravila veliko ljudi na kopanje. Med njimi je bT tudi 18-letni dijak Eligio Pi-rič iz Ul- Mamelli štev. 5 v Gorici, ki je šel k «pilon i« ob Soči, da se nekoliko ohladi. Toda nesreča je hotela, da se je Pirič pri skoku v vodo hudo poškodoval in da so ga morali iz rešilnim avtomobilom ZK pripeljati v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ga obdržali na opazovalnem oddelku, ker se je tako močno udaril v teme, da so mu omrtvele noge. Njegovo zdravstveno stanje je zelo resno.
 «»-------
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Cristofoletti na Travniku stev. 14, tel. 29-72.
nem vzorcu v našo vas in nam prikazalo delček njenega življenja; ljubezensko zgodbo treh mladih ljudi in nesrečo treh družin.
Vsi igralci so prepričljivo ustvarili posamezne like, katere je režija karakterno močno poudarila; dovršenost predstave pa je stopnjevala res srečno zamišljena scenarija, ki je enostavno, vendar odlično vokvirila vso zgodbo.
 «»------
Najdeni predmeti na uradu mestnih stražnikov
V uradih mestnih stražnikov imajo eno moško kolo v dobrem in drugo v slabem stanju ter še neko tretje moško kolo. Prav tako imajo usnjeno potovalno torbo, v kateri je bilo več blaga. Lastniki naj se zglasijo v uradih 'n dokažejo, da so lastniki najdenih predmetov.
Nesreča delavke z motociklom
Ko se je Giorgia Dormi s Korza Italia 81 peljala z motociklom na delo v podgorsko tekstilno tovarno, se ji je na križišču pri Majnici strgala veriga ter povzročila njen padec. Zaradi rane na glavi so jo pridržali na opazovalnem ; d-delku.
S koso se je urezal
Z rešilnim avtomobilom Zelenega kri/a so pripeljali v bolnišnico Brigata Pavia 11-letnega Ludvika Devetaka z Vrha štev. 37, ker se je s koso urezal v desno nogo.
- KINO -
CORSO. 17.00: «Uporna mladina«, G. Rogers, v cinema-scopu in v barvah.
VERDI. 17.00:	«Pet	revolver-
skih strelov«, J. Lund, D Malone, v barvah. VITTORIA. 17.00:	«Utelešen
pohlep«, F. Arnoul, P. Le-maine, mladini do 16. leta vstop .prepovedan. CENTRALE. 17.00: »Pustolovščine na Kitajskem«, 0’Brien, B. Sulligon.
MODERNO. 17.00: «2elezna rokavica*.
POLETNI KINO. 21.00: »Angel AlPS,. •______________—
Kopališče na Šalati v Zagrebu bo od danes pa do prihod njega ponedeljka prizorišče neuradnega svetovnega prvenstva v vaterpolu. Sest najbolj, ših moštev se bo potegovalo za pokal «Trofeo dTtalia«, ki so ga lani osvojili Jugoslovani in ki ga bodo obdržali v trajno last, pod pogojem seveda, da tudi letos zmagajo.
Toda, ali bodo zmagali? Menda ni nobenega strokovnjaka, ki bi hotel dati na to vprašanje določen odgovor. Res je, da imajo jugoslovansko vaterpolo moštvo za enega od favoritov, toda med favoriti so tudi Rusi in Madžari, da ne govorimo o Italijanih, ki utegnejo na letošnjem prvenstvu ugodno presenetiti. Potem sta tu še moštvi Romunije in Nizozemske, in posebno prvega ni podcenjevati. Ko so novinarji vprašali ruske vaterpoliste, kaj menijo o izidu turnirja, je trener Ušakov dejal:	«Favoriti
so reprezentance Jugoslavije, Sovjetske zveze in Madžarske«. Toda takoj za tem je pristavil: «Tudi majhna koklja lahko znese veliko jajce«, s čimer je pač hotel poudariti, da presenečenja niso izključena.
Za trenutek pustimo ugibanja ob strani in poglejmo na kopališče na Salati. Vse je pripravljeno za velike borbe, katerim bo lahko vsak večer sledilo približno 5000 gledalcev. Okoli bazena so namreč postavili dodatne tribune, kajti zanimanje za tekmovanje je izredno in bodo vsa mesta ves čas turnirja zasedena. Nova razsvetljava, ki so jo napeljali šele pred nedavnim, bo omogočila bodisi vaterpolistom bodisi gledalcem odlično vidljivost. Postavljen je tudi nov filter za stalno čiščenje vode, tako da je vse v najlepšem redu. Med tehničnimi vprašanji, ki jih je moralo urediti vodstvo turnirja, je bilo kočljivo le še vprašanje fotoreporterjev. Po videzu bi morala biti vsa tekmovanja zvečer, t. j- ob umetni svetlobi, vendar bi v tem primeru prišlo do tega, da se s tekmovanja ne bi ohranila niti ena fotografija — ker pač ne bi nihče fotografiral. Pravila Mednarodne plavalne zveze FIN namreč določajo, da fotoreporterji na mednarodnih vaterpolo turnirjih, kot sta o-limpiada in Trofeo dTtalia, ne smejo uporabljati «flasha», ker bi s tem lahko motili tekmovalce. Pravil seveda ni mogoče spreminjati, zato so organizatorji odločili, da se bodo tekmovanja začela ob 18. uri, ko je še dovolj svetlo, da bodo fotoreporterji lahko posneli nekaj slik vsaj s prvih tekmovanj.
Za Romuni, ki so v Zagrebu že nekaj dni, je prispela v hrvaško prestolnico kot druga reprezentanca Sovjetska zveza, ki je v nedeljo prvič trenirala v bazenu na Salati. Prvi dei treninga so ruski tekmovalci posvetili plavanju, v drugem p„ so streljali na vrata. Športni novinarji so seveda takoj «napadli» trenerja Ušakova in vodjo ekipe Firsova, ki sta se jih otresla le na ta način, da sta odgovorila na nekaj zastavljenih vprašanj. Zanimivo je to, da ruska reprezentanca še ni postavljena, čeprav bo igralo vseh 11 tekmovalcev, ki o prišli v Zagreb. Toda Ušakov bo reprezentanco določil pred vsako tekmo posebej. Omenimo naj še, da so v reprezentanci Sovjetske zveze v glav-
nem mladi igralci — najmlaj- | pravi na turnirju kakšno pre-1 gusta, ob 16: zaključna sveča-
ši Sejmonov ima 18 let, nai-1 senečenje, ki bi lahko usodno
starejši, in sicer vratar izkušeni Gojhman pa jih ima 38. Ne glede na to, da so — če izvzamemo seveda Gojhmana, in pa «že» 28 let starega napadalca Mšvenieradzeja ruski vaterpolisti mladi, pa predstavljajo prav gotovo moštvo, s katerim mora računati vsak nasprotnik.
O jugoslovanskih vaterpolistih ne bomo zgubljali dosti besed. Na povratni tekmi v okviru priprav za Trofeo dTtalia so premagali mladinsko reprezentanco Madžarske z visokim rezultatom 11:5 (5:2). igrali so bolje kot v prvem srečanju, ko so zmagali le z rezultatom 5:3. Odlikovala jih je hitra igra s številnimi akcijami, bolje so plavali in se odkrivali, in kar je najvažnejše, mnogokrat so ostro in precizno streljali. Lahko rečemo, da kaže jugoslovanska reprezentanca dobro, vprašanje pa je seveda, kako bo takrat, ko se bo pomerila s reprezentanco SZ ali pa Madžarske, ki predstavlja nič manj nevarnega nasprotnika.
Čeprav Madžarov ni bilo videti na <cdelu», pa je mnenje strokovnjakov, predvsem ruskega trenerja Ušakova, da so Madžari nič manj nevarno moštvo kot takrat, ko so imeli v svoji reprezentanci tri standardne igralce, ki so ostali v tujini. Madžarsko moštvo bi torej lahko z uspehom poseglo v odločilni boj za prvo mesto.
Kaj pa italijansko moštvo? Tehniki, ki so spremljali tekmovanja v državnem prvenstvu menijo, da se je vaterpolo v Italiji zopet nekoliko dvignil in da so bili s treningom, čeprav kratkotrajnim, še kar zadovoljni. Kljub temu pa pravijo, da se italijanska reprezentanca letos še ne bo mogla uspešno kosati z moštvi SZ, Jugoslavije in Madžarske, zaradi česar pričakujejo, da bodo zasedli četrto mesto, pred Romunijo in Nizozemsko. Toda za temi skromnimi izjavami se skriva tudi nekaj optimizma, češ presenečenja niso izključena! Turnir bo pokazal, v koliko oziroma bo kakšne mere to drži.
Ostaneta še moštvi Romunijo in Nizozemske. Romunska reprezentanca je solidna, toda zdi se, da ne bo mogla poseči v borbo za prva mesta. Ni pa izključeno, da pri-
•IIIIIIIIIIIIIIIIIIMHMIIIIItlllinnfltllMHIIMIIIIII
Nov evropski rekord v teku na 100 yardov
COBLENZA, 12. — Nemški tekač Manfred Germar je postavil v nedeljo nov evropski rekord v teku na 100 yardov v času 9"5, ki ga je doslej držal Mc Donald Bailey s časom 9”6 (London, 28. junija 1947). Na tekmovenju, ki Je bilo mednarodnega značaja, so bili doseženi naslednji boljši rezultati:
100 yard: 1. Germar (Nemč.) 9”5; 2. Collymore (ZDA) 9”6; 3. Pochle (Nemč.) 9”7; 4. Pohl (Nemč.) 9”7.
200 m: 1. Collymore (ZDA) 20"8; 2. Pohl (Nemč.) 21”.
1000 m:	1. Lueg (Nemč.)
2’22”7; 2. Vipotnik (Jug.) 2’22”9
110 zapr.: 1. Gilbert (ZDA) 13”7; 2. Lauer (Nemč.) 13”9.
200 y. zapreke:	1. Gilbert
(ZDA) 23”7; 2. Lewis (ZDA) 23”7; 3. čSteines (Nemč.) 25”1.
spremenilo vrstni red na lestvici po končanem tekmovanju. Nekaj podobnega velja tudi za reprezentanco Nizozemske, za katero sicer menijo, da »e bo morala zadovoljiti z zadnjim mestom.
Spored tekmovanj za pokal »Trofeo dTtalia« je naslednji:
Danes ob 17-15: svečana o-tvoritev turnirja, nato Jugoslavija — Nizozemska, SZ — Italija, Romunija — Madžarska: 14. avgusta ob 18: Madžarska — Italija, Jugoslavija — Romunija, SZ — Nizozemska; 15. avgusta od 18: Romunija — Nizozemska, SZ — Madžarska, Jugoslavija — Italija; 16. avgusta prost dan, 17. avgusta ob 18; Romunija — SZ, Jugoslavija — Madžarska, Italija —■ Nizozemska; 18. av-
nost, nato Madžarska — Nizozemska, Jugoslavija — SZ in Romunija — Italija.
Končan vaterpolo turnir v Cataniji
Splitski «Jadran» osvojil prvo mesto
CATANIA, 12. — Splitski «Jadran» je osvojil prvo mesto ma mednarodnem vaterpolo turnirju, ki se je končal včeraj v Cataniji. Na turnirju so sodelovala moštva «United« z Malte, «CUS» Jonica« iz Cata-nie in «Ortiga» iz Siracuse.
»Jadran« je premagal sedmerici «CUS Jonica« in »Ortiga«, medtem ko je z moštvom «U-nited« dosegel neodločen rezultat.
Na cesti Salzburg-Gaisberg
Dirkač D. se je hudo
Maglioli
ponesrečil
SALZBURG, 12. — Italijanski avtomobilski dirkač Uir,-berto Maglioli se je danes ponesrečil na gorski cesti Salzburg - Gaisberg, kjer bo v četrtek tekmovanje za «Veliko inagrado Avstrije«. Maglioli je vozil avto znamke «Porsche» ko se je na nekem ovinku zaletel vanj s svojim avtom avstrijski dirkač Roittner, ki je vozil v nasprotni smeri. Posledice so bile strašne: Maglioii si je zlomil levo nogo, desni kolk in čeljustnico, medtem ko si ie nemški dirkač Edgar Barih, ki je sedel poleg njega, zlomil nosno kost, čeljustnico ter si poškodoval prsni koš. Tudi Roittner si je zlomil nosno kost, vendar so ga po nudeni zdravniški pomoči v bolnišnici, kamor so vse tri odpeljali, odpustili s prognozo mekaj dnevnega okrevanja. O-ba avtomobila sta popolnoma uničena.
Zdi se, da je nesrečo zakrivil avstrijski dirkač, ki je v ovinek zavozil z vso brzino, s. namesto da bi se držal desni strani, je ovinek «rezal» po
J levi ter tako povzročil trčenje HimMiiiimimnmimiiiiiniiiiimiiittmttiiiiiiniiiiiiiitiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimimiiiiiimiHiiiiuiiiiiiiifiiiiffiniiitiiiiiifiiiiiiiiiniiimtii
Svetovno kolesarsko prvenstvo
Derksen (Hol.) in Rousseau (Fr.) prva z mavričnima majicama
Pri diletantih se je Pesenti plasiral na drugo mesto, pri profesionalcih pa Maspes šele na četrto
Nedelja je dala prva dva svetovna prvaka, in sicer v hitrostnem kolesarjenju med diletanti in profesionalci. Ne gre zanikati, da je imel zelo dobre slutnje tisti italijansKi tehnični vodja, ki je pred začetkom dirk dejal: »Piišli bomo da'eč, toda tu je Rous-se?u.» To glede diletantov, glede profesionistov pa je veljalo, da sta pač bila tu dva Holandca. Med temi celo eden, ki si je privoščil šalo, da si je svetovno prvenstvo osvojil ponovno po desetih letih. To je bil Derksen. ki je v finalu premagal rojaka Van Vlieta. V polfinalu je imel prvi za nasprotnika Italijana Maspesa drugi pa Francoza Gaignarda. Francozu je potem uspelo v borbi za tretje mesto premagati Italijana ki je bil precej deprimiran po porazu z Der-ksenom.
Pri diletantih je prišel v finale z Rousseaujem Italijan Pesenti, ki mu je celo uspelo v prvi vožnji premagati Francoza, toda v sledečih dveh je bil boljši Francoz. V polfinalu je imel Rousseau opravka z drugim Italijanom Gasparel-lo, medtem ko se je Pesenti srečal z Rusom Rornanovom. s katerim ni imel posebnih težav, čeprav je v prvi vožnji zaradi defekta padel in se po tolkel. Rusom se je videlo, d-i ne zijajo še vseh «modrosti» takih dirk z udeležbo prebrisanih mačkov, vajenih mednarodnih nastojiov.
V zasledovalni vožnji sta se v polfinale plasirala Italijana Simomigh in Gandini. Prvi bo imel za nasprotnika Angleža Sheila. drugi pa Holandca Geldermansa.
HITROSTNE DIRKE DILETANTOV Osmina finala
I. skup.:	1.	Rousseau	(Fr.),
2. Furmen (Madž.).
II. skup.: 1. Pesenti (It.), 2 Binch (V.B.).
III. skup.: 1. Ploog (Avstralija), 2. Darragh (Irska). I
IV. skup.: 1. Melby (Dan.), !. Vargaškin (SZ), •
V. skup.:	1. Gruchet (Fr.), 2. Gerritsen (Hol.).
VI. skup.: 1. Lombardi (It.), 2. Captein (Hol.).
VII. skup.:	1. Gasparella (It.). 2. Middleton (Avstral.).
VIII. skup.:	1. Romanov (SZ), 2. Vidal (Fr.).
Četrtfinale
I.
1. Rousseau (Fr.),	2. Lom-
bardi (It.); 1. Pesenti (It.), 2. Melby (Dan.);	1. Gasparella
(It.),	2. Ploog (Avstral.); 1.
Romanov (SZ),	2. Gruchet
(Fr.).
II.
1. Rousseau (Fr.), 2. Lombardi (It.); 1. Pesenti (It.), 2. M el by (Dan.); 1. Gasparella (It.), 2. Ploog (Avstral.); 1. Romanov (SZ), 2. Gruchet (Fr.).
Polfinale
I.
1. Rousseau (Fr.). 2. Gasparella (It.); 1. Pesenti (It.), 2. Romanov (SZ).
II.
1. Rousseau (Fr.), 2. Gasparella (It.); 1. Pesenti (It.), 2. Romanov (SZ).
Finale za 3. in 4. mesto
1. Gasparella (It.), 2. Romanov (SZ) obakrat v 12"! in 12” Finale za 1. in 2. mesto
1. Pesenti (It.). 2. Rousseau (Fr.) 11”4; drugič 1. Rousseau, 2. Pesenti 12” in 12”2 v odločilni vožnii.
HITROSTNE DIRKE PROFESIONALCEV Četrtfinale
I.
1. Maspes (It.), 2. Von Buren (Sv.); 1. Harris (V.B.), 2. Gai-gnard (Fr.);	1.	Van Vliet
(Hol.), 2. Oriani (It.); 1. Derksen (Hol.), 2. Sacchi (It.).
II.
1. Maspes, 2. Von Buren; 1. Gaignard, 2. Harris:	1.	Van
Vliet, 2. Oriani; 1. Sacchi, 2. Derksen.
III.
1. Gaignard, 2. Harris; 1. Derksen, 2. Sacchi.
Polfinale
I.
1. Derksen, 2. Maspes; 1. Van Vliet, 2. Gaignard.
II.
1. Maspes, 2. Derksen; 1. Van Vliet, 2. Gaignard.
III.
1. Derksen, 2. Maspes.
Finale za 3. in 4. mesto 1. Gaignard, 2. Maspes obakrat v 12”4 in 12”1.	%
Finale za 1. in 2. mesto 1. Derksen, 2. Van Vliet o-bakrat v 11”4 in 11”3. ZASLEDOVALNA DIRKA DILETANTOV Četrtfinale 1. Gandini (It.), 2. Gieseler (Zap. Nemč.); 1. Sheil (V.B.), 2. Pedersen (Dan.);	1. Simo-
nigh (It.), 2. Denoyette (Bel.); 1. Geldermans (Hol.). 2. Gam-brill (V.B.).
ENOURNA VOŽNJA II. skupina I. Bucher (Sv.), 2. French (Avstral.), 3. Depaepe (Bel.), 4 Godeau (Fr.),	5.	Timoner
(Sp.), 6. Otte (Nemč.) 7. Wree-wyk (Hol).
’ Po zadnjih vesteh je Maglio* lijevo zdravstveno stanje resno, čeprav ne tako hudo, kot se je zdelo takoj po nesreči.  «»------------------
«Virtus» zmagovalec
košarkarskega turnirja
PALERMO, 12. — Prvo mesto na mednarodnem košarkarskem turnirju v Palermu je osvojilo moštvo «Virtus» iz Bologne, «i je v zaključni tekmi premagalo praški «SpaT-tak« z rezultatom 68-48 (27-22).
V Jugoslaviji že začetek nogometnega prvenstva
V Jugoslaviji se je že pričelo nogometno prvenstvo prve lige. V prvi zvezni ligi nastopajo «stari znanci«, le da j* Sarajevo nadomestilo drugo moštvo iz istega mesta, Željez-ničar ki pa je bil še pred nedavnim v prvi ligi, in med izbrano štirinajstorico se je povzpel tudi Split. Posebnih presenečenj v prvem kolu ni bilo, Partizan in Vardar pa se lahko pohvalita z zmago na tujem igrišču.
Rezultati I. kola:
Crvena zvezda-Dinamo 1:2 Spartak-Vojvodina 3:1 Hajduk-BSK	4:0
Zagreb-Partizan	1:2
Velež-Budučnost	0:0
Zeljezniča-Vardar	1:2
Radnički-Split	3:2
V Hamburgu prvenstvo Nemčije v tenisu
HAMBURG, 12. — Na mednarodnem teniškem prvenstvu Nemčije je avstralski par Can-dy-Rose premagal jugoslovanski par Legenstein-Petrovič s 6:3, 6:4. 2:6 6:4 in se tako plasiral v finale, kjer je premagal italijansko dvojico Pietrag-geli-Sirola z 10:8, 6:3, 6:3.
V tekmovanju ženskih parov je angleška dvojica Ward-Wor-timer premagala v finalu par Reynalds-Schuurman (Juž. A-frika) z 9:7 in 6:4.
Oiizovorni urednik STANISLAV HENKO Tiska Tiskarsk' zavod ZTT - Trst
KINO SKEDENJ
predvaja danes 13. t. m. ob 20. uri na prostem zabavni film:
Tretji licej
mmjmDtičtnah
VIVECA
L1NDF0RS
PAUL
CHRISTIAN
I
predvaja danes 13. t. m. z začetkom ob 18. uri in od 20. ure dalje na prostem RKO barvat film:
BEG
NA
ZAPAD
LOJZ
KRAIGHER
Roman
kontrolor)
ŠKR0BARd
Sever sprva pomaga, a zdajci se ustavi in me pogleda začudeno. Lopnem se po ustih in umolknem v zadregi... Od kod — za vraga! — mi je prifrlela zabavljica, ki je že nisem pel morda celo desetletje? ...
Milika naju gleda v čudu — a zdajci začne ploskati in se hahljati od veselja, da ji solze stopijo v oči in se ji vije oplečje kakor v krču. Zapazila je zafrkacijo. Priznavajoče mi pomežikne, dušeč se v razigranem smehu:
»Prvaška himna!«
Na Severjevo navdušenost je vplivala kot poliv z ledeno vodo.
Jaz sem se že ves čas zabaval s Ciliko zasebno. Najine noge so se lovile hrepeneče; včasih sem Jo uščipnil naskrivoma, da je komaj zadržala vzklik; in ker ji ni šel »ti« z lahkoto, kakor bi jo zahtevalo pobratenje, sem se nagnil tu in tam do njenega ušesa in ji šepnil vanje svoj poredni »ti« in zopet «tb; dokler se mi ni posrečilo nazadnje, v neopazovanem hipu, vgrizniti jo v drobni uhelj, skrit pod težo gostih las. Ona je bila srečna. Lica so ji žarela; in če mi je morala roko odganjati pod mizo, je ni pozabila stisniti in podržati v svoji in ji zabičiti, da naj že miruje.
A nenadoma se začne smejati tudi ona. S prstom kaže na Bratka:
»Roke na klop!« zavpije in se pridruži Miliki v hahljanju, ki postaja čedalje nalezljivejše.
Bratko sedi vzravnan in nas gleda strogo. Verno je bil
poslušal nadučiteljeva izvajanja, nenadni izbruh smejočih deklet pa ga je	presenetil	in razžalil.	In	res se spet	drži, ko da
bi sedel za katedrom in	veleval:
«Roke na klop!«
Ko se s Severjem ozreva nanj, zgrabi tudi naju žilica, da prasneva v krohot. Bratko nas v začetku oponaša jezno, kar še bolj podžiga krčevitost smeha. Pijače smo imeli že dovolj pod streho — vsi — in tako je moral končno tudi on podleči nalezljivosti vseobče radosti...
V tem splošnem krču razbrzdanega smeha prideta na verando Konrad in Roman v družbi treh žandarjev, ki zasedejo sosedno mizo.
Odzdravili	smo samo	s kretnjami	in	se smejali dalje. Milika
se je nagnila	že nekajkrat sumljivo	k	meni, zdaj	pa začutim
nenadoma njeno koleno poleg svojega.
Ni me varala slutnja, da me lovi že ves čas. In ravno to je bilo, kar me je odbijalo. Zakaj bi bilo tu narobe? Lovec hočem biti, ne divjačina. Ob tem nenadnem dotikljaju pa sem vendar zastrmel in toliko da mi ni zastavilo smeha.* Bliskovito sem premislil položaj in sklenil: Vdaj se, fant! Na tak način si prost okovov; saj nisi silil vanje! — 2e mi je polzela roka proti njenemu stegnu — tu se nenadoma Milika zdrzne, vzdigne prt in pogleda pod mizo.
«čigava je ta noga?« ji šepetajo ustna kakor sama zase...
Koleno se odmakne hladno, njen smeh utihne, ko da bi ga zadavil — zadela je bila ob Cilikino nogo, ki se je zabavala z mojo...
Smeh se počasi poleže... Milika se nasloni s komolci na mizo in si otare obraz z rokama, pa pogleda — ko da bi se bila ravnokar zbudila — z izpremenjenim izrazom po verandi. Njen pogled se sreča s Konradovim — in tudi njen glas je izpremenjen in trši, ko jih povabi glasno;
-•Zakaj ste sedli posebej, gospodje? Pridite bliže, saj smo sami domačini!«
Kako se to vse naglo izvrši pri ženski! Komaj Je spoznala, da se je motila v svojih slutnjah, da je hrepenela za varljivo blodilko, ki je ugasnila na ovinku, da je vitez že oddan in se ni brigal za njeno sladko snubljenje in njeno tiho ljubljenje
— nič ji ni treba premišljati, niti ne preudarjati — že ji grmi nagon v ušesa: Maščevanje! — Ne gre ji za vprašanje, ali te tudi more raniti. Tako je gotovo svoje ženske oblasti nad moškim in tvoje nečimrne slabosti nasproti ženski, da še hipec ne pomišlja — ker je gotova: udarec bo zadel.
O slabost, ime ti je mož!
Konrad je planil na poziv in njegovo omizje je hlastno pograbilo kupice in steklenice, da jih prenese k naši mizi.
Milika pa se obrne k Severju:
«Zakaj delate tak obraz, gospod nadučitelj? Ali morem kaj zato? Bolj domačo se počutim s temi janičarji kakor z jedrskimi rudokopi. Ali je to kaj lepega: narodnost kot rudo-sledstvo?«
‘Torej je ljubezen tudi lahko ruda?« jo pogleda Sever zaničljivo in mi zamahne naskrivoma z roko: Nič ne maraj, saj ni vredna!...
Moral je bil zapaziti dogodek pod mizo...
Oba kadeta si je posadila Milika kraj sebe, tako da se je Roman vrinil med njo in mene A Konradova vihrajoča ušesa so bila ujela besedo: janičarji.
»Kaj so Turki spet v deželi? O kakšnih janičarjih govorite?«
Cilika se oglasi stisnjenih ust in odločnega pogleda:
»O vas posilinemcih, ki ste hujši od pravih Nemcev, kakor so poturice hujši od Turčinov.«
Konrad položi pesti na mizni rob, pogleda temno in se dvigne za prst od stola:
»Na! — Mi se torej lahko vrnemo tja k svoji mizi!?«
»Potem grem z vami!« pravi Milika rezko s prodirnim pogledom na Ciliko in izprazni krožico na dušek.
Sever pa miri in tlači Konrada nazaj na stol:
»Nikar razburjenja! Gospodična Cilika vas samo draži.«
A Cilika se našobi korajžno:
»Nič ne dražim, res je tako. Ali je resnica žalitev?«
Pa pokaže z omalovažujočo kretnjo na svojega brata:
«Ta je še ponosen na to. Razlagala sem mu, on pa pravi: Torej sem janičar! S ponosom janičar! =: Kaj se boste sramovali?«
, . .	J	vvlej	JdllludrSlV'
hci in sestra!« se odreže Roman v smehu. Roke stiska v žepil in se guga na stolu, lica mu žare veselo in nozdrvi mu vztrf petavajo kot polnokrvnemu žrebcu. Lep in krepek fant je, napetimi udi in simpatične zunanjosti.
Milika mu prikimava z dopadenjem; Konrad pa se zasmej s svojim ostrim in skoraj odurnim glasom:
«Ah, tako! To so le bolj družinske svaje. Mi se ne brigam zanje; kaj ne, gospodična?«
In trči z njo veselo:
«Bog nas živi vse Slovenje-goričane, ki smo dobre volje!
cGIf Jie ze bl1 v skrbeh' da nastane prepir, pa mu priskoč hitro s trkanjem in aranžira napitnico;
»Bratci veseli vsi tralalala, tralalala...«
In ko so kupice prazne in poveznjene na mizi, zadonijo še
«Ti zvončki tam v dolini zvonijo bim bam bom juhe...«
Pa obrnemo zopet kozarce in udarimo z njimi po miz kakor na povelje.
Cvenk... Cilika drži črepinje v roki in kapljica krvi j zablisci na prstu. Udarila je bila prečvrsto.
Sploh se mi je zdela preodločna ta večer. Ali si je že tak« gotova zmage? — Ta tako poudarjena narodna zavednos njena... Saj poznamo žensko! Za poročni prstan ti proda im< in čast, izda ti narod, vero in še dušo poleg. Nekoliko nerodrM mi je postalo pri srcu. Skoraj mi je bilo žal, da se je stva tako razvila. Pravzaprav je le kočljiveje, podajati se s Ciliko 1 razmerje. Milika bi bila manj nevarna prostosti in samostoj nosti mladeniški. Nedolžnost in naivnost — to je past za trdo glave samce,
{nadaljevanje sledil