ZANIMIVOSTIRibe v morskih vodah poginjajo. Že prvič že zaradi soli, ki jo vsebuje, pa tudi dalj časa opazujejo, da se radi tega. ker zaradi drugih kemičnih snovi: broma, so na velikih ladjah vpeljali motorje na žvepla in klorovega magnezija. Vse to olje, uničujejo ribe. Ostanki raznih olj, povzroča, da je morska voda peklensko mazil, ki jih odkladajo med vožnjo, so za grenka in smrdljiva, torej vse prej kot razne morske živali nevaren strup; kajti uzitna. KoMina kemičnih primesi pa ni vsa ta plaža se počasi spušča tudi v no- P° vseh morskih yodah enaka; v Sever- tranjost. Tudi morsko rastlinstvo, razne ?em morJu. vsebuje morje 35% teh »di- alge, kamor odlagajo ribe zarod (ikre), ^«.-, v Yzh?dnem™0TJ\S^ W%'- *¦ ¦ s/tako rlagomaSotJrujeio,da prestaneii ^na^rett W f ffi Lovd >slanikoT< pnpovedujejo da marsi- ^ *J ¦> kjer .§ sio delov yode 250 kje teh rib m vec. Tudi morskim pticam deloJ ^ 0^eujenih kemičnih sestavin. je oljnata morska gladina v nesreco Ga- prav 6at t ^ ^ ti b lebe n. pr izvabi svetkkajoče povrsje v ^ g čL k ne hi kep ozadju vebkih ladij, pa se spuste na vodo, voda drži na povrSjUi pač pa se kaj knfa. kjer se jih prime mastna mesamca in jfr lu napravi okFTOg t}ele/a te^ka skorJja u cmra, da se ne morejo vec dvigniti v . dr^ šare zrak in da pocasi poginejo. - Je skoraj y j« ^ vodi b d- povedanO) vedno tako: .?o tehnika napreduje, se pa da se nahaja v nji tudi 'dragocena kovina! dostikrat umcujejo druge vrednote m na- ki bi jo naJjraje L k -h imseU d seboi ravne lepote. • _ nan?re6 z i a 10. Ko bi vsem oceanom Sredi vode žeja... Ali je to mogoče? odtegnili zlato in spremenili v zlatnike, Sredi brezkrajnih vodaih puščav na ve- bi prišla na vsakega človeka precej znat- likih oceanih je smrt gotova, če bi zmanj- na vsota; pravijo, da več milijonov dinar- kalo pitne vode ali primernih nadomestil. fev. Toda tega se ne bo nLhče lotil, pa Saj vsakdo ve, da morska voda ni užitna bi tudi ne imelo pomena, če bi se uresni- 110 1 lilo, kajli potem bi zlaio pač izgubilo renjake, pa tudi slabiče in pritlikavce. f svojo vrednost. Najbolj se mudi, če govorimo o rasti | Kaj bi odgovoril, ako bi te g. učitelj otročičem, da morajo čimpreje in bolj Y¦ vprašal, za koliko ie naša zemlja vsako zviška gledati na ta grbasti svet. Naj- L leto težja? — Nenavadno vprašanje, hitreje raste človek od rojstva pa do f kajne! Na to najbrž nobeden ne misli. Pa 6. leta. Nato se hitrost nekoliko zavira, I odgovor je vendarle dovolj verjeten. in sicer pri dečkih do 12. leta, pri dekli- f Znanstveniki pravijo, da naraste teža cah do 10. leta. Nato pa dekliško telo [ zemlje vsako leto za 70 tisoč kilogramov. zopet hitreje šine nakvišku tja do 15. | Toliko je namreč letno meteorskih pada- starostnega leta, tako da dostikrat že I vin. Tehtali jih seveda niso, ker jih ne doseže visokost matere; pri mladeničih se l morejo. Tako pač presojajo po raznih pa ta dolžina doseže šele med 16. in k meteorskih pojavih. 18. letom. V nadaljnjih letih se rast do- I Kako to raste! »Vsak dan smo večji< — polnjuje in dokončuje pri fantih do l lahko govore mladci. O rasti človeškesja 25. leta, pri dekletih pa zvečine že okrog * telesa seveda ni najti nobenega pravila, 20. leta. Redkokdaj se zgodi, da bi se , saj vidimo med nami prave hruste in ko- kdo po teh letih še kaj potegnil.