-----    12------
Slovstvene stvari.
* Jezičnih. Spisal J. Mam. V Ljubljani 1879. Natisnil in založil Rudolf Milic.
Radostni pozdravljamo predragega nam aoanca ,,Je-zičnika", ki stopi v tej knjižici uže 17, p*»t pred slovanski svet in nam v živ spomin kliče rodoljube, ki so kot navdušeni s novi matere Slovenije obdelavah slovstvo domače ob času, ko je treba bilo, njemu se ledino orati. Ce se radujemo dandanes vsestranskega in plodnega gibanja na slovstvenem in političnem polji i.i nas zaradi te^a nekako ,,pisano gledajo protivoiki", ne smemo zabiti mož, ki so seme sejali, iz katerega je v malo letih izrastel sad, s katerim se smemo ponašati temveč, ker to, kar je Slovenec na slovstvenem polji dovršil, je dovršil iz lastne moči, premagavsi mnogoatraoske zapreke, ki so se mu stavile od desne in leve. Vele-častitemu prof. Marnu gre tedaj živa zabvala, da nam poredoma pred oči stavi nekdanje misijonarje naše svete narodne stvari in nam kaže, kaj je ta, kaj nni, ki uže dalj ali manj časa počiva v grobu, storil na slovstvenem polji. Iq t»ko bo dobro došel zopet ta novi „ Jezični k" ne le domačinom, temuč tudi drugim našim slovanskim bratom, ker nahajajo v njem gradiva za spisovaoje literature slovenske. V „Jezičniku", ki kot 17. knjiga zdaj pred nam leži, je bolj ali manj obširno opisano delovanje 7 rodoljubov, in ti so: Jurij Kobe, Jurij Vari, Anton Žakelj (Ledioski), Anton Oliban, Andrej Likar, Franc Jerisa in dr. Leon Von-čina. — Kar jo velecenjeni naš „Učit. Tovariš" dona-ial v svojih listih celo preteklo leto , je skupaj v tej knjižici na s?itlo prinesel ,,Jezičnik" , katerega toplo priporočajo slovanskemu občinstvu. Cena mu je 60 kr, in razen 1. ,,Jesičnika" se dobivajo vsi naslednji v nekaterih zvezkih v ^katoliški bukvaroici" v Ljubljani.
*  Zvon, leposloven list, izhaja na Dunaj i po dvakrat na mesec na celi pob. Izdaje in ureduje ga Jos. Stritar. Naročnina mu jo za vse leto 4 gold, in za pol leta 2 gold.   Naslov: „Redaction des „Zvon" Wien,
vili. Lange Gasse 44".
*   Preširenkl&nge von Eiuard Samhaber. — Tako se sove knjiga, ki v elegantni obliki pride koncem prihodnjega meseca na svitlo. Naj so jej te vrstice napo-vednice.
Herder bil je prvi med nemškimi klasiki, ki je nemško literaturo s tem obogateli želel, da je v njo krasue cvetke iz literarnega vrta tujih narodov prese-jeval. Prvi nemški k.as k Gothe je tako navdušen bil od srbske narodne balade „Adan-Agauica" (se ve da v prevodu), da jo je v nemški obliki ,,Kiagegesang von den edlen Frauen d s Asan Aga" na svitlo dal ter tako svojim rojakom pokazati hotet, kako lepa da je srbska narodna poezija. In prvak nemškega jezikoslovstva J. Grim, v istini objektiven mož, je oslavjanskih narodnih pesmih sodil takole: „Evropa bi ostrmela nad
njih kraioto, ako bi jih poznala", — Vai ti veliki možje so bili podobai marljivi buče i, ki neumorno išče sladkega medu po krasnin cvetkah, naj uže rastejo v tem ali v unem vrtu. Le po duhu prestavljati krasno poezije družin narodov, biio je jijibovo vodilo, češ, da j,črka mori, duh pa oživlja." Ce se od besede do besede pesem prestavlja, je navadno vse le bolj leseno, okoroo, kajti prestava ostane le prestava, vsaj „čr*a mori**. Ce se p* satno ideja vzame is pesmi in jej d& nova obleka, duhu jezika primerjena, potem pesem na videz postaoe nova pesem, a vendar je le oblifca, to je, obleka nova, duh njen pa nespremenjen: „duh oživlja". Na ta naoin bode Preširen v novi nemški obleki na svitlo pnsel. Želeli smo namreč tudi ms da bi se kak izvrsten Nemec, kak Herder, sedanjega časa tudi na naše slovstvo ozrl, ter tako tudi narodu n?mškemn pokazal cvetje našega slovstva. In res, dobili smo ga. Gosp. Edvard Sambaber, profesor nemščine na naši pripravnici, iz Kremsmiinstra doma, je prišel lansko šolsko leto iz gornjega Avstrijskega v Ljubljano in koj se je zelo zanimival za naše slovstvo. Prestavili smo mu vsega Preširna in mu šli, kolikor je biio mogoče, na ro'io, on pa je ideje iz njegovih p?smi jemal ter v novi poetični obliki prelepo predelal, poleg tega pa jo tudi v prav pojudni, gladki iu prijetni prozi življenje njegovo narisal. Uvod temu delu je izvirna dolga pesem: „An Preširen", potem pa v 6 podobah kaže slavnega našega pesnika.
fo   za   sedaj;   ko   bode   tisek   knjižice  „Preširen-klaoge" dovršen, povemo kaj več.                        M. L.
* Ein versenkte8 Eden. Romaatische Erzahluog aua AdelsOerg vou L. VVasserburger. Wien, Verlag voa Čari Konegen.
Tako je ime jako lični novi nemški knjižici, ki je ravnokar na Dunap na svitlo prišla in kateri predmet je romantična povest, vzea iz prikazen v naši jami Postojnski „podse melj s kem raji"; od tod ime ,,Versenktes Eden", Kranjska d ž-la čedalje bolj slovi po tujih pisatejjh. Baumbaoh je s svojim ,,Zlatorog" prvi pričel a enako stroko, al po naših mislih je Waa-serbergerjeva povest z*to bolj zanmiva, ker se dejanje njeno vrši v postojnski jami , po vsem svetu znani , m pisatelj z izvršnim peresom od&nva stvari, ki sijih le živa fantazija umisijati more. Namen ,,Novicam" ne more biti, da bi se na drobno spuščale v pretres te povesti, ki jo bode vsak, ki je nemščine zmožen, radostno cital; to pa moramo dostaviti, da njen pisatelj ni zašel na tisto nepošteno pot, ki jo hodijo le preradi Nemci, ko slavo pojoč naši deželi, grdijo naš narod slovenski. Zato pisatelj zasluži hvalo tuii v tem oziru, in zato jo priporočamo našim domorodcem in domorodkin-jam s polnim prepričanjem, da se ne bodo kesali, če si omislijo knjižico, ki je na D unaj i v knjigarni Karola Konegen-a na svitlo prišla.
Naj pri tej priliki omenim tudi časnik ,,Der T o u-rist, Organ fur Tourist>k, Alpen uud Naturkunde, herausgegeben von W. Jager in Wien." Hribolazcem in naravoslovcem je ta časnik zelo priljubljen; cena sa celo leto mu je 5 gold.                                     P. pl. R.