OCENE IN PORO^ILA Book Reviews and Reports Marjeta Ciglene~ki, Ptuj PORO^ILO Z 32. KONGRESA MEDNARODNEGA ODBORA ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO – CIHA V MELBOURNU JANUARJA 2008 Mednarodni odbor za umetnostno zgodovino ( Comité Inter na - tional d’Histoire de l’Art – CIHA) vsako četrto leto pripravi kongres, na kate- rega so povabljeni umetnostni zgodovinarji s celega sveta. Po posameznih državah delujejo nacionalni odbori, ki skrbijo za povezave z mednarodnim združenjem, v Sloveniji pa to nalogo opravlja kar Slovensko umetnostnozgo- dovinsko društvo kot celota. Občni zbor društva je na zadnjem shodu 9. novembra 2007 pooblastil Izvršni odbor, naj v skladu s 47. členom statuta SUZD ustanovi sekcijo, ki naj v prihodnje skrbi za tovrstne naloge. V sekcijo so bili imenovani: Stane Bernik, Marjeta Ciglenečki, Janez Höfler, Stanko Kokole, Barbara Murovec, Robert Peskar, Andrej Smrekar, Samo Štefanac in Polona Vidmar. 32. kongresa CIHA, ki je med 13. in 18. januarjem potekal v Melbournu, 1 sem se po sklepu občnega zbora SUZD, ki je bil novembra 2006 v Portorožu, udeležila spodaj podpisana. Pokroviteljica kongresa je bila Uni - verza v Melbournu, organizacijo pa je odlično vodila prof. Jaynie Anderson, sicer poznavalka beneškega renesančnega slikarstva. Udeleženci smo bili nastanjeni v (vsaj za naše razmere) razkošnih študentskih domovih, zgrajenih v neogotskem slogu, ki so spominjali na stara evropska univerzitetna središča, kot sta na primer Oxford in Cambridge. Posamezne sekcije so zborovale na več lokacijah v kompleksu Univerze v Melbournu, poleg tega pa so bila v središču mesta (v mestni hiši in v Centru Iana Potterja) ob večerih tudi za širšo javnost organizirana posebna predavanja, ki so bila usmerjena deloma v globalne teme, deloma pa v problematiko avtohtone aboriginske umetnosti. Največ poslušalcev je pritegnilo predavanje dr. Marcie Langton (Univerza v Melbournu) z naslovom Umetnost biti aboriginski. 2 Organizatorji so priporočali še oglede stalnih zbirk 299 1 Glej spletno stran http://www.cihamelbourne2008.com.au/. Ob kon- gresu je izšla tudi publikacija s povzetki predavanj: 32 nd Congress of the International Committee of the History of Art: CIHA 2008: Crossing Cul - tures: Conflict / Migration / Convergence, The University of Melbourne 13–18 th January 2008. 2 Več o tem v: Marjeta Ciglenečki, O avstralskem slikarstvu in identiteti: Nekaj vtisov z razstave Gordona Benetta v Melbournu, Umetnostna kro- nika, 18, 2008, pp. 22–27. ciha porocila - prelom 299-307:17- kolsak 306-311 10/28/08 5:32 PM Page 299 300 OCENE IN PORO^ILA in občasnih razstav po muzejih in galerijah. 3 Največ časa smo preživeli v Nacionalni galeriji in v razstaviščih v Centru Iana Potterja na slovitem Fe - deralnem trgu, ki upravičeno velja za enega najbolj drznih arhitekturnih kom- pleksov, kar so jih zgradili v zadnjih letih. Postavitve razstav so vrhunske, ino- vativne v pristopih in brezhibne po tehnični plati. Morda smem omeniti neo- bičajno instalacijo steklenih tolkal, izdelanih iz ročno pihanega stekla, s kate- rimi sta Eugene Ughetti in Elaine Miles napolnila velikansko prostornino med dvojnim steklenim ostenjem Atrija v centru Iana Potterja, poglede na množico najrazličnejših steklenih posod pa so spremljali posnetki zvočne predstave, ki sta jo avtorja v živo izvajala dvakrat tedensko. Udeležencev kongresa je bilo veliko – iz 47 držav se jih je po izja- vi prof. Jaynie Anderson prijavilo 720. Morda so pričakovali več Evropejcev in Američanov, vendar je oddaljenost marsikoga odvrnila od poti. Pač pa je bilo na kongresu veliko Avstralcev, ki sploh niso bili zgolj umetnostni zgodo- vinarji. Mnoge ljubitelje umetnosti so prepričali pomen kongresa in številne ugledne osebnosti, organizatorji pa niso nikomur branili prisostvovati preda- vanjem in diskusijam, pogoj je bilo le plačilo razmeroma visoke kotizacije. Tu 3 Najbolj so vabili k ogledom aboriginske umetnosti, vendar je številne udeležence in tudi spodaj podpisano mnogo bolj prevzela retrospektivna razstava avstralskega slikarja Gordona Bennetta (roj. 1955). Več o tem: Ciglenečki 2008 (cit. n. 2). 1. Filozofska fakulteta (The Old Arts) Univerze v Melbournu ciha porocila - prelom 299-307:17- kolsak 306-311 10/28/08 5:32 PM Page 300 301 OCENE IN PORO^ILA in tam so v debatah presenetila vprašanja, ki so razkrivala skromno pred- znanje spraševalcev, vendar je tako široko zanimanje za umetnostnozgodo- vinsko stroko vsaj v Sloveniji nekaj povsem nepredstavljivega in bi si ga smeli postaviti za zgled. Predavanja, ki so predstavljala jedro kongresnega programa, so imela zelo raznoliko vsebino, povezoval pa jih je naslov Kulture na križpotjih : Konflikt / Migracija / Zbliževanje (Crossing Cultures : Conflict / Migration / Convergence). Referati so bili vsebinsko razčlenjeni na naslednja poglavja: Pre - hodne meje / Sredozemska umetnostna zgodovina; Kulturna in umetnostna izmenjava ob ustvarjanju modernega sveta 1500–1900; Umetnost in migracija; Umetnost in vojna; Umetnost in spopad urbanih kultur; Materialnost na križišču kultur; Spomin in arhitektura; Sveto na križišču kultur; Novi mediji na križišču kultur / Od Guttenberga do Googla 1450–2008; Hibridne renesanse; Globalna moderna umetnost / Svet od znotraj navzven in od zgoraj navzdol; Avtohtonost / Aborigini, Umetnost / kultura in institucije; Sodobnost v umet- nosti in njeni zgodovini; Novi muzeji na križišču kultur; Ekonomije želja / Zbiranje umetnin in trgovanje na križišču kultur; Repatriacija; Reprezentacije narave na stičišču kultur pred dvajsetim stoletjem. Vzporedni kolokvij je bil naslovljen Azijske umetnostne zgodovine v dvajsetem in enaindvajsetem sto- letju, podiplomski študentje pa so svoje raziskave predstavili na posterjih, raz- stavljenih v dvorani, kjer je sicer potekal knjižni sejem. 2. Univerzitetni muzej Iana Potterja ciha porocila - prelom 299-307:17- kolsak 306-311 10/28/08 5:32 PM Page 301 302 OCENE IN PORO^ILA Dejavnost posameznih sekcij se je časovno prekrivala, zato si je bilo kar težko izoblikovati individualni program. Med sekcijami, ki so se lotevale sta- rejših obdobij, je izstopala skupina referatov, posvečenih pretoku kultur na območju Sredozemlja. Gerhard Wolf, ki je moderiral razprave, je v izvrstnem uvodnem nagovoru prikazal Sredozemlje kot laboratorij, v katerem so se od nek- daj srečevale številne kulture, kjer so se vzpostavljali konflikti in se prepletali umetnostni vplivi. Sredozemlje se mu je zarisalo kot model za sodobno globali- zacijo, saj se je ta prostor že v antiki odpiral zlasti proti Bližnjemu in Daljnemu Vzhodu. Tudi predavanja drugih referentov v tej sekciji so presenečala s pronic- ljivostjo, v ospredju so bila nova videnja antike in renesanse. Naj omenim le pri- spevek Marine Belozerskaye o antičnih študijah Cyriacusa iz Ancone. Drzni trgo- vec je na potovanjih po sredozemskih krajih, od katerih so mnogi že bili pod turško oblastjo, dokumentiral antične spomenike ter s svojimi risbami oplodil dela sodobnikov, med njimi sta bila na primer Andrea Mantegna in Donatello. O povezavah med Rimom ter Armenijo in Etiopijo v renesansi je govorila Christiane Esche-Ramshorn (Univerza v Cambridgeu), ki je predstavila upodo- bitve temnopoltih Etiopijcev v italijanskem renesančnem slikarstvu in kiparstvu ter elemente italijanske umetnosti v armenskih artefaktih in primere etiopskih cerkva, ki so jih poslikali gostujoči italijanski mojstri v času okrog 1500. Gerhard Wolf je celodnevni program zaokrožil z ugotovitvijo, da je ob preučevanju umet- nosti na območju Sredozemlja potrebno upoštevati tudi konflikte, ne le pozitiv- no naravnanih vplivov; zoperstavil se je posploševanju, saj nas le precizna obrav- 3. Federalni trg v Melbournu ciha porocila - prelom 299-307:17- kolsak 306-311 10/28/08 5:32 PM Page 302 303 OCENE IN PORO^ILA nava vsakega pojava posebej približa teoretičnim in metodološkim izhodiščem za raziskovanje Sredozemlja kot celovitega umetnostnega prostora. Tudi sekciji z naslovom Hibridne renesanse je bil posvečen cel dan, predsedoval ji je Philippe Sénéchal (Univerza Pikardije, Amiens), ki je napove- dal soočenje s hibridnostjo, »nečistostjo« in eklekticizmom v renesančni umet- nosti ter opozoril na potrebo, da stroka prenovi periodizacijo in razširi katego- rizacijo renesančne ustvarjalnosti. Frédéric Elsig (Univerza v Ženevi) je na pri- meru burgundskega slikarja Grégoira Guérarda izpostavil vprašanja razmerij med centrom in periferijo, se povprašal o zamudništvu in anonimnosti avtorja, ki je deloval na obrobju, ter hkrati ugotovil, da njegov stil izkazuje izvirno iden- titeto. Lorenzo Pericolo (Gettyjev inštitut) je govoril o modernih in antičnih hibridih v beneški renesančni umetnosti. Opozoril je, da so z izrazom »mode- ren« v renesansi navadno označevali gotske stvaritve, sicer pa je apeliral na razi- skovalce, naj pri delu ne prezrejo pomenljivih podrobnosti; tudi Pericolo je posvaril pred posploševanjem. Luísa França Luzio (Umet nostnozgodovinski inš- titut v Lizboni) je predstavila portugalsko arhitekturo, ki so jo v 16. stoletju postopoma osvajali rimski vzori, pri čemer je bila odločilna volja naročnikov. Navdušil je referat Pavla Kaline (Češka tehnična univerza v Pragi), ki je rene- sansi v Srednji in Vzhodni Evropi pritaknil oznako (sicer z vprašajem), če ni morda pankrt (bastard). Povprašal se je o rojevanju renesanse v deželah, ki niso bile del rimskega imperija, renesančne vplive iz Italije pa so sprejemale največ 4. Eugene Ughetti in Elaine Miles, Intermezzo, Center Iana Potterja, Atrij na Federalnem trgu v Melbournu ciha porocila - prelom 299-307:17- kolsak 306-311 10/28/08 5:32 PM Page 303 304 OCENE IN PORO^ILA po diplomatskih poteh. Sožitje gotske tradicije in humanistične izobrazbe na Češkem je ilustriral s primerom Vladislavove dvorane na Hradčanih in z de- javnostjo arhitekta Benedikta Rieda. Claire Farago (Univerza v Coloradu) je me - nila, da je renesanso potrebno danes razumeti drugače kot v preteklosti, in pred- lagala, da jo premislimo kot historičen pojav, ki se je širil tudi daleč izven Evrope, vplivi pa so potovali tudi v nasprotni smeri. Predstavila je nekaj prime- rov iz Mehike, kjer so se vzorci, ki so jih v te kraje prinesli evropski misijonarji, prepletli z domačo tradicijo. S stališčem, da je potrebno na novo pretehtati pojem renesanse, se je strinjal tudi Keith Moxey (Univerza Columbia, New York). Spomnil je, da so mnoge civilizacije (na primer indijska) preživele brez rene- sanse. Odločno je nasprotoval stališču, da je renesanso mogoče videti le v Italiji in strinjal se je z izrazom »hibridne renesanse«, ki skuša zajeti dokaj raznolike pojave po celi Evropi in tudi izven nje. V zaključnem nagovoru je Philippe Sénéchal opozoril na mednarodni simpozij o arhitekturi 16. stoletja z naslovom Renesančna gotika (Le Gothique de la Renaissance), ki je bil junija 2007 v Parizu, in na katerem so odpirali prav takšna vprašanja. Zbornik razprav naj bi izšel do konca leta 2008, bo pa verjetno zanimiv tudi za raziskovalce arhitektu- re 16. stoletja na Slovenskem, saj so vprašanje o prisotnosti renesanse na slo- venskih tleh umetnostni zgodovinarji sprožili že v prvi polovici 20. stoletja in ga intenzivirali zlasti na pobudo Naceta Šumija ob koncu petdesetih let, 4 kasneje pa ta tema ni bila več predmet kakšnih posebnih razprav. David Bomford (Muzej Paula Gettyja v Los Angelesu) je vodil disku- sijo v sekciji, ki se je posvetila materialom. V uvodnem nagovoru je uporabljal izraz »tehnična umetnostna zgodovina« in opozoril na vse večjo potrebo po poz- navanju materialov in tehnologij v procesu nastajanja umetnine. Spike Bucklow (Univerza v Cambridgeu), po izobrazbi geolog, je predstavil pomen lapis lazulija v preteklosti in dolgo pot od Afganistana, kjer še vedno kopljejo dragoceni kamen, do naročnikov na različnih koncih sveta. Podrobneje je razčlenil simbo- liko retabla, ki ga je okrog leta 1260 angleški kralj Henrik III. poklonil west- minstrski katedrali v Londonu. V kamnito ploščo so vdelani kosi čistega lapis lazulija in pozlačeni kosi stekla v enaki barvi, z njo pa so okrasili oltar, ob kate- rem so od leta 1066 kronali angleške kralje. Uporabo lapis lazulija, ki je bil v srednjem veku tudi sinonim za raj, je povezal s takrat razširjeno aristotelovsko fiziko in neoplatonistično metafiziko in poudaril, da je intelektualna srenja z naročili za umetniške izdelke z zapleteno simboliko spodbujala trgovanje na dolge razdalje, hkrati pa sprožala tudi umetnostne vplive. Lapis lazuli je bil tudi predmet razprave Anne Dunlop (Univerza Yale), ki je vrednost kamna in njego- ve značilne barve predstavila s primeri iz italijanskega renesančnega slikarstva. Tudi Dunlopova je poudarila, da je bil izvor eksotičnih materialov vitalnega pomena za videz in simboliko umetnin. Za raziskovanje dediščine na Slo ven - 4 Nace Šumi, Arhitektura XVI. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 1966, pp. 5–6. ciha porocila - prelom 299-307:17- kolsak 306-311 10/28/08 5:32 PM Page 304 skem pa je bil posebej zanimiv prispevek Pála Loveija (Nacionalni urad za kul- turno dediščino v Budimpešti), ki je govoril o rdečem marmorju na Mad žar - skem. Skorajda identičen kamen kot v madžarskem gorovju Gerecse so pridobi- vali tudi v bližini Salzburga in v Veroni, kjer je dosegal nekoliko višjo kakovost. V srednjem veku so rdeči marmor uporabljali kot nadomestek za mnogo dražji porfir. Cenjen je bil na dvoru Matije Korvina, Lovei pa je pokazal tudi primere madžarske arhitekture 20. stoletja, ko je komunistični režim rdeči marmor upo- rabljal za gradnjo sodobnih režimskih palač in v ta namen tudi devastiral kate- rega od starejših spomenikov. Rdeča barva je bila nadvse primerna kot simbol vladajoče ideologije; iz enakih razlogov so rdeč marmor uporabljali tudi v komu- nistični Moskvi in Vzhodnem Berlinu. Sekcijo o umetnosti in vojni je vodil Thierry Dufrêne (Univerza v Parizu X-Nanterre), večina referatov pa je bila posvečenih sodobni likovni pro- dukciji, v ospredju so bili fotografija, video in film. Mnogi referenti so ugotavlja- li, da v razmisleku o vojni kot svojstveni umetniški inspiraciji 11. september pri- dobiva vedno večji simbolni pomen. Poudarek je veljal tudi vprašanju, kakšno vlogo ima šokantnost ob opazovanju grozljivih prizorov, kot nam jih posredujejo sodobni mediji. Wolfgang Brückle (Univerza v Essexu) je izpostavil moč nekate- rih znanih fotografij in prizorov iz slavnih filmov, ki že več desetletij simbolizi- rajo trpljenje nedolžnih žrtev. Izstopal je referat Thierryja Dufrêna o ognjemetih in pirotehničnih spektaklih, ki so navduševali publiko že v preteklih stoletjih, njihovo moč fascinacije pa izrabljajo tudi sodobni ustvarjalci. Predavatelj se je osredotočil na več velikanskih skulptur Jeana Tinguelyja iz šestdesetih in sedem- desetih let 20. stoletja, domišljijske, a brezhibno delujoče vojaške stroje, prave eksplozivne umetnine, katerih predstavitev se je končala v samouničenju. Tin - guely se je z njimi odzval na vzdušje hladne vojne in atomske dobe. Referati o sodobni umetnosti so prevladovali v več sekcijah, posebej pa se ji je posvetila skupina predavateljev, ki jih je vodil Terry Smith (Univerza v Pittsburghu). Med nastopajočimi je blestela Japonka Reiko Tomii; povprašala se je po recepciji sodobnih vzorcev v japonski umetnosti, ki je sicer precej zavezana tradiciji. Veliko odziva, pritrjevanja in nasprotovanja je povzročil referat Alexandra Albera (Univerza na Floridi), ki je izpostavil potrebo po periodizaciji sodobne umetnosti, pri čemer se soočamo z globalizacijo, prevlado medmrežja in z novimi načini opazovanja; po njegovem pomembno časovno mejo predstavlja leto 1989, ko je padel berlinski zid. V razpravi je Albero zahteval natančnost: periodizacija presega kronologijo, ki je enostavno nizanje podatkov. Razprava je kritično posegla tudi na vprašanje institucionalizacije sodobne umetnosti, ki jo narekujejo kuratorji v skladu s svojimi osebnimi nagnjenji; po mnenju poznaval- cev izobraževalni sistem ni sposoben postaviti relevantnih kriterijev v odnosu do najnovejše likovne produkcije. Zapisanih je zgolj nekaj vtisov, ki so jih pustili najboljši referati. Omeniti bi kazalo še visok standard melbournske univerze; vse predavalnice so 305 OCENE IN PORO^ILA ciha porocila - prelom 299-307:17- kolsak 306-311 10/28/08 5:32 PM Page 305 opremljene z najsodobnejšo tehnologijo in poskrbljeno je za vsesplošno udobje študentov in profesorjev. Filozofska fakulteta je zgrajena v neogotskem slogu, v strukturi pa povzema sistem srednjeveškega samostana, vključno s križnim hodnikom. Med stavbami so razkošni vrtovi, v bližini pa tudi teniška igrišča, od koder se diskretno slišijo odboji žogic. Nekoliko razočara knjižnica Filozofske fakultete, kjer je prosto dostopnih razmeroma malo knjig. Avstralija umetnosti in znanosti namenja veliko denarja, to je očitno na vsakem koraku. Res pa je tudi, da si študij umetnostne zgodovine lahko privoščijo le premožnejši. Av - stralci še vedno iščejo svojo identiteto in nikakor niso premostili prepada, ki vlada med avtohtonimi Aborigini in priseljenci iz bele Evrope. Poznavanje evrop- ske starejše umetnosti še vedno velja za prestižno, zahteva pa seveda študijsko bivanje v evropskih državah. Kongres je bil volilni in na generalni skupščini, ki je bila 16. ja - nuarja, je bilo izvoljeno novo vodstvo CIHA. Dosedanjo predsednico Ruth Phillips iz Kanade je zamenjala Jaynie Anderson iz Avstralije, administrativni tajnik in zakladnik bo še naprej Peter Schneemann (Švica) pa tudi tajnik za znanstvene zadeve ostaja Thierry Dufrêne (Francija). Novi člani Izvršnega odbo- ra so: Ruth Phillips (Kanada), Frederic M. Asher (ZDA), Ian Boyd Whyte (Velika Britanija), Peter Krieger (Mehika), Hellmut Lorenz (Avstrija), Jacek Purchla (Poljska), Hidemich Tanaka (Japonska) in Wolf Tegethoff (Nemčija). Istočasno so potekale volitve za nove člane generalne skupščine; med drugimi sem bila za novo redno članico soglasno izvoljena spodaj podpisana, v zadnjem mandatu sicer nadomestna članica iz Slovenije. S tem je svoje dolžnosti po dveh manda- tih odložil prof. Stane Bernik – obdobje njegovega sodelovanja v mednarodni organizaciji je bilo namenjeno utrjevanju identitete naše nove države v medna- rodnih okvirih. Na tem mestu se mu želim kot nekdanja predsednica SUZD za to vlogo iskreno zahvaliti; v Melbournu se je izkazalo, da je slovenska umetno- stna zgodovina prepoznavna kljub majhnosti naše države. Na generalni skupšči- ni sta se predstavili tudi državi kandidatki za organizacijo naslednjih dveh kon- gresov CIHA. S pregovorno eksaktnostjo so svoj program zagovarjali Nemci, ki bodo kongres gostili leta 2012 v Nürnbergu. Na kongresu želijo razpravljati o predmetu v umetnostni zgodovini, in sicer v ožjem pomenu otipljivega predme- ta – umetnine (object of research), ki ga preučuje stroka, in v širšem smislu razi- skovalne tematike (subject matter) v umetnostni zgodovini kot specifični disci- plini. Nemški predlog, ki ga je podpisal prof. Wolf Tegethoff in je ocenjen na 810.000 EUR, so prisotni soglasno podprli. Nekoliko manj definiran je bil pred- log za kongres, ki ga želijo leta 2016 organizirati kolegi iz Južnoafriške repu- blike, zaposleni na Univerzi Witwatersrand v Johannesburgu. Predlagali so na - slov Jug / Sever : Izmenjujoči se središči. Iz predstavitve je bilo razvidno, da si v Južnoafriški republiki prizadevajo izoblikovati lastno in prepoznavno umetnost- no zgodovino, s katero bi presegli zahodnoevropski koncept. Kot eno od vodil- nih misli so si zastavili vprašanji: »Kako ponovno premisliti umetnostno zgodo- 306 OCENE IN PORO^ILA ciha porocila - prelom 299-307:17- kolsak 306-311 10/28/08 5:32 PM Page 306 vino kot znanstveno disciplino z zornega kota, ki ni zahodnoevropski? Kaj bi se zgodilo, če bi središče razprav prenesli s severa na jug?« Posebej so izpostavili, da ne želijo pripraviti kongresa o afriški umetnosti, pač pa kongres o umetnosti locirati v Afriko. Tudi predlog južnoafriških kolegov je bil podprt soglasno, pri- sotni pa so imeli precej pripomb na programsko zasnovo kongresa, češ da je pre- več standarden v delitvi na posamezne segmente. Smiselna se je zdela tudi pri- pomba, da bi prav večji delež afriške umetnosti pritegnil udeležence, saj o ust- varjalnosti v Afriki vemo zelo malo. Do naslednjega kongresa v Nürnbergu bodo snovalci predlog dopolnili in uskladili s pripombami. Predstavljena sta bila tudi dva predloga za mednarodna kolokvija. Prvega je predstavila Marzia Faietti iz Grafičnega kabineta v Firencah; italijan- ski kolegi pri projektu sodelujejo z Umetnostnozgodovinskim inštitutom Maxa Plancka v Firencah. Kolokvij nameravajo izpeljati jeseni 2010, naslovili pa so ga Renesansa kot globalni izziv. Druga predstavitev je bila slovenska. Že na obč- nem zboru leta 2006 je bil podprt predlog Izvršnega odbora SUZD, da poskuša- mo organizirati kolokvij pod okriljem CIHA, kar bi slovensko umetnostno zgo- dovino bolje umestilo v mednarodni kontekst. Predlagali smo temo Umetnost v Srednji Evropi okrog 1400 : Regionalne perspektive. Predlog je doživel lep odziv, prisotni so pohvalili skrben koncept (za kar gre zahvala prof. dr. Janezu Höflerju) pa tudi odločitev za temo iz starejše umetnosti, o kateri se v okviru CIHA ne razpravlja pogosto. Naše izhodišče je bilo, da je umetnost iz časa okrog 1400 sicer že doživela kar nekaj velikih mednarodnih razstav, spre - mljajočih simpozijev in tehtnih publikacij, 5 da pa raziskave doslej niso v zado- stni meri vključile dejavnosti na obrobnih območjih. Dober primer je romarska cerkev na Ptujski Gori. Predlagani simpozij ponuja možnost, da na mednarod- ni ravni razpravljamo o kakovostnih spomenikih, ki so nastali izven velikih cen- trov z dvori posvetnih in cerkvenih vladarjev, in da se povprašamo, kako so se v tem času prenašale likovne teme in stilne prvine. Člani Generalne skupščine so nam svetovali, naj vsebinsko naravnanost na srednjeevropski prostor razširi- mo in damo priložnost za aktivno udeležbo vsem, ki se posvečajo umetnosti iz časa okrog leta 1400, kar bomo ob podrobnejšem koncipiranju kolokvija tudi upoštevali. Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo tako čaka zahtevno obdobje priprav na mednarodno srečanje strokovnjakov, ki ga razumemo kot pomemben izziv in veliko priložnost. 307 OCENE IN PORO^ILA 5 Prve raziskave so stekle že v dvajsetih letih 20. stoletja, posebej pa je potrebno omeniti velike razstave v Kölnu (Die Parler und der schöne Stil 1350–1400: Europäische Kunst unter den Luxemburger, (1978), v Trentu (Il gotico nelle Alpi: 1350–1450, 2002), v Luxemburgu in Budimpešti (Sigismundus Rex et Imperator, 2005–2006) ter v Pragi (Karl IV. Kaiser von Gottesgnaden : Kunst und Repräsentation des Hauses Luxemburg 1310–1437, 2005–2006). ciha porocila - prelom 299-307:17- kolsak 306-311 10/28/08 5:32 PM Page 307