HRVATSKE INAČICE PRAOBRAZCU BALADE
»KRALJ MATJAŽ V TURŠKI JEČI«
Ivan Grafenauer
Mnogo številnejše od inačic srbsko - hrvaisko - bolgarske »junačke
pesme« o Marku Kraljeviču in arabski devojki^ so med Hrvati inačice
hrvatskega tipa te balade, Tamnovanje bana Zrinjanina,^ približanega
slovensko-istrskemu tipu ljudske pesmi o Kralju Matjažu v turški ječi;
o obojih je kot o sorodnicah te slovenske narodne balade govorila raz-
prava »Slovenske ljudske pesmi o Kralju Matjažu«
(SE III—IV, 189—240). Ob množici inačic hrvatske ljudske pesmi o
Zrinjaninu banu in turški devojki pa je avtor tam prezrl inačice hrvat-
sko-srbske krajiške pesmi Ženidba Stojana Jankovića — Jankaoića
oslobađa Turkinja djevojka,^ katerih dr. Nikola Andrić zaradi njiho-
^ Hrvatske narodne pjesme, izdala Matica Hrvatska (okrajš. MH), II, uredio
dr. Stjepan Bosanac, št. 13 (= Bogišić, št. 5), št. 14 in str. 347—351: 6 inačic:
^ MH YI, uredio dr. Nikola Andrić, str, 327—328: Ostojićeva četrta (II,
br. 119) k št. 33—34; — Neven IV (1855), str. 285. — Prim. srbske inačice
(Vuk IP, br. 63), makedonske in bolgarske (prim. Slovenski etnograf [okr. SE],
III—IV, 1951, str. 227—231).
^ MH VI, št. 33. »Tamnovanje bana Zrinjanina« (bresz sklepa), št. 34.
»Zrinjanin ban i Begzada djevojka«; v Dodatku (str. 326—332) 21 inačic (dve
nadaljnji, str. 327: druga Ilićeva, str. 327—328: četrta Ostojićeva, ne spadata
sem); 4 inačice, naštete str. 332 »Iz štampanih zbornika«-: Kukuljević,
str. 142—144, »Ban Zrinjanin i kćer caričina«; — Istarske pjesme (1924),
Junačke I, br. 20. »Banović Mi jate«; — Sto jadin vie, II, br. 7, »Ženidba
Zlatarića Pavla«; — K or d un as, II, br. 19, »Zrinjanin ban (i Begzada dje-
vojka).«. K temu še 1 inačica v Istarskih nar. pjesmah (1924), Ju-
načke II (nove), št. 11. »Zrinović bane (i Bengovica mlada)«. — V izdaji »Epske
narodne pjesme« (Školska knjiga, Zagreb 1952), str. 192, op. k št. 29. Zrinjanin
han i Begzada djevojka (= MH VI, št. 34), pravi urednik T vrt ko Cubelić
o tej pesmi: »Pjesma je vjerojatno nastala u muslimanskoj sredini, jer se u njoj
opširno prikazuje nošnja, koju su nosili bogati muslimani.« To bi moglo veljati
le za samo to i n a č i c o, ki jo je zapisal Luka Marjanović (knj. II, br. 30)
v Zelavi »u Gornjoj Krajini od Petra Madžara« (prim. še MH VI, str. 332, Konji-
kovićevo iz Gospića, br. 10, Zrinjanin suianj i Begzada djevojka, iu Kordunaš,
Srpske nar. pjesme slijepca Rade Rapajića — iz Gornje Krajine — II, št. 19,
Zrinjanin ban i Begzada djevojka). Za p e s e m pa je to prav tako izključeno
kakor n. pr. za slovensko-istrsko balado Kralj Matjaž v turški ječi.
'Vuk III, št. 21, »Ženidba Stojana Jankovića« (= V^), pel jo je Vuku
Tesan Gavrilović, imenovan zaradi izredne telesne velikosti Podru-
gović, po rodu »iz Kazanaca u Gacku«. Hercegovina (gl. Vuk IV, str.V—VI);
— MH IX, uredio dr. N. Andrić, št. 24. »Jankovića oslobađa Turkinja dje-
lo   Slovenski etnograf 241
Ivan Grafenauer
vega posebnega značaja ni uvrstil med inačice balade o Zrinjaninu, ki
pa predstavljajo prehodni stadij od praobrazca pripovedki-baladi o
Jetniku, ki ga oblasinikoDa hči reši iz očetove ječe in postane njegova
žena, do angleškega baladnega tipa The fair flomer of Northumberland
na eni strani, do baladnega tipa Tamnovanje bana Zrinjanina na drugi.
Zgodba krajiške pesmi o Stojanu Jankoviću, liškem Mustaj-begu
(begu Lesiću, Sinan-agi) in njegovi hčeri (sestri) namreč nikakor ni taka,
da bi se bilo v obrazcu balade o Tamnovanju bana Zrinjanina preprosto
zamenjalo Zrinjaninovo ime z imenom Stojana Jankovića, kakor se je
res zamenjalo v 8 inačicah (izmed 28) te balade vseh treh tipov* z imeni
Banović Štefan ali Mijate (gl. SE, n. m., 1.17—18), Livljanin in Dutrov-
čanin Pavle (t. 1—2, 15—16; 14), Ivo (t. 22); — deveti primer z imenom
Mali Radojica (t. 24) pa posega že v drugačni baladni obrazec o Malem
Radojici, kjer oblastnikova hči ni več rešiteljica, ampak samo prihodnja
jetnikova žena.^
Nazorno nam bo to pokazal pregled zgodbe obeh tipov krajiške
pesmi o Stojanu Jankoviću in begovi hčeri-sestri, prvega, ki govori res
o ujetniku in njegovi osvoboditvi, in drugega, iz prvega nastalega, ki je
ujetnika spremenila v prostovoljnega služabnika, otmičarja musliman-
skega dekleta.
Sledeči povzetek krajiške pesmi o Stojanu Jankoviću
prvega tipa je sestavljen po besedilu poglavitnih dveh inačic, A1 a -
č i Ć e v e (A) iz Imotskega v Južni Dalmaciji (MH IX, št. 24) in V u -
kove prve inačice (F^) od pevca Tesana Gavrilovića, imeno-
vanega Podrugović (zaradi telesne velikosti), rojenega v Kazancih
vojka«, zapisal Alaci ć (br. 64) v Imotskem (= A); n. d.. Varijante, Andrićevi
povzetki, str. 215—216: Marjano viceva {= M) iz »Turske Hrvatske« (str. 151)
in Stipčeva (= S) iz Smil jana na Hrvatskem (br. 5) — Vuk III, št. 22, »Opet
Ženitba Stojana Jankovića«: (= V^), pel jo je Vuku neki »S t o j a n hajduk«
iz Hercegovine (Vuk IV, str. XI). — Pesem »Ženitba Jankovića Sto-
jana« v zbirki Luka Marjan o vica, Narodne pjesme što se pjevaju u
Gornjoj Hrvatskoj Krajini, sv. I, A. Junačke br. 13, str. 89—92 — Stojan Jan-
ković si pridobi hčer Sišmana, kralja Bolgarske, v dvoboju z MUe vojvodo —
ne spada k naši pesmi. Krasićeva zbirka z inačico br. 9, ki jo omenja
Vojislav Đurić, Antologija narodnih junačkih pesama, Srpska književna
zadruga, Beograd 1954, str. 572, mi ni bila dostopna.
* Ti tipi so (SE III—IV, 232): a) Oženjeni rešenec dâ rešiteljico svojemu
sinu V zakon (2 inačici, t. 1—2). — b) Oženjeni rešenec vzame rešiteljico sam za
ženo, ker mu je prva žena tik pred vrnitvijo umrla (U inačic: t. 3—10 -t- K u-
kulje vi ć, Pësme [1847 , str. 142—44 [gl. op. 2]; Istarske [1924], Junačke II,
br. št. 11 [gl. op. 2] ; K o r d u n a š II, br. 19 (gl. op. 2). — c) Samski rešenec vzame
rešiteljico za ženo, ker je prva žena iz motivnega obrazca izpadla (9 inačic:
t. 11—18 + Stojadinović II, br. 7 (gl. op. 2). — d) Nepopolne inačice —
sklep jim je odpadel ali se spremenil, zato jih ni uvrstiti v nobeno izmed skupin
a—C (5 inačic: 1.19—[24], g ede št. [24] glej v besedilu pri op. 5).
''Vuk III, št. 51. »Mali Radojica« (= Pavlinović, str. 208); — MH VI, št. 15.
»Mali Radojica« in v Dodatku, str. 289—291, 8 inačic; »Iz štampanih zbornika«
(str. 291) še 1 inačica: Marjanović (1864), br. 17, »Bećir-aga i mali Radojica«.
242
Hrvatske inačice praobrazcu balade »Kralj Matjaž v turški ječi«
na Gackern v Hercegovini (Vuk HI, št. 21; prim. Vuk IV, str.V—VI);
upoštevala pa sta se tudi Andrićeva povzetka drugih dveh inačic, M a r -
janovićeve {M} iz Turške Hrvatske (MH IX, str. 213—216) in S t i p -
če ve {S) iz Smiljana v Hrvatski (MH IX, str. 216).
A. Osnovni tip: Jankovića ujame Mustaj-beg,
osvobodi ga njegova hči-sestra
I. del: Mustaj-beg ujame Stojana  Jankovića
A Mustaj-beg Liški {S beg Lisičić) gre s svojim vojnim spremstvom
tridesetih {V^ štiriintridesetih) mož na lov v »goro planino« (V^ [M] »u
Kunar-planinu« — S »u Goru«). Po treh tednih (V^ treh štirih dneh)
brezuspešnega lova pridejo k Zelenemu jezeru (F^ »pod goru jelovu, na
vodu čatrnju« [= bunar]), da tam prenoče (V^ počijejo).
A Ko je že noč, zagleda beg onstran jezera jelko, ki se sveti kakor
sonce (V^ »Baci oči pod jelu zelenu, AI s' od jele razasjane grane« —
M »Sunce je sjalo i sva je gora bila mirna, ali na jednom mjestu na
Kunar-planini' nisu mirovale grane ,kao da ih vihor zavijava'. Tome se
beg nije mogao dosta načuditi, pa pozva svoje delije, da pođu u šumu
i vide, nisu li tamo možda ,vile kolo uhvatile il sotone zavijaju grane'«).
Gredo »u ravno jezero« in najdejo pod jelko (V^ pijanega) trdno spečega
junaka {V^ vojaka), sijajno opravljenega, na jelki pa mu je razobešeno
še sijajnejše orožje (F^ za obširnim opisom Jankovićeve obleke in orožja:
»Kada junak iz travice dine. Uz jelu se uzvijaju grane« — S Begovi
ljudje »strašno se preplašiše: ,Ta gdje ne bi, mio pobratime. Kad u zubih
crno janje drži, A na prsih sjajnu mjesečinu?' Beg im objasni, da ono
nije janje u Stojanovim zubima, ,Već su brci Janković Stojana, Nit je
ono mjesec na prsima. Već su toke i sjajno oružje'«).
A Po posvetu skočijo Mustaj-begovi junaki, mu zvežejo roke in na-
vale nanj težko železje (V'^ Mustaj-beg s tovariši ga pritisnejo, mu vza-
mejo orožje; — M »Beg naloži, da mu najprije oduzmu oružje, a onda
da ga svezu« — V^M Preden ga zvežejo, Stojan z golimi rokami ubije
[V^] sedem napadalcev [M] »,četiri je mrtva učinio', junak ih je šakom
oborio«).
A Na Mustaj-begovo vprašanje pove junak, da je Stojan Janković
iz Ravnih Kotarov.* Beg se razveseli, saj ga je že léta zastonj lovil, za
vse Ravne Kotare se mu ne bo odkupil (V^ Stojan pove, da je bil ravno
namenjen izmamiti in odpeljati Hajkuno', begovo sestro,^ pa ga je pijača
prevarila; Beg mu odgovori: »Baš si doš o u onoga ruke. Koji će te, more.
" Mustaj-beg (Mustafa-beg) in Stojan Janković sta zgodovinski
osebi; o njih spodaj kaj več. Zgodba kajpada ni zgodovinska.
' Kunar-planina loči Liko od dalmatinskih Kotarov (gl. op. 8).
® Ravni Kotar (in Kotari) je pokrajina, ki jo je obvladalo mesto Zader.
" Primerjaj spodaj Jankovićeve besede Hajkuni (V\ v. 166): Ja sam s tebe
dopao tavnice. — (Več gl. pri op. 11.)
16*
243
Ivan Grafenauer
oženiti!« — M Stojan »je Lio pošao baš da zaprosi Mustaj-begovu [sestru]
Ajku«).
A Na poti V Liko ukaže Mustaj-beg Stojana preobleči v cunje, na
glavo pa mu navleči volčjo kapo; kajti ko bi ga liska dekleta videla,
kakršen je, bi jih njegova lepota omamila in bi ga živega izbavila
(F^ Na zvezanega Stojana dâ obesiti vse njegovo orožje, češ naj se čudi
malo in veliko, »Đe uvati Mustaj-beže Liški Ta katana pod svijem
oružjem«).
A Ko pridejo v Liko (F^ Udbino^"), se dekleta čudijo, od kod ne-
znani junak, ki so morali nanj navaliti toliko železja. Stojan prosi Boga,
da bi mu veter odpihnil volčjo^ kapo; to se res zgodi in njegovo lice zašije
kakor sonce. Liška dekleta takoj uganejo, da to ne more biti drug kakor
Stojan Janković (F^ Pod Mustaj-begovo kulo gleda malo in veliko prihod
begove čete z jetnikom, s kule pa Mustaj-begova sestra Hajkuna — opis
obleke — [F^M] ugiba, kako so Turki junaka prevarili, da so ga mogli
zvezali brez rane in mrtve glave).
A IMustaj-beg (F^ pod kulo sname s Stojana njegovo orožje in ga
shrani v zakladnici) Stojana zapre v najglobljo temnico (M Bace ga u
tamnicu, premda je bio pošao baš da zaprosi Mustajbegovu Ajku) in
gre s svojimi junaki v »pijano mehano«, kjer popivajo teden dni {V^ kjer
pijejo in se bahajo, kakšnega junaka so ujeli).
II. del: Begova hči -sestra Stojana osvobodi
A Ko Fatima, Mustaj-begova hči, zve, da so ujeli in vrgli Stojana
Jankovića v ječo, gre pred temnična vrata ter ga pokliče (F^ Hajkuna
se napoti s kupo vina s kule pred temnico, jo spusti na vrvci doli ter
jetnika vpraša, kdo je in od kod, kako so ga Turki prevarali, da so ga
mogli oboroženega zvezali; jetnik jo prosi, naj spusti do njega na škripcu
vrv ter ga potegne do polovice gori, da bo mogel z njo govoriti; ko Stojan
Janković zve za njeno ime, ji pove: »Ja sam glavom Janković Stojane,
Ja sam s tebe dopao tavnice;^^ Pjana su me Turci prevarili Te svezali
naopako ruke«).
A Fatima je čula, da je Janković junak nad junaki (F^ Hajkuna
mu pove, da ga bodo' jutri Turki vprašali, ali se hoče poturčiti); naj se
poturči in vzame njo za ženo (F^ od dveh kul blaga je ena njena in
morda bosta podedovala še drugo) pa bo prosila očeta, da ga izpusti.
Stojan odgovori (MH IX, št. 24, 123—125) : »Ne ću ti se junak poturčiti.
" Udbina (po starem Udvina) leži na griču, visokem 124 m nad ravnino
(Krbavskim poljem), in je bila v turški dobi (1527—1689) močna trdnjava ter
glavni kraj liško-krbavskega sandžakata, hkrati izhodišče turškega četovanja
(»prokleta Udbina«). Gl. Stanojevićevo Narodno enciklopedijo SHS IV
(lat.), str. 943—944.
Gl. op. 9. Primerjaj kar enako besedo škotskega kraljica v angleški ba-
ladi The fair flomer of Northumberland, Francis James C h i 1 d, The English
and Scottish Populär Ballads, vol. I, nr. 9, var. A. Več gl. pri op. 18 in 23.
244
Hrvatske inačice praobrazcu balade »Kralj Matjaž v turški ječi<
Volim svoju glavu izgubiti, Nego mojom virom privrnuti« (V^, 172—174:
»A ne luduj, Hajkuna devojko! Boga mi se ne bih poturčio, Da mi dadu
Liku i Udbinu«; v ravnih Kotarih ima sam več blaga ko Turki. Sicer pa
že jutri krenejo Kotarani proti Udbini, da ga osvobode. Hajkuna: Preden
pridejo, te bodo Turki pogubili); nato ga Fatima (V^ Hajkuna) vpraša,
ali bi jo vzel za ženo s seboj na dom, potem ga hoče sama osvoboditi.
Stojan (vv. 133—135, prim. F^, 191—193): »Tvrda vira, Turkinja divojko!
Prvo kamen rastopiti slina [=prej se bo raztopil kamen-stena]. Nego
mojom virom privrnuti!«
A Fatima se naredi bolna in se nasloni materi, ki pride k njej, na
prsi ter ji izmakne ključe do temnice, na enak način nevesti, bratovi
ženi, ključe do skrinj {M »Iz tamnice ga spašava Ajka [F^ Hajkuna] ...
Do ključeva od tamnice [F^ temnice, zakladnice in konjušnice] došla je
prevarom ,razboljevši se bez bolesti' i položivši glavu na bratovo krilo.
1 tako mu iz džepa ukrade ključe«).
A Ko se stori noč (F^ ko gre brat na posvetovanje, kako naj Stojana
usmrtijo), Fatima odpre skrinje in zbere neizmerno blaga, gre v hlev in
odbere 5 konj, dva za ježo, tri za tovorjenje, odklene temnico in pelje
Stojana v toplo izbo,^^ da se obleče v svojo obleko in vzame svoje orožje
(F^ Hajkuna odpre zakladnico, vzame iz nje Stojanovo orožje in vreče
zlatnikov, odpre temnico, in izpusti Stojana, vzame iz konjušnice bra-
tovega konja in vrančiča njegove žene, najhitrejšega v deželi) ter od-
jezdita proti Jankovićevemu domu (F^ kreneta na Gorjelico, na Kunar-
planino in v Kotarsko polje — M -»ix tamnice ga spašava Ajka...
Pobjegne sa Stojanom«).
A Ob jutranjem počitku Janković zaspi (M »U gori on legne da se
odmori,«), Fatima {M Ajka) pa ob njem bdi — (F^ V Kotorskem polju
hoče Janković počivati, pa ga Hajkuna svari [251—254] : »Ne, Stojane,
tvoga ti junaštva! Goni vranca u ravne Kotare, Pa je lasno sanak bo-
raviti. Ja se bojim čete od Tiiraka.« Pa Stojan je ne sluša in zaspi, a
Hajkuna bdi. — Ko se ob jutranjem svitu Mustaj-begovica zbudi, ne
najde v kuli Hajkune, ki je bila prejšnji dan bolna, iz zakladnice je
izginilo blaga, v temnici ni Jankovića, v hlevu ne begovega in njenega
konja; sproži stražni top. Mustaj-beg pogreši v žepu ključev in spozna,
da je sestra z ujetnikom ubežala. Zbere svojih trideset junakov in pohiti
za beguncema — S »Za odbjeglim Stojanom polazi beg [Lisičić] u po-
tjeru sa svojim ljudima«).
AV^M Ko Fatima (Hajkuna, Ajka) zapazi bližajoče se preganjalce,
si ne upa Stojana zbuditi in se zjoka nad njim; Stojan se od tega zbudi.
— AV^ Vpraša jo, ali ji je žal, da je zapustila dom in svojce; odgovori
mu, da ne, boji se pa, da bi bližajoča se Mustaj-begova četa ne pogubila
njega in njo.
" Motiv, da rešiteljica pelje rešenega jetnika najprej v svoje izbe, da dobi
spet človeško lice, nahajamo že v starofrancoskih chansonah de geste, n. pr. o
Guillaumu d'Orange. Gl. spodaj več o tem.
245
Ivan Grafenauer
A Stojan skrije Fatimo pod kupom brinja (F^ reče Hajkuni, naj
kar najhitreje jezdi proti ravnim Kotarom), sam se pa zapodi v pre-
ganjalce {M »Od suza se Stojan probudio, ko da ga je polila godina.
Skoči na konja i pođe u susret Mustaj-begu.«). Prvega, Mustaj-bega, raz-
oroži in zveze, drugemu, Osmanu Tankoviću, odseka v ramenu roko in
ga zveze, vsem drugim vzame glave (F^ vse druge poseka, Mustaj-bega
pa ujame in zveze — S »Begove ljudi je Stojan ,pod mač okrenuo' a bega
bacio u tamnicu.«).
A Na Fatimino besedo, da se boji očetovega maščevanja in da
prepušča odločitev njemu, Stojan tudi Mustaj-bega in Osmana obglavi
(F^ Mustaj-bega pritira Stojan pred Hajkuno in ga hoče posekati, češ
»Mi ovako šure darujemo«, na Hajkunino prošnjo pa njenega brata
zvezanega odpusti v Udbino, tam pa naj se nikar ne baha, ampak naj
resnico pove — M Stojan Mustaj-begu »na molbu Ajke pokloni život« —
S Stojan je »bega bacio u tamnicu«).
AV^MS Nato Stojan odpelje nevesto in blago v ravne Kotare, Fatimo
(Hajkuno, Ajko, begovo sestro) dâ krstiti in se z njo poroči. A Dobita
najprej tri hčere, nato štiri sinove, tako da »neviste zave ne čekaju, neka
nije medu njima kavge« {S »Poslije tri godine vadi ga [sc. bega Lisičića]
Stojan iz tamnice i daje mu ,čoravu kobilu' i šalje kući da se pohvali
pred ostarjelom majkom, kako ga je zet [sc. majčin] darovao.«).
KRASIĆEVA INAČICA, br.9 (gl.op.3, na koncu). Iz nje navaja
Đurić po Marelicu zgolj le-to posebno potezo (n. m.) : Zlaiija dje-
vojka (prim. Vuk III, št. 22) u Krasića oslobađa Siojana i bježi s njime
u čas kad njezin otac iza mnogoga pića tvrdo zaspi.
B. Mlajši tip: Stojan z njenim soglasjem odpelje begovo hčer
(V u k III, št. 22. Opet Ženidba Stojana Jankovića)
Zlatija, hči Sinan-age v Udbini, slovi za najlepše dekle, ki je kdaj
bila; sirota je brez matere od rojstva in aga je noče dati nikomur za
ženo, tudi sama nikogar noče. To zve kotarski serdar Stojan Janković
in sklene, da bi ta bila zanj. Poslovi se od matere in odide k teti, očetovi
sestri, krčmarici Mari v Udbino.
Prosi jo za svet, kako bi mogel Zlatko osvoboditi. Teta ga svari, naj
si jo izbije iz glave, zakaj nihče v Udbini Zlatke še videl ni, kaj šele,
da bi jo mogel kdo osvoboditi. Ko pa Stojan le ne odneha, mu svetuje,
naj si kot prosjak, suženj iz temnice, izprosi službo v Sinanovem dvorcu.
Res se preobleče in se agi predstavi kot Mujo iz Dobuja, ki kot suženj
iz temnice zadrskega bana že dalje časa zbira darove, da bi se odkupil;
devet sto zlatnikov je že odplačal, treba mu jih je še sto. Aga ga res za
sto zlatnikov plače sprejme za eno leto v strežniško službo. Zlatke pa
vse leto ne vidi niti ne zve kaj o nji; zato ostane v službi še drugo in
tretje leto, z istim neuspehom.
V začetku četrtega leta ga prosi aga, naj ostane še štirinajst dni.
da bo mogel iti z ženo in spremstvom k tastu, iz Kladuše Hrnici Muju,
246
Hrvatske inaoice praobrazcu balade »Kralj Matjaž v turški ječi<
kjer bo moral biti starešina pri poroki njegovega sina. Tako ostane na
dvoru sam s sužnjo, ki pripravlja in nosi hrano v Zlatkine kletke,
»kaveze«. S sto zlatniki sužnjo podkupi, da pusti, ko nese Zlatki ve-
čerjo, duri odprte, da jo bo mogel videti.
Res pride do Zlatke, ki pa ga sprejme kot strežnika »od Dobuja
Mujo« zelo nemilostno: Ko očeta ni doma, si je kajpak upal k njej, pa
če le zakliče na trg, bi ga to stalo glavo. Stojan se opraviči, češ da se
je že naveličal vedno lagati, ko ga v kavarni in gostilni izprašujejo
o njej; zdaj bo mogel po resnici govoriti. Zlatija pošlje sužnjo po vodo,
»iz Dobuja Mujo« pa povabi, naj prisede k večerji; prosi ga za uslugo:
naj še to noč steče v Kotare k Stojanu Jankoviéu in mu sporoči, naj
takoj pribiti v Udbino ter jo vzame še to noč s seboj v Kotare —
» Ja li noćas, ja li baš nikada« — zakaj ona ni zrasla za mlade udbinske
Turke, ampak za Stojana Jankovića; sužnjo da bo vzela s seboj, on, od
Dobuja Mujo, pa naj vzame blaga, kar ga hoče, in naj zbeži, kamor
hoče, če mu je prav, lahko tudi z njo. Na vprašanje, ali Stojana pozna,
mu pove, da ga je videla sedemletna, ko je oplenil Udbino iu vodil
jetnike mimo očetove kule; povzdignil je kalpak in zagledala je zna-
menje nad desno obrvjo in na meči desne roke; mogla bi ga spoznati,
ko bi ga videla.
Stojan steče po stopnišču in po cesti do tetine krčme, se umije, dâ
obriti, se preobleče v svoja oblačila, zasede svojega konja in se vrne
v agin dvorec. V veži sreča Zlati jo s svetilko in svečo; pozdravi jo:
vzdigne visoko svoj kalpak in pokaže se znamenje nad desno obrvjo
in na meči desne roke. Zlatka ga spozna, steče k njemu in ga objame.
Nato pripelje tri viteške konje iz konjušnice, naloži na enega blaga iz
zakladnice, na druga dva sedeta in oddirjata do Jankovićeve kule. Tam
jih pozdravi Stojanova mati. Zjutraj pelje Stojan Zlatko v cerkev, da
jo krstijo na ime Anđelija (394—396):
Pa je za se Stojan privjenčao,
Lijep porod izrodio šnjome:
Dvije šćeri i četiri sina.
Sporedîmo krajiško pesem o Stojanu Jankoviću z balado o Zrin-
janu banu! Od 28 inačic balade o Zrinjanu banu jih našteva SE III—IV
([1951], str. 232) po točkah 24, med njimi 18 popolnih;^^ nadaljnje 3 po-
polne navaja MH VI (1914). str. 332 »Iz štampanih zbornika«; še eno pa
"V SE sta se upoštevali inačici v MH VI, št. 35 (t. 19) in št 34 (t 3) z An-
dricevimi povzetki v MH VI, str. 326-332 (t. 1-2, 4-lV 20-24) ter >Iz štam
parnh zbornika« (MH VI, 332) HrNP »Naše Sloge) (1879 ^, L 20 = Ltar.ke n^r
7r%7tf s H "iL podajata zrinjanskih inačic, t. j. Ilićeva, br. 59
& SE, *^'l.'lr"22f op*4)'" '^''^ ™ « ^ t o j i Ć e v a četrta, II, br. 119, str. 327 s.
247
Ivan Crafenauer
SO prinesle nato »Istarske narodne pjesme« (1924).^* Izmed teh 28 se v
20 inačicah, 16 popolnih, imenuje ujetnik s kakim zrinjanskim imenom,
ban Z r i n j a n i n (t. 3, 4, 7, 8, 9, 10, 11, 13, Kukuljevič, Kordunaš — 19),
ban Z r i n o v i Ć (t. 5, 6, 12, Istrska — 20, 21, 23) ali vsaj Banović
(t. 17, 18). V preostalih 8 inačicah, 6 popolnih, pa je kar 5 različnih imen:
Livljanin Pavle (t. 1—2, 15—16) Dubrovčanin Pavle (1.14),
Z1 a t a r i Ć Pavle (Stojadinović), M a 1 i R a d o j i c a (t. 24), Ivo (t. 22).
Jasno je, da je bil junak tega baladnega tipa prvotno ban Zrinjski.
V 13 popolnih inačicah izmed 22 je ujetnik oženjen (t. 1—10,
Kukuljevič, Istarska, Kordunaš), pa v vseh se pred rešit-
vijo turškemu dekletu véri, da je neoženjen in da jo bo za ženo vzel.
Vendar je na begu ne umori niti je brez pomoči ne zapusti kakor Marko
Karljevič Arabko v srbsko-hrvatsko-bolgarski »nejunaški pesmi«; v vseh
se marveč najde iz zagate bolj ali manj zadovoljiv izhod. V 11 inačicah
izmed 13, ki vse pripovedujejo o Zrinjaninu-Zrinoviću, prva žena tik
pred njegovo vrnitvijo umre in Zrinjan predstavi rešiteljico kot svojo
drugo ženo. Ta nerahločutni sklep se pač prilega ujetnikovi krivi prisegi.
Značilno je, da vračajoči se ban v inačici MH VI, št. 34, Zrinjanin ban
i Begzada djevojka, svoja »dva sina nejaka« ob prvem srečanju — po
devetletni odsotnosti — ne vpraša po njuni materi, svoji ženi, ampak po
svoji materi, njuni babici (v. 547): »Je li stara na odžaku majka?« Od-
govorita mu (349—352): »Oj Boga ti, iz tamnice babo! Tvoja j' stara
na odžaku majka. Al je naša svijet prom'jenila, Juče jesmo sahranili
majku!« Na ta odgovor pa Zrinjanin niti z besedo ne pokaže, da bi mu
bilo hudo, nasprotno, na materin poljub in pozdrav odgovori (359—362) :
»Ne ljubi me, mila moja majko. Veće ljubi svoju novu snahu. Koja j'
tavne mene izbavila, I ovdje me dovodila, majko!« — Kar brezsrčen pa
je sklep V istrski in Kordunaševi inačici.^^
Vendar je že v teh inačicah nakazan tudi drvigačen izhod, ustrezajoč
v nekoliko slovensko-istrski pesmi o Kralju Matjažu v turški ječi. Ko
ban Begzadi djevojki na begu prizna, da ima doma ženo- in »dva sina
" Inačica »Iz štampanih zbornika« (MH VI, 532) glej v op. 2 in 13. — Iz
Istarskih narodnih pjesama (1924) je dodati še Junačke II (nove), št. 11,
>Zrinović bane (i Bengovica mlada)«.
Istarske nar. pjesme (1924), str. 46 s., Junačke II, šili. Zrinović bane.
vv. 81—92:
Kad su prišli malo sponapriđa,  .
Blizu dvora Zrinovića bana,
To j' na dvoru jena stara majka
I govori Zrinoviću bane:
»Bora tebi, jena stara majka.
Jeli dobro v bilih dvori mojih?« j
Odgovara jena stara majka:
»Za svih dobro, a najhuje za te.
Jučer su ti ljubu zakopali.«
Odgovara Zrinoviću bane:
>Ni me briga, dušo moja, za te.
Kad ja imam drugu ljubu za me.«
Kordunaš, n. d., II, str. 88 s., br. 19. Zrinjanin ban; Zrinjanin vpraša svojo
»ostaricu majku« (248—263):
»Oj, boga ti, moja majko stara!
Što se ono sad u gradu radi?
Sto li zvoni na velikoj crkvi?
Al' je radost, al' žalost velika?« ,
Suze roni, odgovara majka:
sAla, sinko, Zrin janine bane!
Nije radost, van žalost velika.
Što ti zvoni na velikoj crkvi,
Sinoć tvoju zakopasmo ljubu.«
Kada bane razumio glase,
Ves'o pjeva tanko glasovito:
>Ala, neka, milom bogu vala!
Vodim sebi evo vjernu ljubu,
Koja mene izbavila mlada.
Iz tavnice bega od Novoga.«
248
Hrvatske inačice praobrazcu balade >KraIj Matjaž v turški ječi«
nejaka«, jo tolaži (MH VI, št. 34, 536—342): >Muč' ne cvili, lijepa dje-
vojko! Ne vodim te, da t' u najam dadem (sc. kao robinju). Već te vodim,
da te ja udadem: Ja imadem bana netijaka, I viši je i ljepši od mene.
Svega ima više on od mene.« V drugih inačicah, v katerih ban do zad-
njega taji resnico, pa rešiteljica, ki sluti zlo, prosi (Kordunaš H,
str. 88, št. 19, 237—241): »...Ako imaš na domu Ijubovcu, Al' u selu
bogom zaručnicu. Podaj mene za ikoga svoga. Al' za brata, al' za po-
bratima; Već da n'jesam kaurska robinja!« Podobno ludi v MH VI,
št. 33, Tamnovanje hana Zrinjanina, vv. 75—83, in v istrski inačici
(1924), Junačke II, št. U, Zrinović hane, vv. 72—76."
V d V e h izmed teh 13 inačic z oženjenim ujetnikom-beguncem pa
ustreza tej prošnji-tolažbi tudi izhod zgodbe: v njih dâ Livljan Pavle
carjevo hčer Fatimo-Fajko, svojo rešiteljico, svojemu sinu Vladimiru
v zakon (t. 1—2) — v temnici pa je bil vendarle krivo prisegel.
V nadaljnjih 9 popolnih inačicah (t. 11—18 + Stojadinovićeva)
pa ni več govora ne o krivi prisegi ujetnikovi ne o njegovi prvi ženi in
rešeni samski ujetnik vzame rešiteljico sam za ženo. Da pa to ni prvotna
oblika, spričuje že to, da je v 5 inačicah junaku ime Zrinjanin-Zrinović-
(t. U, 12, 13, 17, 18), v dveh Livljanin Pavle (t. 15, 16), pa le v dveh se
imenuje drugače in je tudi to le premena imena Livljanin Pavle :
Dubrovčanin Pavle (1.14), Zlatarić Pavle (iz Zlatarića grada; Sto-
jadinovićeva).
Očitno je ves ta baladni obrazec preoblikovana predhodnica epizodi
o Antiohovem sinu in emirovi hčeri v epu Digenis Akriias in angleški
baladi The fair flomer of Northumherland. Na praobrazec te predhod-
nice so vplivale po izvajanjih v SE III—IV, str. 233. inačice predhodnici
slovensko-istrske ljudske pesmi o Kralju Matjažu v turški ječi — prim.
obe inačici o Livljanu Pavlu (t. 1—2), obe inačici o Zrinjaninu banu v
MH VI, št. 33—34, istrsko. Jun. II, št. U, in Korduna ševo II, št. 19
— dalje inačice priljubljenih »ženskih pesmi« o otmici muslimanskih
deklet — prim. sklep v MH VI, št. 34, in v inačicah t. 7, 8, U, 13, 17,
Kukuljevićevo, Stojadinovićevo — še bolj pa inačice praobrazca pri-
povedki-baladi o Jetniku, ki ga reši ohlastnikova hči iz očetove ječe
z motivom verskega nasprotja; take balade-pripovedke razprava v SE
za Balkan ni mogla dokazati — v legendi in pesmi o Vladimiru in Kosari
(n. d., 212—213) ni ustreznega motiva verskega ali narodnega nasprotja,
ki je bilo v chansonah in baladah iz križarskih časov drugod zelo
razširjeno.
1« M H VI, št. 53, str. 80, vv. 74—83:
Pitala ga Arapka divojka:
»Sto si tako neveseo, bane?
Ali si se junak oženio?
Ali ti ja za u volju nisam?
Ako si se junak oženio.
\'incaj mene za brata inladjega,
Ako nemaš ti brata roladjega,
"Vinca] mene za sinovca svoga:
Ako nemaš toga nijednoga,
Vinčaj mene za komšiju svoga!«
Istarske nar. pjesme (1924), Junačke II, št. U, str. 46, vv. 71—76:
Al mu veli Bengovica mladi:
>Što cviluješ, Zrinoviću baae?
Što si junak oženjen, junače?
Ko si junak oženjen, junače.
Uzmi mene za brajela tvoga,
AI za koga od roda tvojega!<
249
Ivan Grafenauer
Prav križarski tip praobrazca pa je osnova skupini inačic z naslo-
vom Ženitev Stojana Jankovića — Jankovića oslobađa Turkinja dje-
vojka, ki jih razprava ni upoštevala. Od baladnega tipa o Zrinjaninu
banu in turški đevojki se te inačice tako razločujejo, da jih dr. Nikola
Andrić po pravici ni sprejel med inačice balad št. 33 in 34 v MH VI,
str. 326—352.
Predvsem junak v teh inačicah ni Zrinjanin, ampak brez kakršnega
koli obotavljanja v vseh inačicah Stojan Janković iz ravnih Ko-
tarov, območja mesta Zadra. Tudi njegov nasprotnik ni turški car kakor
v večini zrinjanskih inačic (t. i, 2, 4, 7, 8, 9, 14, 15, 16, 18, 21, 23, 24,
Kukuljevićevi, Stojadinovićevi) ali beg iz Novega (t. 3, 5, 6, 11, 13, 19,
Kordunaševi), ampak v štirih inačicah (izmed petih) turški poveljnik
liškega sandžakata s sedežem v Udbini, v treh inačicah pa mu je ime
Muslaj-beg Liški.
V vseh petih inačicah je mimo tega pred skupni motivni obrazec
vsega pripovedčno-baladnega kroga o rešitvi ujetnikovi in skupnem
ubegu z rešiteljico, oblastnikovo hčerjo, postavljen kar celoten nov mo-
tivni obrazec: v poglavitnih 4 inačicah {A, V-, M, S) je to zgodba, kako
turški beg Jankovića ujame in v temnico pripelje; v mlajši peti inačici
(V) pa je ta zgodba značilno preoblikovana: na mesto prisiljenega
ujetništva Jankovićevega je stopilo prostovoljno strežništvo na begovem
dvoru, v drugi polovici pa je stopila na mesto jetnikove rešitve iz tem-
nice osvoboditev begove hčere iz prostovoljno-neprostovoljnega zapora
v njenih stanicah-kletkah — pač po vzorcu balad o otmici musliman-
skih deklet.
Mnogo važnejši, prav bistvenega pomena, pa je razloček glede zna-
čaja glavnega junaka, njegovega razmerja do turške devojke rešiteljice
in s tem glede značaja vsega dejanja. V vseh zrinjanskih inačicah, v ka-
terih je ujetnik oženjen (t. 1—10), se ta rešiteljici s prisego zlaže, da je
samski, in se véri, da jo bo vzel za ženo — to je dediščina iz balade
o Marku Kraljeviću in arabski đevojki — in to ne le v inačicah, v katerih
mu mora žena še »pravočasno« umreti, da more rešiteljico vendar še vzeti
za ženo (t. 3—10, Istarski, Kukuljevićevi, Kordunaševi, ampak tudi v
tistih dveh (t. 1—2), v katerih jo po zgledu slovensko-istrskega baladnega
tipa o Kralju Matjažu v turški ječi dâ svojemu sinu v zakon.
Pa tudi v inačicah s samskim ujetnikom in v nepopolnih inačicah
(ki jim sklepa ne poznamo) je še sled prevare. V istrski »junački« o
Banoviću Mi jatu iz Premanture (t. 18: Istarske narodne pjesme [1924],
Junaške I, št. 20, str. 27—28) Banović sicer odklanja ponudbo turškega
carja-gospodarja, da mu dâ hčer za ženo, če se poturči, z besedami
(vv. 44—45): »...šla će mi turkinje bule. Dok ja mladi imam Vlasinjica?«
— odstavek iz njegovega razgovora s carjevo hčerjo pa se glasi (78—81) :
»Si r kad koju (sc. divojku) ljubia potajno?« »»Valaj, nisam, turkinja
divojko!«« (Ma da bi ti na večeri bile, Više bi ih od stotine bilo!). —
V nepopolni inačici Iličevi — s spremenjenim sklepom (t. 23) — pa
250
Hrvatske inačice praobrazcu balade »Kralj Matjaž v turški ječi«
Zrinović Sulejmanovo hčer Sekiro, ko ga (se. s tovariši) iz ječe izpusti
ter mu pripelje konja in »nebrojeno blago«, da bi skupaj zbežala, »udari,
da ju je odmah sa zemljom sastavio... I on uzjaše na konja, pa sa svojim
junacima posiječe age i spahije. Kad je car vidio, da mu je ubio kćer
i pol vojske posmicao, od jada ispusti dušu« (MH VI, 527).
V inačicah pesmi o Ženitoi Stojana Jankovića o vsem tem ni niti
sence sledu, kajpada tudi ne o tisti frivolni igri z dvojnim pomenom
besede »vera« — religija in dana beseda, zvestoba — ki se ponavlja
v inačicah »junačke pjesme« o Marku Kraljeviću in arabski đevojki in
balade o Zrinjaninu banu. Cisto od vsega začetka je jasno, da je Stojan
samski, in besedna igra z izrazom »vera« v inačicah naše krajiške pesmi
ni sredstvo za prevaro, ampak za večji poudarek zvestobe do vere pa
tudi zvestobe do dane besede. V inačici A (MH IX, št. 24) odgovori Stojan
na Fatimin poziv, naj se poturči (122—125): »Borme ne ću, lijepa Fatima,
Ne ću ti se junak poturčiti. Volim moju glavu izgubiti. Nego mojom
virom privrnuti.« Na Fatimino vprašanje (127—129) » Je li vera, Jan-
ković Stojane? Hoćeš mene uzet za Ijubovcu, Odvesti me bilom dvoru
tvome?« ji zagotovi Stojan (133—135): »Tvrda vira, Turkinjo divojko!
Prvo kamen rastopiti slina, Nego mojom virom privrnuti.U (Andrić to
pojasnjuje: Prije će se kamen-stijena rastopiti, nego što ću ja vjeru
promijeniti [tako pač v v. 125, tu pa: vjeru prelomiti].) Primerjaj še
v FMVuk III, št. 21) vv. 164—165; 172—174; — 187—189+ 191—192.
v FMVuk III, št. 22) VV.294—295 + 298—301."
Z razločkom glede junakove »vere« je v zvezi še drug motiv. V mno-
gih zrinjanskih inačicah ujetnik namerno poskuša zbuditi pozornost
oblastnikove hčere, da bi se vanj zaljubila in ga iz ječe rešila. Kar
redoma to stori z igranjem na tamburico in s pesmijo — tamburico si
često šele od matere naroči (t. 3, 4, 5, [11], 12, 13, 19, 20, 21, 22, 23, 24);
motiv je pripravljen v inačici C angleške balade >The fair floroer of
Northumberland^, kjer mlad vitez hčer oblastnika, ki ga v ječi drži, iz
okna pokliče, proseč jo usmiljenja.^* V baladah o Stojanu tega ni.
"Vuk III, št. 21, str. 114, vv. 164—165: Hajkuna Stojanu: »...Poturči se,
Janković-Stojane, A ja ću ti biti vjerna ljuba...« Stojan Hajkuni (172—174):
>A ne ludu j, Hajkuna devojko! Boga mi se ne bih poturčio. Da mi dadu Liku
i Udbinjui...« — Hajkuna Stojanu (187—193): »...Već jesi li, bolan, vjere
tvrde. Da ćeš mene uzet' za Ijubovcu, Da izbavim tebe iz tavnice?« — Veli
njojzi Janković Stojane: »Tvrda vjera, lijepa đevojko! Uzeću te za vjernu Iju-
bovcu, Doista te prevariti ne ću.«
Vuk III, št. 22, str. 128, Zlatija Stojanu (293—296) : »Slugo moja, od Dobuja
Mujo! Kaži, more, je H vjera tvrda. Bi 1' me nešto vjerno poslužio? A dala bih
tebi dosta blaga.« Stojan joj se kun(> i preklinje (298—301):
Oj Boga mi, Zlatija đevojko!
Jeste vjera tvrđa od kamena.
Kamen bi se studen rastopio,
Nevjere ti ne bih učinio.«
Child, n.d. (op. U), inačica C; nav. Z. Kuzelja, Ugofskyj Korol'
Matvij Korvin v slavjanskij ustaij slovesnosty, Zap. nauč. tov. im. Ševčenka,
vyp. LXIX (1906), str. 57: Mlad vitez sedi v ječi. Nekoč stoji pri oknu in zagleda,
kako gre mimo hči oblastnika, ki ga ima v ječi. Zakliče ji: »Lepo dekle, usmili
in užali se nad menoj! Ukradi ključe in me skrivaj izpusti.«
251
Ivan Grafenauer
V zvezi z jetiiikovo krivo prisego glede svojega družinskega stanu
je v drugem delu zrinjanskih inačic, na begu, dvom, ki se budi v reši-
teljici, ali so bile ujetnikove navedbe resnične, njegove obljube veljavne,
in ta dvom se izraža v zaskrbljenih vprašanjih o njeni bodoči usodi.
Večinoma je to v zvezi z zaskrbljenostjo zaradi zastraženega mostu čez
deročo reko, preko katerega ju vodi pot: na to skrb zvrača rešeni ujetnik
krivdo za svoj neveseli obraz. Ta motiv se pojavlja tam tudi v inačicah,
kjer je ujetnik-begunec res samski (t. 12, 13) m v inačicah, v katerih
zaradi okrnjenega sklepa iijetnikovega stanu ne poznamo (t. 19, 21, 22).
Tudi to je dediščina iz »junačke pesme«, nahajamo pa ta motiv tudi
v angleški baladi. Inačicam balade o Stojanu Jankoviću je to docela
neznano.
Glede teh motivov, ki vsi izhajajo iz bistvenega razločka v značaju
glavnega junaka in s tem baladne zgodbe, stoji krajiška pesem o Stojanu
Jankoviću v nasprotju s srbsko-hrvatsko-bolgarsko »junačko pesmijo«
o Marku Kraljemču in arabski devojki in z inačicami hrvatskega balad-
nega tipa o Zrinjaninu banu in Turkinji devojki, ujema se pa s pra-
obrazcem pripovedke-balade o Jetniku, ki ga ohlastnikova hče reši iz
očetove ječe, vendar ne z najstarejšim inačičnim tipom, ampak — zaradi
verskega nasprotja — s srednjeveško vejo praobrazca.
S to vejo praobrazca pa imajo inačice balade o Stojanu Jankoviću
še nekaj drugih skupnih motivov, ki jih takisto ni ne v tej ne v drugi
skupini srbskohrvatskih ljudskih pesmi tega baladno-pripovedčnega
kroga.
Tak je motivni niz zasledovanja ubežnikov in poboja preganjalcev,
ki je vpleten v sklepni del osnovnega motivnega obrazca balade o »Sto-
janu Jankoviću in turški devojki«. V nalogi retorskega učenca Senekove
šole tega motivnega niza še ni, niti ne v legendi-baladi o Vladimiru in
Kosari, tudi ne v epizodi o Antiohovem sinu epa Digenis Akritas ali
v angleški baladi. Inačice zrinjanske balade govore namesto tega o- za-
prekah na begu, a ne o boju. To- je zastraženi most, čez katerega ubežnika
morata (t. 3, 4, 6, 7, [11], 12, 13, 19, 21, 22); ta motiv izvira pač iz balad-
nega obrazca Kralj Matjaž v turški ječi (prehod čez Donavo-Dunav tudi
v inačici t. 22, čez Savo t. 7). V vseh petih inačicah pesmi o »Stojanu
Jankoviću in turški devojki« pa se požene oče-brat rešiteljice z vso četo
svojega spremstva za ubežnikoma, Stojan pa vse spremstvo pobije, le
očetu-bratu na hčerino-sestrino prošnjo prizanese. Podobno se Turki za-
pode za Matjažem in Alenčico v baladi Kralj Matjaž reši svojo nevesto,
le v kajkavski inačici Kraljevič Marko reši svojo ženo^^ je ta motiv le
lahno nakazan v ženinem svarilu (vv. 62—63): »Ne bežete, tri Nemčiči
mladi. Ovo si je Kraleviče Marko.«
^' SNP I, št. 48. Iz Torčeca blizu Koprivnice na Hrvatskem. Zapisal Tomo
Sataič. Iz Plohlovih HNP I, 89—91, št. 97 Kraljević Marko i tri Nijemčiča. Na-
pev pri Kuhaču IV, št. 1501. Zdaj tudi dr. Vinko Zganec, HNP Kajkavske,
MH 1950, št. 376. Marku oteli Nemčići ljubu. Dr. N. Andrić, MH VI, str. 317,
»Iz štamp. zbornika« navaja to pesem po krivem med inačicami pesmi o Moževi
vrnitvi na ženino svatbo.
252
Hrvatske inačice praobrazcu balade >Kralj Matjaž v turški ječi«
Pripravljen pa je motivni obrazec preganjanja že v starofrancoskih
chansonah de geste o Guillaumu d'Orange,^" ki v 20 epih-»vejah«
(braches) opevajo rod in življenje akvitanskega grofa in meniha Guil-
lauma (Villehalma) de Toulouse in poznejše doživljaje njegovega po-
kristjanjenega svaka silaka Rainouarda (Rennewarta) : za pridobitvijo
Guillaumove (druge) žene, bivše »poganke« Arabele (Orable), o kateri
pripovedujejo chansons de geste Charroi de Nîmes in Prise d'Orange,
sledi ofenziva njenega očeta, arabskega kralja Desramé ja (Terramera),^'
poraz krščanske vojske v bitki pri Ali.scansu (= Elysii campus) in oblega
Guillaumovega gradu Orange, ki ga brani njegova žena, dokler sam ne
zbere novo frankovsko vojsko, osvobodi grad, na kar spet pri Aliscansu
porazi Arabce in jih spodi iz Francije (chanson de geste Bataille d'Alis-
cans). Kajpada na predhodnico pesmi o Stojanu Jankoviću in turški
devojki niso vplivale neposredno obsežne starofrancoske chansons de
geste, ampak krajše baladne pesmi, na kakršnih so bile osnovane tudi
same chansons de geste. Postranski motiv, da dekle varuje jutranje
spanje utrujenega junaka in ga opozori na bližajoče se preganjalce, pa
ima svoj srednjeveški vzorec v pripovedki in ljudski epski pesmi o
Walterju (Akvitanskem) in Hildgundi, ki jih je med drugimi uporabil
-° Chansons de geste de Guillaume d'Orange (tudi G. Fierebrace, G. au court
nez) ali Geste de Garin de Monglane, 20 epov, imenovanih branches »veje«, ki
obravnavajo predzgodovino, mladost, boje, meniško življenje in smrt Guillau-
movo ter poznejše doživljaje Rainouardove. Središče vsej epopeji je Bataille
d'Aliscans, ki pripoveduje o odločilni zmagi Guillaumovi nad Arabci, s katero
da je té za vedno pregnal iz Francije. Največ na osnovi tega epa je srednjeveški
nemški viteški pesnik Wolfran iz Eschenbacha napisal svoj nedokon-
čani ep Willehalm, ki ga je po njegovi smrti skušal dopolniti Ulrich iz
Tiirheima — samo na osnovi Wolframovüi podatkov pa je spesnU koroški
meščanski pesnik Ulrich von dem Türlin ep o Wülehalmu in Arabeli-
Gitburgi. — O francoskh chansonah de geste o Guillaumu d'Orange gl. stan-
dartno ddo J. Bedier, Les légendes épiques I, Le cycle de Guillaume d'Orange,
Paris 1905. O Wolframovem Willehalmu in nadaljevalcih: Gustav
Ehrismann, Geschichte der deutschen Literatur bis zum Ausgang des Mit-
telalters II, 2 (1927), § 43, Str. 270—87, II, 3 (1935), str. 64 s., 67 s. O siceršnjem
vplivu epopeje o Guillaumu d'Orange, veje ^Couronnement de Louise na srbske
»junačke pesme« gl. N i k. B a n a š e v i ć , Le cycle de Kosovo et les chansons
de geste (Revue des Études slaves 1926) in »Ciklus Marka Kraljevića i odjeci
francusko-talijanske -^dteške knjiže^Tiosti« (Knjige srpskog naučnog društva
1955; prim. dr. N i k. Andrić, O hrvatskoj duhovnoj individalnosti, MH VIII
(1939), str. 9—12. Vendar gl. o enostranosti Bédierove teorije, ki pre-
tirava vpliv izobraženih krogov (meniških) na izvor narodnih pripovednih
pesmi, pa podcenjuje tvornost pevcev iz sredine naroda, kar piše o tem M a -
tija Murko, Tragom srpskohroatske narodne epike I (1931), 446—455.
To je zgodovinski A b d e r r h a m a n, ki ga je leta 732 pri Poitieru po-
razil Kari Martell in s tem ustavil nadaljnje prodiranje Arabcev v fran-
kovsko državo. Zgodovinski Guillaume (Willehalm) de Toulouse je v
bitki ob reki Orbieu pri Narbonnu leta 793 kljub begu drugih oddelkov vztrajal
v odporu zoper Arabce, ki so bili vdrli v Francijo, in s tem povzročil, da so se
po bitki umaknili iz dežele. O nadaljnjem življenju njegovem gl. SE HI—TV,
str. 202 in tam navedeno literaturo.
255
Ivan Grafenauer
Ekkehard I. Šentgalenski za latinsko junaško pesem »Waltharius«.^^*
Kajpada ni nujno, da bi motiv moral izvirati neposredno iz balkanske
inačice zgodnjesrednjeveške balade o Waltherju in Hildgundi (ali kako
drugače) — ko nobene ne poznamo — ker se je lahko kot popotni motiv
udomačil tudi v drugih podobnih baladnih pesmih.
Se druga poteza veže pesem o Stojanu Jankoviću in turški devojki
s chansonami de geste o Guillaumu d'Orange. To je poteza, da rešiteljica
Orable (Arabela) iz ječe rešenega Guillauma pred begom spravi v svojih
izbah, da dobi tam spet človeško podobo.^^ Inačica A (MH IX, št. 21,
str. 166 s.) pripoveduje, da begova hči Fatima (vv. 181—187) »otvora
duboku tamnicu. Ona vadi Janković Stojana; Za bilu ga uhvatila ruku.
Pa ga vodi u toplu odaju, U odaju, gdi mu je odilje. Pa je njemu cura
besidila: ,Uzmi svoje, Janković Stojane!'« — V inačici F^ (Vuk III, št. 22,
str. 129) se snaženje in preoblačenje izvrši kajpada pri teti Mari v krčmi
(vv. 344, 347—351): Janković Stojane »Brzo skoči na noge lagane...
I otide k tetki u mehanu; Pa berbera sebi dobavio. Te se omi i kosu
obrija. Pa uzima svoje odijelo. Te od'jelo na se udario.«
Motiv je prešel ludi v mlajšo, po epsko razvlečeno inačico zrinjan-
ske balade v MH VI, št. 34. V starejši št. 33, žal nepopolni, se vrši sna-
ženje še kar na dvorišču pred temnico: Arabka odpre ječo in ukaže
banu Zrinjaninu (str. 79, vv. 53—59), »,... neka na dvor idje!' Tu izadje
bane Zrinjanine. Namaknula Arapka divojka... tri berbera mlada, jedan
berber smidu bradu brije, Drugi berber vrani perčin češlja, Treći berber
nokte obrizuje.« O oblačenju tu še ni govora. V inačici ^t. 34 dâ Begzada
djevojka bana sicer tudi »pred tavnicom« obriti in ostrici (vv. 134—138),
potem pa (vv. 143—147) »Bana vodi Begzada djevojka ... u gornju odaju,
U odaju mila braća svoga ... Na nj oblači bratovsko od'jelo...« In zdaj
se obširno opisiije to oblačenje (148—197). Očitno je to tukaj mlad vrinek.
Prav važna poteza je prišla v pesem o Stojanu Jankoviću in turški
devojki tudi iz balkanske predhodnice angleške balade o »Lepem cvetu
Northumberlandskem«; to namreč, da pride Stojan v ječo Mustaj-bega
Liškega zaradi svoje ljubezni do begove hčere-sestre. Inačica A te balade
(iz 16. stoletja) se začenja le-tako:^^ Škotski kraljic se muči v hudi ječi
grofa Northumberlandskega, tako tesni, da se še stegniti ne more. Nekoč,
ko se tako muči, pride k njemu grofova hči, lepa ko angel. Ko jO' jetnik
zagleda pred seboj, ji začne praviti s solzami v očeh: »Lepa gospa, usmili
Gl. Waltharius, začetek predposlednjega oddelka, vv. 640—1061. — O
pesnitvi sami gl. Gustav Ehrismann, Geschichte der deutschen Literatur
bis zum Ausgang des Mittelalters I. Die althochdeutsche Literatur (^1932),
str. 395—406; o pripovedki in ljudskih epskih pesmih str. 404.
Kuzelja, n. d., str. 62, po G. G r ö b e r j u, Die französische Literatur,
Grundriss der romanischen Philologie II, I.Abt., Strassburg 1902, str. 469, in po
O. M i 11 e r u, lija Muromec, str. 876. — Kuzelja navaja na isti strani isti
motiv tudi iz Pleierjevega romana Tandareis, in lo po K. G o e d e k e j u, Gesch.
d. deutschen Lit. d. Mittelalters, 2. Aufl., 1871, II, str. 138. Prim. SE III—IV,
str. 209 in 214.
Child, n.m. (op.ll); Kuzelja, n. d., str. 58.
254
Hrvatske inačice praobrazcu balade >Kralj Matjaž v turški ječic
se nad menoj in ne daj, da bi umiral v temnici!« Dekle odgovori: »Kako
naj se usmilim nad vami, ko ste sovražnik naši domovini?« (Kit. 8:) »Ne,
gospa,« reče jetnik, »nisem sovražnik. Prišel sem semkaj zaradi velike
ljubezni do vas.« Dekle ne verjame: »Kako pa si ti mogel priti (sem)
iz ljubezni do mene, ko pa imaš ženo in otroke?« In jetnik začne pri-
segati, da to ni res itd.
Medtem pa ko je v angleški baladi ta motiv preračunan na zavaja-
nje in varanje prelahkoverne sovražnikove hčere, predstavlja v inačicah
pesmi o Stojanu Jankoviću čisto resnično dejstvo, celo osnovo vsega
baladnega dejanja, zlasti pa vsega novega uvodnega dela. Mustaj-beg
namreč Stojana Jankovića ne ujame na četovanju v ravnem Kotaru,
ampak ko je na lovu na svojem ozemlju. Tudi Stojan ni prišel v turško
Liko-Krbavo kot plenilec s svojo vojno družino, ampak da bi skrivaj
ugrabil {M javno zasnubil) begovo hčer-sestro. V inačici to sam prizna
ne samo dekletu, ampak že pri zajetju tudi Mustaju-begu samemu, kar
pač ni nikako prilizovanje, ker more ujetniku samo škodovati (Vuk III,
št. 21, str. 111 s., vv. 82—90): Janković Mustajbegu: »Ja sam glavom
Janković Stojane; Nisam više ni imao druga. Osim Boga i sebe jednoga,
A nijet (= nameru) sam bio učinio, Da se spustim do pod tvoju kulu.
Da izmamim Hajkunu đevojku, Da odvedem sebe (= sebi) u Kotare,
Pa mi ne bi od Boga suđeno, Prokleto me piće prevarilo.« — (Vv. 93—94)
Mustaj-beg Jankoviću: »...Baš si doš'o u onoga ruke. Koji će te, more,
oženiti.« — (Vv. 155—158) Janković Hajkuni: »Ja sam glavom Janković
Stojane, Ja sam s tebe dopao tavnice; Pjana su me Turci prevarili, Te
svezali naopako ruke.« — Glede Marjanović e ve inačice pa pravi
Andrićev povzetek (MH IX, str. 215): »Bace ga u tamnicu, premda je bio
pošao baš da zaprosi Mustajbegovu (sc. sestru) Ajku.«
Še večjega pomena je ta motiv v inačici V (Vuk III, št. 22). Tu jc
povzročil, da se mu je podredilo vse dejanje, posebno prvi del zgodbe,
ki je ves preračunan na to, kako bi Stojan prišel do skrivnostne agove
hčere Zlatije, si jo pridobil in odpeljal. S tem je dobil tudi stari, osnovni
del zgodbe čisto posebno vsebino. Ne gre več za pogajanje oblastnikove
hčere z ujetnikom o pogojih njegove osvoboditve, ampak za spoznavanje
(anagnorismos), pri Stojanu tega, da ga je Zlatka že sedemletna spoznala
in vzljubila, da je zato vse turške snubce zavračala in se zaprla v svoje
slanice — kletke; pri Zlati ji za spoznanje, da očetov strežnik ni »od
Dobuja Mujo (= Mohamed)« in muslimanski ujetnik iz temnice krščan-
skega zadrskega bana, ki si zbira odkupnino, ampak sam junak Stojan
Janković, ki ga že od zgodnje mladosti ljubi. Tudi zahteva in zatrditev
»vjere« — dane besede — je dobila s tem čisto drug pomen (vv. 294—295).
Zlatija slugi »od Dobuja Muju«: »Kaži, more, je li vjera tvrda. Bi 1' me
nešto vjerno poslužio?« — da bi namreč tekel s poročilom k Stojanu
Jankoviću v Kotare —; (vv. 299—301) Stojan Zlatki; » Jeste vjera tvrda
od kamena, Kamen bi se studen rastopio, Nevjere ti ne bih učinio.« In
treba mu je iti samo »k tetki u mehanu«, da se umije, ostriže in pre-
obleče. Po spoznanju ni ob odsotnosti vse agove družine s spremstvom
255
Ivan Grafonaiier
vred nobene zapreke več za skupni ubeg: kajpak tudi ni govora o kakem
preganjanju niti o poboju preganjalcev.
Iz balade o rešitvi jetnikovi iz ječe je nastala tako pesem o otmici
muslimanskega dekleta, vendar brez tipičnih rekvizitov drugih takih
pesmi, banalne hvale ugrabljenega dekleta, kako »vlašić Ijubi«,-^ stare
homerjevske prispodobe o naglem diru in zvezdnih utrinkih.^'
Dotakniti se moramo še slogovnega razločka med baladno pesmijo
0 Zrinjaninu banu in krajiško pesmijo o Stojanu Jankoviću. Ugotovil
je ta razloček že dr. Nikola Andrić s tem, da je uvrstil inačice
pesmi Zrinjanin ban i Begzada djevojka in Tamnovanje bana Zrinjanina
v matični izdaji Hrvatskih narodnih pesmi v drugo knjigo »ženskih
pesmi«: MH VI. Odio drugi: Ženske pjesme, sveska druga (pričalice
1 lakrdije), št. 34, 33 in str. 326—332, da pa je krajiško pesem » Jankovića
oslobađa Turkinja djevojka« z Vukom vred (Ženidba [Opet ženidba]
Stojana Jankovića) priobčil med junaškimi pesmami: Vuk knj. III,
»u kojoj su pjesme junačke srednjih vremena«, št. 21, 22; MH IX, Ju-
načke pjesme. Odio prvi, sveska šesta (historiske, krajiške i tiskočke
pjesme), št. 24, in str. 215—216.
Razločki glede pesniškega sloga so utemeljeni v različni zgradbi
dejanja obojih pesmi. Čeprav pripadata obe pesmi po osnovnem motiv-
nem obrazcu pripovedno-baladnemu krogu o :» Jetniku, ki ga oblastnikova
hči reši iz očetove ječe«, se vendar samo zrinjanska pričalica omejuje na
ta osnovni motivni obrazec, zapleten le z vozlom okrog krive prisege
jetnikove, medtem ko-je v krajiški pesmi razširjen s celim novim uvod-
nim obrazcem, kako jetnika ujamejo in v ječo vržejo. Cisto naravno je
torej, da se pripovedovanje v zrinjanskih inačicah strinja okrog enega
samega osrednjega jedra, jetnikove osvoboditve in združitve z rešiteljico;
in čeprav to pripovedovanje ni naravnost po, baladno skopo in skokoma
razporejeno, se vendarle večinoma ogiblje epsko širokega opisovanja,
prehudega ponavljanja in sprehajanja po stranskih stezah-epizodah.
Prav tako naravno je pa, da se inačice krajiške pesme, kolikor jih po-
znamo, teh epskih elementov prav nič ne ogibljejo, ampak jih bolj ali
^* Pesmi o otmici so naštete SE III—IV, str. 235. Motiv hvale >vlašićeve«
ljubezni je prešel tudi v zrinjanske inačice: MH VI. št. 34, vv. 593—399 (SE,
str. 232, t. 3), dalje t. 5, 7, 8, 11, 13, 17, mimo tega še Kukuljevič, str. 145,
Stojadinović H, br. 7. Motiv naj bi poudaril prvotno spoštljivejše razmerje
moža do žene pri >vlašičih« kakor pri muslimanih, tako v MH VI, št. 95, v. 44
in 45: »Da je tebi znati i kušati. Kako kaur plemenito ljubi...«; pa se je po-
nekod grdo zmaličil, n. pr. MH VI, str. 590, inačica V. Radice iz spljetskog Ve-
likog Varoša, br. 18: Da ti znati, kako vlasi ljube. Ti bi starca babu otrovala ...
I došla bi Senju bijelome. Prav isto tudi v zrinjanskih inačicah: Kukulje-
vič, str. 145: »Kaur ljubi kao golub golubicu, Turčin ljubi kao konj ždrebicu.«
Stojadinović II, br. 7, ima oboje skupaj: Da ti znadeš u Jedrenu tvome.
Kako vlaše plahovito ljubi: Ti bi moga babu otrovala. Pod starost se za vlaha
udala.
Primerjaj I. Grafenauer, Lepa Vida (1945), str. 247—250 in op. 5 c;
V u k I, št. 385, M H VI, št. 75 idr.
256
Hrvatske inačice praobrazcu balade »Kralj Matjaž v turški ječi«
manj obilno uporabljajo. To dokazuje že njib obseg: MH IX, št. 24 (A):
305 w.; Yuk HI, št. 21 (V^): 356 vv.; Vuk HI, št. 22 (V); 396 vv. — za
inačici M in S (MH IX, str. 215—216) žal obseg ni naveden.
Epske razširitve nahajamo sicer tudi med inačicami zrinjske priča-
lice, tako v inačicah o Zrinjskemu banu in Begzadi djevojki (M a r j a -
novićeva v MH VI, št. 34: 399 vv.; S t o j a d i n o v i ć e v i II, št. 7 —
od pevca Riste Jovanovića Sarajlije —: 564 vv.; krajša je Konjiko-
viceva inačica, MH VI, str.332: 106 vv.). Vendar se vidi, da so te epske
razširitve v krajiški pesmi organske, iz celega zgrajene, medtem ko so
v zrinjanskih inačicah pozneje vrinjene in se razpoke povsod poznajo.
Naj to pokaže posamezen primer.
Za osvoboditev ujetnikovo potrebuje rešiteljica ključev do temnice.
O dejstvu, da ključe ukrade, poroča v Pavlinovićevi, vendarle
precej obširni inačici ena sama vrstica, po ena vrstica pove še čas in
učinek, da se z njim ječa odpre (MH VI, št. 33, vv. 48—50) :
Kad se tavna nocca uhvatila.
Ona krade od tavnice ključe.
Pa otvara od tavnice vrata...
Epsko močno razširjena Marjanoviceva inačica (MH VI, št. 34)
poroča o istem dogodku skoraj z istimi besedami, le z nekim epskim po-
navljanjem v dveh vrsticah (tretja je po krivem tu anticipirana) : vv. 128
do 133): ,
Kada hiše noči po polnoči,
Dobavila Begzada djevojka.
Dobavila od tavnice ključe,
Došeta se banu pred tavnicu,
(I dovede tri berbera mlada,)
Pa otvora od tavnice vrata.
Istrski inačici, premandurska o Banoviču Mijatu (Junačke I, št. 20)
in unijska o Zrinoviću banu (Junačke II, št. 11) govorita le o kraji blaga
in konj.
V krajiški pesmi pa je pripoved o kraji ključev kar cela epizodna
zgodba. Alačićeva inačica (A, MH IX, št. 24, vv. 136—182) pripove-
duje: po dogovoru z ujetim Stojanom Fatima »Razboli se bolom bez
bolesti«, češ da ji bo umreti, in privabi k sebi najprej mater: »Umrit
hoću, a prebolit neću; Hodi k meni, moja mila majko!« In ko pride,
(147)   U nidra joj glavu zavlačila,
Pa ukrade kjuče iz džepova:
To su ključi od tamnih tamnica.
In po materi povabi k sebi še nevesto, bratovo ženo, in spet
(164)   U nidra joj glavu unosila
I uzimlje od sanduka ključe,
17  Slovenski etnograf 257
Ivan Grafenauer
pa jo pošlje spet nazaj k jokajočemu sinku. »Kad se mrkla uhvatila
noćca«, nabere iz sandukov nebrojeno blago, iz hlevov pet konj,
(180) Pa evo je tamnici na vrata,
Pa otvara duboku tamnicu.
Ona vadi Janković Stojana ...
Prav ista zgodba se pripoveduje v Podrugovićevi inačici
(Vuk III, št. 21), le da »bolna« Hajkuna privabi k sebi samo brata, pa
zato zgodba ni dosti krajša (vv. 194—222). Potoži mu o svoji hudi bolezni
in ga prosi, naj prisede, »Da ti padem u krioce glavom. Da ja pustim
moju gr'ješnu dušu.« In potem (213—217)
Cura pade u krioce glavom, Drugu ruku bratu u njedarca,
jednu ruku u džepove tura. Dok ukrade ključe od tavnice.
Od riznice i od konjušnice ...
Nato brata odpusti, češ da ji je odleglo; po njegovem odhodu (227—234):
... devojka na noge skočila,
Pa otvora bijelu riznicu,
Stojanovu izvadi oružje
I nakupi egbeta dukata,
Pa se spusti pred tavnicu b'jelu.
Iz tavnice izvadi Stojana,
Odvede ga pred podrume b'jele,
Izvadiše konje iz podruma...
Pripoved o tatvini ključev je torej tu trdno povezana s pripovedjo
o jetnikovi osvoboditvi v eno skladno celoto, zgrajeno iz celega brez
kakršnih koli razpok.
Drugače je to v epsko razširjenih inačicah zrinjanske pričalice.
Pevci so sprejeli iz krajiške pesmi samo motivni niz o rešiteljičini bo-
lezni »brez bolesti«, ne pa tudi o kraji ključev in so k zgodbi o bolezni
prilepili kar celotni prvotni prikaz kraje ključev in osvoboditve. Tako
v Kukuljevićevi inačici (n. d., str. 143, vv. 38—47, 48—55) : ćerka
caričina
... jide staroj svojoj majci :
Aj bogom ti, stara moja majko,
Vodi mene u čardake gerne,
I steri mi mekane ložnice.
Moja me je zabolela glava.
Ti ne hodi danas jutro k meni
Danas jutro do devet salih.
Ona ide u čardake gorne.
Pa joj stere mekane ložnice.
K njoj mi nejde do devet saati'
Kad je bilo noći oko polnoč,
Ona uzimlje devetero ključe,
I otvara devetero vrata
I desetu bravu raztrgala.
Pa izvodi Zrinjanina bana.
Pak mu ide u podrume donje.
Pa izvodi dva konja viteza
Sebi vilu, banu lastavicu,. ..
Zgodba o bolezni torej nima tu čisto nič opraviti s pridobitvijo
ključev. Zveza je zgolj zunanja, časovna, ne vzročna.
Prav to nam kaže tudi dokaj bolj nabuhla inačica Kordunaševa
(II, str. 81—89, št. 19, Zrinjanin ban i Begzada djevojka), le da je v zgodbi
o bolezni »bez bolesti« (vv. 145—172) mater zamenil oče, beg v Novem,
nadaljevanje iz starih inačic je pa kar tako kakor pri Kukuljeviću:
(vv. 173—180):
258
Hrvatske inačice praobrazcu balade >Kralj Matjaž v turški ječi« t
175  Po Novome sve pospalo gradu ...
175   (Ona) uzima od tavnice ključe
Od tavnice otvorila vrata
I izvodi Zrinjanina bana,
179   I izvodi dva vrana konjiča,
Jednog sebi, a banu drugoga.
Še značilnejši je ustrezni odstavek v silno razblinjeni zrinjanski ina-
čici pevca Rista Jovanovića Sarajlije, natisnjena pri Stojadino-.
vicu II, str. 64—82, št. 7, Ženidba Zlatarića Pavla (Iz Bosne), zakrpani
z nepriležnimi zaplatami iz najrazličnejših pesmi, nesoglasno rapsodsko
zmašilo, polno nasprotij — tako mora .sporočiti Umija, hči Bećirpaše v
Jedrenu, Zlatariću v ječi, naj se poturči in dobi njo za ženo z velikansko
doto ali pa bo prihodnji petek obešen (pašino naročilo: vv. 21—42; hče-
rino sporočilo Pavlu: vv. 96—107; hčerino sporočilo o odklonitvi: vv. 169
do 189), hkrati pa je Bećir-paša v dogovoru z ženinim bratom, Umijinim
ujcem, vezirjem Zejnilom v Stambolu glede njegove ženitve z Umijo
(materino vprašanje »bolni« hčeri [206—208[ :
»Ščeri moja, ako Boga znadeš!
Zar ne misliš ići u Stambola,
Da ujaku endibula budeš?«
[tur. endibula = biser-žena] ; kar enake besede stoje v vezirjevem pismu,
vv. 229—230, v očetovem vprašanju »bolni« hčeri, vv. 243—244).
Ustrezni odstavek o kraji ključev in izpustitvi jetnikovi (vv. 194
do 366) je obremenjen z množico postranskih motivov in motivnih nizov,
a za dolgo pripravo (194—363) — celih 170 desetercev — sledi v treh
vrsticah kratko sporočilo iz prvotne zrinjanske pričalice.
Ta priprava obsega:
1. »Obolenje« Umijevo in sporočilo materi (vv. 184—203);
2. Carjevo pismo z vabilom na pot v Stambol in »preko mora Šamu
i Medini«, vezirjevo pismo s sporočilom, naj pripeljejo Umijo k poroki
(vv. 204—230);
3. Paša zve za Umijino bolezen in ji prigovarja zaradi poroke
(vv. 231—250);
4. Umija, »za smrt bolna«, prosi očeta, naj ji sede k vzglavju in naj
gre s pašinico sam na pot v Stambol, »Šamu i Medini«: »Čini mi se,
videti te ne ću« (vv. 251—271);
5. Kraja ključev, natančno povzeta — ne glede na rapsodske ohlap-
nosti — iz inačice krajiške pesmi o Stojanu Jankoviću, Podrugovićevi
hercegovski podobne — morda celo kar iz Vukove objave III, št. 21 —
le da paša ni Umiji brat, ampak oče (vv. 272—280) :
Mlogo pašu suze oblivahu,
Zao paši jedinice šćerce.
Pa đevojci sjede više glave;
Ona njemu elavu u krioce.
Kad mu metnu glavu u krioce,
Babajku se vije oko grla.
Kao guja oko drvca suva,
Dok zavuče ruke u džepove.
Te ukrade ključe od tavnice.
17*
259
Ivan Grafenauer
6. Namesto izpustitve jetnikove in bega pa sledi za tem kar roman,
kako si Umija po očetovem in materinem odhodu v Stambol (vv. 281
do 289) preskrbi uspavalnega sredstva, s katerim pripravi pijačoi za
moške, sladkarije za ženske, da bi jih pri pojedini, ki jo pripravi ločeno
za oba spola, uspavali, kar se ji res posreči (w. 290—363).
7. Sledi kratko sporočilo o ključih in izpustitvi jetnikovi, prevzeto
iz stare zrinjanske pričalice (364—366):
U fenjer je sv'jeću zapalila;
Pa uzima od tavnice ključe.
Te izvadi iz tavnice Pavla...
Sledeči motiv, da Umija (367—368) »Uze Pavla za bijelu ruku. Od-
vede ga na bojeve (tur. = katove) gornje«, je spet iz krajiške pesme
o Stojanu, in kar dobesedno {A, 183—184: Za bilu ga uhvatila ruku. Pa
ga vodi u toplu odaju) ; ta pa ga je dobila po predhodnici iz starofran-
coskih chansons de geste. Namen moliva — ^ A, 185—190 dobi Stojan
tam svojo obleko in orožje nazaj — je tu nekoliko spremenjen — Pavel
dobi pašino obleko in orožje, kakor Zrinjanin v vložku Marjano-
vi č e v e inačice begovo (MH VI, št. 34) ter razširjen s pogostitvijo
Pavlovo in s preobleko Umije v delibašo. In Pavlova pojedina se zavleče,
da med tem Umija sama (385—387)
... spade u tople podrume.
Dva viteza konja opremila,
Pavlu vranca a sebi zelenka.
Te skope besede — iz stare zrinjanske pričalice — so po rapsodsko
podaljšane s tem, da Umija konja pripelje na dvorišče, ju tam izpusti
in gre klicat Pavla, ki sedi še pri pojedini (394—397): ,
»Ustaj, Pavle, moje milovanje!
ja sam dobre konje opremila.
Zeman dođe, valja putovati
Zifitariću, tvome zavičaju.«
Se drugi motivi izvirajo tu iz krajiške pesmi, tako Pavlova trditev,
izrečena v ječi Umiji (v. 113) »Ja sam s tebe dopao tavnice«, kar je do
črke iz Vuka IH, št. 21, v. 156. Pri Vuku pa je ta beseda resnična in
v skladu z dejanjem, tu pa visi v zraku in nima smisla.
Tako nam tudi stilni razbor kaže, da krajiška pesem o Stojanu
Jankoviću ni nastala iz zrinjanske pričalice, ampak da je od nje docela
neodvisna. Pač pa so epsko razširjene mlajše zrinjanske inačice pri-
vzemale epskih motivov in stilnih elementov iz krajiške pesmi.
Inačični tip krajiške pesmi o Stojanu Jankoviću torej ni nastal tako,
da bi se bile iz zrinjanskega motivnega obrazca kar izpustile slabe
poteze v dejanju in značajih, torej prva žena Zrinjanova, njegova kriva
prisega, vobče ohlapnost v razmerju do ženstva. Ves osnovni obrazec je
marveč dediščina iz praobrazca pripovedčno-baladnega kroga o Jetniku,
ki ga oblastnikova hči reši iz očetove ječe: Vojni ujetnik, ne hudodelec,
260
Hrvatske inačice praobrazcu balade >Kralj Matjaž v turški ječi«
V ječi sovražnega glavarja; glavarjeva hči se zaljubi vanj; jetnik se
z njo pošteno dogovori o ubegu in ženitvi; hči si na neki način dobi
dostop v ječo in jetnika izpusti; skupni ubeg jetnika in rešiteljice
z doto; prihod na jetnikov dom in ženitev. Vse to bi ustrezalo kar
najstarejši, rimski obliki pripovedke. Ugovarja pa temu nasprotje glede
vere.
Motiv krščanskega ujetnika v ječi muslimanskega glavarja, motiv,
da se hči rešiteljica pred poroko spreobrne h krščanstvu in se dâ krstiti,
to oboje kaže, da je vzorec pesmi Oi Jankoviću in turškem dekletu mlajši,
srednjeveški, iz dobe križarskih vojska. S tem soglaša tudi motiv pre-
oblačenja jetnikovega »v topli odaji«, ki ima svoj vzorec v starofran-
coskih chansons de geste, n. pr. o Guillaumu d'Orange (gl. zg. pri op. 22),
soglaša tudi motiv pogona za ubežniki in poboja preganjalcev, ki je
takisto nakazan že v chansonah de geste o Guillaumu d'Orange (gl. zg.
pri op. 21), dovršen pa v srednjeveški (ne samo slovenski) predhodnici
slovenske balade Kralj Matjaž reši svojo nevesto in verjetno od tam zi-
posojen. Soglaša tudi motiv, da je jetnik »dopao tamnice« sovražnega
glavarja zaradi ljubezni do njegove hčere, ki ga nahajamo v najstarejši
inačici (A) angleške balade The fair floroer of Northumberland, ki je bil
njen vzorec balkanska (grška) ljudska balada, predloga tudi epizodi
o Antiohovem sinu in emirovi hčeri v srednjegrškem epu Digenis Akritas.
Motivni obrazec se je potem tudi še samostalno dalje oblikoval, naj-
bolj pod vplivom motiva junakove ljubezni do Turkinje devojke, ki je
prihajala vedno bolj do veljave (gl. inačico V^). Pričel se je ta razvoj
pač, še preden se je baladni obrazec zvezal z imenom Stojana Jankovića
in njegovim nasprotnikom Mustaj-begom Liškim, nadaljeval pa tudi še
pozneje. Kronologija tega razvoja pa se še ne more razbrati, le to je pač
gotovo, da se je inačica izoblikovala šele iz balade o Stojanu Jan-
koviću.
Z njegovim imenom se je pripovedčno-baladni obrazec srednje-
veškega tipa povezal v drugi polovici 17. stoletja. Tako Stojan Jan-
ković kakor Mustaj-beg Liški sta namreč zgodovinski osebi in
sta bila sodobnika. V življenju Stojanovem so poteze, ki so dale povod, .
da se je njegovo ime povezalo z baladno zgodbo o jetniku, rešenem iz
ječe, o možu, ki se je šele po dolgih letih spet vrnil na svoj dom.
Stojan Janković — beneški viri^^ ga pišejo Stoian Giancouich
ali Stoian Mitrouich Figlio di Gianco — je bil sin uskoškega glavarja
Priobčil jih je Boško Desnica v publikaciji »Istorija (bolje: Grada
za istoriju) Kotarskih uskoka« I. 1646—1684, II. 1684—1742, SAN, Zbornik za
istoriju, jezik i književnost srpskoga naroda. Treće odeljenje, knj. XIII i XIV,
Beograd 1950, 1951; nekatere listine je D. priobčil že v članku »Ropstvo Jan-
kovića Stojana (Istoriska osnova Vukove pesme III, br. 25)«, Prilozi za književ-
nost, jezik, istoriju in folklor II (1922), str. 196—200, in v Magazinu Sjeverne
Dalmacije, Split 1934. — Literatura o Stojanu Jankoviću: A. Soerensen,
Entstehung der kurzzeitigen serbokroatischen Liederdichtung im Küstenland
(1895); C oro vic, s.v., Stanojević Narod, enciklopedija SHS II (lai), str. 128;
Branko Vodnik,  Narodne pjesme  srpskohrvatske I.   Junačke,  Zagreb
261
Ivan Grafenauer
V beneški službi v Dalmaciji Janka Mitrovića, ki je leta 1647
ubranil Šibenik pred Turki, ter njegov naslednik kot »Sardar de' Mor-
lacchi« v Kotarih, gornjem in dolnjem (v narodnih pesmih sla to kameni
in ravni Kotar) v severni Dalmaciji. Bil je eden najslavnejših uskoških
junakov v bojih s lurki v beneški Dalmaciji. Na enem izmed pohodov
proti Livnu, ki se je ponesrečil, so ga ujeli in kot junaka poslali v Cari-
grad sultanu v dar — takih sužnjev ni bilo mogoče odkupiti — pa je
po 14 mesecih vendarle ubežal in se vrnil v Dalmacijo, kjer se je takoj
spet vrgel v boj zoper Turke. Dož ga je zato odlikoval z beneškim
viteštvom in z zlato ovratno verigo z medaljo sv. Marka v vrednosti sto
cekinov dobre veljave. Po turškem porazu pred Dunajem (1683), ko se
je na Hrvatskem in v Dalmaciji narod vzdignil v osvobodilno gibanje,
je bil Stojan Janković do svoje smrti (1687) vodja upornikov v turški
Dalmaciji: očistili so Kotare od Turkov, osvobodili Sinj (1686), zavzeli
sedež liškega sandžaka-bega, trdnjavo Knin (1688), na kar se turška
oblast tudi v Liki-Krbavi ni mogla več držati. Hkrati z banskimi in
kraljevskimi četami so tudi Kotorani tirali Turke iz dežele in jo osvo-
bodili.
Tu je na mestu, da se popravijo nekatere napake, ki so zašle v lite-
raturo in se obdržale kljub objavi uradnih dokumentov mestoma še do
danes: da je Stojanov oče Janko Mitrović umrl leta 1667, na kar je za
njim kot serdar sledil njegov sin Stojan Janković; da je Stojana Janko-
vića za njegovega carigrajskega suženjstva sultan oženil s Turkinjo; da
je Stojan Janković leta 1688 padel od turške krogle oziroma da se je
udeležil osvoboditve Like-Krbave v juniju in juliju 1689.^'
Prve tri hibe je razširil najbolj dr. Luka Marjanović, ko je
brez kritične pripombe v MH HI (Junačke pjesme muhamedovske),
str. 607, v opoinnji k št. 19, » Janković Stojan i Hodžič Husein«, priobčil,
kar je napisal B. Petranović v »Fiencu uzdarja narodnoga O. Andriji
Kačiću-Mošićui (U Zadru 1861) o Mitrovićih in Jankovićih: »Otac Sto-
janov, Janko Mitrović, bijaše... serdar svega Kotara. Umro je go-
dine 1667 ... Stojan je nasledio oca u serdariji. Odmah za tim u jednom
žestokom boju s Turcima bio je zarobljen te kao junak sultanu u Cari-
•grad na dar poslan. Sultan ga je pomilovao i oženio Turkinjom dje-
vojkom Ajkom, s kojom je dva sina imao: Kulen-agu i Bešir-agu. Poslije
14 mjeseci suzanjstva uteče iz Carigrada, ostavivši ženu i sinove. Da-
našnji Kulenovići i Beširevići priznaju se Jankovićeva koljena te se
i danas s potomcima Jankovićevim dopisuju i darivaju. Istom poslije
povratka poče Stojan pravo s Turcima vojevali... To vojevanje ispu-
njuje oko 20 godina, jer je Stojan umro od turške puške ... god. 1688 ...«
{'»1936), str. 139—160, 163; M. Rupel, Epske narodne pesmi IL Klasična dela,
Srbskohrvatsko slovstvo 3, Lj. 1936, str. 98; Tvrtko Čubelić, Epske na-
rodne pjesme, Zagreb (1952), str. XL V, 311; M. Murko, Tragom srpsko-ürvatske
narodne epike L Djela JAZU, knj. 41, Zagreb 1951, str. 432.
" Prve tri hibe stoje pri M. Ruplu, n.m. (gl. op. 26), obe poslednji, ki si
nasprotujeta, pri Čubeliču, n. d., str. XLV (letnica 1688) in str. 311 (Janković 1789
še v Liki); poslednja napaka je tudi pri Coroviću v NE SHS II, 128.
262
Hrvatske inačice praobrazcu balade »Kralj Matjaž v turški ječi<
Letnica smrti Janka Mitrovića je napačna, kajpak tudi začetek
Stojanovega serdarstva; vrsta dogodkov je le deloma pravilna, sporočilo
o ženitvi sužnja Jankoviča je pripovedka; letnica Stojanove smrti (1688)
je napačna.
Vrsta dogodkov ustreza pri Petranoviću pač spričevalu, ki ga je
Stojanu 25. novembra 1669 izstavil Antonio Priuli, tedanji generalni pro-
vidur v Dalmaciji in Albaniji (gl. Desnica, Istorija I, št. 168, str. 140
= Prilozi II, str. 198, št. III), hvaleč >le segnalate, e coraggiose azioni di
Stoian Mitrovich, figlio di Gianco il quale fatto sardar de Morlacchi
preso schiavo per 14 mesi in Constantinopoli seppe coll'acqtiisto della
liberta render glorioso il suo nome, e segnalarsi nel contado di Zara«, kjer
je izvršil vrsto junaških dejanj. Pač pa Petranovic ni poznal določbe
o odlikovanju, ki ga je dož Domenicus Contareno dne 13. marca 1670
podelil Stojanu Mitroviću, Jankovemu sinu (Desnica, Istorija I, št. 171,
str. 143 [sklep senata z dne 10. marca] = Prilozi II, str. 198, št. IV [ducale
z dne 13. marca]). Ta našteva za zasluženji Stojanovega očeta in njegovih
sorodnikov najprej junaštva serdarja Stojana Mitrovića pred ujetni-
štvom: >Nel corso della passata guerra (t. j. vojske za Kandijo od 1645
do 1669) nella Dedmatia Stoian Mitrovich zardar de Murlachi non dis-
simile dal padre, e d'altri suoi maggiori, diede saggi del suo coraggio
facendo cadere estinto AUilbelg Duragbecovich soggetto di gran condi-
lione, e se bene provo per mesi quattordeci dura schiavitu restituitosi in
liberta, non tralascio tra novi cimenti d'esporre la propria vita, e nel
conflitto seguito nel contado de Zara fece la testa di Resep aga Fibpo-
vich« in drugih turških veljakov. — Potemtakem Stojan ni bil ujet takoj
po nastopu serdarske službe.
Kajpak Petranovic tudi ni poznal razpisa, s katerim je prejšnji
generalni providur Catarino Cornaro dne 6. maja 1666 potrdil izvolitev
Pavla Vukčevića za namestnika, »vice harambassa«, zasužnjenemu Sto-
janu Jankoviću za čas njegove odsotnosti (Desnica, Istorija I, št. 152,
str. 127 = Prilozi II, 197, št. II). Dopolnjujejo pa to sporočilo še druge
listine. Dne 5. aprila 1666 je poslal generalni providur Cornaro bene-
škemu senatu poročilo o nesreči, ki je zadela večjo četniško skupino,
ter mu priložil zapisnika o zaslišanju vmivšega se četnika Banica in
ujetega Turka Družeića (Desnica, Istorija I, št. 148, 149, 150. str. 123
do 126). Pohod na turško obmejno ozemlje — po živino in ujetnike — je
zamislil in organiziral stari, drzni in pohlepni Cvijan Šarić iz Šibenika,
pa so plenilce nenadoma napadli Turki, jih razbili, poubili in poujeli,
med jetniki je bil tudi »un haranabassa di Possedaria«. Banić je povedal
med drugim, da so se glavarji menda vsi rešili, »eccettuato il figliolo del
Giancovich harambassa di Possidaria, quale non si sa ancora se sij morto,
o rimasto schiavo«, Druzeić pa, da so morali Turki izročiti 30 jetnikov
paši. Vse to se tijema s podatki trogirskoga zgodovinarja Pavla Andreisa,
ki pravi v »Storia della citta di Trau« VI (Split 1908), 269 s. (Desnica.
Prilozi II, str. 106 s., št. I), da so se zbrali 9. marca 1666 uskoški oddelki
— iz zadrške krajine pod glavarjema Miljkovićem in Jankovičem, iz
263
Ivan Grafenauer
Šibenika pod Sarićem, iz Kbsa pod Đordem »Lislos«-oni — ter Kaštelani
ter krenili na plenilni pobod proti Cetini; tam pa so jih Turki nena-
doma napadli in jih razbili, okoli 400 pa ubili in ujeli: »Miglcovich et
Giancovich fatti schiavi, e come persone di concetto, condotti a Costan-
tinopoli, e trattenuti in corte di Gran Signore; finalmente per voler
divino fugiti, et ritornati sotto l'ali della Republica, furono dalla mede-
sima rimunerati, et il Giancovich in particolare decorato di doni el di
titolo di Cavaliere di S. Marco.«
Stojan Janković torej po uradnih virih leta 1666 še ni bil serdar,
očetov naslednik, pač pa posedarski harambaša, t. j. krajevni uskoški
glavar v domačem kraju Posedarju blizu Novega grada ob Novograd-
skem morskem zalivu. Ali mu je bil torej oče še živ? O tem poročajo
drugi viri.
Pismo šibeniškega plemiča Zorzia Papali-ja dalmatinskemu prove-
dum Antoniju Bernardiju z dne 11. februarja 1659 (Desnica, n. d.,
št. 112, str. 101 s.) poroča o velikem uspešnem pohodu zadrskih in šibe-
niških Uskokov četnikov na Cetinjsko krajino, kjer pa jih je po izdaji
nekega človeka iz Zlosela nenadoma napadla na Celini vojska bosenskih
alajbegov in sta bila koj ob začetku hudo ranjena poglavitna glavarja
Janko Mitrović in Elija Milkovič; vendar so se razdružene uskoške čete
trdovratno branile in ubito je bilo nemalo tudi turških alajbegov. Zadrška
mrliška knjiga pravoslavne parohije (Desnica, n.d., št. 113, str. 102)
zaznamuje 28. februarja 1659: Obilo di sardar Gianco- Mitrović sepolto
a S.Elia (t. j. pravoslavna župnijska cerkev v Zadru); podobna zapiska
sta v zaznamkih dekanatske župnije S. Stošije v Zadru z dne 1, marca
o smrti Elije Milkoviča, pokopanega pri sv. Dominiku (Desnica, n. d.,
št. 114—115). Dalmatinski provedur A. Bernardo pa pravi v pismu z dne
7. marca, v katerem sporoča beneškemu senatu o^ zmagi novograjskih
Uskokov nad Turki (Desnica, n. d., št. 116, str. 104), da mu je ta zmaga
tolažba v žalosti, »che apporta l'esser finalmente mancato di vita per
sregolato governo il capo principale de Morlacchi Gianco Mitrović, che
resto ferito il mese passato nell'accennata vittoriosa fattione, che riporto
col scritto danno de Turchi, vicino al fiume Cettina. Nadalje govori o
njegovi vdovi in o sinčkih (Lascia moglie e figlioli), ki jih priporoča
beneški državni radodarnosti, ki jo pričakuje »l'universale de Morlacchi«.
Komando pa, ki jo je imel nad vsemi uskoki, je razdelil na več delov.
Kako je to poveljstvo razdelil A. Bernardo, ne vemo; pač pa potrjuje
njegov naslednik Andrea Camer 1. marca 1661 odločitev zadrskega kapi-
tana Antonija Zena (A. Zeno) z dne 20. maja 1660, s katero je postavil
za uskoška glavarja (capi dei Morlacchi) v zadrskem ozendju Petra
Grgurico in Marka Milkoviča (Desnica, n. d., št. 118, str. 105 s.). Po njuni
smrti na bojišču je imenoval novi dalmatinski providur Girolamo Con-
tarini 21. maja 1664 za serdarja naslednika Ivana Cačića in Matija Mir-
kovića. Ker pa sta bila oba že stara, je imenoval 1. oktobra 1664 za
tretjega, vrhovnega serdarja Smoljana Smiljanića iz slavne serdarske
družine. Yrhovni vojaški poveljnik pa jim je bil polkovnik grof Frančišek
264
Hrvatske inačice praobrazcu balade >Kralj Matjaž v turški ječi<
Posedarski, od decembra 1664 dalje pa grof Jurij Posedarski (Desnica,
n. d., št. 137, str. 117 s.; št. 139, str. 118 s.; št. 143, str. 124 s.). Stojan Jan-
ković (Mitrović) pa se imenuje v vsem tem času samo v pismu providura
Girolama Contarinija z dne 8. maja 1663 med sodniki in glavarji pose-
darskimi (giudici e capi di Possedaria; Desnica, n. d., št. 131, str. 115), nato
šele kot harambaša posedarski v znanem nam pismu z dne 5. aprila 1666.
Serdar pa se zove šele v znanem nam spričevalu dalmatinskega provi-
dura Antona Priulija z dne 25. novembra 1669.
Vprašanje, kako to, je rešil že Stjepan Banović v donesku »O smrti
Ilije Smiljanića čuvenoga kotarskog junaka za vrijeme kandijskoga rata«
V Zborniku za narodni život i običaje, knj. 37 (JAZU v Zagrebu 1953),
str. 215—240, v katerem je dokazal, da je bil Stojan Janković ob času,
ko je Ilija Smiljanić po izdajstvu Markića Radojice 5. oktobra 1654 v
boju padel, šele deček, ne da bi bil kdaj mogel biti njegov predstojnik:
generalni providur L. Foscolo je z odlokom z dne 1. februarja 1650 do-
ločil mesečno plačo (štirih dukatov) tudi »sinu Janka Mitrovića, zva-
nomu Stojan, še v nežnih letih — figlioi di harambassa Gianco Mitrouich,
nominato Stoian, in eta tenera esistente* (Desnica, n. d., št. 52, str. 54;
ZNŽO 37, str. 218 in 234), in še novi dalmatinski providur Lorenzo
Dolfin, ki mu 1. avgusta 1653 povišuje mesečno plačo od 4 na 6 dukatov,
ga imenuje še vedno »in tenera eta esistente* (ZNZO, n. m.; Desnica,
n. d., št. 73, str. 67 — ne št. 52, kakor v ZNŽO, str. 234, op. 7).
Ce je Stojan Janković potemtakem leta 1650 imel kakih 8 let,
leta 1653 kakih 11, tedaj je bil ob očetovi smrti še vedno le sedemnajst-
leten, za serdarja pač premlad. In da je bil deset let pozneje kljub
svojim recimo sedemindvajsetim letom že serdar, je to zaslužil pač le
s svojo slavo, ko je ušel iz ujetništva in se potem izkazal kot junak in
harambaša.
Sporočilo o Jankovićevi ženitvi s Turkinjo Ajko v carigrajskem
suženjstvu ter o Kulenovićih in Beširevičih je muslimanska pripovedka
brez zgodovinske vrednosti. Že čas 14 mesecev je za pridobitev sultanove
milosti, poturčenje, ženitev in dva sinova nemogoč — epizoda v musli-
manski pesmi Janković Stojan i Hodžić Husein (MH III, št. 18), ki po-
daja (vv. 61—121) zgodbo o Stojanovem pohodu proti Livnu in o cari-
grajskem suženjstvu, potrebuje za carigrajske dogodke več ko 4 leta. —
Mimo tega pa so bili Kulenovići ugledna spahijska rodbina v Liki že
v njeni turški dobi (do 1689).^*
Tudi letnica 1688 kot letnica smrti Stojana Jankovića je napačna.
Jasnost nam je prinesel res šele B. Desnica, ko je priobčil depešo Anto-
nija Zena, providura konjice, z dne 26. avgusta 1687, najprej v Magazinu
Sjeverne Dalmacije 1934 (uredio Viadan Desnica, Split 1934), str. 36—42
— od tod je zvedel to Matija Murko (Tragom I, 432) — nato pa še v
Istoriji Kotarskih uskoka II, št. 174, str. 188—192. Zeno poroča v njej bene-
R. L o p a š i Ć, Dva hrvatska junaka. Marko Mesic i Luka Ibrišinović,
MH Zagreb 1888, str. 24.
265
Ivan Grafenauer
škeniu senatu o spopadu s Turki na Duvanjskeni polju dne 25. avgusta,
ki se je sicer srečno iztekel, bil pa je v njem hudo ranjen vitez Janković,
zadet s strelom iz puške, ki ga je predrla, in s sabljo čez hrbet, pa je
malo ur potem umrl (Rende amareggiata la felicita del successo la dis-
grafia incontrata dal cavalier Gianco, quale da una schioppettata colpito,
e traversata li poi una sablata sopra la schena, rese poche hore dopo
l'anima al creatore).
S tem je kajpak tudi opravljeno sporočilo R. L o p a s i ć a, n. d.,
(gl. op. 28), str. 41—42, 45—46 o udeležbi Stojana Jankovića pri osvobo-
ditvi Like in Krbave v juniju in juliju 1689, kar je sprejel tudi T. S m i -
cikla s.^" Po nekem Lopašićevem sporočilu bi bil podpiral (Sto-
jan?) Janković celo še leta 1697 ponesrečeni poskus zavzeti Bihač.^"
Junaška dela Stojana Jankovića so se naglo razglasila med ljud-
stvom, zlasti pa njegov posrečeni ubeg iz carigrajskega suženjstva.
Dejanja, ki jih je bepeški dož plačeval s častjo beneškega viteštva in
z zlatimi ovratninii verigami in medaljami, je ljudstvo plačevalo v tej
dobi s pesmijo. Splitski nadškof Gosmi ni brez razloga poročal 27. sep-
tembra 1684 kardinalu Gibu (Desnica, Prilozi, str. 200): »... essendo
solita questa nazione di narrare in versi gli accidenti piti notabili che le
occorrano,...« Da se je lo zgodilo ludi Jankoviću, o tem pričajo besede
generalnega providura Antonija Priulija v potrdilu z dne 25. no-
vembra 1669, češ da Janković »seppe coll'acquisto della liberta render
glorioso il suo nome, e segnalarsi nel Contado di Zara ...«
Najbolj se je ohranil spomin na Jankovićevo carigrajsko suženjstvo
in njegov ubeg v domovino v baladni pesmi Rohstvo Stojana Jankovića,^^
eni izmed številnih različic odisejske pripovedke o »Možu, ki se vrne na
ženino svatovščino« označuje jo pa to, da se v nasprotju z odisejskim
pokolom — gl. Ljuba se Marka Kraljeviča preudaje,^'^ Zemljanič Stje-
T. Smičiklas, Dvijestogodišnjica oslobodjenja Slavonije. I. Slavonija
i druge hrvatske zemlje pod Turskom i Rat oslobodjenja. JAZU, Zagreb 1891,
str. 150, 151.
^» R. Lop as i Ć, Bihač i bihačka krajina, Zagreb 1890, str. 106—110; cit.
T. Smičiklas, n. d., str. 168. Ne eden ne drugi ne navaja krstnega imena.
Vuk III, št. 25. Ropstvo Stojana Jankovića z Ilijo Smiljanićem (nam.
Miljkovičem.) — ponatisnjena je kar v vseh šolskih izdajah shrv. nar. pesmi.
Inačici: MH VI, str. 311 : »Mladi Stojan iz Kotarov<, zapis Klotilde Kučere
iz Komljetinec v Slavoniji, br. 64; n. d., str. 315: Janković Stojan in Turki Liv-
Ijani, ujet z »bratcem-stričevićem« Andrijo, zapis Kušmišev iz Roždanika
kraj Rajiča v požeški županiji.
Prim. I. Grafenauer I, Lepa Vida (1943), str. 225, op. 12. Tam je
treba navedek Vuk II, št. 25, popraviti v ... III..., navedek Andrić (= MH)
VI, št. 25, 26 v ...24, 25; dodati treba k slovenskim inačicam: Ivan Šašelj,
Bisernice I, Pripovedne št. 7, k hrvatskim: MH V, št. 40. »Zemljanič Stevan« z
inačicami MH VI, str. 311: druga, otoška inačica KI o t. Kučere, št. 200,
»Zemljeni Stevan«; str. 315: Ugarkovićeva iz Jablanca v Gornji Krajini,
št. 82. »Žemljic Stipan«; n.m.: Tomaseova iz Dalmacije, št. 61. »Žemljic
Stjepan«.
=ä M H H, št. 28 in dve inačici str. 379.
266
Hrvatske inačice praobrazcu balade »Kralj Matjaž v turški ječi< ,
pan,^* loaii i vojvoda Perić^-' — končuje tako, da Stojan Janković »ne-
sojenemu ženinu« dâ svojo sestro v zakon, da mu pa mati, ko ga ob
drugem srečanju spozna (pirvič v vinogradu ga ni spoznala), od veselja
umre.^°
Balada o Ženitvi Stojana Jankovića, nekoliko pondajena prireditev
srednjeveškega tipa praobrazca pripovedki-baladi o Ujetniku, ki ga
ohlastnikova hči reši iz očetove ječe, ni obranila carigrajskega okolja
kakor balada o Rohstvu Stojana Jankovića, ampak je dejanje presadila
na domače prizorišče, na prizorišče večnih obmejnih spopadov med
muslimanskimi in krščanskimi krajišniki hrvatsko-srbske narodnosti na
obeh straneh turške meje. Povod, da se je tudi ta prastari pripovedčno-
baladni obrazec prenesel na ime Stojana Jankovića, pa je dala musli-
manska pripovedka o Jankovićevem domnevnem poturčenju in ženitvi
s turškim dekletom v Carigradu, taka, kakršna je vključena v sestav
muslimanske »junačke pjesme« o Stojanu Jankoviću in Hodžiću TIu-
seinu (MH UI, št. 18 — 1041 vv.). V pesmi jo pripoveduje sam Stojan
Janković: Turčin Hodžić Husein ga je po njegovem ponesrečenem na-
padu na Livno ujel na Prolog-planini, ga podaril paši v Livnu, ta vezirju
v Travniku, ta pa carju-gospodarju v Carigradu. Dalje pesem pravi
(n. d., 385, vv. 101—121):
Kad sam doso caru u Stambolu,
Vrlo su me Turci nafalili.
Da sam pravi junak na mejdanu,
Za nuždu se jesam poturčio,
Vrlo me je care pomilovo,
Metnô mene u tursku medresu,
Učio sam za godinu dana
I medresu tursku naučio.
Od mila mi lipo ime dio,
Lipo ime uskok-Osmanlija,
U Stambolu mene oženio.
Dao meni stambolsku hanumu.
Tu sam bio tri godine dana,
S njome bio, dva sina rodio.
Kad četvrta nastade godina.
Turska meni vjera omrznula,
Ja ostavih stambolsku hanumu
I ostavih oba sina svoja,
Pa utekoh iz Stambola bila,
Ziva glava na Kotare sadje
Na Islamu svojoj biloj kuli.
Zdi se, kakor da so s prireditvijo srednjeveškega baladnega obrazca
na ime Jankovića Stojana dalmatinski krajišniki po svoje zavrnili po-
dobo, ki so jo turški krajišniki iste narodnosti dali temu junaku kot
muslimanskemu vzoru krščanskega junaka.
Zgodovinska je tudi osebnost Mustaj (= Mustafa)-bega Liškega. vzor
muslimanskega junaka v mnogih pesmih iz bivše Turške Hrvatske.
Mustaj-beg narodnih pesmi je po Branku Vodniku" Mustaj-
MH V, št. 40 (op. 52). — Drugačen je sklep v inačicah istega imena v
MH VL 311 in 315, navedenih v op. 32.
'¦'^ M H VI, str. 311: Ostojićeva prva iz Selc na Braču, št. 145. »Ivan i ,voj-
voda Peric'«.
^ Prav isti sklep — oddaja sestre v zakon in materina smrt od veselja —
je razen v inačicah o Stojanu Jankoviću (gl. op. 32) še v drugi K u cerini
inačici iz Otoka v Slavoniji (gl. op. 30): »Zemljeni Stevan«.
" Branko Vodnik, n. d. (op. 26), oddelek VIII. Ciklus muslimanski,
str. 183.
267
Ivan Grafenauer
beg Hasumović, po pokolenju Ličan iz rodu Lipovačev, žena mu
je bila Marafa, hči alaj-bega Filipovića. Ni pa bil sandžak v sandžakatu
Liškem, ampak poveljnik Bisca (Bihača) in sandžak v Bihaškem sandža-
katu (1642—1676); pač pa je bil tast liškemu sandžaku in imel v Udbini
pač tudi svoj dvorec. Kot poveljnik najmočnejše trdnjave v Turški
Krajini, neodvisen od bosenskih beglerbegov, je več ko tri desetletja
četoval bodi skupno z drugimi, bodi sam po Hrvatski Krajini in dalma-
tinskih Kotarih. Leta 1656 je knez Jurij Frankopan pri Križanić-
Turnju pobil Turke pod Ibrahim-pašo, požeškim sandžakom, ter
pri tem ujel Mustaj-bega, ga podaril karlovaškemu generalu Herbartu
Turjaškemu, kateremu se je moral odkupiti za več tisoč zlatnikov.
Odtlej je še srditeje četoval, dokler ni poveljnik Križanič-Turnja Kri-
štof Delisimonovič leta 1676 njegovo vojsko razbil in je njemu
samemu Mikulica Oreškovič iz Otoke glavo odsekal. Zgodovina
ve še za več drugih Mustaj-begov iz raznih rodov, ki pa niso tako po-
membni; vendar so lahko dali Mustaj-begu narodnih pesmi to in ono
potezo.
V razpravo Slovenske ljudske pesmi o Kralju Matjažu (SE HI—IV)
bi bilo treba pesem Jankovića oslobađa Turkinja djevojka — Ženitev
Stojana Jankovića vdelati tako, da bi se omenila za 5. odstavkom, za-
četim na str. 213, ki govori o angleški baladi o Gilbertu Beckeln, nekako
takole:
Na podobnem križarskem pripovedčno-baladnem obrazcu je osno-
vana hi-vatska krajiška narodna pesem o Stojanu Jankoviću in Mustaj-
begovi hčeri (Vuk III, št. 21; M H IX, št. 24 z inačicama na str. 215—216,
Marjanovićevo iz Turške Hrvatske [str. 151] in Stipčevo iz
Smiljana na Hrvatskem [br. 8]. — Mlajša obdelava: Vuk III, št. 22).
K tipičnemu srednjeveškemu praobrazcu je krajiška pesem dodala
uvodno zgodbo, kako je prišel junak »nevernikom« v roke in ječo, v
obrazec sam pa so se vpletle neke poteze iz balkanskih predhodnic
angleški baladi The fair flower of Northumberland in slovensko-kaj-
kavski baladi Kralj Matjaž reši svojo nevesto.
PS. Ko je bil rokopis že v tiskarni, je izšla v Srpski knjiž. zadrugi
v Beogradu V. Đ u r i ć a Antologija narodnih junačkih pesama (1954),
kjer avtor na str. 572 v 7 točkah primerja našo pesem z latinsko pre-
pesnitvijo staronemške pesmi o Walthariju in Hillgundi (10. stoletje).
Izmed vseh 7 točk pa velja samo listi del 3. točke, ki je naveden zgoraj
pri opombi 21 a^ Tudi sklepanje iz teh »sličnosti« je napačno.
268
Hrvatske inačice praobrazcu balade >Kralj Matjaž v turški ječi«
Zusammenfassung
KROATISCHE VARIANTEN ZUR ÄUSGANGSFORM
DER SLOWENISCH-ISTRIANISCHEN VOLKSBALLADE
VON KÖNIG MATTHIAS IM TÜRKISCHEN KERKER
In der Abhandlung »Die slowenischen Volkslieder von König Matthias«'
hai der Verfasser bei der Besprechung der slowenisch-istrianischen Volksballade
»König Matthias wird von der Sultanstochter aus ihres Vaters Kerker befreit«'
die wenig zahlreichen, aber nichtigen Varianten des epischen Grenzlandliedes
»Stojan Janković's Heirat«, bzm. » Janko vić's Befreiung durch das Türken-
mädchen« (s. oben Anm. 3) nicht herangezogen; keine von ihnen ist nämlich
im umfangreichen Variantenverzeichnis mit Inhaltsangaben zur Ballade »Ban
Zrinski und das Türkenmädchen« (s. ob. Anm. 2) angeführt. Das Grenzlandlied
gehört nämlich seinem Hauptteil nach wohl mit der Zrinski- und Marko-Ballade
zu demselben Sagen- und Balladenzyklus vom »Gefangenen, den des Gewalt-
habers Tochter aus ihres Vaters Kerker befreit«, gegenüber der antiken Urform
{Typus I — s. SE, l. c, S. 238) erweitert durch den mittelalterlichen Gegensatz
von Christlich und Mohamedanisch, es stellt aber durch gänzliche Abwesenheit
des Täuschungs- und Verratmotivs einen eigenen Typus dar, nämlich den mittel-
alterlichen Grundtyp (Typus la — s.a.a.O.), von dem die balkanischen Balla-
dentypen (Tpus IIa, III) samt der Antiochussohn-Episode im »Digenis Akritas«
(Typus II) und dem englischen Balladenkreis »The fair flower of Northumber-
land« (Typus IIa) gerade mit dem Täuschungsmotiv abgewichen sind. Da aber
der mittelalterliche Grundtypus (la) die Ausgangsform war für die slowenisch-
istrianische Volksballade vom »König Matthias im türkischen Kerker« (Typus Ih)
und da überdies das Grenzlandlied von Stojan Janković selbst unmittelbar die
Weiterentwicklung der Zrinski-Ballade beeinflusst hat, so mären dessen Varian-
ten doch schon im Zrinskischen Variantenverzeichnis zu erwähnen gewesen (mit
Hinweis aus spätere Veröffentlichung) und hätten in der oben erwähnten
Abtiandlung berücksichtigt werden müssen.
Von der mittelalterlichen Grundform (la, z. B. der Legende und den
Chansons de geste von Guillaume d'Orange) unterscheiden sich die Haupt-
varianten des Stojan-Liedes (V^, A, M, S — s. Anm. 3) im wesent-
lichen nur durch den neu hinzugefügten einleitenden Abschnitt, der von der
Gefangennahme und der Einlieferung des Helden in den Kerker berichtet. Die
Vaeianten stimmen darin überein, dass Stojan nicht auf einem Kriegs- oder
Beutezug in Gefangenschaft gerät, sondern von Mustaj-beg von Lika (S: Lisičić-
beg) auf einem Jagdzug im Bergwald ganz allein schlafend überrascht und trotz
heftigem Widerstand gebunden und nach Udbina abgeführt wird. In zwei
Varianten wird als Grund der einsamen Wanderung angegeben, Stojan habe
sich auf den Weg begeben, um des Mustaj-begs Tochter zu entführen (V^), bzw.
um dessen Schwester zu freien (M). Mit diesem Motiv hängt auch die epische
Breite zusammen in der Beschreibung der Schönheit und Heldenkraft, der Klei-
dung und der Waffen des Helden, das lebhafte Interesse, das die Mädchen von
Udbina samt des Begs eigener Tochter (Schwester) für den Gefangenen hegen,
auch, dass seine Befreiung — im Gegensatz zu den anderen Typen dieses Sagen-
und Balladenzyklus — fast unmittelbar auf die Einkerkerung folgt.
Sobald sich der Beg mit seinem Gefolge entfernt, eilt seine Tochter
(Schwester) zum Kerkerfenster, um mit dem Gefangenen zu sprechen. Wie sie
seinen Namen und die Umstände der Gefangennahme erfährt — in den Varian-
ten V^ und M auch, dass ihn die Liebe zu ihr ins Unglück gebracht hat — stellt
sie ihm sofort den Antrag, er solle durch Glaubenswechsel und Heirat mit ihr
• Slovenski etnograf (SE) HI—IV (1951), S. 189—240.
ä O. C, 199—219, 237—239, mit Textbcilagen S. 224—236.
269
Ivan Grafenauer
die Freiheit wiedergeminnen; nach der festen Ableiinung ist sie bereit, ihn auf
sein Treuwort hin selber heimlich zu bhfreien, mit ihm zu fliehen, sich taufen
und mit ihm trauen zu lassen. Auf seine feste Zusage stellt sie sich krank, um
dem Besucher (Vater, Mutter, Bruder...) die Kerkerschlüssel zu entwenden,
worauf noch in derselben Nacht die Befreiung Stojans folgt, die Rückerstattung
seiner Kleider und Waffen samt Umkleidung in der Begswohnung (A) und die
Flucht. Eine eigene Episode ist der Kampf gegen die Verfolger — der den
anderen Typen fehlt —.¦ nach ganznächtigem Ritt macht die Retterin an der
Grenze der künftigen Heimat über Stojans Schlaf und weckt ihn beim Nahen
der Verfolger. Alle finden im Kampfe den Tod (A), nur den Vater (Bruder},
entlässt Stojan auf der Tochter (Schwester) Bitte entwaffnet nach Hause. Es
folgt die Ankunft zu Stojans Mutter, die Taufe und Verehelichung.
Die aufs Thema der Entführung der Agatochter von Udbina umgearbeitete
Variante V (s.Anm.3) stellt im ersten Teil statt der Gefangennahme Sto-
jans durch des Mädchens Vater seine Indienstnahme in dessen Hause dar, im
zweiten Teil statt seiner Befreiung durch des Türken Tochter deren verabredete
Entführung — sie hat ihn schon seit ihrer Jungmädchenzeit heimlich lieb —.
Dabei ist mancher Einzelzug der Hauptvarianten in sinngemässer Anpassung
beibehalten.
Abgesehen vom einleitenden Abschnitt von der Gefangennahme des Helden
entsprechen die Hauptvarianten des Stojanliedes bezüglich des Hauptmotivs im
äusseren Geschehen — der Befreiung des Gefangenen durch das Türkenmädchen
— ganz den Varianten der Zrinski-Ballade, dem dritten Variantentypus dieser
Ballade (c) auch bezüglich des Familienstandes des Gefangenen und des Aus-
ganges der Handlung, indem auch da die Befreierin des ledigen Befreiten Gattin
wird. Man könnte also beneigt sein, das Stojanlied für eine Abzweigung von
diesem dritten Variantentyp der Zrinski-Ballade zu halten.
Das wäre aber ein Irrweg. Schon rein äusserlich fallen die beiden Lieder-
typen auseinander: die Varianten aller drei Gruppen der Zrinski-Ballade werden
schon durch den Namen des Ban Zrinski (Zrinjanin, Zrinović oder Banović —
Don 28 Varianten 20) oder den Namen Pavle (Livljanin 4 Var., Dubrovčanin
1 Var., Zlatarić 1 Var.) — nur in 2 Varianten steht ein anderer Name. Sein
Gegner, der ihn gefangen hält, ist in der Mehrzahl der Varianten der Zrinski-
Ballade der Türkensultan (15 Var.) oder der Beg von Novi an der Una-Sana
(7 Var.), im Stojanlied ist der Held durchwegs Stojan Janković, sein Gegner
in 4 von 5 Varianten der Befehlshaber von tika, in dreien mit Namen Mustaj-beg
(Beg Mustafa). Die Handlung ist also lokalisiert im venetianisch-türkischen
Grenzgebiet des 17. Jahrhunderts.
Wichtiger noch ist der Wesenunterschied zwischen beiden Liedern. Im
Gegensatz zum Wesensmerkmal des gesamten Sagen- und Balladenzyklus, der
Befreiung des Gefangenen durch des Gewalthabers Tochter aus ihres Vaters
Kerker, ist das unterscheidende Merkmal der Zrinski-Ballade — mit
Einschluss der englischen Ballade »The fair flower of Northumberland« — die
Täuschung der Retterin bezüglich des Familienstandes des Gefangenen und
dessen meineidiges Eheversprechen (dies auch in der Antiochussohn-Episode in
»Digenis Akritas« und in der serbischen Marko-Ballade), nicht selten mit dem
frivolen Wortspiel der Doppelbedeutung des Wortes »ojera« als ^Religion« und
iTreue«, gegebenes Wort^; nur sind in der Zrinski-Ballade die Folgen dieses
Meineides gemildert, indem in der Hälfte der vollkommenen Varianten die erste
Frau des befreiten Gefangenen unmittelbar vor seiner Heimkehr stirbt, so dass
er sein meineidiges Eherversprechen schliesslich doch einlösen kann (Typus b
der Zrinski-Ballade, 11 Var. von 22), während in zwei Varianten des Befreiten
unmündiger Sohn zur Zeit seiner Gefangenschaft herangervachsen ist, so dass
er des Vaters Retterin zur Frau nehmen kann (Typus a — 2 Far.; in mehreren
Varianten des Typus b wird dies als Möglichkeit in Betracht gezogen); in 9 Va-
rianten aber ist mit der ersten Frau auch der Meineid des Gefangenen fallen
gelassen worden, so dass der nun ledige Befreite seine Befreierin selbst ehelichen
270
Hrvatske inačice praobrazcu balade >Kralj Matjaž v turški ječi«
kann (Typus c). Aber ein Rest der Charakterschmäche des Zrinjanin, die im
Typus b beim Ausdruck seiner Freude über den Tod seiner ersten Frau geradezu
abstossend wirkt, ist auch hier noch stehen geblieben, indem z. B. der Meineid
betreffs des Ehestandes nur wenig geändert als feierlich abgeleugnete Leicht-
fertigkeit im Verkehr mit ledigen Mädchen zum Vorschein kommt.
Im S t o j anli e d dagegen ist von alledem keine Spur vorhanden, selbst
in der Entführungsvariante (V^) ist Stojans Verhalten gegenüber der Entführten
— die ihn ja schon von ihrer Jungmädchenzeit an lieb hat — tadellos. So zeugt
ausser dem Namen des befreiten Gefangenen — im Typus c: Zrinjanin, Zrinović
ban, Banović (5 Var.), Pavle Livljanin (2 Var.), Pavle Dubrovčanin und Zlatarić
(je 1 Var.) — auch dessen Charakter, dass das epische Grenzlandlied von Stojan
Janković nicht aus der Zrinski-Ballade hervorgegangen sein kann.
Dem gegenüber stellt sich das Stojanlied nicht nur mit der gesamten
Motivformel des Hauptteiles — der christliche Gefangene, ledigen Standes, wird
von des mohamedanischen Gewalthabers Tochter aus ihres Vaters Kerker befreit,
entflieht mit ihm und wird nach der Taufe dessen Ehefrau — sondern auch mit
einigen charakteristischen Einzelmotiven zur Seite des mittelalterlichen Grund-
typus dieses Sagen- und Balladenzyklus.
So finden wir das Motiv, dass der Held wegen seiner Liebe zur
Tochter des ihm feindlichen Gewalthabers in ihres Vaters Kerker gerät fF^ M),
in der ältesten Variante (A aus dem 16. Jahrhundert) der altenglischen Ballade
»The fair flower of Northumberland« (s. bei Anm. 23), wo er als Überbleibsel
aus dem mittelalterlichen Urbild, das dem Stojanlied zugrundeliegt, stehen
geblieben ist — aber gefälscht zum Zwecke der Täuschung des Mädchens —
während er in den übrigen Varianten aufgegeben ist. Auch der Antiochussohn-
Episode im »Digenis Akritas« und der Zrinski-Ballade^ ist das Motiv
fremd. Im Stojanlied wurde das Motiv noch episch weiter gesponnen: es
bildet den Ausgangspunkt für den einleitenden Abschnitt des Siojanliedes von
der Gefangennahme des Helden (A, V-, M, S) und das Leitmotiv der neueren
Umarbeitung zum Lied von der verabredeten Entführung der Agatochter von
Udbina durch Stojan (V^).
Das Motiv, dass die Begtochter Fatima (Var. A) den befreiten Gefangenen
ins umarme Gemach führit, um dort sein Eigentum — Kleider und Waffen —
miederzubekommen, sich zu reinigen und umzukleiden, stammt aus altfranzösi-
schen Chansonen; so finden wir es in den chansons de geste von Guillaume
d'Orange und auch sonst (s. Anm. 12, 22); in den anderen Varianten des
Stojanliedes ist das Umkleidungsmotiv mehr oder weniger verändert, aber immer
im Enklang mit der Handlung. (Ähnliche Zusammenhänge mit altfranzösischen
Chansonen sind in der serbokroatischen epischen Volksdichtung auch sont noch
festgestellt worden. Sie stammen aber wohl nicht aus den bekannten epischen
Kunstdichtungen, sondern eher aus Volksballaden.) Die Zrinski-Ballade kennt
dies Motiv ursprünglich nicht; wo es vorkommt, stellt es jedesmal einen nach-
träglichen Einschub in den ursprünglichen knappen Bericht vor.
Auch die Motivreihe der Verfolgung und des Entscheidungskampfes stammt
aus dem Mittelalter. Angedeutet ist sie schon in der Sage und in den Chansons
von Guillaume d'Orange (s. bei Anm. 20 u. 21), klar verwendet ist sie in der
slowenischen Volksballade von ^König Matthias (kajkawisch Fürstensohn Marko),
der seine entführte Braut rettet«, aus deren mittelalterlicher Vorlage die Motiv-
reihe des Stojanliedes wahrscheinlich entnommen ist. Das hegleitende Motiv,
class die Begtochter den Morgenschlaf des ermüdeten Helden bewacht und ihn
beim Nahen der Verfolger weckt, hat sein Gegenstück in der mittelalterlichen
Sage und in den epischen Liedern von Walther und Hildgund (s. hei Anm.22a).
Der Zrinski-Ballade sind diese Motive gänzlich unbekannt, dafür aber ist dort
die Rede von schwierigen Flussübergängen, was aus der mittelalterlichen Vor-
' Tu der einzigen Variante mit diesem Motiv bei Stojadinović II, Nr. 7 (von Risto
Jovanović aus Sarajevo), V. 113 ist wörtlich entlehnt aus Vuk III, Nr. 21 (V), Y. 156.
271
Ivan Grafenauer
läge der slorvenisch-istrianischen Ballade doti >König Maühias im türkischen
Kerkern (SE, 1951, S. 225, 226) stammt.
Auch der poetische Stil ist in beiden Liedertypen charakteristisch ver-
schieden. Die Zrinski-Ballade beschränkt sich motivisch auf die wesentliche
Motioformel der Befreiung des Gefangenen und der gemeinsamen Flucht, die
nur durch den Meineid und seine Folgen mehr oder weniger verwickelt wird,
während das Stojanlied nicht nur durch die einleitende Geschichte von Stojans
Gefangennahme und Einbringung erweitert ist, sondern auch durch den Kampf
mit den Verfolgern nebst der Begnadigung des Vaters (Bruders) des Türken-
mädchens. So ist es kein Wunder, dass die Darstellungsform der Zrinski-Ballade,
obgleich nicht durchwegs balladenhaft knapp und sprunghaft, sich doch fest
an der Stange hält, mit Vorliebe für Dialoge, während das Stojanlied mehr
oder weniger zur epischen Breite hinneigt, so in der Beschreibung von Klei-
dern und Waffen, in der Darstellung des Schlüsseldiebstahls, der Umkleidung
des Helden.
Allerdings sind auch etliche Varianten der Zrinski-Ballade in den Bannkreis
der epischen Weiterungen hineingeraten, aber beim genaueren Zusehen erweisen
sich diese Weiterungen — z. B. der Schlüsselentwendung, der Umkleidung —
durchwegs als nachträgliche Einschiebsel von Motiven aus dem Stojanlied; in
der Variante des Risto J ovanović Sarajlija (bei Stojadinović II, Nr. 7)
stammen einige davon geradezu von der bei Vuk III, Nr. 21, abgedruckten
Variante des Tesan Podrugović (V^).
Die Zugehörigkeit des Stojanliedes zur mittelalterlichen Grundform des
Sagen- und Balladenzyklus vom niGefangenen, der durch des Gewalthabers
Tochter aus ihres Vaters Kerker befreit wird«, steht somit ausser Zweifel.
Des weiteren wird noch vom Serdar (Befehlshaber der Grenztruppen)
der dalmatinischen Kotari (Bezirke) in oenetianischen Diensten Stojan Jan-
ković, des Janko Mitrović Sohn, gesprochen, auf dessen Namen in der
zweiten Hälfte des 17. Jahrhunderts nebst der uralten Ballade von der »Heim-
kehr des Ehemannes (vrgl. Odysseus' Heimkehr) auch das mittealterliche er-
zählende Lied vom »Befreiten Gefangenen« übertragen worden ist. Stojan
Janković war nämlich zu Beginn des Jahres 1666 mit seinem Mitbefehlshaber
in türkische Gefangenschaft geraten und es glückte ihnen nach 14-monatlicher
Sklaverei aus Istambul in die Heimat zu entfliehen. Bei dieser Gelegenheit
werden einige Irrtümer, die auch in Schulausgaben von serbokroatischen Volks-
liedern sich eingeschlichen haben, richtiggestellt. Kurz wird auch von seinem
Gegner, dem historischen Mustaj-beg (Beg Mustafa) von Lika, berichtet.
In der Abhandlung über die »Slowenischen Volkslieder von König Matthias«
(SE 1951), im Kap. 5. >König Matthias wird von der Sultanstochter aus ihres
Vaters Kerker befreit«, hätte die Ausgangsform des Stojanliedes nach der alt-
englischen Ballade von Gilbert B ecket erwähnt werden sollen (SE 1951,
S. 213 und 238, IIa).
272
IX
z razstave ljudske umetnosti narodov Jugoslavije
SI. 1. Zgoraj: Modeli tehničnih sredstev
za razstavo (1 :50; v Oslu)
SI. 2. Desno: Preslica iz Bosne
¦ SI. 5. Spodaj: Keramična plastika
(Dolenjsko, Slovenija)