Katollšk cerkven list Danic h izhaja vsak petek na celi poli, in veljd po posti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr , za četert leta 1 gld. 30 kr. V tiskaruici Bprejemaoa za leto 4 g«ld., za pol leta 2 gld., za četert leta 1 gl; ako zadene na t* dan praznik, izide Daim-a dan poprej. Tečaj XXIX. V Ljubljani 18. velik, serpana 1876. List 33. Sporočilo bratovščine presv. Wtes-nfega Telesa za teto 187&/9G. (Konec.) 83. Novo mesto: 1 velum, 5 humeralov, 9 korporalov, 6 pal, 12 rutic za lavabo, 24 puritikatorjev. 84. St.-Mihel pri Novem mestu: 1 bel masni plašč. 85. Mirna peč: 1 bel mašni plašč. 86. Prtfina: 2 beli oltarni blazinici. 87. Podgrad: 2 beli oltarni blazinici, 1 štolo za obhajila, .H k<»rporale, 3 pale. 88. Vinica: 1 černo štolo, 1 albo, 3 humerale, 1 cingulum, 3 korporale, 3 pale, 6 rutic za lavabo, 12 puritikatorjev. 89. Stari terg pri Poljanah: 2 obhajilni burzi, 2 koretlja. 90. DragotuŠ: 1 rudeč mašni plašč. 91. Suhor: 2 rudeči altarni blazinici. 92. Adlešiče: 1 albo, 3 humerale, 1 cingulum, 1 koretelj, 4 korporale, 4 pale, 8 rutic za lavabo, 12 puritikatorjev. 93. Stari log: 1 pluvijal. 94. Mozelj: 2 beli oltarni blazinici, 2 oltarna perta. 95. Polom: 2 rudeči oltarni blazinici, 2 cingula. 96. Dohrepolje: 1 koretelj, 1 obhajilno burzo. 97. Draga: 1 burzo in 2 štoli za obhajila, 1 belo itolo, 1 albo, 3 humerale, 1 cingulum. 98. Lašiče: 1 bel mašni plašč. 99. Nova Štifta: 1 albo, 3 humerale, 1 cingulum, 1 koretelj. 100. Loški potok: 1 masno srajco, h cingule, 2 obhajilni štoli, 3 humerale, 3 korporale, 3 pale, 6 rutic za lavabo, 12 puritikatorjev. 101. Verlinika: 1 rudeč mašni plašč, 1 obhajilno burzo. 102. Polhov Gradec: 1 velum, 1 burzo in 1 štolo Sa obhajila. 103. Logatec: 2 burzi in 2 štoli za obhajila, 2 ko-retlja. 104. Borovnica: 1 černo štolo, 2 albi, 2 cingula, 6 humeralov, 6 korporalov, 6 pal, 12 rutic za lavabo, 24 puritikatorjev. 105. Horjul: 1 oltarni pert. 106. Rovte: 1 čem mašni plašč. 107. St.-Jošt: 1 velum, 1 belo štolo. 108. Rakitna: 1 burzo za obhajila. 109. Bevke: 1 zelen mašni plašč. 110. Spodnja Idrija: 1 bel mašni plašč, 2 beli oltarni blazinici. 111. Ledine: 1 plašček za ciborij, 2 koretlja, 2 albi, 6 humeralov, 2 cingula, 6 rutic za lavabo, 12 puritikatorjev. 112. Cerni Verh: 1 pluvijal. 113. Vojsko: 1 velum. 114. Zarratec: 2 rudeči oltarni blazinici. 115. Cirknica: 1 velum, 1 čem masni plašč. 116. Planina: 1 bel mašni plašč, 1 koretelj, 1 burzo za obhajila. 117. Postojna: 2 beli oltarni blazinici, 1 rudečo štolo. 118. Slatina: 2 obhajilni burzi, 2 albi, 6 humeralov, 2 cingula, 2 štoli za obhajila. 119. Košana: 1 bel mašni plašč, 20 puritikatorjev, 12 rutic za lavabo, 6 pal, 2 koretlja, 2 albi, <> humeralov, 2 cingula. 120. Knežak: 4 koretlje, 4 pale, 8 rutic za lavabo, 16 pur.fikatorjev, 1 obhajilno burzo, 2 koretlja, 1 albo, 3 humerale, 1 cingulum. 121. Prem: 1 rudeč mašni plašč. 122. Nadanje Selo: 2 rudeči altarni blazinici. 123. Suhorje: 1 rudeč mašni plašč. 124. Vipava: 2 albi, 6 humeralov, 2 cingula, 6 korporalov, pal, 12 rutic za lavabo, 24 puritikatorjev. 125. St.-Vid pri Vipavi: 1 antipendij, 1 plašček za ciborij, 1 burzo in 1 štolo za obhajila. 126. Colj: 1 bel mašni plašč. 127. Podkraj: 1 bel pluvijal, 3 korporale, 3 pale, 6 rutic za lavabo, 12 puritikatorjev. 128. Ustija: 3 korporale, 3 pale, 6 rutic za lavabo, 12 puritikatorjev, 1 koretelj, 1 albo, 3 humerale, 1 cingulum. 129. Lozice: 1 rudeč mašni plašč, 1 obhajilno štolo. Serčna zahvala vsem dobrotnikom in delavnim udom bratovšine naše, zlasti prečastitim gg. duhovnim pastirjem, kteri serca bude, da ne ugasuje udom sveta gorečnost za bratovšino in njene svete namene. Naj ae pa tudi zanaprej od dne do dne množi v vseh stanovih število tistih, ki se v molitvi in ljubezni zbirajo okoli tabernakeljna Gospodovega, in prešinjeni cerkvenega duha se prizadevajo lepšati prebivališče Božje na zemlji, in tudi tako nasprotujejo pcgubonosnemu duhu tega sveta. Hvaljeno in češeno bodi na veke presveto Rešnje Telo! V Ljubljani, sv. Ignacija Lojolanskega dan 1876. Dr. Pavker, vodja bratovščine. Zlikal Je Dollinger »tipudel od edinosti sr. Cerkve in začel krivorerstro sirili f V naslovu omenjeno vprašanje ni brez koristi, ker je mncgira resno svarilo, kako globoko se naj večji možje pogreznejo, ako se v ponižnosti z vso močjo ne derže svoje matere sv. Cerkve. V novojorški „Cerkveni list" je nekdo poslal daljši spis v tem pomenu, kterega vnaj tukaj po večem posnamemo. Pravi namreč: Omenili ste v enem zadnjih listov, kako se L)ol-linger vedno bolj obrača aa Cerkve, ter ste zraven spodbujali moliti zauj. Vodila vas je pri tem misel, da bo Dollinger morebiti vender še prišel k pravemu spoznanju in se vernil dvanajsto uro v Cerkev, ktero zdaj preganja tak> britko in sovraži. Ta naria je sicer vam v veliko čast; ni pa pri takih razmerah veliko, ali prav za prav — po človeških mislih (zakaj milost vse premore) nič upanja, da bi se vresničila. Ne vem, če so za kturega, razun sv. Očeta, poslednje leta toliko ter tako vneto in zedinjeno molili in darovali, kakor za Dollinge-ja. dolgo pred njegovim očitnim odpadom od Cerkve, ki ga je po zborovih pismih in po zloglasnem časniku „Janus-u" izveršil, so njegovi nekdanji učenci in zlasti verske društva molile za moža, ki je vidno dervil v Cerkvi sovražni tabor. Ko se je njegov odpad razglasil, so se zbrale v Monakovem iu po vsem Bavarskem in po mnogih nemških krajih molitvene družbe, da bi sprosile zmotenemu milost spreobernjenja. Enako se je zgodilo po Angleškem, k)er so Doilingerja mnogi spoštovali, pred vsim čast. kardinal Manning. Veliko so si prizadjali taki, ki •o bili ali so s njim v tesnejih razmerah, da bi ga z besedo ali pismeno pripravili k drugačnemu mišljenju. V tem so bavarski škofje, pred vsimi stari nadškof Mo-nakovski sam storili, kar zamore storiti pastirska ljubezen in zvestoba. Od vsih, ki so ga poznali, zavoljo pobožnosti in učenosti visoko spoštovani ranjki škof St Ilipolitanski Fessler, ki je iciel imenitno in težavno opravilo tajnika pri Vatikanskem zboru, ga je bil še po zimi 1871/72 v Monakovo osebno šel pregovarjat, naj se podverže sklepom Vatikanskega »bora. Veliko zaupanja so imeli v to popotovanje, toliko bolj, ker je bil ravno takrat Hottenburški škof IMele dogmo o nezmotljivosti papeževi brez vsega ovinka spoznal in v svoji škofiji oklica!. Kdo prešteje molitve in svete maše, ki so se tiste dni darovale v krogih, ki so vedili, kaj se godi! Bog sam ve. Skof Fessler sam se je bil podal v Monakovo z upanjem, da njegov trud ne bo zastonj; pri pervem pogovoru z Dollingerjem je bil že zgubil upanje za dober vspeh, in po drugem shodu z njim, kteri je bil tudi zadnji, si je mogel reči in je med prijatelji tudi bolestno izrekel: ,,Dollinger je zgubljen za Cerkev, on je ,,haeresiarchau (veliki krivoverec) in bo ostal, če Bog ne stori čudeža svoje milosti.*' Štiri leta so že od takrat minule, in Dollinger je vnemama gledal slehernemu, in gotovo tudi njemu pri-studene žalostne zmešnjave ,.starokatoličanstvau, ki ga je on vzbudil. In ne da bi se spreobernil pri pogledu na sad tiste setve, ki jo je on zatrosil, je le še za ne-ktere korake globokeje zabredel. Kako si je mogel s temeljito učenostjo rbdan, tako bister, po dolgem in skušenj polnem ži\ljenji premeten duh sam sebi tako nezvest postati in se tako globoko in tako daleč zmotiti, kakor se je to zgodilo pri Dollingerju V To vprašanje se je pač že vsim sililo, ktere je pollingerjev odpad žalil, iu prav nič ni dvoma, da tistim, ki moža ne poznajo le iz njegovih spisov, ampak osebno, je že davno jasno, kaj ga je pripravilo k padcu in ga še vedno na napčni poti derži. Izraoeno pa to še ni bilo v nobenem nemškem listu, kolikor vem, in vzrok temu (molčanju) je tamošnja tiskovna postava, ki se vsim cerkvenim sovražnikom na korist z drakonsko ostrostjo izveršuje, potem pa tudi usmiljenje z možem in upanje, da se bo vendar še našel in vernil. — Na to vprašanje hočem v naslednjem nekoliko omeniti, toda nikakor ne s tem namenom, da bi z blatom ometaval moža, ki mi je bil š-iri leta učenik, in za kterega spre-obernjenje, ko bi se s tem dalo kupiti, bi mi ne bila nobena darežljivost prevelika in pretežka, ne; to storim samo iz tega namena, da po eni strar' reč, v sedanjem času za Cerkev toliko važno, nekoliko bolj pojasnim, po drugi strani pa v poterjenje resnice, da ena sama, napčna, ne zatirana nagnjenost je zadosti, da sicer še tako verlega moža pripravi do padca, tako da je kraljestvu Kristusovemu na zemlji, kteremu bi bil zamogei biti v velik prid, v pohujšanje in neizmirno škodo. Diil-lingerjev odpad je gotovo vsakemu mašniku, posebno pa tistim, kterim je Bog dal veči mero zmožnosti in vednosti, preglasno svarilni klic: „Kdor stoji, naj gleda, da ne pade". Kdor je imel priliko Doilingerja natančneje spoznavati in opazovati, mi pač nobeden ne bo ugovarjal, če začetek, izvir njegove zmote pripiiujem tisti brez-merni prevzetnosti in napuhu, v kterem je vse zaničeval, kar ni bil on sam, ali kar se ni njemu uklanjalo. Ponižnosti v smislu Jezusa Kristusa ta mož ni poznal; od tod tista zagrizena, zbadljiva kritika nad vsemi, ki so se prederznili biti drugačnega mnenja, in v kteri se je kar presilil, ko je govoril v svojih cerkveno-zgodo-vinskih naukih o krivovercih v 16. stoletji, v kterih stopinje je po žalostnem in znamenitem naključji zdaj sam atopil. Ponižnost, krotkost, serčna oobožnost prido-bijo serca; imenitna učenost, duhovitost in košata šega-vost brez tib čednosti budijo res občudovanje, gotovo pa ne odkritoserčnega spoštovanja, vdanosti in ljubezni. To se je nad Dollingerjem v vsakem oziru spolnovalo. Nikdar ni bilo med njim in med njegovimi učenci ali tudi le med nekterimi izmed njih enake notranje zveze, kakoršna je bila med Mdhler-jem, Gdrres-om, Philipps-om, Arndesom, Haneberg-om i. dr. in njihovimi učenci. Očetovsko ljubezen so ti možje skazovali mladenčem, ki so se zbirali krog njih učiteljskih stolic; in ti, ki so kmali spoznali, da njih učenike še nekaj druzega vodi na kateder, kakor mrzlo spolnovanje dolžnosti ali časti-željnost in enaki neblagi nagibi; ti učenci niso častili v tistih možeh le slavnih učenjakov, temuč očetovske pri jatelje, ki so vedili, da je njih serce za-nje bilo, da jim je bila sveta dolžnost, svojim učencem z besedo in z djanjem med učenjem in pogosto tudi po učenji v pomoč biti. V Dollingerjevo hišo navadno nobeden njegovih obilnih slušateljev ni prišel, razun če ga je peljala tje dolžnost ali potreba, in človek se je nekako odsopel, ko je prišel čez prag od merzlega, skritega moža, čegar grenke zbadljivosti se je vse balo. To je tudi znabiti saj po nekolikem vzrok, zakaj se Dollingerju vkljub njegovi visoki učenosti in vkljub njegovi že čez oOletni učiteljski delavnosti ni posrečilo vstanoviti prave bogo-slovske ali cerkveno-zgodovinske družbe (šole). Pogrešalo ravno se mu jo tisto, kar serca k sebi vabi, kar jih pri sebi derži; pogrešalo se mu je jedro, krog kterega bi se učenci zbirali kakor kristali krog svojega debla. (Dalje nasl.) Mristof Kolumb meti blažene. Kardinal Donnet, nadškot burdigalski, je sv. Prestolu oddal prošnjo, naj bi se osnovala pravda, da se slavni Krištof Kolumb, najdec Amerike, prišteje med blažene. Naj povzamemo nektere znamenite čertice iz te prošnje. Mnogo let je, piše kardinal, kar sem že bil Vaši Svetosti predložil pervo prošnjo za oblaženje tega velikega služabnika Božjega, in v duhu sem se veselil, da bo Cerkev vsled tega dogodka obhajala novo slavo. Res je sicer, da sv. Prestol se je zmirom obnašal kot miloserčni branitelj Kolumbov; pa zavidljivost njegovih nasprotnikov je bila ono sproženo reč zadušila, — dolgi tčk nad 300 iet je njegove junaške dela pahnil v pozabljivost. Ako je V. Sv. priproste duše, n. pr. Č- Janeza Marijo Vijane (župnika v Arsu na Francoskim), Benedikta Labre, ono ponižno pastarico v Pibrak-u, kot junake in junakinje proglasila, — se smčm nadjati, da bode temveč sloveče duhove, n. pr. Jovano Ark in Krištofa Kulumba, postavila na cerkveni svetilnik. Edini ta povdarek, da je Kolumb pridobil Jezusu Kristusu nov svet, — da je to storil iz zgolj ljubezni do Jezusa, zavolj razširjanja sv. vere, — je zmožen razdjati vse napade njegovih sovražnikov, in njegovo junaško početje vzdigniti iz pozabljivosti. Pri začetku tekočega stoletja so si nekteri brezverni pisatelji priza-delali ovreči vse njegove velikanske dela in dokazati, da božja Previdnost ni pri najdenju Amerike nič sodelovala . temuč da je ono iznajdbo le naprednjaški duh izveršil. Toda nič ni zmogel pekel z vso svojo zvijačo zoper namene božje Previdnosti; zakaj Bog je k opravičenju svojega služabnika spodbudil slovečega pisatelja na Francoskem, ki je vse Kolumbovo življenje natančno popisal, in na svitlo dal. Vse natolcevanja sovražnikov je pisatelj spodbil, ter očitno dokazal, da znajdba novega sveta je bila delo Božje, da je bil Kolumb od božje Previdnosti poslan, in s posebno milostjo podpiran, ter je ono velikansko nalogo izveršil. Vsa Evropa in Amerika je bila ginjena pri tem zgodovinskem razodenji pisatelja, ki je slovečega bro-darja v čeznatorni svitlobi razodelo. Tudi Krištofovi poprejšni nasprotniki so novim dokazom njegove slave priterdiii, in to prepričanje je v kratkem Času postalo tako občno, da je veliko število škofov Vatikanskega zbora bilo podpisalo prošnjo za osnovanje njegovega oblaževanja. Dotična prošnja bi se bila že v onem sv. zboru predložila, ako bi se leti zavolj nastalih evro-pejskih homatij ne bil razpustil. Toda politični razvitki ne morejo božjih namenov zabraniti. K pervotnim dokazom so prišli drugi, ki so svetost Kolumbovo še v jasniši svitlobi razodeli, ter se zamore ves katoliški svet nadjati veličastnega izida tč osnove. Toraj jeBt, metropolit velikega dela Francije, in ko ud zbora ss. obredov, ponovim svojo poprešnjo prošnjo: naj bi V. S. blagovolila osnovati novo pravdo za obla-ževanje v duhu svetosti umerlega Krištofa Kolumba. V Burdigalu (Bordeaux), 29. junija 1876. t Ferdinand kard. Donnet. Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane, 16. avg. (Duhovske vaje.) V ponedeljek 21 t. m. se pričnejo duhovske vaje, kterih so čč. gg. duhovni že dve leti pogrešali. Da so nam jako potrebne, zlasti o tako resnobnem času, vsak lahko razvidi, ker sili današnjih sovražnikov je zmožna le sijanja določnost in neodjenljiva dušna moč kljubovati. Kako bo dajal duhoven moč in pogumnost drugim, ako je sam nima, in kako se bodo vojskovali vojaki, ako voditelji omahujejo ali križem roke derže? Kako lep izgled dajo duhovni svojim ovčicam, ktere slišijo, da se zdaj njihovi duhovniki po duhu vterjujejo; kako lep prizor sploh je za svetnjake lepo versto molčečih in resnih gospodov, ki iz ene v drugo duhovno hišo dohajajo dušnega dobička se zagotovit. Obžalovati bi bilo, ako bi se jih premalo vdeleževalo tega imenitnega opravila. Dosihmal se jih je oglasilo še le 55 in iz 5 dekanij, Litijske, Novomeške, Ribniške, Semiške in Postonjske, še niso prišle imena. Vodil b;> vaje vseskozi slavni P. llenrik Denifl, ki je v apologetiki in ascezi tako izurjen, da mu jihjc malo enacih. Nadjati se je tedaj obilne naj boljši duhovne hrane in obžalovati bi utegnil, kdor bi prelepo priložnost zanemaril. Vedno bolj vaj?kega voditelja in ekserci-tante navdušuje, če je malo bolj napolnjena kapelica, dolgočasno pa je gledati prazne prostore, ki jih povabljeni niso obsedli. V Ljubljani, 15. avg. Petindvajsetletnica kranjskega duhovstva se je letos obhajala pri Materi Božji na Blejskem jezeru. Leta 1847 nas je bilo 24 v pervi razred bogoslovja sprejetih. Trije so zapustili našo sv. zastavo v silno razburjenem času 4^'. leta ; 21 jih je pričelo leto 1851 tu in tam svoj sv. posel in po dolgem času, ki ima v svojem naročji marsikatero veselo, pa tudi marsikako tužno uro, smo se zopet vidili in preserčno se pozdravili. Štirinajst je še živih, dokaj krepkih Kristovih vojakov, 7 jih je že božja previdnost k sebi poklicala, med temi tudi Janeza Kocijančiča, ki je v Afriki po kratkem pa zaslužnem delovanji svoj apostolski tčk slavno dokončal. Odločili smo se pa za Jezero, ta kraj, nekoliko že iz naravnih nagibov, kajti Bled ima na malem prostoru toliko različne lepote, da mora vsak s pesnikom priznati, da „kraj ta je podoba raja." Vab»lo nas je gori tudi zgodovinsko spoštovanje, ker Blejski grad je po starosti in zgodovinskih dotikali slovit in zlasti češenje Matere Božje na otoku sega v starodavne čase; sprednica današnje cerkve, kapelica preljube Gospe, namreč stala je saj gotovo leta 1804, ob času nemško-rimskega cesarja Henrika II. Akoravno je nekterim pot dolga do Bleda, premagalo je serčno vse težave mogočno kalainito Matere Božje. Vsim jako priljubljen grajski župnik je pa tudi tako prijazni, skor bi rekel, silovito vabil, da je poslednjič na se potegnil večino glasov, ki no bili s perva razcepljeni med Sent-Jurjem, Ljubljano in Bledom. Kamor so ljudje nekdaj zahajali se zahvalit za sprejete dobrote, romali smo tudi mi s preserčno hvalo izreč za mili dar 251etnega mašništva. Snidlo se nas je že per-vega avgusta 11 v Gradu, in drugi dan jo je pripihsl še g. P. liibnikar, ter doveršil apostoljsko število. Samo dva sta bila zaderžana slovesnosti se vdelt-žiti. Se tisti popoldan smo skupno opravili v farni cerkvi večirnice in sklep, kmalo p »tem pa smo se odpeljali na otok Matere Božje. Vsaki je opravil za se in za vse sošolce zahvalno molitev, potem smo zopet skupno molili duhovne ure za prihodn ji dan in vse molitve, za umerle s< šolce. Po dokončanem delu smo se delj časa po jezeru vozili in še pozno uro smo gledali in občudovali krasvo razsvetljeno jezero. Drugi dan se zopet peljemo m;ilo pred osmo uro v lepo okinčani ladiji na otok. Na veršacu ladije je vihrala zastava božjega Jagnjcta v pomenljivo znamnje, da je dandanes močna nain nasprotna sapa, a da Jagnje s svojo nevesto sv. Cerkvijo ostane nepremakljivo. Sto-pivši v napolnjeno cerkev smo pričeli slovesnost 7. molitvijo perve dnevne ure in potem je bila prid;ga. Stopil je na lečo dr. J. Gogsla ter obravoaval za gospode sošolce io za ljudstvo primerno resnico ,.o veliki ceni in veljavi neumerljive človeške duše.'* Zahvalno slovesno mašo je pčl g. župnik Umek in ob enem so se drugi gospodje verstili in ^maševali v zahvalo in prid živih in umerlih sošolcev. Černo mašo je pel g. župnik Rihar in poslednjič smo zapeli ginjenega serca bilje za preljube umerle sošolce. K koncu slovesnosti je prišel tudi toliko priljubljeni c. k. nadvojvoda Ljudovik Viktor; k začetka priti je bil po naključbi zaderžan. Po dokončani cerkveni slovesnosti je skerbel župnik sa kosilo utrudenim gospodom in sledilo je nedolžno veselje in živahn» razgovarjanje. Napili smo sv. Očetu, milostnemu Škotu, vsi cesarski rodbini. Tudi telegram detinske spoštljivosti in neomagljive vdanosti do sv. Očeta, nezmotljivega učenika sv. Cerkve, smo v Rim poslali ter prosili sv. blagoslova. Kakor smo Bogu obljubili zvestobo do smerti, tako smo si tudi med sabo dali besedo eden za druzega moliti in dve ss. maši za sošolce opraviti, kterega utegne Bog k sebi poklicati. Da se pa imenitni in veseli trenutek še bolj posveti, je g. Umek, ki je vožnjo in druge stroške poravnal, v imenu sošolcev daroval še 10 gl. za družbo sv. Vincencija. V dragem spominu nam ostane prelepi dan, hvaležni smo preljubim iarmanom Grajske fare, ki so z nami obhajali sveti dan, hveležni preserčno smo č. g. župniku, ki se je obilno trudil, da se je veršilo vse po volji in želji. Bog ohrani drage sošolce v svoji lju-besni, milosti, in podeli jim še veliko let neutrudljive delavnosti! Is Stlljell, avgusta. V Hrusevici, poddružni majhni vasi, pol ure od Štanjela, je včeraj gorelo. Ljudje so bili po njivah vsak pri svojem delu, kar naenkrat proti 11 predpoldne zapazi nekdo s polja gost dim vzdi-govati se iz hleva Andreja Ferlan-a h. št. 20, prejšnega podžupana. Tudi gospodar precej domu prileti, hoče v hlev, da bi živino plamena rešil; toda prepozno! — Žival, ktero je bil kako uro popred zdravo in veselo zaperl, vidi zdaj v hlevu goreti in na tleh ječati. Zgorelo je, da se Bogu usmili, gospodarju petero goved, vsa piča (kakih 2o0 stotov sena), kmečko orodje in priprava s štalo vred. Ker je malo burja pihala, silno treba je bilo ogenj naglo dušiti. Pri tej gasitvi mora se t spodbudo drugim posebno pohvaliti Zega, ondašnji podžupan, ki je z djanjem in prigovarjanjem zdatno in krepko pomagal požar pogasiti. Gorje, ko bi bil južen ▼eter potegnil: lahko bi bila cela vas vpepeljena, zlasti ker so nektere koče še s slamo krite. Za pomoč pri gasitvi gre tudi hvala nekterim sosedom iz Kobljeglave, ki so ogenj sagledavši kake pol ure daleč hitro pritekli. Prav tako! — Da je pa iz Štanjela le redko kdo tamo bil, temu ni bila kriva nemarnost, marveč okolišina, ker poslopje požara nekoliko nizko leži, da se plamen tu ni vidil, in ker od tam nobenega sporočila ni bilo. Nesreča je bila nagla, začetek tlečega ognja se ni zapazil. Bog, da se je požar na hlev omejiti zamogel. — Škoda, kakor mi je gospodar sam tožil, znaša kakih 1200 gl. Kaj, da bi mi saj uboga živina ne bila konca uzela, — je izdihnil pogorelec. Zavarovan je bil za 1100 gold. A kaj pomaga, ker petletna doba je iztekla in zavarovanja ni ponovil! — Slovenci! Znano je vaše blago serce, ali ne bi botli tudi tema nesrečniku, zlasti domačini, zdatno pomagati? — Govore, da se je ta požar po nesrečnem prenašanji žerjavice pri stelji vnel. Dragi selsni! majhna iskra velik požar in strašno škodo čini, enako kakor beseda peklenskega obrekovalca. Toraj nikdar ne nosite ognja mimi stelje, — lule pa za pečjo pustite. Vari Bog in sv. Florijan verno ljudstvo časnega požara in večnega ognja. A. Čivek. Misijonske sporočila r. 1*. Valjavea. III. Potva v Ober-Hollabrun. (Iz dnevnika mojega konec svečana leta 1870.) Kako hitro so mi pretekli prijetni in ljubi dnevi moje tretje poskušnje, če smčm tako imenovati 10 tednov, ki sem jih preživel med ljubeznjivimi svojimi so-brati v Gospodu pod očetovskim vodstvom o. Patiss-a, ki me je pred 10 leti sprejel v družbo Jezusovo. Kakor prijetne sanje so mi minule ure pri svetem Andreju v labodski dolini, v hisi,vkjer je stala zibelka mojega duhovnega življenja. — Čudni občutki! Kak razloček med letom 1870 in 1860! Inomost in Ober-Hollabrun — učenje in sv. poslanje! Dan sv. Matija, aposteijna. Pošlovivši se s časti-timi očeti tretje poskušnje, spremljan od milega mi sobnega tovarša do vrat samostanskih in od preskerbnega patra ministra do poštnega voza sčdem vanj, obložen a popotnico ko čiški konj. Najdem v vozu zgovornega a šentandrejskimi patri znanega gospoda, ravno ženina, ki potuje v mesto svoje neveste, zakaj? Da bi bil priča svojega tretjega in zadnjega oklica! Voz, pravi paro-brod iz stare dobe, se zaguglje, hajdi naprej do Unter-drauburga! Ravno hočem svoje veselje izreči gospodu, da sva sama, glej, dobiva drušnjo nenadoma, gospodi-čino Korošo, potujočo do Gradca. Začne se govorica. Mladi gospod jame pripovedovati o skušnjah svoje živinoreje, kako se morajo gleštati krave, voli, prešiči; in to s tolikim veseljem, kakor bi imel pred seboj naj bolj navdušene poslušavce. Čudil sem se, s kakim viteškim premagovanjem je gospodičina poslušala tehtne nauke gospodove o prascoreji, o voloreji, o gnoju. .. Jaz sem sicer poslušal — ali skušal sem počasi govor na vero obračati. Na besede ženinove: „ich bin auch ein Jesuit und bekenne meinen Glauben vor Jedermann" se pre-stopivši začneva govoriti o v*ri. — Tedaj ste vi dober katoličan, ga vprašam? Sem katoličan, mi odgovori, aber kein Anbetber der Formen; ich bin nicht einge-nommen fiir'8 Kirchengehen, fur's Fasten, fur die Beichte; ich bin ein freier Katholik, fur die Reformen der ka-tholischen Kirche eingenommen! Boga povsod molim, natora lepa je moje svetiše" itd. E, gospod, mu odgovorim na to, iz teh vaših besedi sprevidim, da skor še kristjan niste, kolikanj manj katoličan. Turk in jud se deržita svoje vere, spoštujoča petek in saboto, in gresta v svojo molivnico; vam pa je cerkev, hiša pravega Boga, celo v nedeljo in praznik preveč. Vi niste pravi katoličan, Če vam je prosta narava svetišče Božje; ime katoličana zamorete v ustih nositi, vpisani ste v kerstne bukve, ali djansk katoličan niste, dokler ne bote hodili vsaj enkrat na teden (o nedeljah in praznikih) v cerkev k sv. maši, ko vsb nič ne ovčra od cerkve, ne bolezen, ne daljava. Dvogovor prihsja zanimivsi in zanimivši; gospodičina samo posluša, in le tu in tam s kakim glasnim smehom priterjuje, da ji je prav, ko mora mladi, učeni živinorejic umikati se nazaj in spoznavati, da mu manjka temeljne podlage verske. Mož je menil, da so besedovanja „freier Katholik, freie Kirche, Reform der Kirche itd." same na sebi že tako močne, da vse pobijejo^ kamor padejo v naši „razsvit)jeni" dobi. Spoznavši pa, da so besede „freie Kirche, Reform der Kirche" v resnici neumne že same na sebi, reče: „ich gestehe und sehe nun selber ein, dass mir theologische Kenntnisse abgehen". Katekizma, katekizma vam manjka, mladi gospod, mu sežern v besedo; tega morate prej znati in razumeti, potlej še le zamorete kake bogoslovske bukve t roke vzeti in jih brati. Sosebno vam je katekizma sdaj treba, ko ste ženin, mu smeje rečem — ko bi bil jest vaš župnik, ne bi vas lahko spustil spred sebe, dokler bi vsaj poglavitnih keršanskih resnic ne znali. — Kaj me za tako slabega imate, da bi še tega ne znal, kar mali otroci v šoli znajo? Poskusiva, mu re--čem, če kaj znate kerščanskega nauka, da bote, ki se hočete ženiti po veliki noči, vsaj pred svojim župnikom obstati mogli, da bote ko katoličan v milosti Božji sv. zakrament vredno, v veri in spoznanju poglavitnih resnic sv. vere sprejeti zmožni. Le! — In zdaj ga začnem opominjati šesterih resnic, da so one reči naj potrebniši k vrednemu sprejetju zakramentov, in ga jamem ko desetletnega otroka spraševati, ki se je ponižal očitno in spoznal, da mu stala manjka, ter me prosil poduka. Pervo resnico, daje en Bog, je znal in veroval; nadaljna (o sv. Trojici) se mu je že ko modroslovcu (?) ustavljala, ni je mogel verovati. En Bog, in tri osebe Božje! Kakšno protislovje, kako je to mogoče! Vi se katoličana, jezuita štejete, pa še tega ne verujete, kar vsak pošten luteran veruje! Jeli ne verjamete sv. pismu? Pravite, da ste spoznovalec Jezusov, njegove prave vere. Ako je kje prava vera Jezusova, mora vsaj v sv. pismu biti, v evangeliju, ki ga luteran celo svetega ceni? In od koliko oseb Božjih govori to sv. pismo? Ne li od treh? Gospodek na vprašanje dostikrat ne ve ne bele ne Čeme, samo posluša in čedalje bolj oprasuje. Naenkrat smo bili v LJnterdrauburg-u med timi pogovori. In ko v vlaku železniškem sedim, še zvesteje poprašuje o verskih rečeh. Da, celo tako odkritoserčen postane, da mi skorej vse svoje življenje razodene, kakor na spovedi. Hotel je zvediti, kako se mu je spovedati; moram mu na vozu celo vest spraševati. V resnici, mogel bi ga skorej odvezati v vagonu. Ko bi bil proti jugu potoval in ne na Dunaj, bi me bil nemara še sam prosil te milosti. Ali Maribor je pred nama. V sredi naj za-nimivših pogovorov moramo stopiti iz voza. Skoda, da •se morava ločiti, mu rečem! Še eno bi rad zvedil, mi «eže v besedo: kaj je z otroci, ki umerjejo brez sv. kersta? V knjigi: Briefe an einen Zweifler v. Balmes, mu odgovorim, ki si jo naročite, imate lep odgovor na to. Ne d& mi miru, še zadnjo četert ure ne, ki jo moram prečakovati do dunajskega vlaka, v enomer me sprašuje. Solznih oči mi potem poda roko, mi svoj listek (billet) dd, prosi me, naj ga priporočim kakemu dobremu patru feentandrejskemu, ter mi pošteno obljubi, se spovedati Čisto pred svojo poroko jezuitu. — To sem tudi storil, ga pošteno priporočil. Da bi le tudi on svojo dolžnost bil storil. Dunajski vlak je tu — presedem se, — o svitu aem bil že na Dunaju. O. deržavnika, s kterim bi bil •prav rad malo govoril, ni bilo domd. P. Socius mi pripoveduje o misijonu ober-hollabrunskem, kako čudno osodo je imel. P. Matthoi je želel za to poslanje dobiti P. Schwitzerja ali vsaj izurjenega dunajskega superjora. P. B.....se mu je morda premlad zdel, mene skorej še poznal ni. Bil je torej dobri pater res nekako v strahu za ta misijon, ki ga ie sam P. Provincijal važnega imenoval. Verh tega, da so mu, bi rekel, skor neznano pomoč na Dunaju viši odkazali, je P. Matthoi malo še zbolel, da se je strah revčeku, kot predniku nemških misijonov, še bolj pomnožil. Ali v imenu Božjem jo vdarimo, iz vsih vetrov sognani, proti Ober-Hollabrunu, upaje v Njega, ki je moč slabih, zanašajoč se na po-koršino družbe Jezusove. In nismo bili osramoteni, sv. Oče Ignacij je blagoslavljal s sv. Ksaverjem iz nebes efunctus lorjuitur". Vacca je bil namreč med ogulivci sv. Očeta, za rop pa je obetal poverniti „polno samosvojnost papežu in svobodo Cerkvi"; tudi je našteval, kaj bo vse nehalo, n. pr. Kxequatur, ter bode Cerkev zopet dobila naj ob-širniše svoboščine, in papež naj popolniši prostost. — Pij IX se )e posmehoval takim obljubam, dobro vedoč, ako bi rovarstvo hotlo pustiti Cerkev svobodno in sa-mosvojno, bi ne iskalo papeža oropati in njihovega časnega gospostva grabiti. Štiri leta pozneje je Vacca sam svoje besede po-jedal in nehote sv. Očeta opravičeval, ki mu niso hotli verjeti. Zakaj ko miniatur je Vacca 8. pros. 1865 pisal okrožnico italijanskim škofom, v kteri jim je prepovedoval oklicevati encikliko papeževo in Sillabus, ter je zahteval, da se mora podvreči kraljevemu pregledu in dovoljenju (Exequatur). Ravno ta Vacca je bil zbornici predložil postavo, da naj se zatrč cerkveni redovi in cerkveno premoženje pograbi. Pet Ičt pozneje je rovarstvo z divjo silo prihrumelo v Rim in z njim grabeštva, zatiranja, likvidacije, „Exequatur" itd. Sv. Oče so tedaj čisto resnico terdili, ko so vselej vse obljube liberalcev, v Torinu in v Rimu, cenili za Iažnjivosti, rekoč vsim: „Vos ex patre diabulo estis". „Vi ste iz očeta hudiča.*' L. 1H64 je prišla papeževa enciklika s Sillabom; nasprotvali ste posebno dve vladi: minister Baroche pod Napoleonom III, in na Laškem minister Vacca z okrožnico rd 1«. pros., zapovedano od Bonaparta. In dandanašnji, kje je Baroche? In kje Napoleon III in nje- govo cesarstvo? Kaj se je zgodilo z Vacca-m? Enciklika papeževa in Silab pa sta v veljavi, kakor sta bila v dan oklicanja, in tako ostaneta do konca časov, ker „Veritas Domini manet in aeternum". Pokopljejo se cesarstva in cesarii, kralji in ministri, resnica pa nikoli ne umerje; Pij IX uči, kar je učil sv. Peter, in poslednji papež bo še učil to, kar danes uči sv. Oče Pij IX. (Prim. Unita catt. 10. avg.) Drobne novice, v Tre viru je bilo že pred nekaj časom zopet 40 mašnikov na zapisniku pregnanih. Kardinal vestminsterski je rekel: ,,Na Nemškem je 10.000 duhovnov, ki so jim po neusmiljeni sili ugrabljeni po-močki za življenje." V Gersier u je bilo o gospej oglob-ljenih za 15 frankov, ker so s svečami v rokah spremile merliča na pokopališe! Take reči se slišijo — ne iz južne Turčije, ampak iz severne Prusije! — Z Dunaja ve ,,Dnevnik Karlsruheski", da zmeraj bolj verjetno je, da vlade boHo posredovale na Turškem po diplomatiški poti. — Iz Sarajevega naznanujejo, da valed pobitia Muktar-pašata je turška policija zbrala vae ercegoviuske moham^dane in jih je z veliko naglico zagnala v Moatar. — ,,Telegraph" v Berlinu hoče ve-diti, da ljudstvo v Bel rradu kliče, naj vlade ubranijo pogin Serbije, in da knez Milan je pripravljen se pogajati in tudi prestolu odpovedati se, ako narod tako hoče. — V Neapelnu počenjajo sleparstvo z nekako narodno cerkvijo", ne m =*a po kalupu kacega „tajčkato-licizma": pa nimajo sreče, kakor odpadniki nikjer ne. Pervi „narodni škof" je bil neki Panelli, ki so ga pa sami spodili; drugi Trabucco, ki je v obupu umeri; tretji je neki Prota Giurleo, ki je začetnik vse te brezbožne komedije. — Angleški „Times" menijo, volitev Cernajeva za vesoljnega poveljnika hoče reči, da serbska vojska ni druzega ko prednja straža Rusov. — Ru-munski gospodar Dragotin je kakor na ternji zarad vedno večega počenjanja radikalcev in se boje hoče vladi odpovedati. — Ogerski škofje so se zbrali v Pešti na posvet zarad šolskih naukov. Predsedoval je Jagerski škof Samasa, ker je pervostolnik Siroor bolehen. Nasledke posveta bodo razglasili. — Tudi švicarski škofje so imeli shod v enak namen. Sklenili so zedinovati vse moči za povzdigo in ohranitev v resnici katoliških vsta-vov (kolegij), in ograjali so drugotne vstave, ki se štu-lijo za verske, v resnici pa so framasonski. — G. Coulič, častni kanonik v Parizu, je imenovan škof v neverskih krajih (i. p.) in pomočnik škofu Orleanskemu, slavnemu Dupanloup-u. — Mons. Caverot, novi nadškof v Lion-u, je nastopil svojo nadakofijo. — Sv. Oče so vstanovili novo apostolsko prefekturo v Texas-u, v zveznih ame-rikanskih deržavah in so jo izročili oe. benediktincem. — Sultan je odmenil polno pomilostenje Bulgarom (zdaj, ko so jih že toliko poklali!), razun glavarjev in tistih, ki so se djansko vdeležili rovarstva. Dano je povelje, da naj jenjajo preiskovanja in naj se izpustč jetniki. — Strahoviti nasledki principa Napoleonovega ,,za nepo-sredovanje" se vidijo zdaj med ubogimi kristjani pod Turkom, posebno med Bulgari, ki jih ti volkovi, zlasti Cerkesi mesarijo, da je človeka groza slišati! Kakošno serce mora imeti, kdor to ve in sliši, pa neče pomagati, ako mu je mogoče? Med tem ko vse gori, se piše: serbska vlada pripravlja (še le!!) spomenico do evropejskih vlad o turških grozovitostih. Diplomati modrujejo, ko je treba z vso naglico gasiti! — Iz London-a se naznanuje 11. avg., da je Derby angleškemu poslancu v Carigrad poslal sporočilo, da Porta ne sme v Serbiji dopustiti trinoštev, kakoršne zo se zgodile v Bulgariji, to bi bilo zanjo veči nesreča kakor ena zgubljena bitva, ker nemogoče bi bilo krotiti nevoljo po Evropi, in posredovanja bi bilo potrebno. Angleško občinsko mnenje zoper Turke vedno raste. Angleški „Standart" ve, da Porta bi ne privolila v primirje, dokler turške kardela ne pridejo v Belgrad. Se vč, da bi turške zveri se tam ljudi mesarile! — Rumunska zbornica je dovolila 20.000 frankov za pomoč pribegunov iz Serbije, ki jih je boje že 20.000. Cvet in sati zveste molitve. Zahvale. Št. 1. Moja mati so bili nevarno zboleli in le malo upanja smo imeli, da zopet ozdravijo; zatečem se k Naši ljubi Gospej in storim obljubo, ako bom uslišana, da hočem v »Zgodnji Danici" svojo zahvalo očitno naznaniti. In a tim spolnim obljubo in izrečem zahvalo naši ljubi Gospej presv. Serca. V Ljubljani, 15. velikega serpana 1876. Um Pm Št. 2. Naj serčniši zahvala naši ljubi Gospej presv. Serca za zdravje! Grozno huda je bila moja bolezen ter sem bil upanje zgubil se še ozdraviti. Po pervi 9dnevnici mi ni bilo nič bolje; prosil pa sem še bolj živo in ko jo opravim v drugič, se mi je po nekih majhnih zdravilih precej zboljšalo, ter pripisujem Ma-rijni pomoči, kar poprej zdravniki in zdravila ni80 mogle doseči. V Ljubljani, 1. velikega 8erpana 1876. SL B. Zahvala in prošnja. Moja bolezen je bila atraana, skor neozdravljiva. Imela sem prehlajenje po vsem životu, da se sama nisem mogla kar nič ganiti. To je bilo več tednov. Moj prav zadnji dan, tako rekoč, ker aem ae že mešala, je zvedil neki ud te bratovšine, da gre z menoj poti koncu, in opravil je pervi dan celo devetdnevnico v Teratu v novi cerkvi sv. Antona pred podobo Matere Božje, in opravljal je še nadalje; tudi prošnja je bila v Danici naznanjena. Zares sem se ozdravila; torej večna Čast Bogu, naj gorečniši zahvala naši ljubi Goapej, pa tudi bratov-skim udom, ki so molili za-me. — Zdaj pa je ta moj dobrotnik hudo bolan; torej jest iz dolžne hvaležnosti toliko bolj živo prosim dobrotno bratovšino, naj z menoj vred prav goreče moli, da mu Bog na prošnjo naše ljube Gospe, ako je Božja volja, enako poverne z zdravjem, kar je meni dobrega storil. *) V Terstu, 21. malega serpana 1876. Ana K. Prošnje. Št. 1. Skerben sin priporočuje dobrim udom v molitev svojega bolehnega očeta, da bi jim Bog dal terdno zdravje in jih še kaj časa obranil, če je njegova •veta volja. Št. 2. Nekdo v hudih časnih zadregah se goreče priporočuje bratovšini Naše ljube Goapč preav. Serca in 8v. Jožefa v molitev, da bi bil na prošnjo Marije in sv. Jožefa iz avojib velikih težav rešen. Z Gorenjskega, 2. vel. serp. 1876. St 3. Neka oseba, ki že več let živi v žalostnem sovraštvu, se prav živo priporoča v molitev vaim bratom in aestram te družbe, da bi na goreče prošnje Naše ljube Gospe presv. Serca se zamogla spraviti s sovražnikom, ter po tako dolgem razpertji zopet v keraanski ljubezni, v miru in prijaznosti živeti. Z Gorenjskega. J. J. *) Ako prav vemo, se je tudi že ozdravil. Yr. Št. 4. Mladeneč, ki se je pijančevanju močno vdal, in ki vsled tega dušno in telesno močno hira, se priporočuje v naj gorečniši bratovsko molitev Naše ljube Gospč presv. Serca. — Zaželeni sad serčne molitve, ki ga zaupljivo pričakujemo, se bode v slavo nebeške Kraljice po »Zgodnji Danici" naznanil. A. P. št. 5. Duhoven iz Dolenjskega se priporočuje vsim udom bratovšine Naše ljube Gospč presv. Serca, naj dobrotno podpirajo njegovo molitev za dve duhovni in eno telesno dobroto, ako je Bogu v čast in njemu v v zveličanje. Zahvalil se bo po „Danici", ako ga Bog usliši na prošnjo Naše ljube Gospe, vedne pomočnice. Družbine zadeve. Mesca julija je bilo zopet 2309 novih udov vpisanih v bratovšino Naše ljube Gospe presv. Serca: pa tudi že v tem mescu (avgustu) je pristopilo k tej molitveni družbi in bilo do 15, to je, do Velikega Šmarna na novo zapisanih v bratovske bukve 3127 novih udov. Tedaj šteje ljubljanska podružnica od lanskega leta do sedaj že 51.386 udov, kteri po Mariji milosti in usmiljenja za vse potrebe išejo pri Sercu Jezusovem. Molitev za sv. Cerkev. Za zmago svete katoliške Cerkve za rešenje našega _av. Očeta Pija IX bom do zmage vaako jutro molil: »Cešena si Kraljica", — zvečer pa: „Pod tvojo pomoč", z verstico: „Stori me vrednega, da te častim, o presv. Devica Marija. Daj mi moč zoper sovražnike tvoje. — Cešen in hvaljen bodi Bog v svojih svetnikih!" iSt. B. Listek za raznoterosti. Koledar za naslednji teden. Veliki *erpan. — Avgust. 20. Nedelja XI po binkoštih. Evangelij: ,,Jezus ozdravi gluhega in mutastega". (Mark. 7.) — Sv. Joa/iim, spozn., oče Marije Device; njega praznik ae obhaja nedeljo po gospodnjici. — Sv. Bernard, opat in cerkveni učenik. t 20. vel. serp. 1153. — Sv. Samvel, prerok, sodnik v Izraelu po Helijevi smerti, je mazilil Savla za kralja, po tem pa Davida, ko je bil Bog zavergel Savla zavoljo njegove nepokoršine. Živel je blizo 100 Ičt. 21. Ponedeljek. Sv. Johana Frančiška, rojena Fremijotova, omožena Šantalova, vd '"n začetnica reda Marijinega obiskovanja za postrežbo bolnikov in pod-učevanje otrok, f 1641 v 70. 1. svoje starosti. — Ss. Bono in Maksimijan, vojaka pod odpadnikom cesarjem Julijanom, sta bila obglavljena 1. 363, ker ata se branila znad bander sneti križe, ktere je bil cesar Kon-itantin Včliki na nje narediti ukazal. 22. Torek. Sv. Timotej, 8prič. v Rimu, je bil dolgo čaaa atradan v ječi, trikrat razmesarjen in po-slednjič ob glavo djan 1. 311 pod Maksencijem, ker ni hotel darovati malikom. — Sv. Hipo/it, sprič. in škof v rimskem Portu, je bil učenec sv. Irineja in sv. Klemena: ker ni hotel zatajiti sv. vere, je bil pod cesarjem Aleksandrom zvezan veržen v globoko jamo, polno vode, leta 251. — Sv. Sim/orijam, mladeneč, »prič. v Autunu na Francoskem . je bil pod cesarjem Markom Avrelijem obglavljen I 16*. Ko j* bil na mori*« prljan, je njegova mati za njim vpila: „Sin! »in! »pominjaj ae večnega življenja, ozn ae v nebesa, in glej tam Kra-ljujočega; tebi namreč ne bo vzeto življenje, temuč v boljši bode spremenjeno. 23. Sreda. Sv. Filip Benecij, spozn. iz reda služabnikov Marije Device, misijonar v mnozih deželah, f I. 1285. — Sv. Cahej, četerti jeruzalemski škof po svetem Jakopu aposteljnu. — Sv. Teona, patrijarh v Alekaandrjji, sloveč po svoji učenosti in svetosti, f 1. 300. 24. Otertek. So p razni k. Sv. Jernej, apostelj, v sv. pismu tudi Nataoael imenovan, je bil živ odert in poslednjič ob glavo djan 1. 71 po Kr. — Sv. Ptolo-mej, sprič in škof v Nepetah na Toškanskem, je bil učenec sv. aposteljna Petra, in od njega tje poslan, kjer je dosegel mučeniško krono. — Sv. Teodorik, opat. (Beri daljši popis njegovega življenja v Dan. lansk. 1. List. 34.) 25. Petek. Sv. Ljudovik IX, kralj francoski, voj-akovavec zoper turke. t I. 1270. — Sv. Genesij, gle-dišni igravec (komedijant), po tem pa pogumni sprič. \ Rimu, je v gledišu vpričo cesarja Dioklecijana počenjal burke ter kristjane pri opravljanju njih svetih obredov (ceremonij) smešno ponašal, njih svete skrivnosti zasmehoval, tudi se je dal spakovaje kerstiti; pa glej neskončno milost Božjo! pri tej priči je bil razsvetljen, ter je zapustil glediše, in očitno spoznaval Kristusa. Na cessrjevo povelje je bil mnogoverstno in strahovito terpinčen, v svojem terpljenji pa je rekel: „Ni ga kralja razun Kristusa; ko bi bil zanj tudi tisuč-krat umorjen, si ga ne dam izdreti ne iz ust ne iz serca." Poslednjič je bil obglavljen. 26. Saliuta. Sv. Zejirin, papež sprič., je vladal sv. Cerkev 17 let, in je zateral krive vere Montana, Marcijana, Prakseja in Valentina, t 1. 219. — Zvelič. Krirpin, brat v kapucinskem redu. t I. 1750. Danes je pervi krajec ob 7. uri 15. m. svečer. Prošnja. Znano je Častitim bralcem ..Zgodnje Danice'\ da je velik požar 8. t. m. pokončal tri lepe vasi v naši fari in grozno škodo napravil. Pogorelo je blizo hO gospodarjem skoraj vse, kar so imeli: poslopja, živež, seno. obleka, nekoliko živine itd. Burja je ogenj na vse strani tako hitro zanesla in razpihala, da niso ljudje ničesar mogli rešiti. Tudi tri cerkve je ogenj močno poškodval. Za pogorelce in za poškodvane cerkve prosim bla-goserčne dobrotnike milodarov. Molili bomo zanje očitno v cerkvi, naj jim mili Bog z obilnim blagoslovom poverne njih dobroto. V Logatcu, 10. avgusta 1876. Matej M ar kič, župnik. f rojstai dan svitlega cesarja, 18. t. m., imajo mil. skof slovesno sv. mašo pričo deželskih in vojaških gospostev. Vojski imajo tudi sv. mašo v Zvezdi in pri sv. Petru. Da tVa - IMperstorl FranCIsCo Vota CarnloLIa - sVa sVo! B. fojaiko veteransko društvo v Ljubljani je v nedeljo, 13. t. m., imelo blagoslovljevanje svoje ssstave. Na se-manjskem tergu pod milim nebom je bila sv. msša in mil. škof ao overšili blag« stavljenje. Slovesnost je bila res veličastna, vse polno kinča, zastav itd. V sredi je bil sltar Božji, — škoda da ne daleč okrog je tudi satan imel svoje kapelice, zakaj brez spoštovsnja so premnogi pokriti stali, pa tudi še kteri tam kodi tobak puhali! Ako mesto tako častitljivo slovesnost napravi, naj bi vender zadevni organi tudi stražo postavili, ktera bi sker-bels, da se občinstvo pošteno obnaša, naj bi uboga mladina ne zgubljala spoštovanja pred Najsvetejšim. Podoba gv. Martina škofa, kivjo je naš domači umetnik g. Jan. Subic za cerkev v Šmartnem pod Šmarno goro zmalal v Kimu, bo do 27. t. m. izpostavljena v ljubljanski Reduti in se more viditi vsak dan od 9—12 dopoldne in od 2—5 popoldne. Zares, umetno delo! Iz Gorice. „Slavec" bo pel v četertek 24. avgusta t. 1. pri slovesni maši v Gorici ob 10 v jezuvitski cerkvi in pri svečanosti, ki se bo tega istega dne veršila v Solkanu; razkriti se ima namreč podoba umerlega Matija Doljaka ob 5. popoldne. Za posvečenje [novega Senjskega škofa, milgosp. J. Posiloviča, je odločena 12. nedelja po Binkoštih, 27. vel. serpana. v Zagrebu je sprejetih 9 mladenČev v 1. leto bogoslovja; zraven teh pa še 12 mladenčev v 7. šolo med klerike. Iz Slatine se piše v „Kat. List", da vsako leto od začetka majnika do konca kimovca pride tje do 2000 ljudi se zdravit z vodo. Dopisnik posebno hvali pobož-nost ondotnega štajerskega ljudstva, in še posebej bogo-ljubnost in poštenost številnih ženskih poslov v tem času pri tej napravi. Vsaki nedolžnost iz oči sije. Vsaka, prejden se poda v nevarno službo, se poterdi s prejetjem ss. zakramentov; tako tudi po opravljeni strežbi; mnogo jih zraven tega vsak teden, pa tudi še po 2—4-krat na teden gre k sv. Obhajilu. Nektere že o V^S zjutra čakajo na sv. mašo, akoravno imajo silo dela, ter je njih večina vsak dan pri sv. maši; o nedeljah in praznikih pa bi si vsaka štela za naj veči greh, ako bi ne slišala sv. maše. Pri natakanji vode prepevajo Slomšekove pesmi. — Taka zvestoba do Boga in skerb za lastno zveličanje je pač lep izgled za posle in vse mlado ženstvo. T nekem mestu Renskih pokrajin se je veliko tisoč oseb zbiralo, da bi bili pre blaženi Devici posebno čast skszovali; terdili so namreč, da se je bila ondi nedavno nebeška Kraljica prikazala. Kmalo so prihruli tudi udje deržavne policije in žendarji, pa ne zato, da bi bili tudi oni Marijo počastili, temuč s sabljami in bajoneti so pobožno množico rasgnali. V prebrisani (?) in prosti (?) Nemčiji je tedaj Mariji prepovedano ae prikazati. Popravek, v zadnjem listu na strani 253, kjer je pisano o obliki nove cerkve v Suši, naj se namesto „privezanih" bere: „prirezanih", to je, pričeljenih ali posnetih voglov. Dobroini darovi. Za Logaške -pogorelce: R. H. in V. M. 50 gld., J. R. 1 gl. (Op. Do tod nabrano smo že odposlali č. g. fajm. M. Markiču v Logatec, namreč 53 gl. 20 kr. Vr.) — Po dr. J. Sterbencu 50 gld. — Dr. And. Cebašek 15 gl. — G. T. Pirnat 5 gl. - G. Jan. Flis kat. 3 gl. - G. F. E. 2 gl. — G. L. Veselj 1 gl. Za hiralnico pri sv. Jožefu v Ljubljani: Čast. gosp. Šim. Zupan v Ljubljani 2 gl. — J. R. 2 gl. Za sv. Očeta: J. R. 1 gl. Za afrikanski misijon: J. R. 1 gl. Za družbo sv. Vincencija: G. F. E. 1 gl. Za cerkev M. D. v Suši Zaliloške fare: Po g. T. Pirnatu 5 gl. Za ubegle Ercegovince in Bošnjake: Fara na Dovjem 7 gl. Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznlkovl dediči v Ljubljani.