UVODNIK
REKORDNE DNEVNE PROIZVODNJE V PREMOGOVNIKU VELENJE
datum	proizvodnja v tonah
10.5.1985	23.000
30.5.1985	23.300
9.11.1985	23.700
25.11.1985	24.100
5.12.1985	24.800
13.11.1989	25.000
1.12.1994	26.000
16.2.1995	30.000
13.3.1997	32.000
11.9.1997	33.000
NAJVIŠJE POVPREČNE DNEVNE PROIZVODNJE V POSAMEZNIH MESECIH
mesec	proizvodnja ton na dan
november 1985	20.607
april 1997	20.862
junij 1995	20.927
november 1987	20.982
marec 1985	21.136
november 1989	21.150
maj 1987	21.177
november 1994	21.655
marec 1997	23.030
september 1997	23.592
PROIZVODNJA JANUAR-SEPTEMBER 1997
OBRAT	PROIZVODNJA			+VIŠEK	-PRIMANJKLJAJ		ODSTOTEK		DOSEŽEN POVPREČEK
	osnovni načrt	mesečni načrt	doseženo	na osn.načrt	na osn.načrt	na osn.načrt	na mes.načrt	
PRELOGE	1.298.160	1.383.000	1.276.290	-21.870	-106.710	98,32	92,28	7.064 |
PESJE	1.452.530	1.437.900	1.497.180	44.650	59.280	103,07	104,12	8.287
SKALE	258.270	196.300	256.230	-2.040	59.930	99,21	130,53	1.418
PRIPRAVE	155.640	168.600	138.500	-17.140	-30.100	88,99	82,15	767
RLV	3.164.600	3.185.800	3.168.200	3.600	-17.600	100,11	99,45	17.536
OSREDNJA
KNJIŽNICA
CELJE
UVODNIK
Obetavni dosežki na začetku jeseni
Komaj smo zaključili dopustniške dni, smo že morali maksimalno hiteti s proizvodnjo premoga. Zaključek leta se hitro bliža in izpolnitev novega proizvodnega plana, ki predvideva 4 milijone in 50 tisoč ton premoga, je še zelo daleč. Tako nam je letošnji september, torej mesec takoj po počitnicah, prinesel izvrstne rezultate. Nikoli v zadnjih 12 letih nismo uspeli vtem mesecu tako dobro delati.
Posebej pomemben dan je bil 11. september, ko smo na samo petih odkopih s skupno dolžino 448 metrov odkopali rekordnih 33.000 ton premoga. To je vsekakor izvrsten dosežek in ga bo težko ponoviti.
Bolj ko seje bližal konec meseca, pa smo ugotavljali, da bodo dobri rezultati, ki so se ponavljali iz dneva v dan, prinesli še en rekordni dosežek. To je bila najvišja povprečna dnevna proizvodnja v enem mesecu in je praktično dosegla 23.600 ton na dan. Z drugimi besedami, v dobrih 21 delovnih dneh smo nakopali več kot pol milijona ton premoga.
Tako dobri rezultati pri odkopu premoga kažejo na veliko usposobljenost in motiviranost naših delavcev. Gotovo pa ne smemo pozabiti na dobro opremo, ki jo uporabljamo pri odkopavanju.
Te lepe zgodbe pa bo kmalu konec, saj bomo v oktobru zaključili odkopavanje kar na štirih odkopih in v prvi polovici novembra odkopavali premog samo na enem odkopu v jami Škale. Plan pa bo kljub temu treba doseči.
To sedaj pomeni, da se bo treba ponovno izkazati in vse naloge pri pripravi novih odkopov uspešno, predvsem pa pravočasno izvesti. Da bi dosegli letni plan, je treba do 20. novembra pripraviti dva odkopa, in sicer odkop B-7 v jami Škale in odkop C na k. +10 v jami Pesje. Do 5. decembra pa je treba pripraviti za obratovanje tudi prvi, tako imenovani visokoproduktivni odkop v jami Preloge. To je odkop B na etaži k. -80.
Ob uspešnem uresničenju teh nalog bo treba nakopati v oktobru okoli 350.000 ton premoga, v novembru med 180.000 in 200.000 tonami in v decembru znova okoli 350.000 ton premoga. Zaradi nizke proizvodnje v novembru bomo morali predvideni delovni soboti preložiti v bolj produktivne delovne dni, ko bomo lahko dosegli večjo proizvodnjo.
Menim, da nas v tem letu čaka zahtevno zadnje četrtletje, vendar sem prepričan, da si po tako lepih uspehih preprosto ne znamo zamišljati, da bi bila letna proizvodnja drugačna, kot smo jo načrtovali.
mag. Marjan Hudej, pomočnik tehničnega direktorja za proizvodnjo
Svetovni rekord
“V petek zjutraj (12. septembra, op.p.) je bil v velenjskem premogovniku dosežen nov največji dnevni odkop premoga v zgodovini premogovnika. Rudarji so v 24 urah, torej v vseh treh izmenah, na petih odkopih odkopali
33.000	ton premoga. Pomemben je podatek, da so takšno proizvodnjo dosegli na vsega 450 metrih odkopne fronte, kar je tudi v svetovnem merilu odličen dosežek. Velenjski rudarji so s tem rekordom za 1000 ton presegli prejšnjega, kar za 50 odstotkov pa so presegli tudi povprečno načrtovano dnevno količino odkopanega premoga za september."
15. septembra je vodstvo podjetja prejelo čestitko ministra za gospodarske dejavnosti Metoda Dragonje. V njej minister čestita vodstvu in vsem delavcem podjetja ob nedavnem proizvodnem rekordu. Minister je zapisal, da je rekordna dnevna proizvodnja 33.000 ton premoga dokaz, da ima vodstvo premogovnika jasno vizijo in cilje, ki jih zna dosegati. Rekord pa je tudi dokaz dobre tehnološke opremljenosti premogovnika ter velikega znanja delavcev.
Minister Dragonja je še zapisal, da takšni proizvodni rezultati tudi potrjujejo pravilnost odločitve energetske politike, da se proizvodnja premoga in energije skoncentrira v velikih sistemih, da se manjši premogovniki postopoma zaprejo, da se cene domačega premoga približajo cenam uvoženega oziroma izenačijo z njimi, da se ohranja pridobivanje najpomembnejšega domačega energetskega vira.
Jože Skaza
Takšna novica je iz našega podjetja romala v uredništva medijev po Sloveniji in ti so jo povzeli. Drugič letos smo sporočili, da smo v velenjskem premogovniku dosegli rekordno proizvodnjo. Kaj takšna proizvodnja pomeni za podjetje, za ljudi, ki so k njej pripomogli ali jo celo neposredno spremljali, smo najprej povprašali pomočnika tehničnega direktorja za proizvodnjo mag. Marjana Hudeja.
"Takšna proizvodnja pomeni za naše podjetje praznik. Praznik je tudi za vse tiste, ki smo sodelovali pri njej. Z rekordi poudarimo tudi, da je naša osnovna in najvažnejša dejavnost - pridobivanje premoga - na svetovnem nivoju.
V preteklosti smo že dosegali podobne rekorde. Primerjava številk je prav zanimiva! Leta 1983 je bila rekordna proizvodnja 22.300 ton na 1.300 metrih odkopne fronte. Leta 1985 smo dosegli rekordno proizvodnjo 24.800 ton še vedno na več kot 1.000 metrih odkopne fronte. Potem je bilo nekaj let zatišje, saj smo zmanjševali proizvodnjo. Začeli pa smo intenzivneje opremljati odkope in prvi rekordni rezultat smo zabeležili leta 1989 - 25.000 ton na 854 metrih odkopne fronte.
Edo Šivak
Največja posledica visokozmogljivih odkopov pa se je pokazala v zadnjih treh letih, ko beležimo štiri rekorde: prvega leta 1994, ko smo odkopali v enem dnevu
26.000	ton, drugega v februarju leta 1995, kjer je bilo na 551 metrih odkopne fronte odkopanega 30.000 ton premoga, tretji in četrti rekord pa sta iz letošnjega leta. Na samo štirih oziroma petih odkopih smo v marcu odkopali 32.000 ton premoga in v septembru 33.000 ton.
Sedanji rekord spremljajo še nekateri zanimivi podatki: dolžina odkopne fronte je bila 448,8 metra, obratovalo je pet odkopov, proizvodnja na odkopih je bila 32.500 ton in na pripravskih deloviščih 500 ton, povprečno je bilo na enem odkopu odkopanih 6.500 ton, produktivnost odkopne fronte je bila 72,4 tone iz metra na dan, število odkopnih dnin je bilo 281 (to je zelo malo)* odkopni učinek pa je bil tudi rekorden: 115,5 ton na dnino.
Takšna proizvodnja je za podjetje zelo pomembna. Z odkopno opremo in opremo na odvoznih poteh ter organizacijo dela skušamo ugotoviti, koliko in kako smo sposobni dosegati delovne rezultate, kako vsi ti faktorji sodelujejo. Seveda je bolj
Vinko Kovačec

enostavno odkopavati na tej dolžini odkopne fronte okoli 20.000 - 23.000 ton premoga, vendar pa je poskus maksimalne proizvodnje tudi preizkus funcioniranja celotnega sistema."
Kako pa so ta poskus doživeli trije rudarji na odkopih?
Jože Skaza, rudar na odkopu Š 1 v jami Škale: "Z našo partijo na čelu se zelo dobro razumemo; z nekaterimi delam že deset let. Dobro se poznamo, vemo, kaj je kdo sposoben narediti, kaj zna, kako čuti in se obnaša. Takšna uigranost in sodelovanje prideta še posebej prav, ko je treba složno poprijeti za delo in tako je bilo 12. septembra, ko smo 'fedrali' rekordno proizvodnjo. Mi smo bili v nočni izmeni.
Da bomo poskusili z rekordno proizvodnjo, smo vedeli že prejšnji dan. Zato sem zvečer, ko sem prišel na delo, vprašal, kako teče premog ta dan. Dežurni je povedal, da je bila proizvodnja v prvih dveh izmenah 22.000 ton, potem pa sem že vedel, da bo končna proizvodnja velika.
Kadar se kaj takšnega dogaja, je na odkopu bolj živahno. Vsak se trudi delati čim bolje, hitro; kar razjezilo nas je, ko so bili bunkerji s premogom polni in smo morali za nekaj minut ustaviti točenje premoga. Zadovoljni smo bili tudi, ker je bil premog kakovosten.
Takšna proizvodnja se, seveda, načrtuje, saj mora biti veliko stvari pripravljenih, dogovorjenih, usklajenih. Mi, na čelu, vemo, da moramo povečati reze, pripraviti delovišče, vse počistiti, ljudje morajo biti motivirani in natančno poučeni o svojih nalogah. Vse se mora potem ujeti! Mislim, da smo na vseh odkopih s to opremo sposobni stalno tako veliko odkopavati, vendar so odvozi prešibki.
Povedati pa tudi moram, da je delovni ritem ob takšni proizvodnji hud in ga vsak dan ne bi zdržali. Takšen delovni dan je napet, naporen, tudi delovne razmere so težje: več je hrupa, prahu... Kadar pa se za takšen preizkus naših sposobnosti odločimo, smo rudarji vedno v celoti zraven in nas uspeh zelo veseli!"
Edo Šivak, rudar na odkopu v jami Preloge: "Od leta 1986 delam v premogovniku, ves čas na Dowty odkopu. Ta oprema je že zastarela in zdaj naj bi dobili tudi na našem odkopu najnovejšo odkopno opremo. V njej bo več elektronike in avtomatskega vodenja, za kar se bomo morali rudarji tudi usposobiti. Dva naša sodelavca se že poučujeta o tem.
12. septembra je naša skupina delala ponoči. Da bomo poskusili z večjo proizvodnjo, smo izvedeli že prej, saj je za kaj takšnega treba pripraviti pogoje. Ko
potem proizvodnja steče, se vsi potrudimo, da ni zastojev, da vsi damo vse od sebe, vsak se trudi kar najbolje opraviti svoje delo. Domala vse je teklo v redu, le odvozi niso zmogli odpeljati takšne količine odkopanega premoga na dan.
Takšen preizkus nam pokaže, koliko smo zmožni proizvesti; če bi bila vsa oprema modernejša, bi bila takšna proizvodnja pogostejša. Tempo dela je ob takšni proizvodnji seveda hitrejši, povečata pa se tudi hrup in prašenje. Vendar uporabljamo zaščitna sredstva, čepke za ušesa, maske za obraz, očala."
Vinko Kovačec, rudar, kombajnist na odkopu v jami Pesje: "Na odkopih delam že 25 let, torej sem vedno na čelu proizvodnje, v špici. Včasih tudi zamenjujem gospodarja čela in to je kar odgovorno delo. V vseh teh letih sem doživel že veliko rekordov, tako da sem jih vajen. Odkar pa imamo na našem odkopu v jami Pesje najmodernejšo odkopno opremo, tako imenovano turbo čelo, pa je naša proizvodnja vedno približno takšna, kot je bila ob tem rekordu.
Torej se nam, v jami Pesje, ni zdelo, da delamo kaj posebnega in tudi kakšnih posebnih priprav nismo imeli. Je pa takšen rekord preizkus sposobnosti vseh, ki sodelujejo pri proizvodnji, in zdi se mi, da bi morali sedaj nekoliko posodobiti odvoze.
Člani moštva smo že dolgo skupaj, poznamo se in zato tudi organizacija dela dobro teče. Med nami pa je tudi nekaj mladih rudarjev, pripravnikov in rad bi pohvalil sistem, ki je v podjetju vpeljan sedaj. Ko sem prišel jaz, sem bil kar postavljen na delo in včasih je bilo zelo nevarno. Danes pa imajo mladi svojega inštruktorja, nekoga, ki 'popazi' nanje, jim svetuje in jih vodi. To je zelo dobro!
Zaposliti se danes v velenjskem premogovniku je povsem nekaj drugega, kot je bilo pred leti. Danes je to privilegij in izziv za delavca. Vodstvo je naklonjeno razvoju, plače imamo redne, dela je dovolj. Mlade fante zanima elektronika in pri delu v jami je je precej, zato je to zanje motivacija za delo. Pri takem delu ni nujno, da delavec postane invalid.
Resda razmere za delo niso idealne: povečal se je vlek zraka, precej je prahu, zato uporabljamo zaščitna sredstva. So se pa v teh letih, kar jaz delam, zelo spremenile, in to na bolje!"
Diana Janežič
Še en rekord!
V septembru je bilo v našem premogovniku odkopanega 503.300 ton premoga, kar je eden najboljših mesečnih odkopov v zgodovini premogovnika. Boljši odkop premoga, dosežen v enem mesecu, je bil zapisan marca 1984. leta, ko je bilo odkopanih 509.000 ton premoga. Vendar takrat v 26 delovnih dneh in na 1070 metrih odkopne fronte.
"V letošnjem septembru smo tolikšen odkop premoga dosegli na štirih odkopih oziroma 448 metrih dolgi odkopni fronti, v 21 delovnih dneh in tretjini delovnega dne, "je povedal tehnični direktor mag. Marjan Kolenc. “Razlogov za tako velik odkop premoga v septembru je več, najpomembnejši pa so na eni strani optimalna opremljenost odkopov in njihovo optimalno obratovanje, na drugi strani pa precejšnja delovna vnema, zavzetost za delo vseh zaposlenih v premogovniku po njihovi vrnitvi s poletnih dopustov, " je še dejal mag. Kolenc.
Do konca leta moramo v premogovniku za izpolnitev letnega delovnega načrta odkopati še 881.800 ton premoga. To pomeni, da so pred rudarji še zelo zahtevne naloge, saj bodo že v novembru odkopavali premog samo na enem odkopu, načrtujejo pa veliko montaž in demontaž jamske opreme. Kljub temu vodstvo podjetja predvideva, da bo letni delovni načrt -odkop 4 milijonov 50.000 ton premoga - uresničen do konca leta v načrtovanem številu delovnih dni.
Posodobljeno zračenje
Ob letošnjem občinskem prazniku, v soboto, 20. septembra, je bila predana namenu prenovljena ventilatorska postaja v Pesju. Slavnostni govornik je bil mag. Marjan Kolenc, tehnični direktor premogovnika, o pomenu ventilatorske postaje pa je spregovoril tudi direktor podjetja dr. Franc Žerdin. Ob tej priložnosti se je za strokovno delo pri tem projektu zahvalil odgovornemu vodji projekta Cirilu Kemperlu in mu v zahvalo podaril rudarsko svetilko. Objekt je predal namenu - prerezal trak in vklopil ventilator - državni sekretar za energetiko v Ministrstvu za gospodarske dejavnosti Alojz Kovše. Ob zvokih Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje pa so si nato notranjost ventilatorske postaje ogledali številni gostje, udeleženci 8. srečanja poslovnih partnerjev podjetja.
"Objekt je pomemben za naš premogovnik, saj je kakovostno prezračevanje jamskih prostorov eden od osnovnih dejavnikov za doseganje dobrih rezultatov dela in za varno delo," je v svojem nagovoru dejal mag. Kolenc. "Zagotavljanje normalnih klimatskih pogojev za zaposlene v jami in odvajanje nevarnih plinov, ki nastajajo pri pridobivanju premoga, zahtevata nemoteno in kvalitetno oskrbo jame s svežim zrakom. Prenovljena ventilatorska postaja Pesje je zagotovo objekt, ki bo v prihodnje omogočal varno in humano delo v jami."
Odgovorni vodja projekta Ciril Kemperle je v zahvalo prejel rudarsko svetilko.
Zaradi vključevanja novih odkopnih polj dosedanji ventilator v ventilatorski postaji Pesje ni več ustrezal potrebam po večjih količinah zraka in ustrezni depresiji. "Razlogov za vgradnjo novega ventilatorja je bilo več, " je poudaril mag. Kolenc. "Z nadaljevanjem odkopavanja proti zahodu prihajamo v večje globine sloja, z likvidacijo zračilnega jaška Stare Preloge so se zračilne poti bistveno podaljšale, _ zaključni odkopi v jami Skale bodo prekinili navezave proti zračilnemu jašku Hrastovec, tako da bo izstopni zrak preusmerjen na ventilatorsko postajo Pesje in tudi prostore rudarskega muzeja, ki bo po zaključku odkopavanja ostal v področju jame Skale, prezračujemo skozi postajo Pesje."
Poleg novega ventilatorja je pomembno tudi to, da bo prezračevanje jame skozi ventilatorsko postajo Pesje sedaj vodeno povsem avtomatsko, torej brez posadke v postaji, iz informacijskega centra Premogovnika v Novih Prelogah. Projekt za za-
menjavo, avtomatizacijo in krmiljenje ventilatorja so pripravili strokovnjaki Premogovnika, v Sloveniji pa sta bila izdelana tudi visoko- in nizkonapetostni del ter projektna dokumentacija in druga oprema. Ventilator je izdelala nemška firma TIT. Odgovorni vodja projekta je bil Ciril Kemperle, za posamezne dele pa so bili zadolženi samostojni projektanti Marjan Lampret za rudarski del, Miran Penšek za elektro del, Bojan Jezernik za strojni del in Marjan Kogoj za gradbeni del.
Projektna dokumentacija in vsa dovoljenja za gradnjo so bila pridobljena konec septembra lani. Izvajalci so gradbena dela pričeli v oktobru in jih končali konec januarja letos. Aprila so delavci Klasirnice pričeli z vgradnjo in montažo ventilatorja, druga montažna dela pa so opravili dobavitelji posameznih delov opreme. Vsa dela so bila zaključena v začetku maja, ko je bila ob prisotnosti strokovnjaka firme TLT naprava prvič zagnana in opravljeno testiranje. Celotna vrednost investicije je bila okoli 2 milijona nemških mark, od tega je domačega in tujega deleža vsakega polovico.
V pogodbi o izdelavi ventilatorja so bile posebej ostre zahteve glede hrupa - tudi zato, ker stoji ventilatorska postaja Pesje poleg stanovanjskega objekta in na robu rekreacijskega območja. Zato so bile februarja v ventilatorsko postajo montirane dušilne zvočne kulise, ki preprečujejo emisijo zvoka v okolico iznad dovoljenih mer. Ustrezna pooblaščena firma je potrdila, da so vse vrednosti hrupa v zakonsko predpisanih mejah.
Skozi vse tri ventilatorje v ventilatorskih postajah Premogovnika Velenje je sedanji pretok zraka okoli 28.000 m3 na minuto, od tega 15.900 m3 na minuto skozi ventilator v Šoštanju, 7.900 m3na minuto skozi ventilator v Pesju in 4.800 m3 na minuto skozi ventilator v Hrastovcu.
Diana Janežič
Na Vzhodu (še) nič novega
Med 8. in 11. septembrom so se predstavniki vodstva podjetja mudili na sejmu rudarske opreme v Katovvicah na Poljskem. Sejem so si ogledali direktor podjetja dr. Franc Žerdin, tehnični direktor mag. Marjan Kolenc ter njegova pomočnika, za raziskave in razvoj dr. Milan Medved in za eiektro-strojno področje Zdenko Lah. S slednjim smo se o vtisih s sejma in pogovorih na njem pogovarjali.
Rudar: "Kaj ste videli na sejmu in kakšen je bil vaš namen obiska sejma v Katovvicah?"
Lah:"Sejem rudarske opreme je bil v bistvu prikaz, kaj se v premogovništvu in rudarstvu dogaja v Vzhodni Evropi in kaj ponujajo zahodnoevropski proizvajalci rudarske opreme. Ker gre pri rudarski opremi za velike investicije in pomembne odločitve o nakupu, prodajalci sejem seveda predvsem izkoristijo za prikaz svoje ponudbe, za pogovore o opremi in za sklepanje dogovorov s kupci. Največji zahodnoevropski proizvajalci so Nemci in Angleži, ki vidijo na vzhodnoevropskem tržišču veliko tržno nišo, predvsem v Rusiji, na Poljskem, Češkem, v vseh državah bivše Jugoslavije.
Mi smo čas med obiskom sejma izkoristili tudi za pogovore s predstavniki treh nemških firm o razvoju hidravličnega podporja ter o možnostih poslovnega sodelovanja za obnovitev proizvodnje v ESO Opremi."
Rudar: "Ste sklenili kakšne konkretne dogovore?"
Lah: "Glede rudarske opreme nismo sklepali nikakršnih konkretnih dogovorov, ker je opremljenost našega premogovnika zadovoljiva, glede opreme, ki pa jo vendarle še želimo kupiti, pa se bomo morali dogovarjati v Velenju. Mi namreč dobro poznamo koncepte nemških, angleških, avstrijskih in tudi ameriških proizvajalcev rudarske opreme, s katerimi tudi sicer najbolj sodelujemo.
Tokratnega sejma v Katovvicah smo se udeležili predvsem zato, da bi ugotovili, kaj se dogaja s proizvajalci rudarske opreme v Vzhodni Evropi, ali se že kažejo kakšne novosti, napredek in s tem tudi možnosti, da bi nekatere dele opreme -predvsem zaradi precej nižjih cen - lahko nabavljali pri njih. Vendar smo se ponovno prepričali, da je kakovost še slaba, razvoj posameznih komponent opreme ne dosega zahodnoevropskega, prav tako še vedno ni povsem zagotovljen servis, rezervni deli pa so pogosto prav tako slabe kakovosti. Pri tej ravni opremljenosti in proizvodnje v našem premogovniku pa si seveda večjih zastojev in slabe kvalitete opreme ne smemo privoščiti.”
Rudar: "Čigavo opremo pa uporabljajo v vzhodnoevropskih rudnikih?"
Lah: "Večinoma proizvajalcev iz Zahodne Evrope. Nekatere tehnološke rešitve so pri vzhodnoevropskih proizvajalcih zanimive, uporabnost opreme pa je zelo vprašljiva. Prav zato so zahodnoevropski proizvajalci rudarske opreme močno zastopani v rudnikih in premogovnikih v Vzhodni Evropi, neglede na to, da izdelujejo sami cel spekter rudarske opreme: kombajne, diesel lokomotive, napredovalne stroje, verižne transporterje. Vse to pa, žal, po funkcionalnosti, zmogljivosti, zanesljivosti in kakovosti ne ustreza zahtevam zahodnoevropskih uprabnikov teh strojev."
Rudar: "O čem pa so tekli poslovni pogovori s partnerji iz firm DBT, Eickhoff in Saar Tech?"
Lah: "S predstavniki Saar Techa smo se pogovarjali o ustrezni rešitvi naših zahtev glede hidravličnega podporja za novo horizontalno odkopavanje v severozahodnem predelu jame Preloge. Dogovorili smo se za eno od zaključnih srečanj v Velenju, kjer bi preučili njihove predloge in jih potrdili ali zavrnili. Z Eickhoffovimi predstavniki smo se ponovno pogovarjali o ponudbi njihovih strojev za naš premogovnik, saj smo naš zadnji nakup pridobivalnega stroja opravili pri angleški firmi Joy. Vendar s tem firmi Eickhoff nismo zaprli vrat, pač pa obe firmi prepustili zdravi konkurenci. Bolj sporne so zadeve s firmo DBT, saj niso odgovorili na dogovor v juliju glede hidravličnega podporja, firme ESO Oprema in našega skupnega sodelovanja pri prodaji znanja na Kitajsko in v Turčijo. Tokrat smo jih opozorili na neizpolnjevanje njihovih obveznosti iz teh dogovorov, določili smo nove termine za izvedbo obojestranskih aktivnosti."
Rudar: "Ali ste dogovore glede ESA Opreme kaj bolj dorekli?"
Lah: "V velenjskem premogovniku si želimo, da bi proizvodnja ESA Opreme živela naprej oziroma se sanirala, vendar spoznavamo, da je to p rej kos lej zgolj naša želja. Velike pripravljenosti na sodelovanje na drugi strani ni oziroma naši sogovorniki pričakujejo, da bo glavni iniciator in tudi večinski lastnik nove firme Premogovnik. Drugi pa bi se novi firmi z manjšimi deleži priključili šele, ko se bo pokazala njena uspešnost. Mi, seveda, na to ne moremo pristati." /dj/
Sejem rudarske opreme v Katovvicah
Svetovni rudarski kongres
Od 9. do 16. oktobra poteka v Acapulcu v Mehiki svetovni rudarski kongres, med 16. in 20. oktobrom pa si bodo udeleženci kongresa ogledali še nekatere mehiške rudnike in premogovnike.
Kongresa se iz našega premogovnika udeležuje direktor dr. Franc Žerdin, iz Slovenije pa še dr. Uroš Bajželj, profesor na Naravoslov-no-tehnični fakulteti, oddelek za montanistiko v Ljubljani. .
Pred kongresom bo sestanek izvršilnega odbora za organizacijo kongresa in njegov član je tudi dr. Žerdin. Pred odhodom na kongres je povedal: "Takšna srečanja so vedno koristna, saj na njih izvemo, kakšni so svetovni trendi v rudarstvu glede proizvodnje, prodaje, razvoja novih tehnologij. V našem premogovniku smo znali vedno s takšnih srečanj potegniti korist tudi za nas. Ob kongresu bo tudi razstava opreme vseh svetovnih proizvajalcev za rudnike, kar bo prav gotovo tudi vredno ogleda."
16. oktobra se bodo dr. Žerdinu v Acapulcu pridružili še mag. Marjan Hudej, pomočnik tehničnega direktorja za proizvodnjo, dr. Evgen Dervarič, pomočnik tehničnega direktorja za tehnično področje, ter Branko Foštner, vodja elektro dejavnosti. Povabila jih je angleška firma Joy, ki bo plačala potovanje in ogled nekaterih mehiških premogovnikov.
Dr. Žerdin, dr. Dervarič in dr. Bajželj so prijavili tudi referat, v katerem predstavljajo velenjsko odkopno metodo s poudarkom na reševanju ekoloških vprašanj in uporabi pepela pri odkopavanju premoga. Idjl
Srečanje poslovnih partnerjev in DIT'97
Tkanje poslovnih vezi
Društvo inženirjev in tehnikov našega podjetja je bilo letos že osmič organizator tradicionalnega srečanja poslovnih partnerjev podjetja in ditovega teniškega turnirja. Srečanje je potekalo od 18. do 20. septembra, udeležili pa so se ga domala vsi povabljeni poslovni partnerji, in sicer iz Nemčije, Avstrije, Češke, Amerike, Velike Britanije, Hrvaške in seveda Slovenije.
Prva dva dneva srečanja so se poslovni partnerji in njihovi gostitelji - vodstvo podjetja - odpravili na izlet v vzhodno Slovenijo in spoznali kulturno-zgodo-vinske spomenike ter naravne znamenitosti Ptujskega polja, Haloz, Slovenskih Goric in Prekmurja. Ogledali so si cerkev na Ptujski Gori, vinograde v Halozah in ob vinski cesti v Jeruzalemu, cerkev v Bogojini, Moravske Toplice, obiskali lončarja v Filovcih, z obiskom najbolje obnovljene turistične kmetije za leto 1997 v Lendavskih Goricah pa so sklenili tudi krog kulinaričnega spoznavanja tega dela Slovenije. "Namen takšnega druženja je predvsem, da v sproščenem ozračju tkemo in ohranjamo prijateljske vezi s poslovnimi partnerji," je dejal predsednik organiza-Poslovnipartnerji in njihovi gostitelji	cijskega odbora srečanja in
pred Plečnikov cerkvijo v Bogojini Društva inženirjev in tehnikov dr. Evgen
Dervarič. "Letos nam je to še posebej dobro uspelo, saj so bili poslovni partnerji z izletom zelo zadovoljni."
Pomen teh srečanj je poudaril tudi direktor podjetja dr. Franc Žerdin, ki je dejal, da so dobri odnosi s poslovnimi partnerji za naše podjetje še posebej pomembni, saj so lahko domači in tuji poslovni partnerji ob tako nedefinirani energetski politiki države zavezniki podjetja, ko to zaide v takšne ali drugačne težave.
"Poslovni partnerji so naši zavezniki tudi pri uresničevanju naših strateških ciljev in poslovnih odločitev. Zato je vedno pomembno, da so naša srečanja s poslovnimi partnerji dobro pripravljena. Letos je temu bilo tako. Skovali smo številna prijateljstva in zavezništva. Odmevi poslovnih prijateljev, kot jim pravim jaz, so bili pozitivni. Prepričan sem, da bomo tudi zaradi tega v prihodnosti lahko kupili kakšen stroj
ali opremo po ugodnejših pogojih," je dejal direktor.
Glasba in šport
Popotovanje po vzhodni Sloveniji je bila tudi promocija lepot naše države, gostoljubnosti njenih ljudi in kulinaričnih posebnosti Prekmurja, v petek zvečer pa seje srečanje zaokrožilo še s kulturno prireditvijo in banketom. Koncert učencev in učiteljev glasbene šole Velenje v novi orgelski dvorani je odlično izzvenel. Koncert pa ni bil namenjen le glasbenim užitkom poslušalcev, ampak tudi kot zahvala domačim in tujim poslovnim partnerjem, ki so s sponzorskimi prispevki pomagali opremiti dvorano in nasploh prizidek h glasbeni šoli.
Tretji dan srečanja je bil v znamenju tradicionalnega teniškega turnirja, letos osmega DIT'97. Po dveh čudovitih poznopoletnih dneh je sobotno dopoldne kazalo pravi jesenski obraz. Toda ljubitelji tenisa so se pogumno spoprijeli s pršenjem, meglo in hladom ter z zagrizenimi dvoboji na teniških igriščih proti poldnevu že pregnali oblake.
V	moškem delu turnirja je med 52 prijavljenimi tekmovalci zmagal Franc Zakeršnik, ki je v finalni igri premagal Aleša Zavbija. Tretje in četrto mesto sta si razdelila Jože Kolenc in Stane Sovič. Pri ženskah - sodelovalo jih je 13 - je bila najboljša Ida Kumer - v finalu je premagala Slobodanko Gom-boc - tretje in četrto mesto pa sta zasedli Dijana Žagar in Nada Gorogranc.
V	igri dvojic je nastopilo 37 tekmovalcev. Najboljša sta bil Milan Medved in Gerhard Thiele. V finalu sta premagala dvojico Matjaž Klinc in Željko Vukelič. Tretje in četrto mesto sta zasedli dvojici Dervarič-Meža in Mlakar-Lampret.
V	času teniškega turnirja so se sodelujoči lahko udeležili tudi tekmovanj v metanju prostih metov na koš in pikada, s posebno napravo pa so lahko izmerili tudi hitrost teniške žogice pri serviranju. V košarki je bil med 26. tekmovalci najboljši Drago Skornšek, v metanju pikada je 33 sotekmo-
valcev premagal Matjaž Koželj, najhitreje pa sta žogico servirala Anton Lampret - namerili so hitrost 157 km na uro - ter Biserka Šepec, ki je žogico udarila s hitrostjo 122 km na uro. Vsakoletno nagrado za fair play igralca je letos zasluženo prejel Paul Free-man iz Anglije.
8. tradicionalno srečanje poslovnih partnerjev Premogovnika se je končalo v soboto zvečer s podelitvijo pokalov in nagrad najboljšim tekmovalcem, zahvalo organizacijskemu odboru za odlično pripravo in izvedbo srečanja in s poslovilnimi besedami, ki so se vse iztekle le v pozdrav: "Nasvidenje prihodnje leto!"
Mnenja poslovnih partnerjev
Nekatere poslovne partnerje smo povprašali, kako sodelujejo z velenjskim premogovnikom in kako doživljajo to vsakoletno srečanje v Velenju in Sloveniji. Rudi Bottinger, Scharf, Nemčija: "Sem tehnični svetovalec v izvoznem oddelku za vzhod, to je za Slovenijo, Hrvaško, Bosno, Bolgarijo, Romunijo in Madžarsko. V naši strojni tovarni proizvajamo sisteme za transport in logistiko. Kupcem svetujem ob nakupu opreme, jih opozorim na tehnične novosti, uporabo...
Od leta 1983 sodelujem z velenjskim premogovnikom. Sodelovati sem začel s prodajo visečih dieselskih lokomotiv za prevoz ljudi in materiala. Z vašimi strokovnjaki zelo dobro sodelujemo. Zadovoljen sem, ker spoznavam, da so strokovnjaki na svojem področju, da se da z njimi veliko pogovoriti, dogovoriti.
Tega srečanja s poslovnimi partnerji se udeležujem petič in vedno odhajam domov s prijetnimi vtisi. V okviru teh srečanj
sem spoznal tudi Slovenijo, ki se mi zdi zelo lepa dežela. Ta srečanja so tudi odlična priložnost, da se poslovni partnerji srečamo bolj neformalno, se pogovorimo o poslovnih stvareh pa tudi o čem drugem. Osebna poznanstva so vedno koristna za dobre poslovne odnose pri sklepanju konkretnih poslov."
Paul Freeman, Joy, Velika Britanija: "Jaz poslovno sodelujem z vašim premogovnikom dve leti, naše podjetje pa že okoli 15 ali celo 20 let. Naše sodelovanje z vami je zelo dobro in je za naše podjetje zelo pomembno. Konkurenca med proizvajalci rudarske opreme je v Zahodni Evropi močna, zato si vsi prizadevamo imeti čim boljši položaj. Zato to, da smo poslovni partnerji velenjskega premogovnika, naši firmi veliko pomeni.
Srečanja s poslovnimi partnerji so vedno dobra priložnost, da se spoznamo tako kupci, prodajalci kot konkurenti in stkemo osebne stike, ki kasneje olajšajo sklepanje poslov. V tako neformalnih stikih se porodi tudi kakšna poslovna ideja, ki se ob sedenju v pisarni morda ne bi. Ce bom prihodnje leto spet povabljen, bom z veseljem prišel!"
razmere za preizkušanje teh strojev. Z vašimi inženirji odlično sodelujemo, zato so ti stroji in naše poslovno sodelovanje rezultat skupnega dela in so v obojestransko zadovoljstvo.
V zadnjih treh letih sem danes že triindvajsetič v Velenju, kar potrjuje, da z vami lepo sodelujemo. K tem obiskom štejem tudi takšna neformalna poslovna srečanja, ki med drugim omogočajo tudi naše sicer zelo resne in pomembne pogovore. Takšni stroji stanejo milijone nemških mark, zato mora biti posel zanje sklenjen na osnovi zaupanja med obema partnerjema. Zaupanje pa dozori s pristnimi osebnimi in korektnimi poslovnimi stiki, ki so tudi rezultat takšnih srečanj."
Diana Janežič
Manfred Heymann, Noel, Nemčija: "Sem direktor firme Noel, ki proizvaja napredo-valne stroje. En takšen stroj, izdelan po najnovejši tehnologiji, je že tri mesece na preizkušnji v vašem premogovniku in kolikor sem seznanjen, se bo vodstvo odločilo za nakup. Razvoj teh strojev hitro napreduje in v vašem premogovniku sedaj uporabljate najnovejšo tehnologijo napredovanja pri odkopavanju premoga.
Z razvojem napredovalnih strojev se ukvarjam že 25 let in sem predlagal, da bi bil tak stroj najprimernejši za razmere v vašem premogovniku. Tu so tudi najboljše
Rudi Bottinger	Paul Freeman	Manfred Heymann
Srečanje rudarskih reševalcev Slovenije in Hrvaške
Čestitka!
2. oktobra je Darjo Pungartnik, diplomirani inženir rudarstva, na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani uspešno zagovarjal magistrsko nalogo z naslovom "Organizacija projektov v projektno-ma-trični organizacijski strukturi".
Pridobil si je naziv magistra
poslovno-organizacijskih
ved.
Čestitamo!
Vaja v Kotredežu
V Zagorju ob Savi je 12. in 13. septembra potekalo letošnje 22. srečanje rudarskih reševalcev Slovenije in Hrvaške. Srečanje se je začelo v petek dopoldne s posvetovanjem o aktualnih strokovnih problemih v premogovništvu in rudarstvu, popoldne pa so predstavniki zagorskega premogovnika predstavili uresničevanje projekta zapiranja njihovega premogovnika. Sobota je bila namenjena praktičnemu preizkušanju usposobljenosti članov rudarskih reševalnih čet na osrednji reševalni vaji ter na posameznih tekmovanjih, popoldne pa športnemu in družabnemu srečanju udeležencev.
Na posvetovanju so s svojimi prispevki sodelovali tudi predstavniki našega podjetja. O nevarnih pojavih v velenjski jami so govorili mag. Marjan Kolenc (povzetek referatov), Dejan Radovanovič (varnostno-informacijski center), Marjan Hace (nevarni pojavi in vloga reševalne čete v jami RLV), mag. Simon Zavšek (nenadni vdori premoga in plina v jamske prostore) in
ekipo za zveze, ki vedno sodeluje na vseh tovrstnih akcijah. Naši Vezisti' so najbolje opremljeni in usposobljeni v Sloveniji, zato vedno sodelujejo v teh akcijah kot ekipa za zvezo. Naše ekipe so sodelovale tudi v nameščanju reševalnih aparatov, prvi pomoči in teoretičnem delu vaje in skupno zmagale. Drugi so bili reševalci iz Tupljaka na Hrvaškem, tretji pa gostitelji iz Zagorja."
Tunjo Pavič (vtiskanje vode in od-praševanje), Jože Vozelj pa je govoril o razvoju in dejavnosti servisnih služb pri RRSRS.
Po besedah Marjana Hudeja, pomočnika tehničnega direktorja podjetja za proizvodnjo, je bilo letošnje srečanje zelo dobro pripravljeno in izpeljano. Zanimiva je bila predstavitev poteka zapiranja premogovnika v Zagorju. Poslušalci so ugotovili, da projekt teče po načrtih in v Zagorju celo najbolje med vsemi tremi premogovniki, ki so v zapiranju.
"V soboto zjutraj je bila sklicana akcija rudarskih reševalcev s predpostavko izbruha metana v jami Kotredež," je še povedal Marjan Hudej. "Velenjski premogovnik je sodeloval z eno ekipo v reševalni akciji in z
Naši reševalci so postali ekipni zmagovalci v nameščanju reševalnega aparata BG 174, kjer sta bila najboljša Dušan Re-berčnik in Rajko Arlič, in reševalnega aparata R 12, kjer sta najboljše rezultate dosegla Osman Softič in Marjan Rajh. Dobro pa so tekmovali tudi drugi naši reševalci.
V športnih panogah so se velenjski reševalci odrezali različno. V malem nogometu so zmagali, v drugih športih pa so se uvrstili takole: v balinanju na tretje mesto, v vlečenju vrvi, v streljanju z zračno puško in tenisu pa na četrto.
Diana Janežič
Izziv ali obveznost?
Vstop slovenskega gospodarstva v Evropsko zvezo
S takšnim podnaslovom je Hotel Barbara v Fiesi 2. oktobra gostil udeležence posveta "Predpristopna strategija in okolje". Organizirali so ga Služba za tehnološki razvoj, oddelek Evropske zveze pri Gospodarski zbornici Slovenije in Rudnik lignita Velenje, udeleželili pa so se ga predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije ter predstavniki skoraj vseh gospodarskih panog. Posvet je bil namenjen seznanjanju z rezultati prošnje za članstvo Slovenije v Evropski uniji, predvsem glede varovanja okolja.
V uvodu je mag. Jerina iz GZS predstavila dokument AGENDA 2000, na predpristopno strategijo pa sta se navezovala tudi mag. Kus in dr. Simončič z Ministrstva za okolje in prostor. Ugotovljeno je bilo, da Slovenija predstavlja značilnosti demokracije, da jo je možno šteti za delujoče tržno gospodarstvo, da pa jo čaka še veliko dela glede učinkovite uporabe na področju notranjega trga. Poleg tega bo potrebno še marsikaj narediti glede okolja, zaposlovanja, socialnih zadev ter energetike.
Nadaljevanje posveta je bilo namenjeno iskanju odgovorov na vprašanje: "Kaj lahko v zvezi s predpristopno strategijo glede varovanja okolja stori gospodarstvo?". Obravnavane so bile štiri oblike aktivnosti, ki jih evropska komisija predlaga državam članicam in državam kandidatkam, in s katerimi lahko bistveno pripomorejo k hitrejšemu doseganju okoljevarstvenih ciljev. Pri tem mora imeti gospodarstvo vodilno, če ne ključno vlogo. Prva oblika so okoljevarstveni dogovori med državno upravo in ekonomskim sektorjem za učinkovitejše izvajanje evropskih smernic. Naslednja oblika so smernice o celovitem preprečevanju onesnaževanja in nadzoru - IPPC. Z njimi so opredeljene zahteve glede pridobivanja obratovalnih dovoljenj, nadzora in monitoringa ter poročanja. Vse bolj tržno razpoznaven inštrument ekonomske politike postaja celovito obvladovanje sistemov kakovosti v proizvodnem in storitvenem sektorju s popolno vključitvijo okoljevarstvene problematike (ISO 14000). Zato je bil kot tretja oblika naveden Sistem upravljanja z okoljem EMS, ki poleg direktnih ekonomskih učinkov gospodarnejše rabe surovin in energije ter zmanjševanja tveganj za okolje omogoča lažji dostop do evropskih in svetovnih trgov. Četrto obliko predstavlja Eko označevanje istorodnih proizvodov. Ta oblika sodi med najstarejše evropske modele prostovoljnih aktivnosti podjetij.
Od predlaganih oblik je v slovenskem prostoru vedno bolj prisotno uvajanje sistemov ravnanja z okoljem po standardu ISO
14000, zato je bil temu področju namenjen zadnji sklop predavanj. Podane so bile praktične izkušnje podjetij, ki so z uvajanjem sistema pričele že pred leti, predstavilo pa se je tudi podjetje Tuba iz Ljubljane, ki je v Sloveniji trenutno edino certificirano po omenjenem - zahtevnem - standardu. Tudi v premogovniku pripravljamo osnove uvajanja sistema ravnanja z okoljem v okviru Projektne šole '97, zato sem na posvetu predstavil izkušnje projektnega prestopa k uvedbi EMS.
Hotel Barbara se je mnogim udeležencem predstavil v svojem sijaju prvič, po zaključku seminarja pa so mnogi zatrdili, da ne zadnjič. Udeleženci so bili prijetno presenečeni nad tem koščkom slovenske obale in nad urejenostjo hotela, z odlično organizacijo pa nam je prav gotovo uspelo prepričati predstavnike mnogih vladnih in gospodarskih organizacij, da bodo tudi v prihodnje izkoriščali turistične in kongresne možnosti, ki jih ponuja naš hotel.
Franci Lenart
Na področju okolja bodo potrebna še precejšnja prizadevanja, vključno z velikimi naložbami in krepitvijo upravne sposobnosti za uveljavitev zakonodaje.
Polno usklajenost je mogoče pričakovati šele dolgoročno, kar bo zahtevalo tudi povečanje javne porabe.
Pri energetiki pa bo treba nadaljevati prizadevanja pri odpravljanju	monopolov,
določanju cen, dostopu do omrežij in pri izvajanju državnih intervencij v sektorju trdih goriv.
Posvet v novi izobraževalni dvorani
ERIdo ima novo opremo!
IZ petek, 26. septembra, smo obiskali inštitut za ekološke raziskave ERiCo Velenje. Pa nismo bili edini obiskovalci. Obiskal ga je tudi državni sekretar ministrstva za znanost in tehnologijo dr. Franci Demšar (na sliki), predstavniki velenjske občine in nekaterih večjih podjetij v naši občini. Namen obiska je bil začetek obratovanja in predstavitev nove opreme za pripravo in analizo vzorcev.
Oprema je sestavljena iz mikrovalovnega sistema ČEM MSP 1000 in atomskega ab-sorbcijskega spektrometra PERKIN ELMER SIMAA 6000.
Mikrovalovni sistem CEM MSP 1000 uporabljajo za razklope vzorcev, kar je potrebno za njihovo nadaljnjo analizo. Klasični razklopi so zahtevali preveč časa in so predstavljali ozko grlo pri delu v laboratoriju. Z novim mikrovalovnim sistemom potekajo razklopi zemlje, vodnih, rastlinskih in živalskih vzorcev bistveno hitreje, ob manjši porabi kemikalij in delo je bolj varno.
Atomski absorbcijski spektrometer je namenjen merjenju koncentracij kovin v tekočih vzorcih. Ta aparatura z grafitno tehniko omogoča nižje meje zaznavnosti
9. raziskovalni tabor Vinska Gora '97
Petinštirideset mladih raziskovalcev, večinoma Zoisovih štipendistov, je skupaj s petnajstimi mentorji od 18. do 24. avgusta odkrivalo značilnosti Vinske Gore in njene okolice. Njihovo delo je potekalo v dvanajstih skupinah: biološki, geološki, gozdarski, herpetološki, dveh etnoloških, skupini stavbne dediščine, skupini ljudske glasbe in plesa, skupini geologije voda ter še v geografski, zgodovinski in novinarski skupini.
Tabor je organiziral ERiCo - Inštitut za ekološke raziskave Velenje, vodil pa direktor tega inštituta mag. Franc Avberšek. Glavna pokrovitelja tabora sta bila Republiški zavod za zaposlovanje - območna enota Velenje in mestna občina Velenje, k uspešnemu delu raziskovalcev pa so pripomogli naš Premogovnik, Termoelektrarna Šoštanj, Osnovna šola Gorica Velenje in njena podružnica v Vinski Gori ter, seveda, tudi krajani Vinske Gore z razumevanjem in zanimanjem za raziskovalno delo in življenje v taboru. V tednu dni so tako udeleženci tabora raziskali številne zanimivosti Vinske Gore in njene okolice, preučevali, spoznavali, zapisovali bogato naravno in kulturno dediščino, značilno za obronke Šaleške doline. Novinarska skupina je vsakodnevni utrip v taboru ujela v jutranji časopis Erika in večerni TV Dnevnik. Več o delu in življenju v taboru je povedala namestnica vodje raziskovalnega tabora mag. Marta Svetina.
"Namen našega tabora je, da združuje mlade nadarjene dijake, predvsem Zoisove štipendiste, iz cele Slovenije, dva pa sta prišla tudi iz zamejstva. Ti mladi ljudje v različnih skupinah spoznavajo vede od naravoslovnih do družboslovnih in se ukvarjajo z raziskovalnim delom. Vse to jim omogoča tudi lažjo kasnejšo odločitev za študij, za poklic.
Drugi namen tabora pa je, da raziščemo Vinsko Goro, poiščemo stike s tukajšnjimi prebivalci, poiščemo stvari, ki se pozabljajo, so skrite nekje na podstrešjih. To delajo predvsem etnološke skupine, geologi hodijo po terenu, botaniki pregledujejo rastlinske vrste, zoologi lovijo plazilce, kačje pastirje. V našem taboru je zelo pestro. Peti dan bivanja in delovanja skupine že pripravljajo materiale za končna poročila in razstavo. Česar ne bomo raziskali letos, bomo prihranili za prihodnje leto. V Vinsko Goro se bomo namreč drugo leto vrnili, povabili tudi nove mlade raziskovalce in po dveletnem raziskovalnem delu izdali Zbornik - dokument o tukajšnjem raziskovalnem delu." /dm/
(pig/L) kot njihova prejšnja oprema (mg/L). Aparatura je opremljena z računalnikom, omogoča validacijo metod, kar je potrebno pri akreditaciji laboratorija do leta 2000. Obe aparaturi skupaj omogočata izvedbo celotnega postopka kemijske analize od priprave vzorca do merjenja koncentracij. Z njima bo izvajanje raziskav natančnejše in hitrejše ter bo omogočilo dobro izvedbo novih raziskovalnih projektov in projektov, ki jih v inštitutu ERiCo že izvajajo.
Tako preučujejo onesnaženost tal v Šaleški dolini s težkimi kovinami, vnos kadmija v tla na področju naše doline, onesnaženost notranjih organov pro-stoživečih živali s težkimi kovinami v Šaleški dolini, Zasavju in na Koroškem, opravljajo ekološki monitoring za odlagališče pepela in produkte odžvepljevanja, preučujejo onesnaženost okolja v občini Črna na Koroškem, onesnaženost tal in rastlin na območju občine Črna na Koroškem, onesnaženost okolja v občini Mežica.
Nova oprema je stala skoraj 28 milijonov tolarjev, plačal jo je inštitut ERiCo, del sredstev zanjo pa je prispevalo tudi ministrstvo za znanost in tehnologijo. Sicer pa delo inštituta vseskozi podpirata tudi Termoelektrarna Šoštanj in naš premogovnik.
Nova raziskovalna oprema daje inštitutu ERiCo večje možnosti pri kandidiranju na javnih razpisih slovenskih in mednarodnih projektov. To je poudaril tudi direktor inštituta mag. Franc Avberšek:"Naš inštitut ima velike možnosti in prav oprema, ki smo jo zdaj dobili, nam omogoča večjo natančnost, večjo hitrost, boljšo kvaliteto pri delu. Vse to pa pomeni večje možnosti za pridobitev posla, naročil na tržišču."
Dragica Marinšek
Kako dolgo še?
Energijske in mineralne surovine
I/ okviru praznovanja 150. obletnice obstoja dunajske akademije znanosti je Montanistična univerza iz Leobna od 24. do 26. septembra organizirala na Dunaju simpozij z naslovom "Energijske in mineralne surovine - Kako dolgo še?" Simpozija so se udeležili rudarski strokovnjaki iz Avstrije, Nemčije, Anglije in ZDA, Slovenijo pa sem zastopal kot direktor direkcije Republike Slovenije za rudna bogastva.
Razmere v svetovnem rudarstvu so podobne kot pri nas, le da se rudniki zapirajo manj dokončno, proizvodnja se le opušča, po potrebi pa jo je mogoče takoj znova začeti, in to z majhnimi sredstvi. V svetu so manjše težave pri pridobivanju dovoljenj kot pri nas, saj je strategija znana ter strokovni in ekološki kriteriji bolj dodelani.
Osnovna misel simpozija je bila, da je v državi nujno pridobiti lastne mineralne surovine, včasih tudi za malo večjo ceno, kot jih ponujajo v tujini, saj to v vsakem primeru krepi lastno gospodarstvo ter surovinsko in energetsko neodvisnost države. Sicer pa naj bi imelo pridobivanje surovin perspektivo tako dolgo, da bo opravljena popolna menjava starih surovin z novimi z reciklažo, kar pa še nikakor ne bo kmalu. Ohranjanje lastne proizvodnje pa je glede na kasnejšo reciklažo bistvenega pomena zaradi znanja in razvijanja postopkov ter kadrov.
Cena surovin mora vplivati tudi na predelovalno industrijo, ki se mora otresti svobode potrošniške družbe v tem smislu, da se surovine in energija le trošijo. Ustvarjene vrednosti je treba ohranjati s kvaliteto in izdelkom nameniti daljšo življenjsko dobo. Primer: V avtomobilski industriji se življenjska doba vozila podaljša z 10 na 20 let le z 8-odstotnim večjim vložkom surovin, z 12-odstotnim večjim vložkom energije in komaj s 3-odstotnim večjim vložkom delovne sile. V grobem bi tak avto stal samo 18-odstotkov več, surovinski in energetski prihranek pa je znaten, neposredno in posredno.
Cena surovin, ki prihajajo v Evropo iz vzhodne Azije, ni primerljiva z evropskimi, saj je docela dumpinška, ker je delovna sila slabo plačana, državam izvoznicam pa je taka surovina skoraj edini prihodek. Za zaščito evropskega rudarstva bi morali ustrezno ukrepati z zaščitno ceno, z razliko pa pokriti njegov razvoj in razvoj reciklažnih postopkov ter izrabo sekundarnih surovin.
Pridobivanje sekundarnih surovin, ki so produkt raznih drugih postopkov, kot je čiščenje dimnih plinov, razni topilniški odpadki in drugo, predstavlja velik vir su-
rovin, ki jih je danes že možno predelati s pomočjo ustrezne tehnologije. Praktično so postopki tako dodelani, da skoraj nobena surovina več ne predstavlja popolnega odpadka. Če še ni možnosti predelave, je treba tako surovino odložiti tako, da jo je možno kasneje najceneje izkoristiti. Normalno je, da bo svet vedno potreboval nove surovine, tako da so razmišljanja o zatonu rudarstva popolnoma neutemeljena. Rudarstvo dobiva novo obliko, še več, njegova naloga je, da si jo poišče.
dr. Boris Salobir
Glasilo Rudar izdaja Rudnik lignita Velenje - Ureja uredniški odbor: Diana Janežič Iodgovorna urednicaj, Ivo Avberšek-Hans (tehnično urejanje), Božena Steiner, Aca Poles, Peter Pušnik, Jože Kožar, Boris Potrč, Dragica Marinšek.
Naslov uredništva: RLV, Partizanska 78, 3320 Velenje, telefon 853-312, interno 18-15, fax. 854-986 - naklada 4000 izvodov - tiska Tiskarna Bizjak Velenje
Po mnenju Ministrstva za informiranje z dne 14.2.1992, št. 23/67-92 se glasilo Rudar šteje za izdelek iz tar. št. 3, tč. 13 Tarife prometnega davka.
KOMUNICIRANJE
Kongres evropskega združenja urednikov internih glasil
Vsi smo del sveta
Natančno pred dvema letoma smo bili člani aktiva novinarjev v podjetjih pri Društvu novinarjev Slovenije sprejeti v evropsko združenje urednikov internih glasil FEIEA. V združenju je skoraj 6000 urednikov internih glasil iz 15 evropskih držav; iz Slovenije nas je 57.
Svetovni Billund
Billund se prvič omenja 1454 kot “Byl-lundt" (čebelji gozd). Ta neznatna vasica je postala svetovno znana, ko je bila v njej leta 1932 ustanovljena Skupina LEGO. Domačin Ote Kirk Chri-stiansen, izdelovalec preprog in stavbni mizar, se je namreč odločil začeti izdelovati lesene igrače in kasneje plastične gradbene elemente za prodajo na Danskem. Njegova odločitev je imela daljnosežne posledice za Billund in za ves svet...
Billund ima letališče, zgrajeno leta 1964, prvi svetovni park LEGOLAND (na sliki), ustanovljen leta 1968 (od lani je park tudi v VVinsorju v Angliji, leta 1999 pa naj bi zgradili še enega v ZDA), in muzejski kompleks, v katerem so razstavljeni modelčki letal in cestnih vozil.
Od 24. do 28. septembra je v Billundu na Danskem potekal redni kongres FEIEA, ki se ga je udeležilo okoli 100 delegatov. Slovenijo smo zastopali uredniki internih glasil iz Palome, Mercatorja, Krke, SCT, Telekoma, Elesa in Premogovnika Velenje. Teme kongresa so bile zelo aktualne, saj smo poslušali predavanja o globalizaciji komunikacij, uporabi interneta in intraneta, o kriznem managementu in komuniciranju, o delovanju Evropske unije, o komuniciranju na pragu novega tisočletja, v delavnicah pa smo debatirali o govoricah v podjetju, o izdelavi časopisa, o umetnosti prepričevanja, preizkusili intranet ter predstavili interno komuniciranje v posameznih državah.
Sporočilo kongresa je moč strniti v en stavek: "Komunikatorji morajo biti aktivni, se odzivati na izzive časa, razumeti tehnologijo ter jezike in kulturo posameznih narodov." Združenje FEIEA želi povezovati interne komunikatorje po vsej Evropi, zato med drugim nudi svojim članom publikacije, organizira različne izobraževalne seminarje, prireja srečanja članov v posameznih državah, organizira izmenjavo delovnih obiskov komunikatorjev v sorodnih podjetjih različnih držav. Njeni pred-
Naš stik
V sredo, 3. septembra, so bili na obisku v našem podjetju člani časopisnega sveta glasila slovenskega elektrogospodarstva Naš stik. Pri nas so imeli svojo redno sejo, ki jo vsak mesec organizirajo v drugem podjetju v sistemu elektrogospodarstva, in na njej oblikujejo podobo prihodnje številke časopisa. Ob tej priložnosti so se spustili tudi v jamo Pesje, si v njej ogledali visokoproduktivni odkop, kasneje pa v pogovoru z direktorjem in predstavniki našega podjetja izvedeti kaj več o poslovanju, proizvodnji in načrtih premogovnika.
O vtisih, pridobljenih v premogovniku, in o nastajanju časopisa Naš stik smo se pogovarjali z glavnim in odgovornim urednikom tega časopisa Branetom Janjičem. Takole je povedal!
"Tokrat sem bil v jami prvič. Niti približno si nisem predstavljal, da je delo v jami takšno, kakršno je v resnici. Zdaj vem, da je delo rudarjev težko, nevarno. Presenečen sem, da je tako zelo dobro mehanizirano. Vsakemu, ki misli, da je delo v premogovniku lahko, svetujem, naj gre pogledat."
In kakšno je delo v uredništvu Našega stika?
"Vsebino časopisa določa časopisni svet, ki je sestavljen iz dvanajstih članov. Torej ima vsako podjetje slovenskega elektrogospodarstva v tem svetu svojega člana. V uredništvu pa smo zaposleni trije novinarji, ki s prispevki, članki pokrivamo celo slovensko elektrospodarstvo. Naše glasilo izide enkrat mesečno v 8.000 izvodih. Zanimanje za časopis je precejšnje, radi pa bi pridobili več dopisnikov." /DM
stavniki sodelujejo in predstavljajo združenje na strokovnih srečanjih drugih interesnih organizacij. Najtesneje je FEIEA povezana z organi Evropske unije, saj oddelek, zadolžen za komuniciranje, dvakrat na leto v Bruslju pripravi predavanja za člane FEIEA.
FEIEA vsako leto podeli zaslužnim članom častne diplome, interni mediji pa tekmujejo za priznanje grand prix FEIEA. Na letošnjem kongresu je komisija ocenjevala okoli 40 revij, časopisov, večjezičnih časopisov in letnih poročil. Naše glasilo Rudar se je uvrstilo v finalni izbor, letno poročilo Mercatorja pa je bilo razglašeno za najboljše in je prejelo grand prix za leto 1997.
Na letošnjem kongresu je bil imenovan tudi nov izvršni odbor FEIEA; med člani iz Danske, Velike Britanije, Nemčije, Švice, Avstrije in Italije je prvič tudi predstavnik iz Slovenije, in sicer so v izvršni odbor imenovali avtorico tega prispevka. Izvršni odbor se sestaja vsako leto spomladi in jeseni; prihodnjo pomlad ga bomo gostili v Ljubljani.
Diana Janežič
KULTURA
Odbor za kulturo vabi!
Vsi ljubitelji umetnosti ste v četrtek, 16. oktobra, vabljeni v Narodno galerijo v Ljubljano na ogled stalne zbirke "Evropski slikarji". Po razstavi bo vodil kustos dr. Ferdinand Šerbelj.
Odhod v Ljubljano bo 16. 10. ob 12. uri izpred upravne zgradbe na Rudarski 6 v Velenju s postanki na avtobusnih postajah pri starem jašku in v Novih Prelogah.
Prijave zbira do 14. oktobra gospa Milena Lah v tajništvu podjetja in po telefonu 12-80.
V četrtek, 23. oktobra, ste ob 19. uri vabljeni v Vilo Široko v Šoštanju na predavanje Roka Polesa o "Cerkveni umetnosti v Šaleški dolini". Vabljeni ste vsi, ki vas zanimata umetnost in zgodovina našega domačega okolja.
Odbor za kulturo razpisuje tele tečaje: FOTO TEČAJ za začetnike in tudi za tiste, ki že poznate osnove fotografije. Program tečaja, ki ga bo vodil inštruktor fotografije Alojz Vrenčur, bo prilagojen znanju in zanimanjem tečajnikov. Tečaj bo trajal 3-krat po 3 ure, potekal pa bo ob ponedeljkih v Lukovi vili v Velenju. Soudeležba posameznika za foto tečaj je 2.000 SIT.
LIKOVNI TEČAJ ZA OTROKE staršev, zaposlenih v premogovniku. Tečaj bo potekal ob sredah 15-krat po 2 uri, vodil pa ga bo mentor profesor Robi Klančnik. Tečaj bo v Mayerjevi vili v Šoštanju, starši pa morajo otroke pripeljati v vilo in jih odpeljati domov. Soudeležba posameznika za likovni tečaj je 2.000 SIT.
LIKOVNI TEČAJ II za vse, ki ste že bili na kakšnem likovnem tečaju oziroma za tiste, ki se boste vpisali prvič. Z novinci bomo opravili razgovor, da jim bomo lahko prilagodili program. Tečaj bo trajal 30 ur, potekal pa bo ob torkih. Mentor bo akademski slikar Milan Todič. Soudeležba posameznika, zaposlenega v premogovniku, je 3.000 SIT, za družinske člane pa 5.000 SIT.
PLESNI TEČAJ za vse, ki radi plešete. Vpis bo informativen, saj bomo tečaj organizirali le, če bo dovolj prijav.
Prijave za vse naštete tečaje sprejema Stojan Špegel, pisarna 53 v Novih Prelogah, ali po telefonu 13-32. Pri njem boste dobili tudi podrobnejše informacije o vseh tečajih.
Dr. Ferdinand Šerbelj
Razstavi
V razstavišču upravne zgradbe podjetja v Prelogah jedo 19. septembra razstavljala svoje slike domačinka Nataša Tajnik.
Nataša Tajnik je mlada slikarka iz Podkraja pri Velenju, rojena leta 1974, ki po končani velenjski gimnaziji nadaljuje šolanje na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, in sicer slikarstvo pri profesorju Gustavu Gnamušu.
Že od leta 1994 razstavlja svoja dela na skupinskih razstavah, letos pa je imela na Metelkovi v Ljubljani samostojno predstavitev likovnih del. Leta 1995 je prejela 1. nagrado na Bienalu mladih slovenskih likovnih ustvarjalcev v Hočah pri Mariboru, lani pa 3. nagrado na ex-temporu, ki ga je v okviru prireditev ob 3. juliju organiziral Premogovnik Velenje.
V oktobru pa je v našem podjetju svoje raz-slike, kot jim pravi, razstavljal mladi akademski slikar Sašo Vrabič iz Slovenj Gradca.
Letos je končal akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, smer slikarstvo pri mentorju Andreju Jemcu, v likovnem svetu pa je viden že od leta 1992. Ilustriral je nekaj publikacij, izdelal več scen in poslikav za različne priložnosti, pripravil dve samostojni razstavi v Cankarjevem domu in kulturnem domu v Hočah ter sodeloval na desetih skupinskih razstavah po vsej Sloveniji.
Pogovor z direktorjem Habita Francem Slatinškom
Stanovanje je obveznost...
Pred šestimi leti je bila sprejeta zakonodaja o lastninjenju stanovanj. 1993. leta je bilo potem lastninjenje končano in tako se že štiri leta navajamo na vse, kar je s seboj prineslo lastništvo stanovanj in kar so povzročili novi najemni odnosi. Nekatere spremembe, novosti - kot je recimo vpis lastništva stanovanj v zemljiško knjigo - pa lastnike stanovanj še čakajo.
Vzdrževanje stanovanj ter skupnih delov prostorov in naprav v večstanovanjskih hišah, plačevanje obveznosti v zvezi s stanovanjem, možnost menjave najemniških stanovanj in vpis lastništva stanovanj v zemljiško knjigo so najpomembnejša vprašanja, ki smo jih v pogovoru z direktorjem Habita, podjetja za upravljanje s stanovanji, Francem Slatinškom tokrat izpostavili.
Rudar: "Vzdrževanje večstanovanjskih hiš, blokov, še zlasti dogovarjanje za vse to, je velikokrat zapleteno. Bloki pa so, vsaj nekateri, že toliko stari, da so potrebni popravila. Kako rešujete zaplete v zvezi s tem?"
Slatinšek: "Naši bloki so stari od 15 do 50 let, v povprečju torej okrog 30 let. Zaradi njihove starosti je potrebno vzdrževanje in tudi zamenjava dotrajanih elementov. Tako nekatere lastnike stanovanj kaj kmalu čaka ureditev lastnega stanovanja, recimo odtokov v kopalnici, električne napeljave, podov, in tudi ureditev, vzdrževanje solastnine, to je skupnih prostorov, delov in naprav v večstanovanjski hiši. To so streha, fasada, strojne in elektro napeljave, skupna kanalizacija.
Vzdrževanje, obnavljanje vsega tega povzroča precejšnje stroške. Zato večkrat opozarjamo lastnike stanovanj naj prihranijo določena denarna sredstva v te namene, saj vzdrževanje mora biti stalno. Kot upravniki strokovno pomagamo s predlogi planov vzdrževanj, obnavljanj in zamenjav dotrajanih elementov in tudi z inženiring posli za izvedbo takšnih del.
Problemi se zaostrijo v primerih, ko lastniki za vzrževanje nimajo denarja. Ti primeri so pogosti, vendar sedaj že redkejši, kot so bili prva leta po uveljavitvi stanovanjskega zakona. Zdaj je tudi že vsem jasno, da za vzdrževanje solastnine potrebujejo več denarja tisti stanovalci, ki stanujejo v manjšem bloku, je pa zato bivanje v takšnem bloku bolj prijetno.
Odločitev za vzdrževalna dela solastnine je sprejeta, ko se zanjo odloči več kot polovica lastnikov stanovanj v nekem bloku. Če pa je popravilo takšne narave, da bi brez njega objekt postal nevaren za stanovalce, mimoidoče ali za trdnost, varnost zgradbe,
stanovalci pa se za popravilo ne morejo dogovoriti, mora upravnik poklicati stanovanjsko inšpekcijo. Le-ta potem izda odločbo o nujno potrebnih vzdrževalnih delih na objektu.
Tudi takšne primere smo že imeli. Za nas niso prijetni, vendar kot dober upravnik moramo poskrbeti, da je življenje v bloku varno, da se stanovalci v njem dobro počutijo in da je življenjska doba bloka čim daljša. Če je vzdrževanje dobro, se življenjska doba bloka res lahko krepko podaljša. Tudi tega se je treba zavedati, da je preventivno, sprotno vzdrževanje cenejše kot odpravljanje posledic, ki nastanejo zaradi nerednega vzdrževanja.
Vse lastnike stanovanj v življenjski dobi nekega bloka čakajo, doletijo določena popravila, obnovitve. Življenjska doba bloka je res okrog 100 let, vendar streho je v roku 20 do 40 let treba popraviti - odvisno od kritine - tudi fasado je treba po 40. letih obnoviti, strojne napeljave imajo predvideno življenjsko dobo dolgo 25-50 let (vodovod 50 let, toplovod 25-30 let), elektro napeljave pa približno 40 let."
Rudar: "Lastniki stanovanj, najemniki stanovanj - vsi imajo svoje denarne obveznosti, ki jih je treba plačati. Kako je s plačevanjem teh obveznosti?"
Slatinšek: "Obveznosti za stanovanja so različne, odvisne pa od tega, kaj vse stanovalcem blok nudi. Tako so, recimo, v nekaterih blokih dvigala, v drugih pa jih ni. Tisti, ki so stanovanja kupili na obroke, plačujejo mesečne obroke pri obročnem odkupu stanovanja, upravljalske in obratovalne stroške, najemniki pa plačujejo najemnino. Večinoma redno plačujejo svoje obveznosti, so pa tudi posamezniki, ki jih moramo opominjati, da plačajo najemnino, nekatere pa tudi predati sodišču.
Naš cilj ni, da bi koga izselili iz stanovanja, temveč da bi od njega dobili plačano najemnino. Sodni postopki so dolgotrajni, enkrat pa se vendarle končajo. Tako smo morali prisilno izseliti že 11 najemnkov, za prav toliko primerov pa še čakamo na odločitev sodišča.
Takšne zadeve so najbolj neprijeten del našega posla, žal pa brez njih ne gre. Nep-
HABIT
lačevanje najemnine je v sodnem postopku lahko delno oproščeno le tistim, za katere država ugotovi, da teh obveznosti ne morejo plačati zaradi socialne ogroženosti, kar pa refundira občina.
Omenil sem že, da so sodni postopki dolgotrajni - trajajo lahko tudi več let - zato nekateri neplačniki mislijo, da lahko te zadeve na sodišču zastarajo. Vendar to ni res, stroški se za neplačnike le še kopičijo. Ljudje se sedaj že vse bolj zavedajo, da so te zadeve resne."
Rudar: "Lastnik stanovanj - v našem primeru Premogovnik Velenje - lahko najemno pogodbo odpove tudi iz drugih razlogov, ne samo zaradi neplačevanja najemnine. Kateri so ti razlogi?"
Slatinšek: "Res je razlogov za izselitev najemnika iz stanovanja več, vendar doslej zaradi njih nismo še nikogar izselili. Lahko pa se vendarle kdaj zgodi. In to v primerih, če najemnik ali tisti, ki z njim stanujejo, uporabljajo stanovanje v nasprotju z zakonom in najemno pogodbo. Nadalje, če z načinom uporabe stanovanja povzročajo večjo škodo na stanovanju ali skupnih prostorih, delih, objektih in napravah v večstanovanjski hiši, če z načinom uporabe stanovanja pogosto ali huje motijo druge stanovalce pri njihovi mirni uporabi stanovanja. Prav tako tudi v primeru, če najemnik opravi v stanovanju in vgrajeni opremi spremembe brez soglasja lastnika ali pa če stanovanje brez vednosti lastnika več kot 30 dni zaporedoma uporablja poleg najemnika oseba, ki ni navedena v najemni pogodbi.
Lastnik lahko najemno pogodbo odpove tudi, če najemnik odda najemno stanovanje v podnajem brez soglasja lastnika oziroma zaračunava višjo podnajemnino, kot je določeno z zakonom. Razlog za odpoved najemne pogodbe je lahko tudi opravljanje kakšne nedovoljene dejavnosti v stanovanju."
Rudar: "Ustaviva se še pri menjavi najemniških stanovanj. Možnosti za to verjetno so?"
Slatinšek: "Do menjave najemniških stanovanj lahko pride, kadar se s tem strinjata oba najemnika in nima nič proti lastnik stanovanja. Do zamenjav že prihaja, v prihodnjih letih pa jih pričakujemo še veliko več, saj družine se spreminjajo, se večajo, manjšajo. Marsikdo v stanovanju ostane sam, stroški najemnine pa velikokrat presežejo njegove plačilne sposobnosti in bi se zaradi prevelikih stroškov rad odselil v manjše stanovanje. Na drugi strani pa so mlade družine, ki živijo v majhnih stanovanjih, a potrebujejo večja. Mi želimo, da bi menjava najemniških stano-
vanj čimprej zaživela, saj bi tako rešili prenekateri stanovanjski problem."
Rudar: "Lastnike stanovanj čaka še vpis lastništva v zemljiško knjigo. Kako bodo potekali ti vpisi in kdaj jih bo mogoče opraviti?"
Slatinšek: "Zakon o zemljiški knjigi, ki je izšel junija 1995, pravi, da mora biti v petih letih po uveljavitvi tega zakona vsa stanovanjska lastnina vpisana v zemljiško knjigo. To pomeni, da imamo čas za vpis do junija 2000.
Vpisa v zemljiško knjigo pa sta dva. Najprej se vanjo vpiše stavba v etažni lastnini, torej objekt in v njem stanovanja, skupni prostori, funkcionalno zemljišče. Za ta vpis je potreben etažni načrt stavbe, ki prikaže lego in velikost stanovanj. Stavba v etažni lastnini se vpiše v celoti, zato se morajo za ta vpis odločiti vsi stanovalci v bloku. Ko je ta vpis opravljen, je mogoč še drugi vpis, to je vpis lastnikov stanovanj v zemljiško knjigo.
Ponekod se za prvi vpis v zemljiško knjigo že pripravljajo, zanj zbirajo denar. Stroške zanj namreč nosi lastnik stanovanja oziroma tisti, ki je določen v kupoprodajni pogodbi. Etažni načrt, potreben za prvi vpis v zemljiško njigo, bo vsakega lastnika stanovanja stal približno 300 nemških mark v tolarski protivrednosti. Te etažne načrte je že mogoče naročiti, pripraviti, le da vanje še ni mogoče vrisati funkcionalnih zemljišč. Ta še niso določena, bodo pa verjetno kmalu, saj aktivnosti za to so se že začele. Nekaj dodatnih stroškov bodo lastniki stanovanj imeli potem tudi z določitvijo funkcionalnega zemljišča.
Etažni načrt stavbe je zelo pomemben tudi zato, ker bodo lahko stanovalci v bloku z njegovo pomočjo lažje uredili pogodbo o upravljanju. V tej pogodbi so določeni solastniški deleži pri skupnih prostorih, delih in napravah, načinu upravljanja stanovanjske hiše ter skupnih prostorov, način uporabe skupnih prostorov, način uporabe stanovanj v druge namene, delež stroškov upravljanja skupnih prostorov, delež obratovalnih stroškov, način plačevanja teh stroškov, obseg opravil v zvezi z obratovanjem stanovanjske hiše, naloge upravnika, način odločanja v večstanovanjski hiši.
Konec koncev se bodo v primeru sporov tudi sodišča ravnala po pogodbah o upravljanju. Ko bodo lastniki stanovanj vpisani v zemljiško knjigo, bo tudi prodaja stanovanj potekala brez zapletov, nesporazumov. Dokler pa ta vpis ni opravljen, dokazujemo lastništvo s kupoprodajnimi pogodbami."
Dragica Marinšek
Programirani aktivni oddih
Ste že bili v Fiesi?
Kaj pa na programiranem aktivnem oddihu delavcev našega premogovnika v hotelu Barbara v Fiesi? in zakaj ne? Storite takole: Pojdite kdaj za kakšen dan, prosti konec tedna v hotel Barbara v Fieso, spomladi pa, ko bodo spet pobirali prijave za aktivni oddih v Fiesi, se prijavite tudi vi! Ne veste, zakaj bi bilo to dobro?! Preberite tole in vse vam bo jasno!
Tečemo, plavamo, telovadimo, razgibavamo se v fitnesu, igramo igre z žogo, kolesarimo in še terapije v Strunjanu imamo! Če bi bilo mogoče, bi se takšnega oddiha udeležil vsako leto. Zelo mi koristi, dobro se počutim.
Mene sta tja, v Fieso, prvič peljala mama in oče. A tega je že dolgo, več kot trideset let. Od takrat sem šla v Fieso še velikokrat, sama, z družino.
Mimogrede, ne glede na to, koliko je kdo star, še zmeraj drži: "Kadar greš v svet, je najbolje, da se primeš nekoga za roko in se ga držiš."
Vseeno, kako in s kom sem prispela v Fieso, pa sem vedno znova ugotovila, da Fie-sa še zmeraj leži v najlepšem, najbolj zelenem in mirnem delu slovenske obale.
Od 9. do 19. septembra šoto in še marsikaj drugega lepega o Fiesi ugotovili Jože, Rajko, Vinko, Stane, Dušan, Metka, Martin, Dragan, Darinka, Sabina, Alojz, Predrag, Tone, Anka, Cveto, Ivanka... Bilo jih je šestintrideset in bili so na desetdnevnem programiranem aktivnem oddihu. Takole so povedali!
Martin Žilavec, Strojni remont: "Aktivnega oddiha v Fiesi sem se tokrat udeležil prvič in zelo mi je všeč. Zjutraj vstanemo okrog pol sedmih in se pripravimo za telovadbo ob sedmih. Telovadimo zunaj, ker je vreme lepo. Tečemo, se razgibamo in potem gremo plavat v bazen, šele potem
zajtrkujemo. Po zajtrku smo prosti do 10. ure, ko začnemo s športnimi dejavnostmi, ki trajajo do kosila. Ob 15. uri se odpeljemo v Strunjan, kjer imamo masaže, blatne obloge, vmes pa na športnih igriščih igramo tenis, košarko, rokomet, mini golf.
Res se imamo lepo. Vsem, ki imajo možnost, priporočam, da se aktivnega oddiha udeležijo. Meni je žal, da se ga nisem udeležil že kdaj prej, saj pri premogovniku delam že 33 let. Veliko let sem delal v jami, po nezgodi pri delu pa od 1970. leta delam v remontni delavnici."
Dragan Jurič, Transport: "Pravkar so nas stehtali, izmerili in ugotovil sem, da sem se zredil kar za dva kilograma. Stehtali so nas namreč tudi ob prihodu na aktivni oddih, tudi razne teste smo opravili in ponovno jih bomo jutri, ko bo zadnji dan našega bivanja v Fiesi. Zame je dobro, da sem se malo zredil. To pa pomeni, da mi je tukaj lepo in da je tudi hrana dobra. Čeprav sem veliko telovadil, plaval, sem pridobil na teži. Vse mi je všeč: terapije, rekreacija, športne igre, plavanje v bazenu, celo jutranja telovadba, hrana, prizadevnost rekreatorjev, bivanje v hotelu Barbara.
Martin Žilavec
Dragan Jurič
Metka Bedak
Tone Lešnjak
Ivanka Kumer
Vinko Jagrič
Tudi za družabnost je poskrbljeno. En večer smo bili na kmečkem turizmu, poveselili smo se. Tako večkrat skupaj sedemo, se pogovorimo in nasmejimo. Tudi nekaj mojih sodelavcev je tukaj. Sicer pa sem v premogovniku začel delati pred 22. leti in upam, da na takšnem oddihu v Fiesi nisem zadnjikrat."
Metka Berlak, Gospodarski sektor: "Pri premogovniku delam že 24 let, na programiranem aktivnem oddihu pa sem drugič, pred leti sem namreč enkrat že bila v Fiesi. Zelo dobro se počutim tukaj. Odgovarjajo mi jutranja telovadba, plavanje, kolesarjenje, terapije, skratka vse aktivnosti. V Strunjanu sem si izbrala za terapijo delne fango obloge, lahko pa smo izbirali med fango oblogami in delnimi ročnimi masažami.
V Fiesi sva tokrat oba z možem in sva zadovoljna. Iz našega podjetja smo v tej skupini samo tri ženske. Sploh se le malo mojih sodelavk odloči za preventivni oddih in menim, da to ni prav. Tu se vsak čudovito spočije, sprosti tako telesno kot psihično. Res pa tudi doma telovadim, se rekreiram in tudi nadaljevala bom tako, saj je to potrebno za zdravo življenje in dobro počutje."
Tone Lešnjak, HTZ: "V HTZ, pri mizarskih vzdrževalnih delih, delam dobro leto, prej pa sem 24 let delal pri rudniškem mizarstvu. Prvič sem na takšnem oddihu, kajti v minulih letih so se ga udeleževali predvsem starejši delavci, zadnja leta pa, ko je bilo Mizarstvo samostojno podjetje, za delavce v njem ni bilo denarja. Zato - pa ne samo zato - smo delavci bivšega Mizarstva zelo veseli, da smo se vrnili k premogovniku.
Aktivni oddih v Fiesi je super, saj res veliko telovadimo, se razgibavamo. Doma se ne rekreiram, ker preprosto nimam časa, se pa zavedam, da bi se moral odločiti za kakšno primerno obliko rekreacije. To so mi pokazali tudi kondicijski rezultati. Testirali so nas ob prihodu na preventivni oddih in danes, ko je zadnji dan našega oddiha. Moji današnji rezultati so bili od tistih pred desetimi dnevi kar za petdeset odstotkov boljši.
Če bom lahko, se bom prav rad še udeležil takšnega aktivnega oddiha v Fiesi. Tudi Fiesa mi je namreč všeč in obnovljeni hotel Barbara je tudi zelo lep."
Vinko Jagrič, Transport: "Lani sem se prvič prijavil za programirani oddih, a nisem bil sprejet, letos pa sem imel več sreče. Sicer pa že teče 23. leto mojega dela pri premogovniku. Na tem oddihu v Fiesi je super, škoda le, ker deset dni tako hitro mine. Tečemo, plavamo, telovadimo, razgibavamo se v fitnesu, igramo igre z žogo, kolesarimo in še terapije v Strunjanu imamo! Če bi bilo mogoče, bi se takšnega oddiha udeležil vsako leto. Zelo mi koristi, dobro se počutim.
Doma se ne ukvarjam z rekreacijo, a sem se prav tukaj odločil, da bom svoj način življenja spremenil. Za začetek si bom kupil kolo, mogoče se bom odločil tudi za tek in razgibavanje v telovadnici.
Tudi žena se je želela udeležiti tega aktivnega oddiha v Fiesi, vendar ni mogla dobiti dopusta. Ona in sin se mi bosta pridružila pred koncem oddiha in potem bomo skupaj še nekaj dni ostali v Fiesi. Hotel Barbara je res lep, bivanje v njem je prijetno in tudi vreme je sončno. Torej bo kar prav, da si
privoščimo še nekaj dni skupnih počitnic."
Ivanka Kumer, HTZ: "Pri premogovniku delam 17 let, sem šivilja v preloški pralnici. Delo ni naporno in sodelavke se med seboj dobro razumemo. Na preventivnem oddihu so bile že skoraj vse moje sodelavke, tudi po dvakrat, in tudi jaz se takšnega oddiha tokrat udeležujem drugič. Vsaki delavki, vsakemu delavcu premogovnika priporočam, da pride na aktivni oddih v Fieso.
Čudovito je tukaj, vse mi je všeč! Udeležujem se vsega, kar je organizirano, in tega je veliko. Tudi rekreatorji so super, veliko so nas naučili, nam pomagali in nas spodbujali. Hotel Barbara, sobe v njem, hrana - vse lahko pohvalim. Res, v vseh desetih dneh ne morem povedati nič slabega. Zelo rada bom še kdaj prišla na aktivni oddih v Fieso, odločila pa sem se tudi, da bom z rekreacijo doma nadaljevala, vsekakor bom vsako jutro telovadila."
Predrag Višič, Transport: "Za preventivno rekreacijo delavcev našega premogovnika je odlično poskrbljeno. Hotel Barbara je super. Pametna je bila odločitev, da ob hotelu zgradijo bazen, savno, fitnes, saj se je tako čas za aktivni oddih podaljšal v pozno jesen in zgodnjo pomlad. Tudi športno igrišče ob hotelu je zelo primerno. Pohvaliti moram tudi postrežbo v hotelu, urejenost hotela, hra-
no...Celotni program aktivnega oddiha je dobro zastavljen in tako tudi izpeljan. Rekreatorji tukaj so 'pravi' in znajo vse dobro organizirati.
Na takšnem oddihu sem prvič, a upam, da ne zadnjič. Preden se upokojim, bi rad še enkrat prišel na aktivni oddih. Zavedam pa se, da bodo prihodnje leto imeli prednost tisti, ki se oddiha niso udeležili še nikoli. In prav je tako! Vsakemu privoščim, da pride na preventivni oddih v Fieso.
V premogovniku delam že 27 let in zadovoljen sem. Hvaležen sem vodstvu premogovnika, da zna in hoče zelo dobro poskrbeti za varnost pri delu v jami, za dobro opremljenost, mehaniziranost premogovnika. Zaradi vsega tega je
sedaj v jami manj nezgod in pri rudarjih manj obolenj, kot jih je bilo včasih."
Jurij Ravnikar, Praktično izobraževanje: "Programiranega aktivnega oddiha v Fiesi sem se udeležil v času od 30. avgusta do 9. septembra. To je bila moja 4. udeležba na takšnem oddihu in hkrati moj najboljši, najbolj izpopolnjen aktivni oddih do sedaj. Urnik je bil primerno poln od 7. ure do 18.30. Telovadili, plavali, kolesarili smo, razgibavali smo se tudi v fitnesu, igrali smo odbojko, pikado, namizni tenis, mini golf, tenis, deležni smo bili masaž in fango oblog, zvečer pa smo odšli na sprehod v Piran.
Rekreatorji Roškar, Špindler in Lihteneker so imeli razumevanje za nas, bili so pripravljeni na vse, tudi na to, da se kakšen udeleženec poškoduje.
Hotel Barbara je zelo lep in v njem so nas lepo sprejeli, hrana je bila izredno dobra, tudi po naročilu so nam kaj pripravili. Vse je bilo super, tudi vreme je bilo sončno.
Naša skupina je bila dobra, složni, tovariški smo bili tako, da nam je bilo kar žal, da smo se morali posloviti. Odigrali smo tudi tekmo v odbojki med udeleženci oddiha in rekreatorji, bila je burna, končala pa se je neodločeno 1:1. Zadnji dan smo se pomerili tudi v pikadu in Milica Kožarje premagala vse moške.
Vsem rekreatorjem in osebju hotela se zahvajjujem, ker so tako dobro skrbeli za nas. Žal mi je, da bo takšnih oddihov z mojim odhodom v pokoj konec. Upam pa, da bo tudi za upokojence kmalu organiziran kakšen podoben programirani aktivni oddih."
Karlo Celec, direktor hotela Barbara: "V hotelu Barbara imamo 18 dvoposteljnih sob, 18 štiriposteljnih sob in 6 apartmajev, restavracijo s 150 sedeži, pokriti bazen z ogrevano morsko vodo in masažnimi šobami, savno, fitnes studio. Imamo pa tudi veliko izobraževalno dvorano, športno igrišče, aperitiv bar, bistro na plaži hotela, lastno plažo, pokrito parkirišče. Naš hotel je B kategorije, je klimatiziran in odprt celo leto.
V njem je veliko možnosti za rekreacijo, zabavo, počitek. Trudimo se, da se gostje pri nas dobro počutijo in da se bodo k nam radi vračali. Hotel Barbara je čez poletje polno zaseden, zaradi obiska udeležencev programiranega aktivnega oddiha pa je poln tudi v jesenskem in spomladanskem času.
Jurij Ravnikar
Predrag Višič
Karlo Celec
Evgen Roškar
Ta/ib Mašic
ime. Nimamo namreč več medicinskega programiranega oddiha, temveč le programirani aktivni oddih, torej bolj športno-rekreativni program z dodanimi terapijami. Te terapije so masaže in tango obloge v Strunjanu.
Jutranjemu razgibavanju in teku sledi plavanje v bazenu, razgibavanje v fitnesu, savnanje. Po zajtrku - ob 10. uri - pa nadaljujemo s kolesarjenjem in športnimi panogami, kot so odbojka, košarka, namizni tenis. Tako smo zaposleni do kosila. Popoldne - po 15. uri - se z avtobusom odpeljemo v Strunjan, kjer na športnih terenih igramo tenis, odbojko, mini golf, vsak udeleženec programa pa ima tudi masažo ali tango oblogo. Tako mine naš delovni dan.
Udeleženci oddiha se trudijo, radi se udeležujejo vseh aktivnosti. Vse testiramo ob njihovem prihodu na oddih in potem spet zadnji dan oddiha. Vsi napredujejo, izboljšujejo svojo zmogljivost, telesno pripravljenost. To tudi sami opazijo in pravijo, da bodo nadaljevali z rekreacijo doma, v TRC Jezero.
Za nemoten potek programiranega aktivnega oddiha skrbimo trije rekreatorji, poleg mene še Janko Špindler in Matjaž Lihteneker. Za dobro počutje nas vseh skrbijo v hotelu Barbara in lahko rečem, da je za nas dobro poskrbljeno.
Želimo, da bi še povečali, razširili program naših aktivnosti na tem oddihu, in nameravamo se še bolj usposobiti za delo z udeleženci naših programov. Teh pa je vsako leto več, vedno bolj se delavci premogov-
nika zanimajo za razgibavanje, rekreacijo in prav je tako!"
Dragica Marinšek
PROGRAM PREVENTIVNE REKREACIJE ZA JESENSKO-ZIMSKO SEZONO 1997/98
Trdimo lahko, da smo 'rudarjT dovolj ozaveščeni, da skrbimo za ohranjanje svojih telesnih in psihičnih sposobnosti. Vsakdanji napori ogrožajo naše zdravje, zato se moramo redno rekreirati tudi takrat, ko še nimamo zdravstvenih težav (program A in C). Organizirana rekreacija predstavlja spremembo in popestritev vsakdanjika, saj se na športnih terenih srečujemo tudi s sodelavci. Starost udeležencev ni ovira, saj je program prirejen tako, da je primeren za mlajše in za malo manj mlade, predvsem pa bi se morali rekreacije udeleževati tisti, ki že čutijo znake obolenj (program B).
Za vse udeležence programiranega aktivnega oddiha v letu 1997 začenjamo s programom v je-sensko-zimski sezoni. Prva skupina bo začela s programom 10. novembra 1997. Udeleženci bodo o kraju in terminu programa obveščeni pisno, program pa zajema 10 vadb 2-krat na teden, in sicer:
PROGRAM A
v zimskem bazenu v Velenju, telovadba pod vodstvom rekreatorja v trim kabinetu, savnanje in plavanje v bazenu;
PROGRAM B
v Termah Topolšica, korektivna gimnastika v telovadnici pod vodstvom fizioterapevta in plavanje v bazenu;
PROGRAM C
v Beli dvorani v Velenju, vadba v fitnes studiu in streching pod vodstvom vaditelja.
Delavci podjetja, ki se letos niste udeležili programiranega aktivnega oddiha in bi želeli sodelovati v enem od zgoraj navedenih programov, se lahko najkasneje do 27. oktobra prijavite v Beli dvorani ali po telefonu 861-820 in 853-312, interno 14-56.

Razpis tekmovanja v rokometu -1. liga
7. oktobra se je začelo letošnje tekmovanje podjetja v prvi rokometni ligi. Tekme se odvijajo v telovadnici osnovne šole Šalek. Prvi krogi so že bili odigrani, do 18. novembra pa se bodo pari razvrstili še takole:
2.	krog -14. oktober
Jama Pesje: Priprave ob 17.00 Zračenje : Jama Preloge ob 17.30 Klasirnica : Jamski transport ob 18.00 Skupne službe : Elektrostrojna dejavnost ob 18.30
3.	krog - 21. oktober
Elektrostrojna dejavnost : Jama Pesje ob
17.00
Jamski transport: Skupne službe ob 17.30 Jama Preloge : Klasirnica ob 18.00 Priprave : Zračenje ob 18.30
4.	krog - 28. oktober
Jama Pesje : Zračenje ob 17.00 Klasirnica : Priprave ob 17.30 Skupne službe : Jama Preloge ob 18.00 Elektrostrojna dejavnost: Jamski tranport ob 18.30
5.	krog - 4. november
Jamski transport: Jama Pesje ob 17.00 Jama Preloge : Elektrostrojna dejavnost 17.30
Priprave : Skupne službe ob 18.00 Zračenje : Klasirnica ob 18.30
6.	krog - 11. november
Jama Pesje : Klasirnica ob 17.00 Skupne službe : Zračenje ob 17.30 Elektrostrojna dejavnost : Priprave ob
18.00
Jamski transport: Jama Preloge ob 18.30
7.	krog -18. november
Jama Preloge : Jama Pesje ob 17.00 Priprave : Jamski transport ob 17.30 Zračenje : Elektrostrojna dejavnost ob
18.00
Klasirnica : Skupne službe ob 18.30
Turnir Alojza G luka
29. avgusta je bil organiziran drugi teniški turnir žrebanih dvojic v spomin na našega umrlega sodelavca Alojza Gluka. Turnir seje zaradi slabega vremena odvijal v Beli dvorani. Prijavilo se je 36 igralcev, ki so z borbenostjo in dobro voljo poskrbeli za napeto tekmovalno in prijetno družabno srečanje.
V glavnem turnirju je prvo mesto osvojila dvojica Jože Kolenc in Boštjan Aljaž, ki sta v finalni igri premagala Tonija Melavca in Janka Kugoniča. V tolažilni skupini sta bila najboljša Zlatko Roškar in Kuzman.
Sredstva, zbrana s startnino, so bila podarjena družini Gluk. Turnirje organiziral TRC Jezero, ki se vsem igralcem zahvaljuje za udeležbo na turnirju in jih vabi, da se prihodnje leto udeležijo tretjega Glukovega turnirja, /dž/
Razpored telovadnic za sezono 1997/98
DAN	TERMIN	TELOVADNICA	PANOGA	OBRAT
nedelja	8.00-10.00	telovad. Šoštanj	rokomet, košarka	Premogovnik
torek	17.00 -20.00	OŠ Šalek	rokomet, odbojka, košarka	Premogovnik
	19.00-21.30	Rdeča dvorana	namizni tenis	Premogovnik
	18.00- 20.00	OŠ Pesje	odbojka za moške	Premogovnik
sreda	18.30- 20.00	OŠ Šalek	odbojka za ženske	Premogovnik
četrtek	19.30-21.00	OŠ Gustav Šilih	rekreacija za ženske	Premogovnik
	19.30-21.00	OŠ Gorica	košarka, odbojka	Premogovnik, Preloge
	18.00-20.00	OŠ Topolšica	odbojka	Premogovnik
petek	19.00-21.00	OŠ Anton Aškerc	košarka	Klasirnica
	19.00-21.00	OŠ Livada	košarka	Elektrostrojna dejavnost
Urnik velja od 1. oktobra 1997 do 30. aprila 1998.
HGS OPEN 97
(Ponovno skupaj ob tenisu, pikadu in biljardu)
Letošnje leto nam je najprej prineslo obilo neodložljivih aktivnosti, ki so povzročile (neplanirano) spremembo termina. Tako smo naš tradicionalni turnir prestavili s pomladi na zgodnjo jesen. Vendar pa tudi ta spremenjeni termin ni omogočil udeležbe vseh povabljenih (katerim je lahko žal) in poklicanih. Kljub temu organizatorji ocenjujemo, da je bilo vredno truda.
Naše prijetno sobotno druženje so omogočili prijazni poslovni partnerji s sponzorskimi prispevki v obliki turnirskih nagrad: PGD Ljubljana, IRGO Ljubljana, HSV d.o.o. Ljubljana, Vegos d.o.o. Koper, Casino Portorož, DARE - slikar in grafik.
ALEA Celje, GOST Velenje, Krona d.o.o. Velenje, TK - Velenje, KK - Velenje; službe in obrati Premogovnika Velenje: Priprave, priprava dela, TS - HGS, SRR - TRC Jezero, Okolje in prostor. Komercialna služba. Ne glede na to ali je tenis spretnost ali umetnost, je zmagal (še vedno) najboljši, vendar pa le nekoliko tesneje kot prejšnja leta. V pikadu sta zmagovalca izvedla dobesedno "prišel, videl, zmagal", zmagovalca biljarda pa sta potrdila resničnost pregovorov "kjer se prepirata dva ... in kdor drugemu jamo koplje...". Tekmovalni duh se po teh treh disciplinah ni polegel, zato smo se pomerili še v "ad hoc" mnogoboju, katerega zmagovalec že sanja o dobrih pogodbah, sponzorjih in svetovni slavi, (iv)
Rezultati HGS OPEN '97
mesto	tenis	biljard	pikado	mnogoboj
1.	Janez Jezeršek	Marko Mavec, Ivo Zadnik	Zvonka Dermol, Miran Veselič	Igor Veber
2.	Simon Zavšek	Ana Špoljar, Miro Kopitar	Janez Mayer, Dragica Smrečnik	Marko Mavec
3.	Zoran Vidovič	Vinko Volk, Zoran Vidovič	Bojan Lajlar, Janez Jezeršek	Miro Kopitar
Kros Dela
Atletski delavci AK Velenje so bili zadnje dni sredi največjih priprav za organizacijo tradicionalnega krosa za pokale Dela. Kros bo to soboto, 18. oktobra, s pričetkom ob 10. uri, zanj pa je pripravljena nova proga. Proga bo letos potekala na severovzhodni strani Škalskega jezera, z dokončno ureditvijo pa naj bi postala tudi tradicionalna proga za izvedbo tekmovanj v krosu.
Organizatorji napovedujejo, da bo na letošnjem krosu Dela teklo več kot 1000 tekmovalcev in tudi vsi reprezentanti. Tek
bo tudi priložnost za atletske delavce Slovenije, da bodo med mladimi tekači poiskali nove tekaške talente. Največji tekaški praznik v Velenju pa bodo gotovo v prvi vrsti izkoristili tekači na srednje proge, saj je favoritov za vseekipnega zmagovalca več.
Velenjski atletski delavci bodo letos ponovno kandidirali za prireditelja evropskega prvenstva v krosu za leto 1999; lani so med kandidati pristali na drugem mestu, /vp/
Na Kozjaku s predsednikom
Slovesnega odprtja prenovljene in povečane osnovne šole na Paškem Kozjaku 13. septembra so se udeležili tudi člani planinske sekcije podjetja. Četudi so se dosedaj povzpeli že na veliko višje vrhove, jih pot vedno znova rada zanese na tega mejnika Šaleške doline. Tokrat je bilo na njem zelo veselo, slovesno, saj je nova šola velika pridobitev, ki jo je prišel pogledat celo predsednik države Milan Kučan. Domačini so vse goste zelo gostoljubno sprejeli in pogostili ter pripravili res lepo prireditev.
Člani planinske sekcije Premogovnika so predsednika države prosili za skupinski posnetek in, kot potrjuje spodnja fotografija, jim je prošnjo prijazno izpolnil.
Šport v podjetjih
V petek, 26. septembra, je bil v TRC Jezero posvet 'šport v delovnih organizacijah1, ki ga je organiziral Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez Slovenije. Udeležili so se ga predstavniki sindikalnih in športnih zvez občin, predstavniki za šport v podjetjih, dva tudi iz Avstrije in Italije.
Na posvetu so se pogovarjali predvsem o oživljanju športne rekreacije v podjetjih in vlogi sindikata pri tem. V sindikatih, ki so organizirani v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, si - kljub problemom na področju ohranjanja socialne varnosti delavcev - prizadevajo za omogočanje organiziranega oddiha in rekreacije delavcev in njihovih družin, skupaj z vodstvi podjetij za organiziranje rekreacije, za sprostitvene aktivnosti na delovnih mestih in za preventivne oblike rekreacije.
Posvet so sklenili s teniškim turnirjem.
Dragica Marinšek
Imenitno konjeniško prvenstvo
Konjeniški klub Velenje, najboljši slovenski konjeniški klub, je skupaj s TRC Jezerom in Premogovnikom Velenje uspešno izvedel letošnje državno prvenstvo v preskakovanju ovir. Prvenstvo je bilo od 22. do 24. avgusta ob Škalskem jezeru in v teh treh dneh si ga je ogledalo več kot 1500 obiskovalcev. Veliko je bilo tudi tekmovalcev: šest se jih je borilo za naslov državnega prvaka, med njimi kar štirje iz domačega kluba.
Naslov je uspelo ubraniti lanskemu državnemu prvaku Matjažu Čiku, članu velenjskega konjeniškega kluba, velenjskemu trenerju in selektorju državne reprezentance. Sploh so največ uspehov imeli člani štajerskih klubov in med njimi veliko tudi Velenjčani.
Člani: 1.Matjaž Čik, konj Robin, KK Velenje,
2.	Maks Riossa, konj Germaine Utopia, KK Krka- Novo Mesto, 3.Irena Drobnič, konj Lombart, KK Krim, 4.Lovro Blatnik, konj Saturn, KK Velenje.
Mladinci: 1.Violeta Guček, konj Magnum, KK Gotovlje, 2.Janez Krumpak, konj Finez-za Kodak Gold, KK Krumperk, 3.Sabina Rajh, konj Satelit, KK Piramida.
Mlajši mladinci: 1.Grega Slatinšek, konj Apache, KK Piramida, 2.Sara Belak, konj Lambi 745, KK Celje, 3.Luka Založnik, konj Apollo, KK Gotovlje.
Mladi konji: 1.Franc Slavič, konj Capiapo, KK Krumperk, 2.Lovro Blatnik, konj Lafaet, KK Velenje, 3.Zoltan Kiss, konj Flying Neron, KK Podčetrtek-Rogatec.
Člani-ekipno: 1.KK Velenje 2 (Matjaž Čik, Lovro Blatnik, Primož Rifelj), 2.KK Krumperk (Sandi Smolnikar, Gorazd Kušar)
3.	KK Velenje 1 ( Aleš Pevec, Valerija Pir-manšek, Jerneja Dolar).
Mladinci-ekipno: 1. KK Piramida (Sabina Rajh, Jurij Godec, Tina Pilih), 2. KK Krumperk (Janez Krumpak, Lidija Grum), 3. KK Gotovlje (Violeta Guček, Barbara Čremožnik, Tina Volasko).
Dragica Marinšek
Zahvala
Ob boleči izgubi drage mame Marije Verhovnik se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem za izrečena sožalja, darovane sveče in cvetje. Hvala tudi sindikalnim podružnicam obratov Praktično izobraževanje, Klasirnica in Jama Preloge za darovani venec in denarno pomoč, sinovi Srečko, Darko in Marijan Verhovnik
Zahvala
Ob smrti mojega očeta Ivana se zahvaljujem sodelavcem in sindikalni podružnici Zračenja za darovano cvetje in izrečena sožalja.
Robert Samec
Zahvala
Ob boleči izgubi dragega očeta se iskreno zahvaljujem kolektivu in sindikatu Premogovnika Velenje ter sodelavcem iz Jamske mehanizacije za darovano cvetje in denarno pomoč.
Vili Broz z družino
Zahvala
Ob izgubi moje mame Marije Škoflek se za darovano cvetje in sveče zahvaljujem sodelavcem in sindikalni podružnici Jamske mehanizacije - vodovod Jama Skale.
Viki Škoflek
Zahvala
Ob smrti moje mame se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem ter sindikalni podružnici tehničnega sektorja za izražena sožalja in cvetje.
Vili Žekš
Zahvala
Ob izgubi očeta Jožeta Štumpfla se iskreno zahvaljujemo kolektivu Premogovnika Velenje, sindikalnima podružnicama in sodelavcem iz Priprav in Zračenje za darovane vence, denarno pomoč in izrečena sožalja. Hvala tudi sodelavcem v hidrogeo-loški službi.
sinovi Jože, Branko in Marjan Štumpfl
V spomin
26. oktobra mineva leto dni, odkar smo izgubili našega dragega moža in očeta Franja Božiča. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižigate svečke in ga imate v lepem spominu.
Žena Ada, sin Boško, hčerki Maja in Božica
Bolezni sodobnega človeka
Razjeda želodca in dvanajstnika
Želodec z dvanajstnikom
Bolečina v trebuhu je eden od zelo pogostih znakov bolezni, ki se pojavijo v vsakdanjem življenju. Po vzroku nastanka je eden od najpogostejših	vzrokov
bolečina, ki je nastala zaradi sprememb v področju zgornjih prebavil - požiralnik, želodec, dvanajstnik. V tokratnem prispevku bi se omejil na težave, povezane z bolečinami, povzročenimi zaradi razjede želodca ali dvanajstnika.
Želodec je del zgornje prebavne cevi, v kateri se začenja kompliciran postopek presnove zaužite hrane, pri čemer sta v igri tako gibanje želodca kot tudi solna kislina Hcl. Ta je tudi eden od mnogih vzrokov za nastanek razjede. Na izločanje kisline, ki je sicer normalna v želodcu, v veliki meri vpilva tudi naš "nemaren" odnos do želodca. Preobremenjujemo ga z neustrezno prehrano, alkoholom, cigareti, številnimi zdravili, kar vse skupaj ob verjetni prisotni okužbi z bakterijo Helicobacter pylori, lahko povzroči razjedo tako v želodcu kot v dvanajstniku. Ob dolgotrajnem nemarnem odnosu lahko nastane tudi kronično vnetje želodca, ki se lahko nadaljuje v propad želodčne sluznice ter pozneje tudi v nastanek raka.
Zakaj najpogosteje nastane rana želodca ali dvanajstnika?
Najpogosteje je vzrok v nastanku razjede večplasten:
-	alkohol in kajenje,
-	stres,
-	neustrezen način prehranjevanja (neredna prehrana, močno začinjena...),
-	zdravljanje z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili (antirevmatiki) ali z glukokor-tikoidi,
-	okužba z bakterijo Helicobacter pylori,
-	povečano izločanje solne kisline.
Kakšni so znaki, ki nas običajno opozorijo na možnost razjede želodca oziroma dvanajstnika?
Znakov oziroma težav je veliko. Včasih je že občutek zgage - občutek pečenja za prsnico v žlički - edini znak bolezni. Običajno bolnik toži za bolečinami v trebuhu, ki so okoli popka, levo ali desno, pod desnim rebrnim lokom, zadaj v pasu levo ali desno, celo pod lopatico. Bolečine so pogosto povezane z uživanjem hrane, s psihičnim stresom, javljajo se v zgodnjih jutranjih urah ter minejo po zaužiti hrani. Telesna teža je pri bolnikih spremenljiva -pri bolnikih z rano na dvanajstniku se lahko celo poveča, običajno pa pacient nekoliko shujša.
Zgoraj opisani bolezenski znaki so zelo ne-karakteristični za razjedo dvanajstnika, saj podobne težave povzročajo tudi spremembe na požiralniku, težave z žolčnimi kamni ali rakasto obolenje prebavil.
Kakšen je pravilen postopek ob pojavu zgoraj opisanih težav?
Vsakdo, ki je kadarkoli imel težave z želodcem (ima jih okoli 80% ljudi), ve, da v takšnih primerih običajno pomaga nekajdnevna "dieta", ob uporabi enega od zdravil, ki zmanjšuje kislino. V kolikor težave nastanejo po uživanju alkoholnih pijač, bo vsekakor odtegnitev teh odpravilo težave. Tudi prenehanje kajenja ter uživanja prave kave bo težave vsaj umirilo.
V kolikor težave v nekaj dneh ne minejo, je vsekakor nujno treba poiskati zdravniško pomoč.
Zapleti, ki so povezani z razjedo želodca ali dvanajstnika
1.	Krvavitev, ki je življenjsko nevarna.
2.	Prežrtje stene organa z vdorom vsebine v trebušno votlino je redek, vendar življenjsko zelo nevaren zaplet.
3.	Zožitev izhoda oziroma prehoda skozi organ, ki nastane zaradi brazgotinjenja po večkratnih razjedah.
Rak želodca se včasih kaže kot razjeda! Postopek ugotavljanja razjede želodca oziroma dvanajstnika
Lečeči zdravnik naj bi po natančnem izpraševanju bolnika ter na podlagi prejšnjih težav že opredelil možne vzroke. Na podlagi tega bo predpisal eno od številnih zdravil, ki se uporabljajo v zdravljenju bolezni - razjed - želodca oziroma dva-
najstnika. Svetoval bo tudi ustrezno prehrano oziroma bo bolniku dal navodila za to. V kolikor ima bolnik kljub zdravilom, ustrezni prehrani ter prenehanju kajenja, uživanja alkoholnih pijač in prave kave tudi po štirinajstih dneh enake težave, so potrebne dodatne preiskave.
Katere preiskave so potrebne za opredelitev bolezni?
Gastroskopija je pri bolnikih nepriljubljena preiskava, vendar je edina, ki pokaže in razjasni marsikateri dvom in dilemo ob težavah z zgornjimi prebavili.
Postopek gastroskopije je dejansko neprijeten, saj se ob preiskavi uvede okoli 1 cm debel upogljiv aparat skozi usta in požiralnik v želodec ter dvanajstnik in običajno tudi v začetni del tankega črevesa. Pregleda se kompletna prebavna cev ter tako ugotovijo možne razjede, stanje sluznice prebavil in tudi tesnenje prehodov organov. Ob tej preiskavi se po potrebi odvzame tudi material za dodatno histološko ali citološko preiskavo.
Rentgenska preiskava želodca in dvanajstnika
Ob upoštevanju dognanj medicinske znanosti in izkušenj je danes rentgenska preiskava želodca in dvanajstnika preživela, v kolikor je možna gastroskopija. Za rentgensko preiskavo se ne odločamo zato, ker je povezana z obsežnim rentgenskim sevanjem, pa tudi zato, ker preiskava ne pokaže ustrezno kvalitetno pregledanega organa (želodec, dvanajstnik). Tudi v primeru, da rentgenolog v izvidu najde verjetni vzrok za težave, svetuje opraviti gastroskopijo! Pri zdravljenju uporabljamo zdravila, operativne posege pa izjemoma ob prežrtju ali krvavitvi iz želodca, ki je ne moremo zaustaviti z gastroskopijo.
Pri zdravljenju razjede želodca in dvanajstnika uporabljamo naslednja zdravila:
-	zaviralce protonske črpalke - Ortanol, Ultop,
-	zaviralce histaminskih receptorjev H2-Ranital, Ulral, Famosal,
-	antacide - zdravila, ki zmanjšujejo kislost - Rupurut, Duoblok,
-	citoprotektive - zdravila, ki zaščitijo sluznico - Venter, bizmutove soli,
-	antibiotike kot zdravila pri poskusu odstranitve bakterije Helicobacter pylori kot povzročiteljico bolezni.
Pred odkritjem uspešnih zdravil je bilo pogosto potrebno odstraniti 2/3 želodca za preprečitev ponavljajočih se težav. Danes je takšen postopek strokovno, etično dovoljen le izjemoma, ko so izčrpane vse druge možnosti. Stanje želodca po operaciji Billroth II (odstranitev 2/3 želodca) je pre-kanceroza - stanje povečane verjetnosti
nastanka raka. Potrebne so redne ga-stroskopske kontrole.
Kaj je Helicobacter pylori?
Helicobacter pylori je bakterija, katero najdemo v medceličnem prostoru v želodcu in dvanajstniku, morda še kje drugje, vendar ne vstopa v krvni obtok. Ze prvi patologi so našli bakterijo v želodcu, vendar je šele v zadnjih 10-15 letih prišlo do prvih odkritij o vzročni povezanosti med prisotnostjo bakterije v želodcu ter nastankom razjed in kroničnega vnetja sluznice (gastritisa). Kronični gastritis lahko pripelje do uničenja želodčne sluznice (atrofija), kar je osnova za nastanek raka želodca. Prisotnost bakterije je dokazana vsaj pri 70-odstotkih razjed želodca, medtem ko je bakterija dokazana pri 90-odstotkih bolnikov z razjedo dvanajstnika. Vsaj polovica svetovnega prebivalstva je okuženega s Helicobacter pylori, vendar samo 20% ljudi ima zaradi tega težave. Prekuženost je odvisna predvsem od higienskih, ekonomskih in socialnih razmer v določeni regiji. V Sloveniji je v starosti okrog 40. leta okuženo od 75 - 80% populacije.
Vedno več je kazalcev, da je bakterija Helicobacter pylori tudi kriva za nastanek težav v povezavi z nastankom vnetja požiralnika zaradi vdora vsebine želodca v požiralnik. Zdravljenje okužbe je zaradi pomembnih stranskih učinkov zdravljenja v rokah specialista oziroma zaradi sprememb, katere lahko posredno izzoveta zdravljenje z antibiotiki oziroma znižana kislost želodca. Nekaj utrinkov ob zaključku! Bolezen! zgornjih prebavil so v modernem času v porastu, in sicer zgoraj opisane razjede kot tudi bolezni požiralnika, jeter, debelega
črevesa. Veliko teh bolezni je pogojenih z našim neustreznim, nekvalitetnim, nezdravim načinom življenja ob neustrezni prehrani, razvadah ter vsakdanjem stresu. Z ustreznim načinom življenja lahko preprečimo veliko bolezni.
V	kolikor imate težave, vam svetujem naslednje!
V	primeru občasne ali stalne nelagodnosti v zgornjem delu trebuha, ki traja vsaj štiri tedne, zahtevajte intenzivno diagnostiko, saj se za takšno nelagodnostjo lahko skriva razjeda zgornjih prebavil, rak zgornjih prebavil, gastroezofagal-na refluksna bolezen (draženje požiralnika..).
V	kolikor ste bili operirani na želodcu, so potrebne kontrolne gastroskopije zaradi pravočasnega odkritja novotvorb (raka); v kolikor je vaša družina obremenjena z rakom želodca, pa se posvetujte z lečečim zdravnikom. Predpisana zdravila jemljite redno. Upoštevajte navodila oziroma potrebo po kontrolnih gastroskopijah. Svetujem vam tudi previdno uporabo vseh nesteroidnih antirevmatikov (Ketonal, Naprozin, Voltaren, Elderin...) zaradi možnih stranskih učinkov.
Borut Rijavec, dr. med., specialist interne medicine
Sklepanje pogodb o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju
Pogodbe bo treba skleniti nanovo
Letos poteče 5-letno prostovoljno zdravstveno zavarovanje in s tem veljavnost izkaznic, ki so nam v tem obdobju omogočale, da nam pri iskanju zdravstvene pomoči ni bilo treba vsakokrat segati v žep in plačevati vsake zdravstvene storitve. Zato je smiselno, da to zavarovanje sklenemo za naslednje petletno obdobje.
Pri dosedanjem prostovoljnem zavarovanju posamezniki s sklenitvijo pogodbe nismo imeli deta. V našem imenu je pogodbe sklenilo podjetje, ki je sprva iz svojih sredstev zavarovalnicam plačevalo premije. No, ta ugodnost pri plačevanju je kmalu skopnela; na osnovi sklenjenih pogodb smo premije kaj kmalu začeli plačevati sami.
Novo pogodbo o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju pa moramo delavci skleniti sami. Podjetje bo na tej osnovi od naših plač zgolj odtegovalo mesečne premije in jih nakazovalo tisti zavarovalniški ustanovi, s katero bomo sklenili zavarovanje.
Tokrat se pojavljata dve: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavarovalna družba Adriatic.
Zaradi zagotavljanja enakopravnega položaja ene in druge je bila v podjetju sprejeta odločitev, da predstavimo po-
nudbi obeh. Obe zavarovalnici v nadaljevanju predstavljata argumente za podpis svoje pogodbe, pripravili pa sta tudi pogodbo o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju, ki jo boste dobili v kuverti s septembrsko plačo.
Vsakdo izmed nas se bo na tej osnovi lažje odločil, katero pogodbo bo podpisal in jo oddal svojemu obratnemu tehniku. Pogodbo boste podpisali zase in morebiti tudi za družinskega člana, kateremu boste plačevali mesečno premijo.
S tako ponudbo bo odpadlo nekaj tekanja od ene do druge zavarovalnice, čeprav kakšna dodatna informacija najbrž ne bi škodila pri odločanju tako za eno kot za drugo.
Podpisane pogodbe bomo lahko vrnili obratnim tehnikom, delavci skupnih služb
pa kadrovski službi podjetja, od petka, 17., do petka, 24. oktobra letos, /bo/
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE !
PROSTOVOLJNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PRI ZAVODU ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE
Izteka se peto leto, odkar je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ponudil prostovoljno zdravstveno zavarovanje v Sloveniji. Zavodu je v tem času zaupalo že prek 1,2 milijona zavarovancev. Od tega jih ima kar 174.000 individualne police, ki so sklenjene mimo krovnih pogodb (drugi so zavarovani po skupinskih policah).
V letu 1995 je Zavod pri prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju ustvaril 16,979 milijard tolarjev fakturirane premije, glede na zbrano premijo pa se uvršča na drugo mesto med vsemi zavarovalnicami v Sloveniji. Vse to je odraz zaupanja tako velikega števila zavarovancev, posledice pa so trdnost, zanesljivost in korektnost poslovanja Zavoda kot zavarovalnice. Zavod je specializirana zavarovalna organizacija,
katere osnovni cilj je visoka zdravstvena varnost zavarovancev oziroma zavarovanj, ki jih le-ti imajo.
Zavarovanci so lahko z izkaznico Zavoda o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju brez težav uveljavljali zavarovanje pri vseh izvajalcih obveznega zdravstvenega zavarovanja (pri splošnem zdravniku, zobozdravniku, specialistu, v bolnišnici, zdravilišču in lekarni). Tako se je Zavod izkazal kot zaupanja vreden partner tako pri svojih zavarovancih kot pri izvajalcih zdravstvenih storitev.
Zaupanje zavarovancev je mogoče pridobiti z dejanji, dolgoletnim uspešnim delom, korektnim informiranjem in ponudbo, ki zagotavlja trdnost zavarovanja in socialno varnost zavarovancev.
Poleg zavarovanj za doplačila do polne vrednosti nudi Zavod še vrsto drugih, dodatnih prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj, kot so zavarovanja za nadstandardne storitve in materiale v zdravstvu, razna zdraviliška zavarovanja, zdravstveno zavarovanje za čas potovanja v tujino in druga. Paleta teh zavarovanj je resnično široka. Za zavarovance je Zavod v letu 1997 pripravil ugodno ponudbo za podaljšanje zdravstvenih zavarovanj za doplačila, katere osnovne značilnosti so:
-	konkurenčna premija,
-	zanesljivo in enostavno uveljavljanje zavarovanja,
-	popusti na izhodiščno premijo,
-	posodobljen sistem poslovanja,
-	varnost zavarovanja vsem zavarovanim za doplačila pri Zavodu.
Navajamo nekaj primerov konkretnih ponudb za sklenitev prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja pri Zavodu za primer zavarovanca, ki ima sklenjeno zavarovanje po pogojih krovne pogodbe med sindikati in Zavodom (večina zaposlenih in njihovi družinski člani).
Pri vključitvi v zavarovanje "Popolno zdravstveno zavarovanje-PZZ" lahko zavarovanec izbere različno zavarovalno dobo, vendar je najugodnejša petletna. Primer 1: 5-letno zavarovanje z mesečnim plačilom, znesek mesečne premije je
1.440,00	SIT.
Primer 2: 5-letno zavarovanje z mesečnim plačilom in dodatnim 10% popustom za krvodajalce (najmanj 20-krat darovana
kri), znesek mesečne premije je 1.200,00 SIT.
Podrobneje vam bo konkretno ponudbo predstavil pooblaščeni zastopnik ali kontaktna oseba Zavoda. Prav tako lahko podrobnejše informacije dobite tudi v vseh enotah in izpostavah Zavoda po Sloveniji. Vse informacije o zavarovanju dobite v izpostavi ZZZS Velenje, Vodnikova 1, tel: 063-851-987.
Pojasnilo k ponudbi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije
V kuverti s plačo boste zaposleni v Premogovniku dobili ponudbo, v kateri bodo vpisani vaši osebni podatki (priimek, naslov, EMŠO, davčna številka).
Ponudbo za sklenitev prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja pozorno preberite. Če se boste zanjo odločili, jo podpišite, zavarovalnica pa vam bo na podlagi podpisane ponudbe izdelala zavarovalno polico in izkaznico.
Če boste sklenili zavarovanje tudi za družinskega člana, vpišite njegove osebne podatke v vrstice, ki so namenjene za družinske člane. Ponudbo podpiše vsak družinski član sam in vsak dobi tudi svojo zavarovalno polico in izkaznico.
Podpisane ponudbe morate čimprej vrniti svojim obratnim tehnikom, delavke in delavci Skupnih služb pa v kadrovsko službo podjetja v Prelogah.
Pri izplačilu novembrske plače (v decembru) boste v kuverti dobili zavarovalno izkaznico, ki jo boste začeli uporabljati 1. januarja 1998.
PROSTOVOLJNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE ZAVAROVALNICE ADRIATIC
Predstavljamo vam ponudbo Adriatica za prostovoljno zdravstveno zavarovanje, za vsa doplačila k zdravstvenim storitvam in z možnostjo povezave z nezgodnim zavarovanjem in zavarovanjem zdravil.
1.	Prostovoljno zdravstveno zavarovanje vseh doplačil k stroškom zdravstvenih storitev
Prostovoljno zdravstveno zavarovanje omogoča zdravstveno zavarovanje v vseh zdravstvenih ustanovah, bolnišnicah, zdraviliščih in lekarnah po vsej Sloveniji. Osnovna mesečna premija je 1.423,00 SIT in je nižja od konkurenčne, kot je bila tudi do sedaj. Adriatic jamči konkurenčno ceno zdravstvenega zavarovanja tudi v prihodnje. V primeru spremembe vsebine, obsega in cen obveznega zdravstvenega zavarovanja pa bo cena zavarovanja, ki se med
letom ob morebitni podražitvi spreminja v odstotkih od osnove 1.423,00 SIT, nižja za najmanj dve indeksni točki v primerjavi s konkurenco.
Zavarovanec, ki zapusti podjetje, ob tem obdrži kot individualni zavarovanec vse ugodnosti, ki jih je deležen po pogodbi z Adriaticom. Novo zaposlenim v podjetju omogočimo sklenitev zavarovanja pod enakimi pogoji. Zaposleni, ki so izgubili službo in pridobili status brezposelnih, zadržijo isto premijo, če plačilo premije prevzamejo sami.
Zavarovancem, ki se odločijo za letno plačilo premije vnaprej, ni potrebno plačati razlik v višini premije, ki lahko nastanejo zaradi spremembe cen zdravstvenih storitev. Krvodajalci na to premijo pridobijo 5 % popust.
Adriatic
zavarovalna družba d.d.
Adriaticova ponudba je enakovredna s konkurenčno. Kot univerzalna zavarovalnica pa Adriatic nudi svojim zavarovancem v paketu z zdravstvenimi zavarovanji še vrsto dodatnih možnosti in ugodnosti.
2.	Dodatno nezgodno zavarovanje
Ne glede na to ali že imate drugo nezgodno zavarovanje, vam Adriatic predstavlja svojo ponudbo dodatnega nezgodnega zavarovanja, ki za posameznika predstavlja resnično zgolj simbolično finančno obremenitev. Pomembno pri prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju v paketu z nezgodnim zavarovanjem je, da se pravice iz dveh različnih nezgodnih zavarovanj oziroma njihova kritja ne izključujejo. Skupaj s PZZ je v Adriaticu možno skleniti dodatno nezgodno zavarovanje z naslednjimi kritji in zavarovalnimi vsotami.
Al
-	Invalidnost zaradi nezgode 200.000,00 SIT,
-	smrt zaradi nezgode 100.000,00 SIT;
-	pri tem je:
-	mesečna premija 26,00 SIT,
-	letna premija 312,00 SIT.
BI
-	Invalidnost zaradi nezgode 760.000,00 SIT,
-	smrt zaradi nezgode 380.000,00 SIT;
-	pri tem je:
-	mesečna premija 49,00 SIT,
-	letna premija 588,00 SIT.
Po posebnem dogovoru pa lahko v skladu z vašimi interesi dodatno opredelijo gornjo ponudbo.
3.	Prostovoljno zdravstveno zavarovanje zdravil
To zavarovanje zajema:
-	kritje stroškov polne cene vseh zdravil in pomožnih zdravilnih sredstev, izdanih na recept,
-	kritje stroškov storitev v zvezi s pripravo in izdajo zdravil na recept.
-	možnost oskrbe z zdravili iz tujine,
-	letna zavarovalna vstota je 350 DEM,
-	mesečna premija 268,00 SIT,
-	letna premija 2.984,00 SIT.
Posebna ugodnost te ponudbe je, da ob sklenitvi ni treba podpisati izjave o zdravstvenem stanju zavarovanca. Premija je enaka za vse zavarovance, ne glede na njihovo starost.
To zavarovanje je med zaposlenimi v podjetjih izredno popularno, mesečna premija pa krije vse navedene možnosti oskrbe z zdravili.
4.	Druge dodatne ugodnosti
-	Vsem zavarovancem, ki bodo sklenili PZZ pri Adriaticu, nudijo pravico do uveljavljanja dodatnih popustov, tudi ob sklenitvi drugih zavarovanj, in sicer:
-11 % popust pri zavarovanju vozila (kasko, tatvina, požar),
-	10 % popust pri požarnem zavarovanju objektov,
-	5 % popust pri stanovanjskem zavarovanju.
Že od leta 1993 zaupa Adriaticu več kot
170.000	zavarovancev v Sloveniji in vrsta uglednih ter uspešnih podjetij (Mercator, Petrol, Luka Koper, Istrabenz, Merkur in drugi). Za naslednje 6-letno obdobje so že podpisali pogodbo z Gorenjem in Vegradom v Velenju. Zaupalo jim je več kot 7000 delavcev. Sklenjene imajo pogodbe z vsemi izvajalci zdravstvenih storitev po Sloveniji.
Plačevanje računov izvajalcem za opravljene storitve iz naslova PZZ poteka v dogovorjenih rokih, Adriatic je dober in reden plačnik.
Poslovanje v skladu z Zakonom o zavarovalnicah zagotavlja dolgoročno varnost in stabilnost sklenjenih zavarovanj. Adriatic gradi svoje sodelovanje z zavarovanci na obojestranskem zadovoljstvu in zaupanju.
PLPd.o.o. Velenje
NA OSNOVI SKLEPA SKUPŠČINE PODJETJA SE NA JAVNI LICITACIJI
ODPRODAJO NASLEDNJA OSNOVNA SREDSTVA
LICITACIJA	Izklicna cena v sit	Sklic na številko
1. Viličar 3, 51	780.000,00	1/97
2. Stroj za lotanje tračnih žaginih listov	297.000,00	2/97
3. Žaga krožna robilna	42.000,00	3/97
4. Gater - polnojarmenik (stari jašek Škale)	3.930.000,00	4/97
5. Stroj za brušenje listov - Bratstvo	175.000,00	5/97
6. Nakladalnik - kopač (75 W, BN 79)	3.260.000,00	6/97
Prometni davek v izklicnih cenah ni upoštevan in ga plača kupec.
Licitacija bo v petek, 24.10.1997, ob 10. uri v trgovini neku-rantnega blaga pri jašku Škale, kjer si lahko ogledate osnovna sredstva.
Ogled gatra - polnojarmenika in žage krožne - robilne bo možen po predhodnem dogovoru z direktorjem podjetja (g. Zager, tel. 864-429) na mestu nahajanja (stari jašek Škale). Interesenti morajo vplačati varščino, ki je 10 % vrednosti osnovnega sredstva, en dan pred datumom licitacije na žiro račun podjetja 52800-601-24576. Na potrdilu o plačilu je po-
trebno obvezno navesti sklic na številko. Na licitaciji bo lahko sodeloval le tisti, ki bo s potrdilom o plačilu dokazal, da je vplačal zahtevano varščino. Če kupec odstopi od nakupa, izgubi pravico do povračila varščine. Po zaključeni licitaciji se varščine vrnejo v roku 8 dni z nakazilom na tekoči račun ali z osebnim dvigom.
Osnovna sredstva bodo prodana najboljšemu ponudniku po načelu "videno - kupljeno", brez upoštevanja kasnejših reklamacij. Kupnino je treba plačati in blago odpeljati v 8 dneh po zaključeni licitaciji. V nasprotnem primeru se licitacija razveljavi, pri tem pa kupec izgubi pravico do vračila varščine.
Športno društvo jezero
vabi vse delavce Premogovnika Velenje, da se včlanijo vanj. Včlanijo se lahko tudi družinski člani.
Društvo bo nudilo svojim članom športno-rekreativne dejavnosti in možnost nakupa športne opreme "Patrick" 30% ceneje.
Vabljeni!
Z jesenjo so se začele športno-rekreativne dejavnosti v zaprtih prostorih. Vabimo vas k vadbi!
Aerobika - brezplačno za delavke Premogovnika Velenje v baletni dvorani Glasbene šole Velenje:
-	ob torkih od 19. do 20. ure,
-	ob četrtkih od 19. do 20. ure.
Fitnes - brezplačno za delavke Premogovnika Velenje v Beli dvorani:
-	ob ponedeljkih od 20. do 21. ure.
Fitnes - brezplačno za delavce Premogovnika Velenje v Beli dvorani:
-	ob ponedeljkih od 21. do 22. ure.
Teniški tečaji - brezplačno za odrasle, zaposlene v Premogovniku Velenje, v Beli dvorani:
-ob četrtkih od 15. do 16. ure.
Teniški tečaji - brezplačno za otroke staršev, zaposlenih v Premogovniku Velenje, v Beli dvorani:
-ob četrtkih od 15. do 16. ure.
Podrobnejše informacije dajejo in zbirajo prijave v tajništvu Bele dvorane, telefon 861-820 ali interno 16-75. Vabi vas TRG Jezero!
Celje - skladišče
D-Per
65/1997
lllllllllllllllllllllllllllll
5000004547,7	cobiss
SKB BANKA D.D.
SKB BANKA TUDI V VELENJU
29. OKTOBRA LETOS ODPIRA SKB BANKA SVOJO POSLOVALNICO TUDI V VELENJU, NA PREŠERNOVI CESTI 22.
V NJEJ BOMO NAŠIM STRANKAM NUDILI RAZLIČNE BANČNE STORITVE:
■	VSE OBLIKE VARČEVANJ V TOLARJIH IN DEVIZAH,
■	PREJEMANJE OSEBNIH DOHODKOV NA TEKOČI RAČUN,
■	VODENJE TEKOČIH, ŽIRO IN DEVIZNIH RAČUNOV,
■	IZDAJANJE PLAČILNO-KREDITNIH KARTIC (EUROCARD, VISA IN KARANTA),
■	NAKAZILA V TUJINO,
■	MENJALNIŠKI POSLI.
UPOKOJENCI BODO LAHKO ODPRLI RAČUNE ZA PREJEMANJE POKOJNINE. NOVOST SKB BANKE JE SKB NET.
ŠTIRJE ZAPOSLENI BODO V VELENJSKI POSLOVALNICI SKB BANKE POSREDOVALI STRANKAM TUDI INFORMACIJE O POSOJILIH IN DRUGIH STORITVAH SKB BANKE.
24 UR NA DAN BO STRANKAM NA VOLJO TUDI BANČNI AVTOMAT ZA DVIG GOTOVINE.
SKB BANKAZ VAMI NA VSAKEM KORAKU!