)
Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.

J
r
L
Velja
za celo leto 4'- krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom :
Upravništvu lista „Mir“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Glasilo koroških Slouenceu
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat.
Leto XXXI.
Pismo za neverne Tomaže.
Narodni in verski nasprotniki koroških Slovencev poznajo moralno moč duhovnika, včasi celo bolje kakor naši lastni somišljeniki, celo bolje kakor ta ali oni duhovnik sam. Zato se krčevito branijo proti vzornim, nedotakljivim in v Kristusovem duhu delujočim duhovnikom. Njihove niti zoper poštene slovenske duhovnike so napeljane od nemškutarskega vaškega učitelja in krajevnega orožnika do na j višjih glav nemškona-rodnih svobodomiselcev in do deželnega predsednika in po njegovi osebi do ministrstva.
In mofč ima zares vsak duhovnik kot učenik, če je pošten in ljudstvo spozna, da mu sme, da mu v dušnih zadevah celo mora zaupati. Vsak duhovnik je pa tudi dolžan po svoji vesti, da to zaupanje ljudstva obrača v dušno, pa tudi telesno, materieino srečo svojega ljudstva; mora mu biti prav dobrotnik in vodnik! Tega ravno pa nasprotniki vere in Slovencev ne marajo in pravijo: »Duhovnik naj se v politiko ne meša!« Naj ne hodi na volišče! Naj ostane v cerkvi, in vsi ga bomo imeli radii. Kaj je na tem resnice?
Duhovnik je v prvi vrsti poklican, skrbeti za čast božjo in za pravice svete cert kve, kot državljan pa ima tudi pravice kot drugi državljani, in cerkev duhovniku načeloma tudi nikdar ni branila, posluževati se kot zasebnik državljanskih pravic. Še več! V današnjih časih, ko je po celem svetu politika, celo gospodarsko in izobraževalno delovanje več ali manj, naravnost ali neposredno v zvezi z verskimi in cerkvenimi vprašanji, je duhovnikova najsvetejša dolžnost, da v tem boju za svetinje, ki jih je on dolžan varovati, ne gleda mimo ob strani, kako s pomočjo kulturnega in gospodarskega delovanja sovražniki Kristusove cerkve v politiki pridobivajo verno
Podlistek.
Tine In Barigelc.
Kaj je Barigelc v laško-turški vojski doživel.
(Dalje.)
Priidrdrai je lukatmatija in odpeljal Ba-rigelca pioti Laškem, slišal se je samo globok vzdih iz nekega kupeja: za nekadilce — Barigelc namreč nikdar ni kadil. — Adio patria e mia cara Francka. Da Barigelc ni kadil, je baje že stara povest, ker tedaj, ko so ga nesli v cekarju h krstu, zašila mu je botra goldinar v tančico in ko so ga v gostilni žajfali, zahteval je tedanji Barigel-ček, da bi mu dala gostilničarka cigaro prav dolgo kakor špargelj, češ, če so drugi veseli in njemu nič ne privoščijo, si lahko sam tudi nekaj kupi, ko ima denar ob strani zašit. A slabo je naletel na okroglolično gostilničarko Leno, ki mu je vzela korajžo. češ, ti boš cigare kadil, zate ie le cuc, pa nič drugega. Od tistega časa sem je Barigelc sklenil, nikoli več kaditi.
Zato je pa lukamatija bolj kadil in naenkrat so sprevodniki zaklicali postajo Pon-tafel, kar je Barigelc v svoji razburjenosti razumel za pontajfel.
Barigelc bi moral pokazati na laški rne.ji potni list in bil je že v veliki zadregi, bal ,se je tudi že za svoj dobri brinov ec, ki ka je tudi že zaradi kolere vzel seboj, a kako se je začudil, ko je izstopil iz vlaka, da
Celovec, 13. prosinca 1912.
ljudstvo zase in za svoje namene, ampak sveta dolžnost mu nalaga, da ljudstvo poučuje, ga vodi po pravi poti in za to delo žrtvuje čas, premoženje, zdravje, vse svoje moči. Kdor pa ne hi spregledal, da je vse politično delovanje dandanes najtesneje spojeno z verskimi in cerkvenimi vprašanji, ta bi moral biti naravnost slep! Ali ga ne uči o tem najnovejša zgodovina Francoske, Portugalske, Španijo, Italije, pa tudi Avstro1,-Ogrske?! Boj proti krščanskemu nauku v šolah (svobodna šola), boj za ločitev zakona naj izpodkoplje temelj krščanstva in krščanstvo se bo zrušilo. Neizmerno strupeno liberalno časopisje skuša ovreči verske resnice, obrekuje duhovnike, spravlja v javnost vse prestopke posameznih duhovnikov in jih skuša spraviti oh ves ugled, le res slabe duhovnike povzdigujejo verski nasprotniki v deveta nebesa in jih stavijo za vzgled. Svobodomiselci imajo tudi brez števila raznih društev, v katera vabijo vemo ljudstvo, da je popačijo in za svoje namene pridobijo. Duhovnik, ki vse to mirno gleda, ni pravi pastir, ampak le najemnik, ki zbeži, ko pride volk nad ovce.
Ker je katoliško ljudstvo zlasti na Koroškem po verskih in naših narodnih nasprotnikih zapeljano in se bije takorekoč že v vsaki občini verskonarodni boj, zato je pač brez dvoma, da je slehern duhovnik dolžan, udeleževati se občinskih volitev. Četudi bi zaenkrat morda kaka občina ne bila v nevarnosti, je duhovnik vendar dolžan voliti že zaradi dobrega v z g 1 e d a ! Še več ! Ne samo voliti, ampak ljudstvo poučevati in agitirati je dolžan!
S tega stališča, iz istih nagibov ima duhovnik, celo- tudi sveto dolžnost, da se posvečuje, kolikor mu seveda dopušča čas, za prve njegove stanovske dolžnosti, socialnemu delovanj u. Saj s socialnim delovanjem ščiti duhovnik ljudstvo pred zmotami, kakor jih n. pr. širijo soc. demokrati. Če duhovnik raje počiva med štirimi stena-
Št. 2.
mil in prepusti socialno delo svobodomisel-cem, soc. demokratom, bo zaman njegov trud v cerkvi, v šoli! Ljudstvo se bo navzelo od svojih svobodomiselnih voditeljev protiverskih idej!
Kako mislijo o tem vprašanju škofje in papeži? Samo par stavkov! Škof Mahnič n. pr. je leta 1893. pisal v »Rimskem katoliku«: »Rekli bi celo, da ni odličnega škofa v našem veku, ki bi zanemarjal politiko ali pa duhovne odganjal. Najvišji vzgled politične modrosti in vztrajnosti nam pa daje papež Leon XIII., kateri vodi vrhovno politiko malone vseh katoliških narodov.« — »Duhovnik, kakor stoje reči dandanes, je moralično primoran, vmešavati se v politiko; politika je v naših časih ena najsvetejših, neopust-Ijivih dolžnosti višjega in nižjega duhovniškega pastirovanja.« — »Da, duhovniki se moramo vzdramiti iz one usodepolne letargije (brezdelne zaspanosti), v kteri se tako dobro počutijo »božji volki«, češ svet tam zunaj naj se trže, jaz imam dovolj opravka na leči (prižnici) in v spovednici! Ne, tako govorjenje ni pravo, dandanes ni katoliško! Marveč na noge, ven v javnost, v politiko, k volitvam!«
Sveti oče Leon XIII., pa so zapisali v okrožnici (»Graves de communi«, 18. L 1901.) velevažne besede: »Odtod je pa samoposebi razvidno, da morajo duhovniki zastaviti vse sile v vsem tem gibanju, ko gre obenem za interese cerkve in krščanskega ljudstva.« Zato so pozivali duhovnike, da naj ne omejijo svojega delovanja samo na cerkev, ampak da naj gredo med ljudstvo izven cerkve in ga poučujejo. Za pametnega dovolj!
Kriminalni roman „Edinosti“
Protiversko nemško časopisje in njegove filijalke kot »Štajerc«, »Slovenski Narod« itd., so se bavile v zadnjih dneh s pravdo celovškega bankirja Suppana proti škofu dr. Kahnu in so vlačili vmes po nepotreb-
so tam zbrani vojaki in žandarji zaklicali: Eviva Barigelc, ali isi isam, zakaj nisi vzel Francke seboj, in prav nič niso vprašali po potnem listu. In Barigelc je zavpil samega veselja: Eviva Italia in polenta in hajdi, bil je zopet v vozu z drugimi vojaki, ki so imeli peresa na klobuku kakor nekdaj avstrijski žanri a ji in ki se jim pravi bersaglieri, kar si je po svoje tolmačil Barigelc tako, da imajo to ime vsled tega, ker baje znajo najboljše Turke v hrbet brsat, vsled česar imajo tudi svoj posebni bersalijeri marš1, katerega bodo igrali tudi tedaj, ko bodo s svojimi puškami udrihali po turških hrbtih in jih učili seštevat, koliko je dve in dve. Bersaglieri iso -si žvižgali svoj marš, vmes pa je še eden od kacelimaherjev zapel:
Pa pojdeš Barigelc na Turško,
Prav daleč čez mesto Turin,
Nazaj pa boš prišel razmahan
Kot kakšen lačen capin.
A Barigelc tega ni slišal in je bil prav dobre volje, samo kolera ga je vznemirjala in če ga je le malo začelo šravfati po želodcu, se je takoj natihem priporočil steklenici, v kateri je bila po njegovem mnenju najboljša medicina zoper kolero in ko je na koncu laške dežele čutil v mestu Tarentu, da je vsega šravfanja konec, vzdihnil je globoko, potegnil še enkrat močno iz steklenice in rekel:	O hvala, da imam, tak
skrbno Francko in tako dobrega prijatelja, ki štedi tako čudovito kapljico.
V mestu Tarent izstopiti je moral Barigelc iz vlaka ter se ukrcati v ladjo. A kaj, lisica, ko je Barigelcu zmanjkalo drobiža, kajti Franca je Barigelcu v nadi, da se ne bo upal dalje, spraznila natihoma mošnjiček, izvzemši nekaj kronic, in zdaj je stal Barigelc v sredi Tarenta ob morski obali suh kakor laška polenta ali sedem lačnih egiptovskih krav. Toda kdor pride: v Tarent, mora tudi imeti za to svoj talent, mislil si je Barigelc in se podal korajžno pioti ladji, ki bi imela odpeljati berzagliere proti Tripolitaniji.
Ko so že Lahoni stopali na ladjo, mislil si je Barigelc, zdaj ali pa nikoli, in začel je vpiti, kakor bi mu kovač zobe pipai, na ves glas: Eviva Italia, eviva polenta in Afrika, abasso Turki, in vsi berzaglieri so dvignili svoje klobuke in klicali: Eviva Barigelc in Franca in hitro so v navdušenju dvignili Barigelčeve težke kosti in ga nesli kakor zmagoslavnega vojvodo’ na ladjo, mu dali polente in si a, da je Barigelc jedel, da se mu je pri ušesih ven kadilo. Medtem pa je že parnik zapiskal in hajd proti Afriki. Barigelc pa se je na tihem smejal, misleč, kako sem lepo nafarbal kacelmaherje, da so mi šli na lim kakor štigelci.
Hitro je jadrala barka proti Afriki, Barigelc pa je poskakoval veselja in v duhu že je videl, koliko Turkov bo pohrustal za večerjo, ali be: zaglierijem je bilo videti, kakor bi se jim prav nič ne ljubilo brsati I Turke v hrbet; tresle so se jim hlače, če-
nem moje ime. — Nemškemu liberalnemu časopisju tega nisem zameril, kajti vsako leto dobimo v njegovih predalih gotovo en krepek memento, ki je ravno tako gotov kot memento v maši. Seveda resnice in hvale tam nisem mogel pričakovati, kajti: ali more od Slovencev ' kaj dobrega priti!? Saj smo minores gentium. —• »Štajercu« se pa začudil nisem, kajii vprašanje je bilo samo to ali bom napaden v prvi ali drugi številki po objavi v »Freie Stimmen« ! Za fotografijo se namreč rabi en teden in zato izide v »Štajercu« vse par dni pozneje kakor v koroških liberalnih nemških listih. — Začudil sem se pa močno tržaški »Edinosti«. — Njej je bilo prihranjeno, posvetiti v najzadnji kotiček mojega črnega nepoštenega (Ehrlich!!) srca! Ona »Edinost«, kateri je brato-m o r n i boj tako ostuden, kaže s i -gum o kot ved n o s prsfom na mojo osebo, da me mora državno pravdništvo na vsak način prijeti:	kajti trdi:
1.	da sem pisal pismo Suppanu. s kojim da sem mu izvabil za škofa onih p repo r n i h 100 000 K, za ka+ere se v celi pravdi gre!! Jaz sem torej nakrat v središ)'u celega procesa; — torej sem celo afero povzročil jaz.
2.	d a sem za to pismo zlorabil knezoškofovo ime.
3.	da sem prisegel, da sem to pismo pisal brez škofove vednosti.
Po teh dejstvih je zame sledeči dilema neizogiben:
Ali sem zlorabil škofovo ime ali pa sem krivo prisegel. V obojih slučajih me čaka bržkone kriminal.
Taki logiki se pa nisem samo začudil, ampak jo »Edinosti« tudi hudo zamerim. — Zahtevam brezpogojno in popolno zadoščenje, ki sem sl ga že pričel iskati s tem, da sem vložil takoj tožbo po odvetniku dr. Brejcu pri sodišču v Trstu. — Ena lastnost, ki je pa »Edinosti« bistvena, torej tudi neločljiva od nje, se pa kaže tudi celo v tem članku!!
Kar namreč manjka resnice na tem članku, to naj popravi brezmejna sladkost : izzveni članek v omilovanje: Škoda ga je! — Kajti delaven, nadarjen, in nazaduj e: član ugledne družine!!! »Odklanja m« tvojo pohvalo, »Edinost«! je nočem biti vreden! — Zakaj sodiš, »Edinost«, ko si me vendar že obsodila! Da obsodila si me! in nisi bila dosti r a z s o d n a , da bi se spomnila svetega pisma, ki pravi : »N e s o d i t e , d a ne bodete obsojeni,« kot se bo tebi zgodilo.
Kaj pa je resnica na celi zadevi? — Par stavkov zadostuj! Knezoškof dr. Kahn je podpisal kot porok za 100.000 K Kajzerju
tudi so venomer žvižgali svoj berzaglieri-marš, še ipolenta jim nič ni kaj dišala, kajti misel na rdeče, široke turške hlače in krive meče delala jim je mrzlico, da so jim zobje šklepetali, kakor če bi sedeli sedem let na ledeni gori.
Barka je priplavala do glavnega mesta Tripolis, kjer iso hoteli napraviti Lahi prvi teater s Turki, in da bi Lahi zadobili zadosti korajže, izstrelili so iz par topov, da so se takoj ob morju 'sprehajajoči Turki in Arabci s kamelami vred vsedli vsled strahu na najmehkejši del svojega telesa, nato pa bežali, da od samega dima ni bilo ničesar videti. Nato so zaigrali Barigelcu na čast slovenski marš: Mi smo. vojaki korenjaki, pri čemur ise je Barigelc vsedel največjemu Lahu na rame, ki ga je položil ob morski obali v pesek na glavo, da je Barigelc s svojimi nogami iskal še dolgo v zraku, kje je mati zemlja, zakar je Barigelc iz same hvaležnosti položil svojo desnico Lahu na levo lice s tako izvanredno prisrčnostjo, da se je suhi kacelmaher Samega občudovanja prekopicnil is svojimi dolgimi štebalami trikrat čez druge Lahone.
Pri tej priliki pa se je Barigelcu razlila vsa tinta in prej si jo more izposoditi od kakega turškega generala; naj potrpi dragi bralec, potem bo pa že izvedel, kakšne komedije je uganjal Barigelc po Tripolitaniji. Tačas pa vsem pomoli svojo roko iz črne Afrike črez globoko morje in Visoki Obir mimo celovškega lintvemovega repa vedno poredni	Barigelc.
zadolžno pismo dne 31. XII. 1908. — Bankir Suppan, oziroma njegov poslovodja je meni to v avgustu leta 1910 povedal: zahteval je namreč, naj jih knezoškof kot porok plača! Knezoškof se tega ni mogel spomniti. Meni je to povedal, ker s knezoško-fom ni bilo mogoče govoriti, dr. Quitta, prvega tajnika, pa doma ni bilo. — Ker se ni ničesar ukrenilo, je Suppanova banka urgi-rala; —odgovoril sem torej z vednostjo kne-zoškofovega odvetnika, da ni mogoče plačati da mora Suppan natančen račun predložiti, sploh pa d a ne gre izločiti to zadevo iz celega kompleksa vprašanj, ti-čočih se Kajzerja, centralne blagajne, Sup-pana. — Podpisal sem pismo s svojim imen o m ter ravno s tem odgovorom povedal, da sam ničesar ne morem ukreniti, ampak da je treba stvar drugim konpeten-cam odstopiti. — To in ničesar drugega nisem prisegel. — Sem torej izvabil Suppanu s pismom 100 000 K? Ne ! : nasprotno’, on jih je hotel imeti, pa jih ni dobil.
Sem zlorabil škofovo ime za to pismo? N e ! : ker takega pisma sploh pisal nisem! druzega sem pa sam podpisal.
Sem prisegel, da sem to pismo brez kne-zoškofove vednosti pisal!? N e ! tega pa že celo ne!!, kajti s tem bi bil prisegel, da sem ponarejalec podpisov! ali vsaj da sem se osmelil, tako visoko ime kot je ime ekscelence in knezoškofa, zlorabiti! — Torej »Edinost«, ti ne morem prizanesti, kot duhovnik ne in ne kot član one ugledne družine Ehrlich, katere uglednost sloni ravno v prvi vrsti na neoma-deževani pošf eno stil ! — Na svidenje torej pri tržaškem sodišču!
Dr. Lambert Ehrlich.
profesor bogoslovja.
j---i t-------I -------=	=---; i--=
Jloraici,jioiiailB JJin Hranjeni !
Modrost deželnega šolskega sveta!
Neštetokrat se je o modrosti deželnega šolskega sveta že pisalo, tako da se ji slovenska javnost nikakor ne čudi več, ampak nje proizvode samo z glavo majaje, molče jemlje na znanje.
Evo nekaj! V seji deželnega šolskega sveta dne 22. decembra 1911 je dovolil deželni šolski svet 600 kron učiteljiščnikom Nemcem, ki obiskujejo slovenske ure na učiteljišču v Celovcu. Res čudež, da šolska oblast enkrat uvideva, da mora učitelj med Slovenci znati — 'slovensko! Tudi bi se ne čudili šolskemu svetu, ako bi vsled pomanjkanja islovenskega jezika zmožnih učiteljev raizpisoval nagrade, ter si s tem vzgo-jeval slovenščine izmožne učne moči.
Toda temu ni tako! Koliko ise v teh kurzih Nemci nauče islovensko, povedo kur-zovci sami in se tudi o znanju islovenščine pri njih lahko vsak boren hlapec prepriča. Saj niti iza Slovence ni dosti teh par uric, kako šele 'za Nemce!
Deželni šolski svet torej uradno konstatira, da je po treba, da zna učitelj na Koroškem »slovensko«, in drugič, da manjka slovenskega jezika zmožnih učiteljev! Dobro!	!
Toda kaj stori nasproti temu nedoistat-ku? Slovenščine zmožno slovensko učiteljstvo pošilja med Nemce, katerih trde glave naj methči! Tako se jih nahaja že veliko število v pregnanstvu. Nemci, ki se norčujejo iz Rusije zaradi Sibirije, naj se raje smeje modremu deželnemu šolskemu svetu. — Kadar so sprejemni izpiti na učiteljišču tedaj Slovence odklanjajo. Bodi še tako talentiran prosilec, ne sme priti na učiteljišče — ker je Slovenec! Potem pa plačujejo kurzovce!
Koroški Slovenec dejansko nima niti pravice do koroškega učiteljišča, slovenski učitelj ne sme službovati med Slovenci, da celo v drugih deželah si mora iskati kruha, kljub temu, da je mogoče bolj sposoben, kot marsikateri Nemec, ki rabi za vsak letnik — dve leti. Tujci pa se mastijo in šiokoustijo po Koroški; zakaj je potem domovinstvo? Mar imajo Nemci od Wotana kako predpravico!
Deželni šolski svet pa in deželni šolski nadzornik Benda se smejita in občudujeta to svojo modrost kot pametno ponemčevanje ter se veselita nad dobrimi uspehi politične d e m o r a 1 i z a c i j e velikega dela učiteljstva, katero s pasjo ponižnostjo pobira drobtinice, ki padajo od polne mize dež. šolskega sveta in nemškega »Volkis-rata!«
Vsak migljaj palca deželnega šolskega sveta ukrepi le naše vrste; kroncè naj le žvenketajo, nas ne bodo zvabile!
«"»»V»——W*« yv-w—
Slovenske občine in slovenska društva! Spominjajte se v svojih proračunih „Slo-vecske Straže"!
VVX>~	-------I—"iii^	- |(	—
Dnevne novice in dopisi.
Slovenska kršč. soc. zveza v Celovcu
priredi dne 11. februarja 1912 veliko t o m bo 1 o. Natančneje prihodnjič.
Osebna vest. Iz Borovelj je prestavljen na lastno prošnjo v Šmarje pri Jelšah na Štajerskem sodni uradnik g. O. os lav Ska-men, ki nam piše o tej priložnosti med drugim: Tebi, ljubi »Mir«, kličem v slovo, da ti bom ostal zvest naročnik, naj me nosi usoda koderkoli. Vsem tistim prijateljem, od katerih se mi ni mogoče posebej posloviti, kličem: Bog z Vami!
Prvi umetniški koncert v Celovcu. Dne 21. januarja pride v Celovec koncertirat slovenski pevec- umetnik dr. Bela Štuhec, zdravnik v Ptuju, ki je znan po celem Slovenskem in čez meje naše domovine kot bogonadarjen koncertni pevec. Cisti dobiček od koncerta je namenjen za spomenik sloventekih skladateljev) briatov Ipavicev Začetek koncerta točno nb 8. uri zvečer v veliki dvorani botela Trabesinger. Na klavirju ho spremljal umetnika pevca slovenski umetnik konservatorist z Dunaja. Natančen spored prihodnjič. Koroški Slovenci, pokažimo is kar najlepšo udeležbo, da nismo kulturno manjvreden narod in da znamo ceniti slavne može svojega naroda!
Popravek urednišiva. V pojasnilo k dopisu »Logaves: občinske volitve« pripomni uredništvo, da med oddanimi glasovi niso manjkali glasovi logovaške cerkve, kakor se sklepa iz dopisa, ampak h', iljskih cerkev in župnišča.
V občini Podljubelj, ki obsega župniji Kapljo in Podljubelj, so pri zadnjem ljudskem štetju našteli 799 Nemcev in 797 Slovencev. Števna komisarja sta bila učitelja Mak in Spendid in erarični logar Buda. Človek bi se smejal, pa je prežalostno!
Brnca. (Najden m rii č.) Na novega leta dan je našel šolar Janez Zabuč v gozdu blizu vasi Zabuče mrtvega moža, ki so ga v mrtvašnico na Drnci pripeljali. Tukaj se je izvedelo, da je mrlič Jurij Leitner, rojen leta 1848. v Gostinji vasi, občina Št. Štefan ob Žili. Služil je rajni več let v Šmartnu pri Beljaku. Pokopan je bil 3. prosinca na tukajšnjem pokopališču. N. v m. p.!
Samoumor. Dne 9. prosinca se je na stranišču gostilne Vrečnik v Celovcu ob pol osmih zvečer v sence ustrelil mesar Jožef Maier, star 32 let, oženjen, oče dveh otrok in ločen od svoje žene. Bil je takoj mrtev. '
Strašna zima v Ameriki. Iz New Yorka poročajo, da je v Ameriki letos posebno huda zima. Dne 6. prosinca so zmrznile štiri osebe. Mraz kaže — 36 stopinj C. Zavetišča za reveže so prenapolnjena, zato so odprli zanje mestne mrtvašnice. Vsled mraza je v Minesotti pri Reowingu počila na želez-nični progi tračnica (šina); vlak je zdrknil s tira in je bilo ranjenih dvajset oseb.
O bolnišnici usmiljenih bratov v št. Vidu. V pretečenem letu je prišlo v to bolnišnico iskat zdravja v raznih boleznih 1615 oseh; od teh je zapustilo bolnišnico ozdravljenih 1217 oseb, zboljšalo se je zdravje 278, neozdravljivih je odšlo 35, umrlo jih je 85. Operirana sta bila 302, ozdravljenih 247. zboljšalo se je tridesetim, umrlo jih je na operaciji 8, ostalo pa 17. Največ bolnikov je bilo iz Koroškega, in sicer 1305; iz Štajerskega 72, iz Kranjskega 58, iz Tirolskega 34, Laškega 28, Primorskega 21 itd. Celo iz Turčije jih je bilo 5, iz Ruskega pa 1. Po verskem izpovedanju je bilo izmed bolnikov


katoličanov 1566, protestantov 38, žid 1, drugih veroizpovedanj 9. Iz letnega poročila posnamemo tudi, da nastopi mesto kirurga namesto g. dr. Karla Domeniga sloveči kirurg g. dr. Beno vitez pl. Arlt, sedaj operater v sanatoriju »Marija pomagaj« v Celovcu. Ker se je sedanje poslopje bolnišnice izkazalo za premajhno, je nameravajo s pomočjo dobrotnikov razširiti, da bo odgovarjalo vsem zahtevam najmodernejše opremljene bolnišnice.
Slovensko Planinsko društvo v Ljubljani priredi dne 3. februarja 1912 v vseh prostorih narodnega doma v Ljubljani svoj VI. planinski pl e is. Ta ples se bode vršil v obsegu kakor dosedanji planinski plesi in društvo bo posebno preskrbelo za vsestransko neprisiljeno 'zabavo' in za naj-uzornejšo postrežbo, katero bo vršilo s pri-po,močjo damskega odseka v iSvojì irležifji. Za veselico bodo prirejene vse tri dvorane Narodnega doma in bo tudi preskrbljeno za primeren odpočitek. Igrala bostai dva oddelka Slovenske Filharmonije. Ker je prebitek določen v piodporo tako potrebnega delovanja za slovensko planinstvo, naj sie blagovoli narodno občinstvo in posebno vsi prijatelji planinstva udeležiti VI. planinskega p1esa. Na veselo svidenje!
Sveče. (V s v. k a t o 1 i š ko cerkev se j e p o v r n i 1 a) dne 7. t. m. protestan-tovska žena Uršula Santler. Še nikdar ni bila naša župnijska cerkev tako natlačeno polna, kakor minolo nedeljo, ko se je pri drugj službi božji imtenovand iodjpovedala zmoti, v kateri je dosedaj živela, ter javno in slovesno pes topila v katoliško cerkev Medtem, ko dan za dnevom zapuščajo iz hudobije ali lahkomiseln osti nezvesti otroki svojo mater sv. cerkev, se drugi, ki z resnim prizadevanjem resnico iščejo, povra-čajo v njeno krilo v večno sramoto onim katoličanom po imenu, ki se svoje vere sra-inujejo ter jo celo za denar prodajajo!
Melviče, (Starine.) Župnijsko cerkev komo po veliki noči p opravil j ali. C. kr. centralna komisija na Dunaju je po slikarju ^iertelbergerju pustila cerkev pregledati nli bi g:e. ne našle še kake stare slike, katere n1 bilo treba ohraniti. In res! Komaj je začel slikar trkati po severni steni, so priš^. na dan krasne freske v gotičnem slogu, ki predstavljajo potovanje Sv. Treh kraljev iz ■Jeruzalema v Betlehem. Slika je 8 m dolga in 2 m visoka in izvira iz 15. stoletja, Žali-bog je nekaj poškodovana.
Suha i>ri Žvabeku. (V sled ognja se j e z a d uš i 1.) 70 let istari Lipič isi je zanetil dne 4. t. m. v peč, a kmalu zaspali. Iz peči /e padlo oglje na tla, katera so se vneta. Tlelo je dalje in zgorelo ponoči pol sobe, parček pa se je zadušil v postelji. Sreča, d; ogenj ni dobil zraka, sicer bi gotovo več poslopij pogorelo*. Previdnost z ognjem!
Velikovec. (Dve nesreči) V četrtek dne 4. t. m. sta se splašila mlada konja tukajšnjega živinskega trgovca Oberhamerja in dirjala s polno naloženim vozom po novi cesti v Mlinski jarek. Pri naglem ovinku, kjer se je zgodilo že- več nesreč, je en konj Padel in si zlomil eno p ednjo nogo. Morali so ga takoj zaklati. Konj je bil vreden 800 K. — Dne 6. t. m. pa je pridirjal okoli ovinka proti dravskem mostu iz Velikovca (Pdomobil celovškega Knapiča, ki je preplašil konja nekega tukajšnjega izvoščka. Ta •1e vpil in dajal znamenja, da bi avtomobil nbstal. toda zaman! Pri tem se je- poškodo-vaila neka ženska, ki je bila na vozu. Ali bitnajo avtomobilisti nobenih predpisov?
Borovlje. (Prestop.) K Lutipvi Veri Je Pristopil tukajšnji knjigovez in fotograf k- Lutz z vso svojo družino. Škoda, da ni dočakal na prihod novega' župnika, da bi feraci mogli vpiti, da je zavoljo novega upnika prestopil. A tako bodo morali pa biolčati ker vzrok prestopa ni župnik, ne Prepričanje, ampak —!
j. Bo ovije. (Obravnava v Steyru.) ter vemo da marsikoga zanima ne samo Zrd obravnave, ki smo ga poročali v eni j^bj-šnjih številk, temveč tudi tok, hočemo k0likor mogoče kratko poročati, to tembolj, . Gr se je zadeva o čudnih preiskavah pri t^bjčurskih glavah v Borovljah sprožila St v parlamentu. Dne 11. grudna se je v n^yru v šila porotna obravnava zoper Jo-mA1 Liška in Jožefa Hess. Jožef Liška je bil Jboižen, da je od leta 1904 do leta 1911 iz zhe tovarjne v Steyru kradel posamezne
dele pušk v vrednosti 5860 K 55 h, Hess pa, da je Liško k kraji navajal in da sta se zedinila glede dobička ukradenih stvari. Iz obtožnice najvažnejše: V poletju je zvedelo ravnateljstvo orožno - tovarniške družbe v Steyru, da prodaja Hess v Borovlje sumljive Mannlicher-Schonaueipuške. Poizvedbe so dognale, da je Hess dobival puškine dele od tovarniškega delavca Liška v Steyru. Zato je 6. septembra m. 1. ravnateljstvo v Steyru -oba naznanilo. Še istega dne se je pri obeh vršila preiskava. Hess pa je naj-brže že slutil, ker se je pri njem našlo samo ukradenih del v vrednosti 64 K 44 h. Pri Liski so našli precej več. Iz zaplenjenih pisem se je dognalo, da sta Hess in Liška že od leta 1904 v zvezi. Hess je bil 1. 1904 puškar na Dunaju in Liška mu je tja pošiljal, kar je ukradel. Ko se je Hess preselil v Borovlje, dobival je večkrat v letu od Liske pošiljatve ukradenih puškinih -delov s povzetjem po 200 do 300 K. Tudi je Hess večkrat osebno potoval v Steyr, da sta se z Liško dogovorila. V Borovljah je- mnogo pušk ar jev in zato se je Hess lahko z -dobičkom znebil ukradenih stvari. Od aprila leta 1910 je Hess na svojo roko izvajal pu-škar--sko -obrt v družbi z drugim puškarjem in tretjo osebo v Celovcu, ki je z nekim kapitalom bila udeležena pri družbi. Na to osebo v Celovcu je Liška večkrat poslal, da je ta potem poslala Heissu. Hess in Liška priznata, da je Hess dobil ukradenih delov od 3000 do 4000 K. Kakor se- je dognalo iz pisem in iz izpovedbe priče Antona Breit, uslužbenca pri tvrdki M. Ogris- v Borovljah, je Liška poslal 25 M Schonauer - sistemov puškarju G. Tichy v Mor. Ostravi, ki jih je potem za 1125 K prodal neki tv 'dki v Borovljah. Oba. Hess in Liška, v glavnem priznavata. Liška samo taji zadevo z G. Ti-chyjem. Hess ra -pravi, da ni vedel, da je Liška kradel. Posrečil bi se mu mogoče ta zagovor, -če bi sodnra ne hila zvedela za pisma ki jih je risal Liška i-z zapora, v ka-terib je učil Hesisa. kako naj se zagovarja, A nisem ni dobil Hess ampak sodnija. Liška je mogel del škode (3139 K) takoj poravnati; obsojen je bil na 18 mesecev ječe zavoljo kraje Hess pa na dve in pol leta težke ječe četrtletno poostrene s postom in v plačilo 1854 K avstrijski orožniški tovarni v Steyu.
Nočemo biti nihodni. hripavi. zns!iž»ni pp Vnš-1’arno. rris^o slabotni nisnio nervo7ni: mi rabimo Follpr’ev fluid z znamko Elza-fln?d. Dvanabstorica, za poskušnm 5 kron fmnko M? imamo doh^r tek. zdrav -^elodee. nimnmo slabosti zato pa imamo Follor^vp odvaialn^ rabarbara-^rogdire z znamko ..Elza-’ rotrl’pp44. 6 5kaJpl Iranko 4 krono. Faz ošilia E. V Fellor v Sfubicb El a-trg gt 67 (Hrvatsko .
Št. Rupert pri Velikovcu. (Nesreča) Vsled nastalega deževja so postale poti zelo ledene in tako se je pr godilo več nesreč Dne 8 t. m. ’’e tukajšnji okoliški pismonoša Skrajnikov France, ko se je raznašajoč po-š+o s ko’esom vozil, ra Ruš-tatu na ces+i spodrsnil in se zelo poškodoval na glavi.
Šmarje "a uri Velikovcu (Š t e r c i ) V soboto sta si ogledovala naše kraje in ljudi dva uzmoviča — 1a+a. Najbrž sta se ho+elr preskrbeti za zimo pa so ju še -o pravem času zapazili. V Hrenovčah pri Mihevu so pri jeli enega, drugi pa je odnesel pete Slišal’-smo da je onstran Drave v Podjuni pravo gnezdo tatov; ta dva sta bo+ela poskusiti svojo srečo tudi pri nas. Pa eden je že izročen »špehkamri«. Treba je res paziti na take Tudi!
Brdo na ZTi. (Izobraž. drušvo) je priredilo na Novera leta shod pri Trampu-su v Veliki vasi G. Vajncerl iz Celovca je "■ovo li o narodnem vprašaniu pr-ovizor Hafner iz Melvič je pa s skioptikom kazal krasne podobe -o potresu v Mesini.
Velikovec. Za lutrovske »Freie S t i m m e n«) vse po našem mestu zelo agitira. nalepljeni so povsod plakati, na katerih se blišči tudi ime tukajšnjega papirnatega trgovca Atzwangerja, ki podpira raz-p- odaijo tega lutrovskega ili sta. Men da, ta mož ki ni Velikovčan in tudi ne Korošec, ampak Tirolec, ne sprejema kot odjemalce edinole naročnike »Freie SUmm-en«.
Velikovec. (Za Slov. Straž o«) delujejo nemški naceljni. Č. ig. kanonik J. Dobrovc je daroval 5 K za »Slovensko Stražo« kot odgovor na nesramni in podli napad v lutrovskem časniku »Freie Stim-men« z dne 6. t. m.
Medfiorje, (Smrt.) V ponedeljek, dne 8. t. m., je umrla gdč. Pavla Hu b e r, učite-
ljica na tukajšnji ljudski šoli. Bila je sicer Nemka, a je bila vseskozi mirnega značaja in se je vsa žrtvovala svojemu poklicu. Bila je tu šele tretje leto kot prva ženska učna moč in je kot taka prva učila ženska ročna dela, in zar-o so jo posebno- šolarce ljubile. Rajna je doživela starost 21 let. Na sv. večer je reva začela bruhati kri in je tako zelo oslabela in sprevidena tudi dotrpela. Zdaj zapušča svojo žalujočo mater, več bratov in sester. Pokopana je bila v sredo popoldan na pokopališču v Medgorjab.
Škocijan v Podjuni. (Občni z b o r »Bralnega d r u š t v a«) se je izvršil pretečeno nedeljo prav dostojno, začenši točno ob napovedani uri. Točnost in red sta- podlaga dobrim uspehom! — Sklicali smo občni zbor v društveno sobo, v župnišče, kjer se tako lepo zboruje brez vsakega nepotrebnega zunanjega nemira. Vsak pravi druš-tvenik vendarle najraje prihaja v društven o s o b o. — Po -običajnih poročilih, ki jih je podal blagajnik Janez Škof, in po izvršeni volitvi novega -odbora (glej društveno gibanje!) je posvetil domači dušni pastir nekaj poučnih besedi časmštvu, ker je bil na-prošeni gospod govornik zadržan priti. Po končanem sporedu smo pozdravJi došli predpust v veselili pesmih ter z lahko glavo, zdravo mošnjo in navdušeni za nadaljno delovanje v lastni blagor odhajali domov. — Upamo, da se kmalu zopet snidemo pri predpustni veselici!
Iz Božentavre. (B -o j k -o t m 1 e k a.) Kakor je mogoče znano, so okoliški kmetje po nasvetu in vplivu »Bauemvereina« sklenili ceno mleka povzdigniti od 20 na 28 vin. S tem so se tukajšnjim socialnim demokratom hudo zamerili. Na svojih zborovanjih -so ti sklenili bojkotirati vsak podražen liter mleka. Da so bili sklepi resni, je pokazala demonstracija žensk, ko so na trgu našle kmetico, ki je prodajala mleko dražje kot sicer. Kako se je razvila cela stvar? »Bau-ernverein« je sklical shod, kjer se je -sklenilo, -dvigniti ceno mleku od 20 na 28 vin. Kmetje so bili za 24 vin., a voditelji »Bau-ernvereina« so zahtevali, da naj bo mleko po 28 vin., in to se je sklenilo. Slovenskim kmetom to ni bilo po volji, in res smo kmalu nato b ali v »Slovencu« in »Miru«, da spoznajo za najbolj pametno, da bi se skusil -odkrit in pošten sporazum z delav-Mvom in skupna določitev prihodnje cene mleka. Na -skupnem shodu bi delavstvo natanko spoznalo, da je kmet gnan samo od skrajne sile skusil si dobiti par krajcarjev več dohodkov. Če bi kmeta gnal samo dobiček, a ne skrajna sila, bi pač ne mogel gledati, kako vsi drugi podražujejo isi ; oj e izdelke, on pa bi ostal pri svojih starih cenah za svoje izdelke kljub temu, da mora vsako malenkost, ki jo rabi zase vsako leto dražje plačevati. A tako je ostal pri ,sta i ceni celih deset let, in gotovo je ravnal -samo v skrajni -sili, če je sedaj primoran o-d neznosne draginje, skušal -si zboljšati dohodke, da bi mu ne bilo treba lezti vsako leto v večje dolgove. Saj tako se dandanes kmetu navadno godi. Da bi na skupnem shodu uvideli položaj kmeta celo socialni demokrat j e, za to nam jamčijo sami, ki pišejo v »Arbeitervville« o pravih -kmetih, kar -so vsi slovenski, da morajo cel dan na polju in doma delati s posli vred, če hočejo naprej životariti. Na skupnem shodu to ej bi ise razgovorili in določili novo ceno mleku. A na shodu »Bauemvereina« se je sklenilo na zahtevo voditeljev kar tako vzdigniti ceno mleku na 28 vin. S tem se je doseglo ravno nasprotno! Socialni demokrat je -so porabili ugodno priliko, našuntali so svoje pristaše proti kmetom, katere so slikali na svojih zborovanjih kot »Arbeiteiausbeuter« in »Milchwucherer« (izžemalec delavcev, mlečne oderuhe). Obenem so se obrnili na več krajev radi mleka in so res dobili kmeta v Št. Jakobu v Rožu, ki ni bil pripravljen pomagati kmetom, pač pa socialnim demokratom, in jih zalagati z 200 1 mleka na dan. Sedaj ko je mali kmet v skrajni sili, se je pokazalo pravo prijateljstvo socialnih demokratov, ki malega kmeta pusté v sili in ga spravljajo v še večjo bedo. Zato iz tega -posnamemo nauk, da socialnim demokratom ni verjeti, da bi bili kdaj za to, da bi podpirali kmeta ali delali zanj, kakor vpijejo radi. Drugi zlati nauk je za slovenskega kmeta ta, da se ne smemo dati slepo voddi od »Bauernvereinov«, ki pač slepo poi-litizirajo, a gospodarske politike ne razu-
mejo. Tretji nauk pa naj bo, da moramo biti edini v tem, da zahtevamo le tisto, ikar se da doseči. Če bi ostalo pri tem, kakor smo mi hoteli — po 24 vin. liter — bi po pametnem razgovoru tudi dosegli, tako pa so vtaknili voditelji »Bauernvereinov« svoje nesrečne roke vmes in se kmetom hoteli pri kupiti s tem, da so zahtevali !še 4 vin. več pri litru. Spodletelo jim je bridko, a škodo imamo mi in še nekdo: Konsumno društvo v Borovljah. Kaj bi imelo to od tega, ki dobiva mleko iz St. Jakoba par vinarjev ceneje? Odbilo si bo ali si je že kmečke odjemalce, ki so prisiljeni sedaj mleko prodajati drugam in seve svoje nemajhne vsakdanje potrebščine tudi tam pokrivati. Iz celega pa spoznamo lahko svoje prave prijatelje !
Borovlje. (Zaspano drž. pravd-ništvo.) Že 16. grudna je javno vprašal »Mir« državno pravdništvo, ali mu je kaj znano o gotovem junaštvu Damkovega Folte j a in Ksantnerja. A zdi se, da je pravdništvo gluho in slepo, če se gre za glavo, ki je občinski odbornik itd. Četudi cel trg ve, kako sta Damkov Foltej in Ksantner obde-lavala občinskega redarja, četudi mu je »Mir« povedal na uho, državno pravdništvo nič ne sliši; četudi je lahko videlo znamenja njunega junaštva na občutno poškodovani glavi redarjevi, četudi ima na razpolago zdravnikovo spričevalo, da vsak dan lahko na lastne oči bere posledice junaštva lepega gospoda Folteja, državno pravdništvo nič ne vidi in Foltej še nadalje uživa čast vzglednega občana, celo občinskega odbornika, ki naj" bo vzgled sovaruha javnega reda, posebno ponofčnega miru. Kaj takega je mogoče pač le v Borovljah, 'kjer vlada namesto zdrave pameti »Sudmarkin« judežev denar, ker sicer bi v občinskem od-bo.u nikoli ne sedeli taki »junaki«. Da državno pravdništvo ne žabi na to- »sitno« zadevo, ga vprašamo tiho na uho še sledeče: ali mu je znano, kaiko sta Damkov Foltej in Ksantner v znani noči občinskemu redarju javno na trgu vzela sabljo? Za enkrat spet dovolj !
Vernberg. (Občinske volitve.) Dne 8. in 9. kimovca m. 1. so se za našo občino vršile volitve. Bralec si bo mislil: Kako pa, da prihajaš s poročilom še-le čez 4 mesece. Prizanašali smo našim narodnim pijavkam vedno, ker smo sploh preveč prizanesljivi, želi smo zato pa samo osat. Zdaj pa, ko presega njihova oholost že vse meje, hočemo naslikati vernberški nemčurski generalštab in pokazati v pravi luči. Imeli smo, kakor rečeno, občinske volitve, pri katerih so nemčurji tako sramotno propadli, da bi človek mislil, da se sploh ne bodo upali več med ljudi. Toda ravno narobe! V svoji onemogli jezi so si te zvite buče že znale poravnati pot, in sicer s tem, da so utihotapili pri oddaji glasov listke druge barve, kakor so bili izdani za to volitev od občine. Imeli so te listke že v zalogi od prejšnjih volitev, s katerimi jih je še slavni vojskovodja Oraš oborožil. In s temi so nastavili »črnuhom« past, kateri se ne bodo mogli izogniti. Mislili so: Če te listke zavržejo, se pritožimo. In tako je bilo. Sicer imajo pa nemčurji v tej stroki jako dobre izkušnje, ker so z enakimi sredstvi prakticirali tudi pri prejšnjih volitvah. Sramote pa ti strokovnjaki itak ne poznajo in morajo imeti tudi jako kratek spomin, da so tako hitro pozabili na blamažo, ki so jo doživeli pred tremi leti. Zato so se pa poislužili tudi pri teh volitvah edinega sredstva, da so sami napravili lumparijo, in, ko so pri volitvah propadli, se čez isto potem pritožili. Nekaj dni po porazu se je zbral imenovani štab. Nadučitelj Blumel iz Domažal se vsede in spiše pritožbo. Opeval je na široko priprave za volitev in tudi vršitev volitve. Pritožili iso se, da je bil volilni prostor premajhen, čeprav so se vršile volitve za državni zbor ravno v istih prostorih, za katere pa so bili prosto i dovolj veliki, dasi je bilo tedaj precej več volilcev, kakor pri občinskih volitvah. Druga točka pritožbe se je glasila, da ise v sosednih občinah čas volitve ni razglasil, tretja, da je bil v komisijo poklican samo en zastopnik nemške stranke. Da pripada imenovanje komisijskih udov in določitev volilnih, prostorov županu in da ni treba obvestiti soseških občin glede časa volitve, kako- potrjuje občinski volilni red, tega ti modrijani seveda niso vedeli. Sploh se pa
ti ljudje za postave malo brigajo, ker ise zanašajo na zaslombo od druge strani. Pritožili so se tudi zaradi zavrnitev nekaterih pooblastil, toda popolnoma po krivici. In zdaj poslušajte: Med vsemi temi klobasari-jami so tudi povedali, da listki v tretjem razredu niso zadostovali § 24. občinskega volilnega reda, samo pozabili so povedati, da so jih sami vtihotapili! Torej so se pritožili pravzaprav zoper same sebe! — Nem-čurski generalni štab je stikal skupaj glave, da še enkrat pogrunta te globoke iskriv-noisti, katere je napisal učeni mož. Nazadnje vendarle pridejo do zaključka, da so svojo težko nalogo prav imenitno izvršili in da bo s tem nemčurski značaj vernbe ške občine rešen. Treba je samo (še podpisov. Na prvo mesto se je seveda podpisal mož, kateri ima v tej zadevi največ zaslug, čeprav ne posebno častnih, potem pa drugi, med temi isamo umevno tudi ne manjka starega paše. kateri je vse svoje življenje posvetil nemškemu molohu. Da pa stvar ne bo pomanjkljiva, naj še omenim neke vzvišene osebe, katera se je do zadnjih volitev zmiraj strogo: držala krščanskega programa, pri tej priložnosti pa je izročila svoj podpis liberalnemu Mihlnu za to pritožbo. Naporno delo je bilo končano in pritožba je romala k c. kr. deželni vladi. Rešitev je zanje izpadla prav povoljno. Sredi meseca decembra je bila vrnjena pritožba od c. kr. vlade, ki je volitev v tretjem, razredu razveljavila, in sicer zaradi tega, ker se je kršila volilna tajnost s tem, da so bili oddani listki različne barve. Zdaj pa ;se bo marsikateremu volilcu zdelo zelo sumljivo, zakaj da so govorili nemčurji že pred volitvami, da p od letom časa ne bode izvoljen župan! Ali to morda ne priča, kakšne zahrbtne namene da so imeli, s katerimi so svoj cilj zdaj tudi dosegli, ker so volitve zaradi njih nesramnega početja razveliavljeme. Kaj pa k temu poreče gospod državni pravdnik? Morda, pripomore kakšnemu povzročitelju te lumparije še do častne kolajne za, njegove kunšti! — Zdaj pa, d-aed volilci, sodite sami, ali morete takim ljudem še kdaj zaupati pri volitvah in jim svoje glasove oddati? Ti ljudje napravljajo občini samo delo in vam nepotrebne stroške! Odgovorite jim na to na dan prihodnje volitve z glasovnico, da ne marate biti pristaši take stranke ki dela samo z zvijačami. Oklenite se svojih pravih verskih, narodnih in gospodarskih prijateljev v svoj prid in blagor: s tem boste njihovo početje naibolj izplačali. Vam, nemču-ji, pa zagotovimo že danes, da ste si s tem priborili samo še bolj sramotni poraz, kakor ste ga doživeli pri prvih volitvah!
Velikovec. (Odgovor) poljubilo se je zopet nasprotnemu dopisniku, pečati se z mojo osebo, ker se držim v šoli edino pravičnega stališča, da poučuiem v krščanskem nauku nemške otroke nemški:, slovenske pa slovenski, kar odobravajo vsi največji pedagogi (vzgojit el ti) svetovnih in omikanih narodov. Toda v Velikovcu take pedagogike ne poznajo. »Freie Stimmen« z dne 6. t. m. mi očitajo marsikaj. Za danes odgovorim le bolj na kratko, seveda ne v takem surovem tpnu, kakor me napada nasprotni dopisnik, ker sem obiskoval samo erorazredno slovensko ljudsko šolo na Snod. Š+aierskem in končal svoje šole na neki »vinkelakademiji«, kakor je pisala pred nekimi leti »ARg. Bauern-zeitung«. Najprej pribijem, da so pred menoj vsi kateheti učili dvojezično. Slovenski ot‘oci so potemtakem tudi vedno imeli slovenske katekizme. To torej ni nič novega in noben »Possenspiel« (nagaiivost) od mene. Očita se mi. da poučujem »krščanski nauk« po svoje. To si odločno p repo v e m , da bi mi dajal kak mlad nemško-nacionalni učitelj navodila ali me 'kritiko-val. Zato imam svoje cerkvene predstojnike, katerim se vedno uklonim, če je prav. Kakor jaz ne kritikujem poučevanja gg. učiteljev, tako tudi jaz tirjam, da mi nepoklicani ne dajejjo nafsvetov! Katekizme sem vedno na domu razdeljeval, ker vendar ne bom koga najel, da bi mi jih nosil v šolo, in ne še-le letos, kakor trdi dopisnik. Nikdar nisem p etil otrokom, »da jim iztrgam ušesa, ako kateri kaj pove učiteljem o slovenskih knjigah;« nobenemu še nisem iztrgal kakega ušesa; pač pa je neki strokovni učitelj na tukajšnji meščanski šoli pred
dvema letoma zagnal ključe nekemu učencu na nadaljevalni šoli v zobe in mu izbil dva zoba. Imena so na razpolago! Takrat ise me je takorekoč prosilo, naj v javnosti tega ne porabim. Toda »čez sedem let vse prav pride«, pravi pregovor. Ni res, da bi slovenski otroci ne hoteli slovenskih knjig, ker knjiže vnega jezika ne razumejo; pač pa so me vsako leto slovenski otroci povečini prosili za sloveniske katekizme ; ravno-tako tudi stariši. Saj si še učitelji morajo pomagati v n a j n i ž j i h razredih s slovenščino.
Nikdar nisem rekel. »Le vzemite slovenske knjige, da ne ostanete nemiški tro-teljni«. T,o je zavijanje do skrajnosti. Rekel sem le, ko so mi otroci III. deš. razreda razodeli, da je g. učitelj Wiegele pobral slovenske katekizme, natančno sledeče : »Pote m p a p o n e m iš k o ne b o d e t e n i č znal i.« Mislim, da kdor me pozna, tudi zmerni Nemci, mi to verjame. Skrajno natolcevanje je, da bi se pri naših mladih telovadcih v »Narodnem domu« gojil fanatizem zoper Nemce. Ravno narobe je resnica, da se jih vedno navaja k dostojnemu obnašanju tudi nasproti Nemcem. Dopisnik se tudi norčuje z menoj, da sem spodnještajerski Slovenec. To le vprašam: Ali ni tudi g. vodja zemljiške knjige Spodnještajerc? Ali ni tudi med gg. učitelji Ljubljančanov in celo takih iz Nemškega? Pa seveda, ti gredo z Nemci, pa je vse dobro! Da bi »zmir-jal Nemce«, mi še na misel ne pride.
Imam prič dovolj med poštenimi Nemci, da sem take vedno in jih bodem spoštoval. »Nepostavno« baje poučujem krščanski nauk dvojezično, dasi je ravno narobe res, ker le nemškonacionalni učitelji ne poznajo člana 19. drž. tem. zakonika. V naš,o šolo je namreč všolane tudi veliko slovenske okolice. Izšolajte slovensko okolico, potem bo stvar drugačna. Toda potem morate pa tudi iz mesta pognati vse Slovence; kaj vam pa potem ostane? Baje »ni pedagogično«, poučevati dvojezično! Potem gg. učitelji sami grešijo zoper pedagogiko, ker se tudi poslužujejo slovenskega jezika, kakor sem omenil že zgoraj!
Kedaj sem rekel:	»Zame ni nobene
oblasti«? Prosim dokaze! Pač pa poznam v prvi vrsti svojo cerkveno oblast, od katere imam ravno za Velikovec potrebna navodila, po katerih se bom tudi vedno ravnal; in v drugi vrsti spoštujem tudi šolske oblasti, v kolikor ne nasprotujejo članu 15. drž. tem. zakonika, po katerem; vsaka od države priznana cerkev oskrbuje svoje notranje zadeve pop o 1 n o m a s a m o s t o j n o. Menda k takim cerkvam spada vendar tudi še katoliška cerkev v Velikovcu! Ali so gg. učitelji drugih misli?
Kar se tiče slovenskega evangelija v cerkvi, je pa to tudi že stara navada in je tudi gg. nemškonacionalni učitelji ne bodo odpravili. Božja služba v mestni kapiteljski cerkvi je bila od nekdaj javna. Še-le z ustanovitvijo šol se je pridružila javni božji službi tudi šolarska božja služba. Torej ni branje slovenskega evangelija pri šolarski božji službi poleg nemškega nobena demon-istracija. V mestno cerkev dohaja namreč vedno toliko število (okoliških Slovencev, ker je trikratna božja služba, da imajo vendar pravico, da vsaj evangelij slišijo v svojem jeziku. Ako bi bilo treba v Št. Rupertu brati tudi nemški evangelij, bi se to gotovo zgodilo. Naivno je pisarenje, da se otroke »sili« k šolarski božji službi, ali da se jih »kaznuje«, če izostanejo. Saj to venda" tako zahtevajo šolski predpisi in odredbe! (Dopisnik je pač pristaš svobodne šole. Op. ured.) G. donisnik, ali se niste s tem člankom blamirali? Jaz bi se ne hotel tako! To je moj odgovor na vse surove napade nasprotnega dopisnika. Če ima pogum, naj se pa v bodoče podpiše, tako kakor se upa podpisati Jožef Dobrovc.
Melviče. (M e s e č n i s h o d) izobraževalnega društva se je vršil zadnji dan leta 1911 v župnišču. Provizor Hafner je govoril o zgodovini slovenskega kmeta, potem pa smo gledali zanimive skioplične podobe o potresu v Mesini.
Velikovec. Silno lep vir dohodkov za spodnje Koroško bi lahko postala konjereja, ako bi imeli kmetje več zaupanja im razumnosti v tej stroki. Da se nekoliko pomenimo in navdušimo, vabim tem potom vse konjerejce in iste, ki se za to važno pa-
nog-o kmetijstva zanimajio, na velik konje-l'ejski shod, ki -se vrši na Št. Antonovo dne 17. januarja 1912 ipri »Aufmutu« v Velikovcu. Začetek ob 1. uri. Vabljeni so vsi brez razlike mišljenja. — Župnik Poljanec, načelnik škocijanske kmetijske podružnice.
Melviče. Občina Brdo je vendar enkrat prosta živinske kuge na parkljih in na gobcu, katere simo ;se že hudo naveličali. Kakšno škodo je napravila, ise bode šele pokazalo pozneje, ko ne bode telet in prašičev, ker iso krave in svinje morale biti zaprte in se niso mogle oplemeniti.
Malošče. Svoj letni občni zbor je imel maloški fajerber na Silvestrov večer v Po-gličevi gostilni v Maloščah. Dolgoletni ud L. U. iz Štebna je predlagal, da se izvoli v odbor: »die Olte«. Predlog je bil sprejet soglasno in z velikanskim navdušenjem.
Dobrlavas. Na dan tsv. Treh kraljev je napravilo naše kat. slov. izobraževalno društvo svoj 6. letni občni zbor, ki je bil zelo dobro obiskan. Po pozdravu predsednika Lužnika sledijo poročila odbornikov. Zborovanj je priredilo društvo šest (8 govorov in 4 gled. predstave), 7 odborovih sej; časnikov je naročevalo:	»Mir« 7 iztisov,
»Naš Dom« 5, »Mladost«, »Domoljub«, »Čebelar« po 2 iztisa, »Straža«, »Novi Čas«, »Bogoljub«, »Zlata Doba« po 1 iztis, »Slovenca« pa so nam, pošiljali čč. gg. kaplani (Ulbing, Intihar in Katnik), zakar naj jim bo izrečena prisrčna zahvala. Članov šteje društvo 65 moških, izmed teh 7 ustanovni-kov in 2 častna, in 42 ženskih, vkup 107 članov. Dohodkov je bilo v preteklem letu 275 K 91 vin., izdatkov 211 K 23 vin., preostanek 64 K 68 vin.
Knjižnica šteje nad 400 knjig, prečita-lo se je blizu 300 knjig. Izvoljen je bil z malimi izjemami stari odbor. Za tem so govorili č. g. Iv. Katnik in nas navduševali za čitanje in razširjanje dobrega katoliškega 'slovenskega časopisja. Fantje so zelo spretno nredstavljali lepo igro:	»Sanje«, ki je
ljudstvu zelo ugajala; lahko se reče, da so ysi svoje vloge kar najbolje pogodili. Le žab da imamo tako tesne prostore, ki se izkažejo skoro pri vsaki prireditvi (igri) za premajhne in zelo ovirajo društven razvoj in napredek. V kratkem pa naj se zopet dekleta postavijo s kako lepo predstavo!
št, Tomaž. (S h o d.) Na praznik sv. Treh kraljev je društvo »Edinost« priredilo zborovanje. Najprej je '{Tovoril domačin naš blagajnik g. Andrej Kus o razmerju med hišo in izobraževalnim društvom. Nato nais je zelo ognjevito navduševal drueri govornik g. Kri egi iz Št. JaJkoba. Hvala obema! Potem se je ponavljala prelepa božična igra »Na Betlehemskih poljanah«. Kakor je bilo Pričakovati, so jo igralci zopet lepo uprizorili. To je pričala splošna pohvala občinstva. Posebno prelepe so bile žive slike. Hvala vsem igralcem, kakor tudi pevskemu zboru za ta duševni užitek. Udeležba je Mia nad pričakovanje tudi sedaj v drugič velika. Le tako naprej ! Poštena z aba-ya in izobrazba na podlagi vere in materinega j e z ika, to je na-e n n a š e g a društva. Po tem ,se rav-hajmo v tem novem letu!
Sveče. (Shod) našega društva je bil zelo dobro obiskan, posebno od strani moštva. Č. g. Valentin Mòrti iso govorili o socialnem vprašanju z ozirom na delavstvo, iz govora povzamemo 'Sledeče: Danes je postalo socialno vprašanje tako pereče, da se Pečajo z njim zbornice vseh držav in vse časopisje. Četudi je danes svet v iznajdbah iako napredoval, da imamo vsakovrstne stroje, železnice in parobrode, brzojav itd., kar nam vse olajšuje življenje, vendar vse M revščine in bede ne odplavi is sveta. Tb Pa tudi vsled tega, ker je zavladal gospodarski liberalizem, da kapitalisti ne pripo-zOajo nobene oblasti nad seboj, delavci pa PU njih ne veljajo kot človek, ampak kot stroj. Delavci so se pričeli združevati v Mgahizacijah socialne demokradije, Z na-Menom, da odpravijo vse te krivice in si Pribore razne varnostne nap- ave. Namen je Pravi; toda socialna demokracija je zavrgla .ero v Boga in posmrtno življenje. Njen Pauk na gospodarskem poku pa vodi v j opijo, ker splošna razdelitev se ne more ^vršiti, četudi bi se delavni čas skrajšal P Plača zvišala, bi se (Zadovoljnost delav-va ne dosegla, ako se jim iztrga vera iz
srca. Kajti v srce slehernega človeka je položeno neko hrepenenje, katero je označil sv. Auguštin z besedami: Človeško srce je nemirno, dokler ne počiva v Tebi, o Bog. Da, po Bogu hrepeni duša človekova in položaj na gospodarskem polju se bo rešil šele, kadar bosta kapitalist in delavec reševala socialno vprašanje z verskega stališča. Da se zida hiša, biti morata dva, kapitalist in delavec, la dva naj si podestà roko, v sredi pa naj se sveti sv. križ. Nato se je vršila ig a »Repoštev«, katera je povzročila silno veliko smeha.
Ži"aravas. Lep dan smo imeli Slovenci na god sv. Treh Kraljev v ŽitarivaV- Imela je ta dan tukajšnja podružnica »Slovenske Straže« občni zbor v popolnoma prenovljenem »Društvenem domu«, kateri je v toliko dodelan, da smo mogli zborovati; veselili smo se, da nismo delali istega zaman, ker je bila sicer velika dvorana skoraj premajhna. Govoril je o pomenu in namenu delovan-nja »Slovenske Straže« domač vlč. gospod župnik Zdravko We!s. Nato so uprizorila dekleta ginljivo igro »Fabijola in Neža«. Nihče ne bi pričakoval, da bodo naša dekleta napravila kaj tako dovršenega, in hvaležnost navzočih, ki so jo kazali z napeto pozornostjo, kakor solze ginjenja, katere smo opazili na očeh marsikaterega, naj bo plačilo za njih trud. Drugi del zborovanja je bil gospodarski shod, ki se je izvršil naj-krasnejše; do 200 ljudi je vstrajalo do konca zborovanja, ki je trajalo z vsem skupaj štiri ure, in besede, ki sta jih govorila gospoda Gril in Mavhler, niso ostale brez sadu.
Št. Rupert pri Velikovcu. (Slavnost) tukajšnje Marijine družbe se je v nedeljo, dne 7. t. m. prav sijajno izvršila. Skrajno slabo vreme ravno pa pred začetkom slavnosti je sicer mnogo ljudi odvrnilo, vendar je bila slavnost še prav povoljno obiskana, navzočih je bilo do 300 udeležencev. Mladenka Katica Lasnik je prav izvrstno govorila slavnostni govor, v katerem je srečno ovrgla razne predsodke zoper Marijino družbo in konečno pozvala dekleta, naj le pogumno pristopijo družbi. Krasno igro »Marijin otrok« in dramatično sliko »Proti domu« so dekleta naravnost dovršeno predstavljale. Nad vse okusna je bila dekoracija raznih prizorov, sosebno onega dramatične slike, ki je predstavljala prikazen Matere Božje, k:i potrjuje deklico v njenem boju za čednost. Posebno moramo še pohvaliti krasno petje. S tem je pač dokaz podan, da Marijine hčere gojé tudi pravo narodno mišljenje. Vstopnine se je nabralo prav lepa vsota 61 K 84 vin. Tako je mogoče, da moremo dati vsaki članici Marijine družbe družbino glasilo »Bogoljuba« brezplačno in tudi za našo zimsko šolsko kuhinjo bo še nekaj odpadlo. Konečno se še iskreno zahvaljujemo čč. šolskim sestram, ki so se izkazale Marijinim hčeram kot prave matere, za ves njihov velik trud, za našo tako lepo uspelo slavnost.
Št. Tomaž. (Božičnic a.) Tudi naiše društvo je imelo svojo božičnico. Na sveti večer ob 9. uri ob veliki udeležbi udov in gostov je domači g. župnik pojasnil pomen božičnega drevesca, posebno za naše društvo. Nato se je zastor dvignil in ginjeni smo gledali na odru krasno okinčano in čarobno razsvetljeno božično drevesce. Pesem »Sveta noč, blažena noč« je napolnila naša srca s sveto ljubeznijo do božjega Deteta. Nato so deklamirali fantje in dekleta: Smrečnikov Volte. Hafnerjev, Albin Obre-kar, Tomanova Mici in Hribernikova Matilda. Tako lepo so deklamirali o božjem Odrešeniku, da si pri mnogem poislušavcu zagledal v očesu solzo ginjenosti in svetega veselja. Sklepno besedo je dovo il Miha Novak in je posebno udom priporočal društveno knjižnico, da bi sedaj pozimi pridno prebirali dobre knjige — češ dobra knjiga je tudi angelj — ki nas vodi k večni luči. Z zahvalno pesmijo se je končala naša pri-prosta božičnica, is katero so bili vsi zadovoljni.
Črna. Tukajšnje »Slov. kršč. soc. del. društvo« kaj lepo napreduje. Šteje že okrog 90 članov in vsak teden še pristopajo novi. Njega mirno in pošteno delo si pridobiva med delavci vedno več prijateljev. Sedaj imamo že lepo knjižnico, ki šteje okrog 150 knjig, ki so vse vezane. To bode za zimske večere dovolj lepega čtiva. Če vsako leto toliko napredujemo, bode imela Črna v dei-
setih letih malo drugo lice. Žandarji in nočni čuvaj bodo imeli malo manj dela. Tako pa še na Božič ne smejo mirovati.
Črna. (Rdeči k o n z u m.) Celo letp ga že snujejo. Celo naše kme.e vabijo vanj. Zlate gradove obetajo. Delavci morajo vkup držati! Vse prav in lepo. Zakaj pa ne že pri obstoječem konzumu vkup držati in si izvoliti v odbor delavce? Bi li ne bilo to bolj pametno kot pa se cepiti. Je pač križ: kjer noče biti vse rdeče, je pa vse zanič. Res je, da v že obstoječem konzumu ni vse prav, da je pravzaprav le uradniški konzum, pa tukaj bi se dalo spremeniti, da bi se razmerje med delavci in uradniki v odboru konzuma zasukalo. Prav tudi ni, da za delavske kuhinje ne jemljejo v konzumu. Je pač politika kriva. Trgovec naj bode od uradnikov odvisen. Če ne grelš z nami, pa kje drugje kupimo. Mogoče si tudi sociji postavijo svojo lastno kuhinjo? Bodo vsaj neodvisni in bodo lahko diugomisleče tlačili.
Brnca. Na praznik sv. Treh kraljev se je tretjikrat v tukajšnjem tamburaškem domu pri jako obilni udeležbi uprizorila igra: »Mlinar in njegova hči«. Tudi tokrat so naši vrli igralci in igralke dovršeno rešili svoje uloge. Obiskali so nas ta dan zavedni Slovenci in Slovenke iz Podklpštra in Beljaka, kateri so z nami vred občudovali spretnost naših vrlih igralcev in igralk. Bog jih živi!
Škofiče ob jezeru. (Koza tako dolgo k o p 1 j e , d a s e n a s k a 1 o v 1 e ž e.) Dolgo časa ni bilo kakega dopisa iz Škofič v »Miru«, zato ker Škofičani ljubimo mir in se le neradi s kom prepi amo v časopisih, še manj koga žalimo. Toda ker pa so »Freie Stimmen« v št. 150 že drugokrat na nesramen način napadale naše najodličnejše može: namreč g. župana, župnika, načelnika kraj. šolskega sveta in občinskega tajnika, je pač treba pridejati k članku nekaj pojasnil. Dopisnik hoče one osebe osmešiti, daje podnoisnice občini, ker je šolska oblast razpustila kraj. šolski svet, a občinski odbor je menda iz maščevanja izvolil v novi kraj. šolski svet same nekdajne izslužene načelnike, ti pa so sedanjega župana g. A. Cezarja izvolili za svojega načelnika. Ako je k-ajni šolski svet branil svoje pravice postavnim potom, to imenuje dopisnik upor zoper šolske oblasti in hujskarije. Podpisan je članek: Einige Schieflinge; bržkone je to tiskovni pogrešek mesto: Scheiflinger, ker ta je edini naročnik tega časopisa v celi občini. V prvi vrsti bi g. Schieflingerju svetovali, da naj pometa pred svojimi lastnimi durmi. On sam je tisti, ki seje prepir, ker s pričami se lahko dokaže, da on po gostilnah obrekuje in sramoti najuglednejše osebe v občini. On, ki se je že večkrat s pristaši svoje lastne tako majhne nemškonacional-ne stranke, sprl, da je prišlo do tožbe, ki od leta do leta bolj izgublja in krči število svojih privržencev, naj bi se bolj brigal za svojo stranko, ne pa se toliko praskal tam, kjer ga nič ne srbi. Tako malo zaupanja in vpliva ima ta »Volksbildner« med svojimi, da mu je pri državnozborskih volitvah dne 24. marca 1909 le en sam volilec šel na lim za Metnica, za Kišner-Wieser(ja tudi le en sam, pri državnozborskih volitvah dne 13. junija 1911 si je razun svojega enoštevilne-ga glasu priboril še glas svojega svaka — Luke ja in enega Št. Iljčana — za Lučovnika, kljub dobro obiskanem shodu, ki sta ga napravila z Lučovnikom; pri občinskih volitvah dne 28. aprila 1910 pa si je zopet priboril v I. razredu tisti edini glas. Pri vseh teh enoglasnih zmagah pa je to še značilno, da mu tisti »edini« volilec nikdar ni šel v drugič na led, ampaJk si je moral vedno poiskati drugega »Špana«. Tak vojskovodja pač res zasluži »zasluženi pokoj«, katerega_ želi drugemu, pa vrh tega še zlati križec! Naj ne koplje drugemu jame, sicer ga bodo drugi tam naznanili, kamor jih on rad na-znanjuje, da ne bo več zaspal pred otroci v šoli, ali da bo bolj zmeren v besedah in tudi v pijači, ali pa se mu še zna pripetiti, da ga seznanijo z d žavnim pravdnikom, da ga bo poučil, da ne sme pooblastila s sleparijo izvabiti in na njem datum svojevoljno pre-narediti. Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade.
Škofiče. (Nemška posojilnica »na rajži«!) Nekaj smešhega je tukaj-šna nemška posojilnica. Ustanovili so jo s
podiporo Sudmarke le par mesecev pozneje kakor našo -slov. posojilnico, z namenom, da bo rešila nemštvo v Ško-fičah. Deseto leto že deluje, toda brez firme, na skrivnem, v šolskem poslopju. Kljub dolgotrajnem obstanku ne more priti do prave sape. Dočim ima slov. posojilnica nad 6000 kron reserv-nega zaklada, blizu 200.000 prometa na leto in skoraj 200 udov, nemška posojilnica ne pride na noge, tako da so isi v desetih letih pridobili tolikb udov, kakor jih -slov. posojilnica vsako leto na novo pridobi, in ne toliko prometa na leto, kar ga ima slovenska posojilnica na eden uraden dan. T'o -skrivno kašo so c. kr. šolske oblasti varovale do zadnjega časa. Kljub prepovedi krajnega šolskega sveta, čegar last je šolsko- poslopje, je namreč ta pjO-sojilnica poslovala na ukaz -šolskih oblasti v šolskem poslopju, — toda brez razobešene firme. Letos pa ob desetletnici se je prikazala firma na Šor-novi hiši. Na skrivnem je šla na rajžo, nekateri pa mislijo, da pojde še na daljšo rajžo. »Sudmarka«, pridi jej na pomoč!
Prevalje. (Božičnic a.) Kakor zbere božično drevo vsako leto ude krščanskih družin v svojem svitu, tako je zbralo tudi ude katoliškega društva pri svoji božičnici. Tudi letos je prihitelo od blizu in daleč veliko ljudstva, da so bili prostori pri Šteklju daleč pretesni. Slavnost otvori društveni predsednik, gospod Kogelnik, ki je v lepih besedah razložil pomen božičnega drevesa ter pozval vse ude, naj se udeležijo slavnosti v pravem krščanskem duhu! Kot slavnostni govornik je nastopil knez. škof. tajnik, č. gospod Franc Lasser iz Celovca, ki je v svojem lepem in navduševalnem govoru primer j al delavski stan pri poganskih narodih delavskemu stanu v katoliški cerkvi. Prej je bil delavec zaničevan, suženj, po Kristusu je postal prost, enakopraven drugim. Ob koncu je dokazal, da socialna demokracija nikakor ni pripravna, v resnici osrečiti delavca, da je nasprotno samo v katoliški cerkvi iskati pravo srečo delavca. Po govoru, kateremu so zborovalci pozorno sledili, je deklamovala neka šolarica dve božični pesmi. Nato se je vršila razdelitev božičnih daril udom. Temu je sledila šaljiva tombola, ki je marsikaterega osrečila in presenetila. Nazadnje je prišla na vrsto licitacija raznih stvari in božičnega drevesa, katere so se udeležili poleg drugih posebno čč. gg. Fr. Lasser, Riepl. Rok Tojnko iz Obirskega. brati Lečnik iz Guštan;a. Med odmori so svirali domači tamburaši pod 'spretnim vodstvom Abrahama. Hvala dobrotnikom, ki so podarili društvu lepe darove, kakor: čč gg. Riepl, Tojnko, Serajnik Ivan Fr. Božič in gg. Jansekovič, Penarnik, Gostenčnik, Wesiak, Čičko, Čebul, Mačič, Mežnar, Kogelnik, Žužč. posebno pa gospé Lahovnikovi gg. Perovič in Pučel. Na veselo svidenje v prihodnjem letu! — Dne 6. januarja je imelo del. društvo svoj občni zbor. Po tajnikovem in blagajnikovem poročilu se je vršila volitev odbora. Potrjen je bil stari odbor: kot predsednik g. Jurij Kogelnik, hišni posestnik in delavec, podpredsednik Lavoslav Abraham, čevljarski pomočnik, tajnik Josip Štih, kaplan; začasni blagajnik Anton Do-brodel, cestar; odborniki Franc Onat, Rudolf Žak, Anton Rožič. Ponovila se je tudi igra »Na betlehemskih poljanah«.
Št. Rupert pri Velikovcu. V popisu zad-n e naše šolske božičnice je po neljubi po--moti izostalo ime vrlega dobrotnika in iskrenega slovenskega rodoljuba, gospoda Matije Prajnika, izdelovatelja smolnatih in oljnatih izdelkov v Šinčivasi, ki je podaril za našo slavnost zelo velik zaboj čistila za čevlje. Bodi mii izrečena presrčna zahvala. Koneč-na vsota denarne zbirke za božičnico kaže velikansko številko 1502 K 29 vin. Bog plati vsem dobrotnikom stoterno!
Dr. Tavčar je potrjen od cesarja za ljubljanskega župana.
Somišljeniki ! Zahtevajte v gostilnah računske listke »Slovenske Straže"! Naročajo se v pisarni »Slovenske Straže" v Ljubljani.
Društveno gibanje.
Veliko predpustno veselico priredi »Slovensko krščansko soc. delavsko društvo v Celovcu« v nedeljo, dne 14. januarja 1912. Začetek ob 8. uri zvečer v hotelu Trabesin-ger. Narodne noše se želijo!
Djekše. Izobraževalno društvo »T r d-njava« na Djekšah priredi v nedeljo, dne 14. januarja, občni zbor v prostorih Koč-marjeve gostilne popoldne po blagoslovu. Velikovški in želinjski igralci vprizorijo zanimivo dr. Krekovo igro »Tri sestre« ter »Jeza in kes«. Tamburaši menda pridejo in brez zanimivega govora tudi ne bo. Vstopnina prosta. K obilni udeležbi vabi odbor.
Ženski shod se vrši dne 21. januarja leta’ 1912 v Podljubelju v Delavskem domu. Začetek ob 3. uri popoldne. Žene in dekleta iz Roža, pridite v obilnem številu!
Ženski shod v Železni Kapli se vrši na Svečnico dne 2. februarja. Natančneje prihodnjič.
Blato. Kmetijska podružnica za Blato p.iredi dne 14. januarja 1912 ob pol 3. uri popoldne po blagoslovu v gostilni pri Škofu v Vogrčah velik gospodarski shod po običajnem sporedu. Gospodarji in kmečki sinovi, pridite v obilnem ištevilu!
Al. Mi 1 a č , načelnik.
»Kočna« v Svečah bo dne 14. t. m. ob pol 6. uri zvečer ponovila igro »Repolštev«. Vstopnina ista kakor zadnjič.
Škocijan v Podjuni. (Odbor »Bralnega društva«) se je na občnem zboru dne 7. prosinca 1912 izvolil in sestavil za društveno leto 1912 sledeče: Predsednik Janez Škof p. d. Kuštrov; podpredsednik č. g. Vinko Poljanec, župnik; tajnik Miha Kač-nik p. d. Pevcarjev; tajnikov namestnik Valentin Peteln p. d. Dušnik; blagajnik Anton Laker p. d. Kovač; blagajnikov namestnik Jožef Povoden p. d. Pušnik; knjižničarja Jožef Bukovnik p. d. Ja makov, in Franc Blažutič p. d. Vižarjev; časnikar Šimen Mohor p. d. Halepov; računska pregledovalca Jernej Povoden in Peregrin Vunček.
Cerkvene vesti.
Povodom godovanja m. g. knezoškofa Baltazarja so bili imenovani č. g. Franc Mihi, župnik na Žihpoljih in administrator borovel ske dekanije, pravim dekanom iste dekanije ; čč. gg. Izidor B111 e k, župnik v Meiseldingu in administrator šentvLdske dekanije ter Ludo vik Pirli e r, mestni župnik v Strassburgu in dekan krške dekanije, kn. šk. duhovnim svetovalcem.
Za kratek čas.
Nabira J. M.
Friderik II. in pater gvardijan.
Pruski kralj Friderik IL, nasprotnik blage Marije Terezije, prijatelj brezbožnega Voltaira, se je le prerad ponorčeval s katoliškimi rečmi.
Enkrat je šel z ravno tako brezvernim svojim bratom Henrikom v kapucinski samostan v Berolinu.
Brila sta svoje neslane šale čez uboge kapucine v francoskem jeziku, češ, saj tega kapucini itak ne razumejo.
Pa pater Gvardijan je bil učen mož in je znal tudi francosko.
Predilo sta visoka gosta zapustila samostan, reče še kralj v nemškem jeziku: »No, pater gvardijan, kako pa gre Vam z Vašo družino?«
»Težki, hudi časi so, Vaše Veličanstvo, vedne vojske nam jemljejo živež in novince«, odvrne pater gvardijan.
Kralj reče v svoji hudobni šali francosko svojemu bratu: »Poslal jim bom dva pitana vola. Naj imajo živež. Gvardijanu pa porečem, da jim bom poslal dva novinca.«
Divje sta se zakrohotala: »Izvrstna šala? Kaj?«
In res se sedaj obme kralj h gvardija-nu in mu reče nemško: »No, pa Vam bom poslal dva močna novinca. Imeli bodete veselje nad njima.«
Pater gvardijan, ki je dobro razumel tudi francosko, pa je pristavil hudomušno:
»Veseli me, Vaše Veličanstvo! V znak največje hvaležnosti pa bom dal enemu teh Vaših novincev ime Friderik, drugemu pa Henrik.« Tablo!
Listnica uredništva. V. R. v R.: Se je
ustreglo Vaši drugi želji, ker je bila zadeva že enkrat v listu. — Bar igel c: Prejel oboje. Se zgodi. — D. v G.: Se bo doseglo bolje po drugi poti. — Nezadovoljnež: Vašega dopisa ne moremo sprejeti, in sicer v Vaše dobro ne. Dopis bi opravičeno izzval hudo polemiko, pri kateri bi Vi v javnosti popolnoma pogoreli. Bolj ko o zadevi molčite, tem bolje je za Vas. Če pa list zavoljo-tega opustite, svobodno Vam! Politična zna-čajnost nam je nad vse!
Za božičnico »Narodne šole« v Št. Rupertu pri Velikovcu leta 1911 so darovali p. n. gospodje in gospe: Neimenovan koroški duhovni rodoljub 120 K; Neimenovan pravičen Nemec 10 K; dr. Ivo Šubelj, c. in kr. sekcijski svetnik v zunanjem ministrstvu na Dunaju 100 K; dr. Jurij Krištof, c. kr. deželne sodnije svetnik v Železni Kaplji, 20 K; Janko Kre-nienšek, c. kr. deželne vlade svetnik v Ljubljani, 6 K; dr. Janko Brejc, odvetnik v Celovcu, 20 K; Neimenovan v Velikovcu 10 K; Anton pl Mayrhofer c. kr. deželne vlade tajnik v p. v Velikovcu, 10 K; Neimenovan rodoljub 4 K; stara mamica 10 K; Andrej Wieser, častni kanonik v Gospasveti, 8 K; Janez Wieser, prošt v Podkrnosu. 20 K; Florijan Isop, prošt v Spodnjem Dravogradu, 3 K; Gregor Einspieler, prošt v Tinjah, 10 K; Šimen Čemer, dekan v Velikovcu, 20 K; Franc Marinič, dekan v Pliberku, 10 K; Jožef Peterman. župnik na Otoku. 20 K; Jakob Knaflič, župnik v Ločah, 10 K; Valentin Primožič, župnik v Glinjah, 5 K; H. A. v Celovcu 3 K; Janez Šuster, župnik v Svečah, 6 K: Matija Vedenik, župnik v Otmanjah 2 K 6 h; Franc Petek, komendator na Reberci, Ì0 K; Šimen Greiner, župnik v Št. Jakobu ob cesti, 6 K; Ivan Hutter, c. kr. profesor v Celovcu. 10 K; Janez Volavčnik, župnik na Rudi, 10 K; Matija Ljubša, c. kr. kaznilnični kurat v Gradcu, 10 K; P. Salezij Pirc v Št. Pavlu 10 K; Fr. Katnik, župnik na Drnci 5 K; Franc Michl. dekanijski administrator na Žihpoljih 5 K; Franc Treiber, župnik v Št. Rupertu pri Velikovcu 10 K; Anton Žak. župnik v Poričah 5 K; Franc Kolarič, mestni župnik v Celovcu, 10 K; Matej Germ. župnik v Železni Kaplji 10 K; Matevž Ražun, župnik v Št. Jakobu, 5 K; Valentin Weifi. župnik v Žitarivasi, 10 K; Valentin Sitelkopf, župnik na Mostiču, 10 K: Vol-benk Serajnik, župnik v Št. Lipšu. 7 K; Jožef Fric, župnik v Dvoru, 5 K: Jakob Kindlman. župnik v Kloštru, 20 K; Josip Vintar. župnik v Šmihel ju nad Pliberkom, 10 K; Janez Fbner župnik v Vovbrah, 20 K; Štefan Bayer župnik v Grabštapju. 5 K; Florijan Kramer, župnik v Grebinju, 10 K; Jožef Rozman, župnik v Černečah 5 K; Franc Rozman, župnik v Št. Petru. 10 K; Franc Lafier. knez-škof. dr. kaplan v Celovcu. 10 K; Jožef Dobrovc kanonik v Velikovcu, 10 K; Franc Ks. Meško, župnik na Žili,
2	K 50 h: Anton Kaplan župnik v Medgoriju, 5 K; Matevž Riepl župnik v Prevaljah. 10 K; Jernej Pšeničnik, župnik v Globasnici 5 K; Vinko Poljanec, župnik v Škocjanu. 40 K; Janez Šnedic, župnik v Vetrinju. 5 K: Ivan Dolinar, župnik v Šmarjeti, 10 K; Jožef Kukačka, župnik v Ukvah 4 K; dr. Ivan Lučovnik, župnik na Ojstrici 5 K; Ivan Sekol župnik v Vogrčah 5 K; Franc Havliček župnik v Gačah. 3 K; Anton Benetek. župnik v Djekšah 20 K; dr Franc Cukala, župnik v Podkloštru. 5 K; Tomaž Ulbing žunnik v Kazazah. 5 K; Franc Šenk provi-zor v Št. Petru pri Grabštanju 5 K; Franc Mikula, provizor v Gorenčah. 3 K; Ivan Ožgan provizor v Št. Juriju na Vinogradih. 5 K; L. K. 8 K; Ivan Žel, kaplan v Dvoru. 3 K; Valentin Mòrti kaplan v Svečah. 5 K; Jožef Štih. kaplan v Prevaljih, 5 K; Andrej Truppe kaplan v Železni Kaplji 5 K; Slovenski učitelj na Koroškem 20 K; Florjan Ellersdorfer deželni poslanec v Grebinju 20 K: Neimenovan rodoljub v Velikovcu 5 K; Neimenovan v Gorici 30 K; F. S. fr Celovcu 20 K: Ivan Ko'enc tehnični vodja Mohorjeve tiskarne v Celovcu 10 K; Jožef T ederer, c. kr. okrajni orožniški stražmois+er v Velikovcu,
3	K; Ignac Muri. župan na Jezerskem, 20 K; Sigmunda Wendler, c. kr. sodn. svetnika soproga v Gradcu. 2 K 10 h: brata Kulterer trgovca v Velikovcu 10 K: Jožef Šaler župan v Logivasi 5 K; M. Millonig v Zahomcu 5 K; Franc Kogelnik župan v Tolstem vrhu 2 K; Ferdo Kraiger. župan v Štebnu, 3 K: Dar Celovčanov nabran po g. Peregr. Vunčeku: dr. Rok Jesenko 2 K; dr. Lambert Ehrlich profesor v Celovcu. 2 K: Ivan Zorko, čevlj. mojster, 2 K; Fr. Smodej, urednik 1 K: Ladko Bavdek. 1 K; Iv. plem. Kapus 1 K: Minka Klinar 1 K: Fr. Kozlevčar 1 K; J. Millonig 1 K: Ivan Ferman 1 K: Fr. Ravnik 60 h; Anton Renko 50 h; Aleš Fritz 30 h; Jožef Vajncerl, 20 h; Osobje Mohorjeve tiskarne in knjigoveznice v Celovcu po go«n. Peregr Vunčeku: dr. Valent. Rožič 3 K; Peregrin Vunček 2 K; Fr. Erat 1 K; Ivan Ter-šelič 1 K; Mar. Brugger 1 K; Al. Terček 1 K; Jožef Stergar ml. 50 h: Uršula Gregorič 40 h; Bož. Šoba 30 h; Lovro Berdais 30 h; Iv. Molk ‘PO h: L. Gorianc 20 h; Iv. Platzer 20 h; Mar. Ravnik 30 h; J. Škofler 30 h; M. Pirner 30 h; Ed. Herzmanek 20 h; Ivan Hafner 20 h; Ana Felfemig 20 h: Em. Mandl 20 h; Jožef Jamnik 20 h; Dar gg. meščanov v Ve’ikovcu 78 K 14 h: Neimenovana dobrotnica v Velikovcu 100 K; Posojilnica v Spodnjem Dravogradu 10 K; Družba sv. Mohorja v Celovcu 50 K; Slovensko omizje v Beljaku po g. Lamprehtu 10 K; Društvo »Drava« v Beljaku 10 K; Jožef Štangl mlinar v 01-šenici. 5 K; M. Grašer v Šmarkežu, 2 K; Janez Wagner. cerkovnik pri Sv. Neži. 6 K; Ivana Vehovec v Št. Rupertu 5 K ; Neimenovana v Tinjah 2 K ; Matija Wutti p. d. Pajovec na Ločilu 4 K; Tomaž Pušl p. d.
DObCr fSb§ Zdrav želodec imamo in nimamo več bolečin in tiščanja v želodcu, odkar rabimo Fellerjeve odvajalne rabarbara-kroglice z znamko „Elza-kroglice". Po izkušnji Vam svetujemo, da jih poskusite; one odpravijo zapečenost in pospešujejo prebavo. 6 škatel franko 4 krone. Izdelovatelj samo lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsa-trg št. 67 (Hrvatsko).
mladi Štefan v Važenbergu 3 K; Jurij Ravter p. d. Kavan v Klopicah 4 K; Luka Oraš p. d. Primožič v Vogljah 2 K; Peter Povoden v Porečah 2 K; M. Mihael p. d. Kiemenica v Ribnici n K; Jožef Puši p. d. stari Štefan na Važenbergu 2 K; Blaž Škof p. d. Melhar na Jezernici 2 K; Tomaž in Marija Ovšan p. d. Krhk v Nad Dravo 6 K; Neimenovan v Mlinskem grabnu 10 K; L. Slamenik p. d. Žert v Dulah 2 K; Jurij Šumah p. d. Fervežar v Mlinskem grabnu 2 K; Marija Korešnik, kuharica v Velikovcu, 1 K; Tekla Klančnik, hišna v Velikovcu, 1 K; Andrej Kumer p. d. Brdec v Gorcah 6 K; Valentin Taupe p. d. Fuks v Mlinskem grabnu 4 K; Marija Ros, kuharica v Št. Rupertu, 1 K; Uršula Karner v Št. Rupertu 1 K; Matija Kranjc p. d. Kolman v Klopicah 5 K; Klara Cikulnik p. d. Hòflarca v Št. Rupertu
2	K; Matevž Marolt, čevljarski mojster v Velikovcu,
3	K; Leopold Kovač, čevljarski mojster v Velikovcu,
4	K; Valentin Rapold 1 K; Roza Rapold 1 K; Mih. Rapold 2 K, vsi v Beli; Roza Sibic v Pliberku 2 K; Karol Oraš p. d. Oraž na Jezernici 3 K; Anton Riepl p. d. Plešar v Hrenovčah 5 K; Valentin Majrič p. d. Krhk v Mrzlivodi 2 K; Neimenovan v Nad Dravo 4 K; Marija Majrič, dekla pri Klemenu v Ribnici, 2 K; Vit Čarf v Gutštanju 1 K; Karol Miki p. d. Mayer v Maloščah 2 K; Aleš Gril p. d. Mentel v Vovbrah 8 K; Hinkinja v Tinjah 3 K; Janez Ogris, zasebnik v Vetrinju, 2 K; Micka Pokržnik na Djek-šah 2 K; F. Haderlap, organist v Železni Kaplji,
1	K; Jakob Pušl p. d. Riepl v Zakamnu 1 K; Valent. Grofi p. d. Krošljev v Štriholčah 2 K; Fr. Grofi v Štriholčah 2 K; Marija Karpf p. d. Holcarca v Mrzlivodi 2 K; Marija Dobrovc, kuharica v Velikovcu,
2	K; Jurij Čarf, kolarski mojster v Velikovcu, 5 K; M. Erat posestnica v Ukvah, 1 K; Ana Štih p. d. Šlemicinja v Svetni vasi 3 K; Jožef Arnold p. dom. Haužar na Olšenici 5 K; Marija Srienc, kmetica na Blatu pri Pliberku, 2 K; Marija Koh p. d. Štefaninja v Ribnici 2 K; Micka Picej p. d. Furjanova v Škocjanu 2 K; Uršula Vedenik p. d. Vrankinja v Hrenovčah 2 K; Roza Greiner v Globasnici 2 K; Amalija Lužnik 2 K; Uršula Lužnik 2 K, obe v Medgorju; Janez Pučej p. d. Vernik na Djekšah 5 K; Terezija Karpf p. d. Holcarjeva v Mrzlivodi 1 K; Rozalija Einspieler v Tinjah 2 K; Peter Greiner v Globasnici 2 K; Matevž Korak, cerkovnik v Št. Rupertu, 1 K; Anica Riedl, kmečka hči v Podkraju, i K; Urši Randev, kmečka hči v Dobu, 1 K; Lovro Murko p. d. Vrank v Nad Dravo 2 K; Šimen Jamnik p. d. Trobež v Gorcah 2 K; Jožef Schweiger p. d. Gorej v Orliči-vasi 2 K; Neimenovana na Olšenici 10 K ; pri božičnici nabrana vstopnina 35 K 79 h; skupaj 1502 K 29 h.
AZOAHAVCV
w 20 Zzfa
!Xkei|tttot?Q/
ciaAnnrkaow.
OlemLčeiv
AuxAjomzrkak/hsM<L> !
Jpùnjib/Bj Arniča at Jfaòa.
3C-3CZ3
D D D
i
ni
je nanovo izšla knjiga:
□ D D 0 a
D □ D □ □ □ D D D □ D
a
D
JP
Poleg Gašparja Erharda za Slovence priredil Štefan Kociančič.
Dva dela, druga izdaja.
Cena: Mehko vez. K 6'—, za družnike K 4'40, po pošti franko K P— več. — V dva dela trdo vez. z usnjatim hrbtom K 9-20, za družnike K 6’SO, po pošti franko K P— več.

Kupujte pri tvrdkah, ki in-serirajo v „Miru“ !
Za otroke
KofRe
in odrasle.
Odlično živilo za zdrave, slabotne in v raz-vitku zaostale otroke vsake starosti. Pospešuje tvoritev mišic in kosti, zabranjuje in odstranja kakor nič
drugega drisko, bljuvanje, črevesni katar itd, 2
Bolnim na padavici
pomoč in zdravitev po novi lečbi. Pomoči potrebnim daje pojasnila zdravniški ordinacijski zavod Budapest, Grosse Kronen-Gasse 18.
Loterijske številke.
Praga, 3. januarja:	38	10	61	20	19
Gradec, 5. januarja: 69	50	81	65	43
Dunaj, 5. januarja:	54	78	7	14	32
Tržne cene v Celovcu
dne 4. prosinca 1912 po uradnem razglasu:
				100 kg			80 litr.	
Blago			od		do		(biren)	
			K	V	K	V	K	V
Pšenica....			23		_			14	26
Rž				20	46	22	4	12	30
Ječmen ....			—	—	—	—	—	—
Ajda				24	—	25	38	12	-
Oves				20	—	01	—	6	93
Proso ....				—	—	—	—	-
Pšeno ....				—	32	16	—	—
Turščica . . .			22	3	22	61	13	15
Leča				—	—	—	—		■	_
Fižola rdeča . .							—	—			—
Repica (krompir)	. .	.	—	—	8	88	4	—
Deteljno seme .	.		-	—-	—	—	—	—
Seno, sladko . .			6	50	8	—	—	—
„ kislo . .			4	—	6	—	—	—
Slama ....			3	—	5	—	—	—
Zelnate glave po 100 kos.			—	—	—	—	—	—
Repa, ena vreča			—	—	—		—	—
Mleko, 1 liter .			—	28			32		
Smetana, 1 „ . .			—	60	1	20		
Maslo (goveje)	1 kg		2	80	3	20		
Sur. maslo (putar), 1			2	80	3	60		
Slanina (Špeh), pov. 1			2	20	2	30		
„	„	sur. 1			2	10	2	20		
Svinjska mast	1		2	20	2	40		
Jajca, 1 par . .			—	18	—	26		
Piščeta, 1 par .			2	80	3	60		
Race													
Kopuni, 1 par	.	.	7	—	9			
30 cm drva, trda, 1 nR			3	—	3	60		
30	„	„ mehka, 1 „			2	60	3	—		
			100 kilogr.					
	Počrez						O	
			živa		zaklana			
Živina							a	iS
	od	do	od	do	od	do	.s	2
	v kronah						Oh	0h
Konji	 Riki								
Voli, pitani . .								
„ za vožnjo .								
Junci		_	—	—	—	—	_	___		
Krave ....			-	—	—	—						
Telice ....			—	—	—	—						
Svinje, pitane .	_	-	—	—	138	146	99	94
Praseta, plemena	—	-						
Ovce									
Živinski sejm je bil zaradi kužnih bolezni zaprt.
Po Najvišjem povelju Nieg.^ c. in kr. Àpost Veličanstva
4L c. kr. državna loterija
za zasebne dobrodelne namene tostranske državne polovice.
Ta denarna loterija, edina v Avstriji postavno dovoljena, ima 21.146 dobitkov v gotovini v skupni vrednosti 625.000 kron.
Glavni dobitek znaša
200.000 kron
Žrebanje se vrši nepreklicno dne 15. februarja 1912.
Ena srečka stane 4 krone.
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju III., Mordere Zollamtsstrafle 7, v loterijskih kolekturah, tobačnih trafikah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. — Načrti za žrebanja za kupce srečk brezplačno. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Od c. kr. ravnateljstva loterijskih dohodkov
(oddelek za državne loterije).
Nihče ne trpi
rad revmatizma, skrnine, nevralgije ali ozebline. Zelo naglo se čuti olajšava pri uporabi zdravniško priporočenega sredstva, imenovanega
Contrheuman.
Lajša in pomiruje bolečine, izsesava otekline na členih, pospešuje njih gibčnost in odstranjuje neprijetno boleče srbenje.
Foprašajte pri svojem zdravniku.
IzHeli m Slavna zaiola ,...........,
c. kr. dvorni zalagatelj,
PRAGA-IIL, vogel f erudove ulice štev. 203.
Proti predplačhuloriO dobiTe^l'skatlico | o „	„	„ 5-—	„	„ 5 škatlic	>	c
»	n	a 9*—	»	n 10 n	j
»sr Pozor na ime iz-
delka, izdelovatelja in varstveno znamko! ■*
lisci
1
Dobiva se v vseh lekarnah, v Celovcu: »Pri angelu«, Pavel Hauser, Vikt. Hauser, H. Gutt.
v okolici Guštanj, Kotlje in Tolsti vrh na Koroškem. Pri treh je gostilna, pri enem v trgu tudi trgovina. Cene od 10—44000 K. — Več pove gosp. Andrej Oset, posestnik, Tolsti vrh, pošta Guštanj, Koroško.
Lovske puške

Prva oorovsha oražaoto arnica družba
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
ii
družba z omel. zavedo
: v Borovliah na Koroškem.
Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Vabilo.
Bekštaniska posojilnica
vabi vse zadružnike na
občni zbor
katerega bo imela
dne 2. februarja 1912 ob 3. uri popoldne pri Pložu v Ločah
po naslednjem redu:
1.	Branje revizijskega poročila.
2.	Blagajnikovo poročilo o delovanju posojilnice in odobrenje letnega računskega zaključka.
3.	Bazdelitev čistega dobička.
4.	Volitev novega ravnatelj stva, 5 odbornikov in 2 računskih pregledovalcev.
5.	Slučajnosti.
Ravnateljstvo.
Izvolite vprašati svojega zdravnika.
Steklenica K 2*20. Po pošti franko proti predplačilu K 2-90. Tri steklenice po pošti franko proti predplačilu K 7-—. Deset steklenic po pošti franko proti predplačilu K 20*-.
Izdelovatelj In glavna zaloga
lekarna i. FB1CB, c. kr. dvorni dobavitelj,
PRAGA-IH., ogel Nerudove ulice št. 203. Pozor na ime izdelka, iz-delovatelja in varstveno znam o!
Dobiva se v večini lekarn, v Celovcu »Pri angelu«, Pavel Hauser, Viktor Hauser, H. Gutt.

VŽIGALICE , družbe sv. Cirila in Metoda. Zaloga pri Jv. Perdanu vLjublfam
ffoMU0NAAl%?ff,
swiggK’
Zahtevajte in kupujte pri vseh trgovcih slovenske
Ciril in Hetodove uilSEllce
ki so priznano najboljše.
Glavna zaloga pri tvrdki Ivan Perdan v Ljubljani.
VŽIGALICE družbe sv. Cirila in Metoda. Zaloga pri Jv.Perdanu vLjubljani.
ffnMU N A Alfa o.
m.
z eventualno souporabo
hišnega mlina,
blizu Vrbe, z'lepim sadnim vrtom,1! obsega 4—5 oralov njiv, 7 oralov travnikov, vse ležeče okoli hiše, se da v najem. Več pove Janez Kolina, Rožek.
Z Izgubo!
Da se svojim p. t. odjemalcem izkažem hvaležnega, oddam
40-45 metrov bmpogùili ostankov stanovitne barve za 16 kron
sortiranih v lepem, dobrem francoskem cefiru, posteljni opravi v modernih barvah, oksfordu I. vrste, prima belem platn , modrotisku, fla-nelu in barhentn. Vsak ostanek je 3—12 metrov dolg in kar najbolje porabljiv.
Isti ostanki, posebno dobre, najfinejše kakovosti, 40 do - 45 metrov za 18 kron. -
Pošilja se po povzetju. Neugajajoče se vzame nazaj in se denar takoj vrne.
Pozor! Pošiljam tudi vsakovrstno blago, ka-koršno si kdo na željo naroči.
S. STE1N, tkalnica
Nacliod, Češko.
Zbirka vzorcev vseh vrst najboljših tkanin za domačo uporabo in za ženitovanjske bale brezplačna. Le od ostankov ne pošiljam vzorcev.
Veliko, novo blagajno
zamenja z manjšo, oziroma jo tudi proda ANDREJ OSET, posestnik, Tolsti vrh, p. Gu-
štanj, Koroško.
vsake vrste se mora skrbno'varovati pred vsako nesnago, ker se po tej lahko vsaka tudi najmanjša rana razvije v zelo hudo, težko ozdravljivo rano.
Že 40 let se Je izkazalo meoilno vlačno mazilo, takozvano
Draško domače mazilo ^of^ota^rr^of^0^
vnetja in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje.
Razpošilja se vsak dan.
1 pušica stane 70 v. Proti preplačilu K 3 16 se pošljejo stri pušice, za K 7-— pa 10 pušic poštnine prosto na vsako postajo avstro-ogr. monarhije.
Pozor na Ime Izdelka ter iz-deiovatelja, ceno in varstveno znamko. Pristno le po 70 vin.
B. FRAK c. In kr. dvorni dobavitelj
lekarna „Pri črnem orlu“
Praga, Mala strana, vogal Neradove ulice šl. 2e3.
Zaloga v vseh lekarnah Avstro-Ogrske, v Celovcu »Pri angelu«, P. Hauser, H. Gutt, Vikt. Hauser.
Glavna zaloga:
Slovo!
Ker se ne morem od vseh prijateljev in znancev posloviti osebno, kličem pri svojem odhodu s Koroške vsem prisrčni: „Z Bogom!“
Št. Jurij na Strmcu, 1. januarja 1912.
Ferdo Lavrinc,
župnik v pokoju.
ki mora prevzeti tudi gostilno, se takoj odda, Ponudbe na župnijski urad Sv. Jurij na Strmcu, pošta Vrba.
na težkem prebavljanju vsake vrste, gorecicl, tvorbi kisline, zaprtju, bolečinah v želodcu in s tem v zvezi stoječih slabostih, nudijo že 39 let sem priznane pristne
Bradyjeve želodčne kapljice
prej Marijaceljske kapljice imenovane. Varujte se enako glasečih se ponaredb in popačb in pazite na stransko varstveno znamko s pod >isom C. B dy. — Dobiva se v lekarnah. Pošilj itev v provinco po lekarnarju C. Brady, Dunaj, Fleischmarkt 2, 385. 5 steki, za K 5-30, 3 p dvojne steki, za K 5 6t) franko.

I5RK
CR0HTIH
zavarovalna zadruga r = v ZAGREBU. =
Edini domcči zavarovalni zavod.
Centrala :
ZAGREB, v lastni hiši, vogal Marovske in Preradovičeve ulice.
Ustanovljena 1884.
Glauna zastopstva:
Ljubljana, Novisad, Osjek, Reka, Sara,evo.
Pod nžnici: Trst. Via dzl Lavatoio št. 1. II. nadstr.
Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja :
1	Ila Žinlienip • !• Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti.
i. kih AiwijK.Mii.. 2 Zavarovanje dote-
3. Zavarovanje življenske rente.
2	Proti Šli fidi nn nnžaru * T Zavarovanje zgradb (hiš. gospodarskih zgradb in tovarn).
'	* “ ***	* 2. Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniškega blaga,
gospodarskih strojev, blaga itd ).
3. Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.)
3. Zauarouanje steklenih šip.
Zadružno imetje v vseh delih znaša..............................K 2,319 068'21
Od tega temeljna glavnica...............................................„	800.000'—
Letni dohodek premije s pristojbinami...................................... 1,221.748 41
Izplačane škode............................................................ 4,323.268-44
Sposobni posredovalci in akviziterji se sprejmejo pod jako ugodnimi pogoji. Natančnejše informacije daje GlaVDO ZflSlODSlVO „01001136“ V Ljllllljani [MU M & SlÌV0r).
Okrajni zastopnik za Celovec in okolico je g. JOŽEF ŠTUHEC, solicitator v pisarni dr. Miillerja. Obenem sprejemata ponudbe imenom okrajnega zastopnika g. ALOJZIJ TERČEK, knji ovez v tiskarni družbe sv. Mohorja v Celovcu, in g. MILOŠ SVANJAK, učitelj v Strojni, pošta Prevalje.

iti
Hotel Trabesinger o Celovcu
Velihouška cesta št. 5
se priporoča
potnikom, ki prenočujejo v Celovcu.
Tukaj najdejo lepe, snažne in pozimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo poceni.
Veliko dvorišče za vozove in trije hlevi za konje.
pozimi zakurjeno.
kegljišče
Za zabavo služi
S?»« senčnatem vrtu.
V tem hotelu najdeš vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno ob sredah zvečer.
Velike duorane za shode in ueselice.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni iond čez K 800.000.
Dem vloge
JI 01 on dno Y’o8e 2 0 11011118 y2®-
Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši.
Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in incasso menic	Borzna naročila.
Cenlrala v Liuliliaiii. Mužnicii v Snlietu, Irslii, Sarajevo in Gorici.
Turške srečke Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek. 300.000 frankov. Na mesečno vplačev. po K 8’— ra komad. Tiske srečke s 4 »/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10*— za komad.
Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti potovini pa dnevnem kurzu-
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Ljubljani — Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani