1. àtey. V Novem Mestu 1, januarja 1889, V. letnik. Izhajajo 1. in 15. vsacega mcseca. Cena jim )e za celo leto 1 gld., z& pol leta 50 kr. — Naročnino in dopise eprejema i- Kra]ec v Hovbit mestu. Kdor želi kako otnanilo v „Dolenjske Novic«* na tisniti dati, plača ta dTostopno petit-vreto 8 kr. ai enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. Našim naročnikom! Današnji list poslali smo vsim dosedanjim naroenikom. Uljudno prosimo vse, kteri se še niso na noTO naroČili, naj blagovoljno to tmalo storë, ker je sicer razpošiljanje silno težavno. ~ Na mnoga vprašanja novih naročnikov, kdaj naj se list pîaèa, povemo tn, da je vselej in povsod predplača v navadi. Vredništvo. Novo leto. Noto leto res zaienjamo, a nikakor ne nove dobe, novih časov. Kakor tekó ure za uro, dan za dnevom in teden za tednom; tako bo si letne dobe med seboj v zvezi. Pač želeti bi bilo, da bi s starin» letom prenehali atari slabi čaai. A kaj govorimo! Ne pritožujmo se preveč nad starim letom, morebiti ni bilo tako slabo, morebiti ga bomo oaorej Čez leto đai še hvalili. Vsaj ne vemo, kaj nas v novem letu čaka. Upajmo pa vse dobro! Rea, da utegnejo priti razne nadloge čez skupno ljudstvo, slabe letine, toča, kužne boleimi pri ljudeh, živita in pri rastlinah (trtna u5); ali v obče je pa za posameznega človeka vendar le resničen star pregovor: Vsak je sam svoje sreče kovaS. Po tem prfgovoru naj bi se ravnali t novem letu. Tega pregovora se v djanji lotimo! Ne zanašajmo se preveč na tujo pomoč. Ta nam skoro vselej spodleti, in če se nam kdaj nakloni, vselej je le malo zdatna. Delajmo vsak po svojem stanu in pokljcn, delajmo za sebe in za narod^ po zlatem nauku naSega nebeškega uiitelja: Ljubi bližnjega, kakor samega sebe! Postopajmo po teh zlatih vodilih v novem letu. Ni dvombe, da bi se nam potem dobro ne godilo. — Nočemo prerokovati o novem l«tu — vsaj tudi ne moremo — nočemo ugibati, kaj nam prinese 1889. leto — niti dobrot sf; nočemo od njega preveč trdno nadjati, ker drug pregovor, da to, kar sledi, je le malokdaj boljše od prejšnjega, obdržal je v mnogih slučajih svojo veljavo. Vendar dobri ljudje v resnih trenotkih vedno svojega bližnjega tolažijo, vedno mu pri posebnih Yrili^l Božiě pri Bolokranjcili. lioíií, boiií tiata JVrt oboja vrata, Ífoít iti« síaíři, Da pozlati vrata In oboja poboja. Že nekoliko časa pred sv. dnevom navdaja veselje in radost srca tega národa. Veselo pe-vanje — národnih pesuij — se razlega povsod. A ne zavoljo dobrega živeža tega dne, temveč zavoljo svetega dne, rojstva nagega Gospoda Iz-veličarja. V adventu prejmó zakrament sv. pokore in sv. Reánjega Telesa, da s čistejšim srcem obhajajo zaželeni praznik. Na badnjak — dan pred božičem — vstane že zgodaj vsa družina in jame pohiStvo in živino staviti v najlepSi red. Gospodinja zamcsi velik hleb iz najbolje moke, katerega tako ovenča — s ptički, rožicami, venci in podobo jaslic, ki so iz testa narejeni, — da ga je lepota videti; imenujejo ga božičnik. Zra- ven zamesi malo manjSi in ne tako ozaljšan hleb — Dovoletnico, katero shranijo do novega leta. Pri kosilo (zajutrku) načne jo gospodar, napravši križ z nožem na spodnjej strani. Eazun tega speče Še muogo drugega kruha in gubanic ali povitic (povalnic). Božičnik načne gospodar — semtertje gospodinja —, toda Še le na dan sv. treh kraljev ter ga dá tudi živini poknsiti. Ovenčavo njegovo pa shrani za krave, da se pri porodu ložje otelé. Kazume se, da hlebci in Štničke, ozalšaui z venci iu ptičicami ne izostanejo. Navadno tudi tega dne koljejo, da imajo, razun družeča mnogovrst-naga mesa, tudi sveže meso, in sicer tako zvanega „pngla" t. j. mlad prašiček. Proti večeru oglasé se zvonovi in dolgo časa oznannjejo potrkovaje veseli prihodnji dan. Po nekaterih vaseh hodijo mládenči z blagoalovljaio vodo po polji in Ěkropé puste njive, da bi obilno, bogato žetev rodile. Na vrata živinskega hleva obesijo razpelo, napravljeno iz blagoslovljenega lesa. To razpelo ina vse hudo od domaČe Živine prilikah srečo voáčijo. To lepo šego imajo vsi narodi, osobito dobri Slovenci, Tako pa tudi ,rol. Novice" svojim čitateljem in naročnikom Toščijo kljubu temni prihodnoeti „veselo novo leto", obetajoč danea z nova, da bodo tadi v novem letu s slehernim listom prinašale v svoji majhni torbi obilo naukov, nasvetov in raznovrstnih novic. Da ste nam vsi zdravi! Gospodarske stvari. Skrb za kmeta. Nam Slovencem je posebno dolžnost, skrbeti za našega kmeta. Da se oziramo na vse stanove, je lepo; a đa skrbimo za kmeta, to terja hvaležnost. Orna nehvaležnost bila bi namreč v naših srcili, ako bi pozabili kmeta slovenskega. On je režii slovensko narodnost, on je bil edini, ki je ostal Slovenec, kakor so bili njegovi dedi pred sto in tisoč ieti. Vsi dragi stanovi so bili nanireÎS Bvojo eloveîisko suknjo slekli in opustili svojo lepo iTiateriuščino ; ne tako naš kmet. Ko so pred 40. leti in potem v letih 1860—1870 in h naprej klicali ga na dan, na volišče, bil je ravno on skoro edini še, ki je očitno, pri volitvah namreč obEtaij da je Slovenec. Zato morajo slovenski domoljubi poleg skrbi za razširjevanje sloveaSčine v urade, žole in sploh v javno življenje prevzeti še skrb aa kmeta. — Bati se je namreč, da bodemo Slovenci (kakor tudi drugi narodi) prišli ob avoj Btan kmetor; da kmetov, trdaib kmetov ne bo Teč; da bodo iz trdnih kmetov postali le kmetski najemniki, kmetski delavci, kmetski postopači iu berači. Kako neki? Poslušajte. Poslušajte. Dokler je bil kmet, pred 1848. letom, podložen graščako, ni smel svojega grunta brez graščakovega privoljenja oddati po svoji volji; v podedovanje, raz-kosovanje in prodajanje, v vse to je moral grof privoliti. Pa tudi po odpravljanji tlake tega leta so bili še 20 let posebne postave, kako je smel kmet grunt dedičem izročiti, kako prodati ali razkosati. Leta 1868 je pa postava dovolila, da sme kmet grunt podeliti skoro komur hoče, sme ga tudi na drobne kosce prodati. Tako je prišlo, da je kmet zapustil sinu zel6 zadolžen grunt, ko je bil prevelike dote drugim otrokom določil; ali gruKt Že prej zadolžil; ta svoboda je storila, da so se kmetije silno zadolžile. Da je nov posestnik dolgove poplačal, prodajal je kos za kosom od svoje kmetije. Kjer je bil popred en posestnik na grantu, jih je zdaj po deset in več. Zavoljo tega so ííe začeli v državnem zboru zopet posvetovati, kako bi se kmetu v tej zadevi zopet pomagaio. Najboljše bi bilo seveda to, da bi ne to mesarjenje kmetskih posestev kar prepovedalo. Ali do tega prepričanja àe niso prišli niti pri vladi niti v državnem zboru. Nekaj malega so pa vendar nkrenili, kar tudi hvaležno pripoznamo. Sklenili so postavo, po kateri se ne bode dopuščalo r&zkosovauje zemijisía, ako posestnik umrje bre« postavne poslednje volje, in ako sploh ničesar ni ukrenil o svojem posestvu, dokler je živel. V poslednjem slučaji določuje postava posestvo prvorojenemn sinu ali prvorojeui hieri, kateri mora izplačati ostalim bratom in sestram postavni del na podlagi cenjenega posestva in sicer le v razmerji, da dobi on tretjino kot poboljšek za bodoče gospodarstvo. Ako se na primer ceni kmet- odvraČati. Temna noč razprostre svoje Črno krilo po zemlji. Družina se zbere v hiši ter skupno moli angeljsko pozdravljenje in rožni venec. Potem kadé oče vse poslopje; pred njimi veselo skaklja brhki sinko noseč ključe, s katerimi odpira posamezna vrata. Resnično se čudimo oziraje se po sobi. Na desno in levo vse je ovenčano z mnogovrstnimi popimatimi venci. V kotu stojé mižne jaslice, razsvetljene z mnogimi hičicami. Na stropa pa migljajo pozlačeni orehi, rudeča jabolka in mnogo druzih lepotij. Okoli miKe se vsedejo k večerji, bi obstoji v kruhu in vinu. Tu se yidíjo najlepše navade našega prostega ljudstva, najlepše proste zdravice doaé áoveku na nhó. Na to mati opozori otroíiče in družino na navado nocojŠnega večera, ki jo je podedovala po svojih roditeljih, in jih opominja, da jo tudi oni dopolnujejo po Djenej smrti in da bodo prihodnjega dne vselej s čisto dušo delfežni. Po večeiji postavijo na mizo božičnik, noToletnico, mošnjiček, jarem in raznega žita in áe mnogo drugega, meneč, da so te stvari, ki 80 ta večer na mizi, blagoslovljene od novorojenega deteta Jezusčeka, in da so za razne bolezni najbolji pripomočki. Kosalo po tem združijo se mladeniči, možje Še trdne postave, žene in dekleta in gredó k poloočuici, vso pot prepevajô pesmi o novorojenem detetu. Stařeji in otroci pa doma varujejo. Prihodnji dan — na božič, — udeleži, se vsak še dveh sv. maŠ. Ob 11. uri ae zberó doma in se v.sede}0 k pojedini. Tako obilo jedil se prinese na mizo, da imajo še za prihodnji dan dosta jesti. Ko si še b sladko kapljico — B suhim vinom t. j. vino, ki je popolnoma nator-no — žejo potolažijo, izpojtí Čuda veliko narodnih pesni), ki se tako milo glasé, da ae človeku srce od veselja topi. Potem so na vrsti razae zdravíce , se vé, da gospodarju in gospodinji ge prvo nazdravi. Naposled molijo Boga, da bi jih še dosta let v trdnem zdravji, obili sreči in popolni zadovoljnosti ohranil, in tako končajo božično veselje. Pire Krasinski. «ko posestvo s štirimi dediči na dvanajst tisoč goldinarjev, dobi prvorojeni domovje, ostali trije pa le po dva tisoč goldinarjev dedSčine. Dalje določuje nameravana postava, da se izplačajo postavni deleži dedščiue stoprv v treh letih, a ne takoj po delitvi premoženja. Poslednji odstavek je vaekako pomenljiv in zdatna ovira razkosavanja kmetskih posestev; kajti doslej primoran je bil mladi gospodar brez postavno določenega obroka izplačati dediče, — kar ga je tiralo pogosto na boben, ki je podelil ostalim dedičem postaven delež, prvorojenemn, stebra bodočega domovja —■ pa be.raško palico. Kaj je iiOTega po avstrijskem cesarstvu? Državni poslanci so prišli na praznike, kajti državni zbor bode počival mesec dnij. Popřed so sklenili še novo vojaško postavo in rçMli nekaj druzih vladnih predlog. Z novo vojaško postavo et ve Ijadstm ni napravljena nobena olajšava, a vojniki trdé vedno, da ravn-j takrat, keďar je mir, morajo biti dobro za boj pripravljeni. To imenujejo „oboroženi mir", ki toliko milijonov požre, da bodemo kmalu berači, ako ne bode kmalu drugače. Pred odhodom iz državnega zbora prtdlagah so slovenski poslanci, podpiram od tirolskih konservativcev, da bi se volilni red za državni zbor na Koroškem predrugačil. Zdaj 80 namreč volilni okraji tako sestavljeni, da na Koroškem ni mogoče Slovencu ali konservativcu predreti pri volitvi. Ako se to zgodi, potem bodo imeli naši koroški bratje vBiij enega ali dva poslanca na Dunaju. Čehom je umTl vrl domoljub, grof Thuii, ki je bil svoje diii veliko let minister. Bil je zvest Slovan in katoličan. Kot minister je podpiral že pokojnega, slovenskega škofa Slomšeka pri izdavi sliivenskih šolskih knjig. Da bi le dolgo ohranjen bil njih vodja Rieger, katerega je bil češki narod lepo odlikoval pri njegovi sedemdesetletnici, ko mu je bil poklonil nabrano darilo v znesku čez stotisoč goldinarjev. Tudi Poljakom se je v večuost preselil vodja Gr ohola ki, ki je 25 let vodil poljske državne poslance, kateri so si priborili ravno pod njegovim spretnim vodstvom veliko pravic. Naučni minister je obljubil Ljubljani novo spodnjo gimuazijo in za mariborsko gimnazijo nekaj predmetov v slovenskem ieziku v i. razredu. Ce le tudi ta trohica ne I ly obljuba ostala, kakor jih je ostalo vže mnogo Gavčevih obljub? Za predsednika okrožne sodnije v Novem Mestu je imenovan svètnik deželne nadsodn'ie g. GrdešfiS. Tega imenovanja smemo biti veseli ne le Dolenjci, ampak sploh vsi Slovenci. Kaj Je novega po širokem svetu? Srbi 80 imeli nove vohtve v svoj državni zbor. Zmagali so tako zvani rudikalci, poštenjaki in pravi narodni prijatelji, ki ne bodo tak:> plesali , kakor bi Srbom radi žvižgali tuji žjdje — in naši ljubi Madjari. Večina je sprejela tudi novo ustavo, ki bode precej prenaredila dosedanje stanje v Srbiji. V Bolgariji so se nekateri imenitni ministri odpovedali, kar bode delslo knezu nove sitnosti. Rumunci se približujejo Kosiji iu si prizadevajo, da bi se njih mogočni sosed priljubil rumunskému narodu — in skorej gotovo je to zanje naj boljše. Na Laškem se pritožujejo zoper vehke davke. Vlada pa pritiska cerkev in njene naprave — prav posebno pa gleda, kako bi papežu kakovo zasolila. Toda vsaka rež le nekaj říasa trpi. Na Francoskem hočejo vlado prisiliti, da bi zoper Bulanžite (privržence znanega generala) ostrejše postopala; pa bode težko kaj. Bulanžé želi biti izvoljen za poslanca v Parizu. Ako se to zgodi, bode slaba za vlado. Skorej da bode ta general še velike kozle prevračal med Francozi. Angleži so veseli, ko so zvedeli, da je imeniten potovalec po Afriki Stanlej še pri življenji. Mislilo se je namreč in poročalo, da so ga bili zamorci že zdavno pozobali. Med Rusijo in perzijskem kraljestvom v Aziji je nastalo zavoljo Angležev nespnrazumljenje. Zadnji čas se vecdar kaže, da se bodete sosednji vladi z lepo sporazumeli. Piše se naoi: Iz Novega Mosta. — Cenjeni zdravmk gospod Bervar je obhajal 16. decembra 1888 401etmco kot zdravnik iu sicer popolnoma primemo njegovemu ponižnemu in skromuemu značaju — kar ua tihoma. IVIalo kedo je kaj vedel o tem pred dotičnim dntvom. Ako pomislimo, kako pripraven je blagi gospod vselej postreči trpečemu bolmku, koliko je storil brezplačno za uboge meščane, dijake itd., kako je proti vsa-cemu Ijubeznjiv — mu pač iz srca voščimo srečo s toplo željo, naj ga VsegamogoČm ohrani še doi-go krepkega i zdravega ! 28. dec. 1888 zjutraj o poln dveh pak .le izdihnila svojo dnSo gospa Elizabeta Hočevar, soproga g. Antona Hočevar, posestnika v Rudolfovem. Pokojna je bila vzgled neumorno dti^lavne iu pridne gospodinje. Dela se ni ustrašila niti v poznej noči, uiti v zgodnjem jutru do svoje sive starosti. Njeno oko je bilo povsod, njena roka pripravna za vse. Pri tem je bila v resnici verna in pobožna doma in v cerkvi. Videl si jo lahko tudi sedaj t visokej Btarosti pri najgrSïm Tre-meno, pri Bajostrejšem mraan pri s?, maši. Dobrote deiila je najraje skrivaj ; nekatera noro-meĚka družina — tudi iz viših stanor — bi vedela poTedati, kako jej je pokojna mama pomagala v zadrřgi, Daai si je pridobila s svojo pridnostjo lepo premoženje, je ostala vendar vedno priprosta, delavna žena ; vsako potrato, vsako nespametno opičenje je sovražila iz srca — v čemur naj bi jo posnemali nekateri in nekatere, ki segajo čez svoj stan, zlasti v oblačilu ne po-mislivši, da obleka ne stori Človeka. Bolezen je bila huda in trajala Je nekaj tednov. Toda blaga ranjka je trpela mirno in vdano, da se je bilo Čuditi — zlasti potem, ko je bila vravnala vse svoje reči. Ako si jo vprašal: Kako je mama? je bil navaden odgovor: Meni dobro, ležim pa jel Zato je pa tudi umrla tako mirno in vdano, da bi smel res reČi : zaspala je. Pogreb je bil t nedeljo 30. dec. Vdeležila se ga je jako velika množica iz Mesta in okolice. Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov z varstvenim načelniŠtrom vred jo je spremljalo k zadnjemu počitku s svojo lepo zastavo, katerej je bila pokojna gospa botra — (pač bi ne bil mislil nihče, da bode ravno ona, katero bode zastava prvo spremljala k pogrebu!) — ter jej je zapelo pred hišo in pri grobu. Bog daj Tebi, bîaga pokojna, veëni mir — Dolenjcem pa mnogo Tebi podobnih gospodinj! Iz Kandlje 27. dec. — Težko je keđaj naša Šmibelska fara praznovala god Bv. Štefana, prvega mučenika za Jezusovo vero, slavnejše, nego letos, in rekel bi, prav nepričakovano. Kaj pa je bilo temu povod? Rojak „Kandijanec" je daroval per-Tikrat, — na dan pervega mučenika — y nasej fari daritev nove zaveze; ali kakor mi pravimo: imeli smo na ta dan „novo mašo". V ta namen sta bila tudi cerkev in prostor pred cerkvijo prav lepo ozaljšan z smrečjem in slavoloki, noseči napisov slavnosti primernih. Pa tudi ljubi Bog je poskrbel vgoduo vreme za take slovesnosti. Mislil si si lahko, da niso božični prazniki, nego mila vigred; saj na desno in levo po hribih ni videti snega. Ni toraj čnda, da se je zbralo mnogo ljudi k tej slovesnosti. Ne bodem opisoval še druzih podrobnosti, le nekaj hočem ob krátkém omeniti. Ta dan je opravil Najvišjemu v našej famej cerkvi prvo sv. mašo P. Sigmund Žega, iz reda sv, Frančiška. Povabljeni gosti so se zbrali v prijazni, primerno olepšani, čedni hiši staršev, na vrhunci Kandije stoječi. Na pragu poda sestrica novomainiku šopek s primernim nagovorom na praznik, rekši mej dragim, „ker si si izbral, ijubi brat, službo sv. Štefana, glej, da jo oprav- ljaš vedno tako, kakor jo je on". Potem se odpeljejo v Smihel in zbero v lepih prostorih novega nunskega samostana in duhovni oblečejo v mašni-ško opravo, da spremijo novomašnika od tod v cerkev. Y pridigi je zbranemu ljudstvu pridigar našega novomašnika, preč g. P, HugoHn, povedal, da je mašaik kot oskrbovavec najsvetejšega zakramenta zastopnik Kristusov, Marijin in zastopnik vernega ljudstva. Ni mi tu prostora, da bi obširneje govoril o tej času primernej pridigi; marsikateremu bi znala koristiti, ker je ni imel prilike slišati. Po dokončanej bo^i službi, pri katerej je za Bubdijakona stregel novomaŠniku njegov brat, šli so zopet v sprevodu iz cerkve v samostan, kjer 80 bile zbrane učenke, da jim novomašnik podeli sv. blagoslov. Belo oblečena učenka — sestrica novomašnika — stopi k njemu in mu čaatita t imenu uÊeuk ter prosi blagoslova. Bil je jako ginljiv prizor. Marsikateremu zastarelemu možu si videl o tem trenotku zaigrati soiaico v očeh, če si jo je hotel tudi prikriti. Potem so se zbrali duhovni v farovži, kjer jim je priredil gostoljubni župnik g, A. Peterlin zajuterk. Ob jedni uri so bile slovesne pete litanije. Po dokončani popoldanski službi so se odpeljali evatje na dom novomašnika. Ne bodem omenjal običajnih napitnic, le pridati boČem še, da so svate razveseljevali z lepim petjem Šmihel-ske pevkinje in pa pevci Novomeške katoliške družbe rokodelskih pomočnikov. — Bog ohrani novomašnika ëe mnogo let, da bi zamogel B pridom delati v vinogradu Gospodovem po besedah novomasnikovega pridigarja ! Iz Vinice pri Šmarjeti. — Komaj je leto preteklo, kar smo spremili pokojnega č. g03p. I. Volčiča k zadnjemu počitku, a že zopet nam ja nemila smrt vzela moža — da rečem moža, ka-koršnih je le malo. Umrl je namreč 1. decemb. gospod Viktor Jombart, c. kr, lajtenaut in graj-Š6ak Klevevfiki, v 29. letu svoje starosti. Pokojnik, dasi po rodu Francoz, je vendar ljubi! slovenski narod ter podpiral več narodnih društev. Bil je izgleden v gospodarstvu, posebno v živinoreji ter lep vzgled drugim kmetovalcem. Občina šmarješka ga je izvolila za šolskega in cestnega nadzornika, v katerem poslu je bil zares vesten in natančen. Kako ga je vse ljubilo, pokazalo se je pri njegovem pogrebu. Čez 30. krasnih vencev so mu poslali njegovi prijatelji iz vseb krajev širne Avstrije. Prišlo je tudi več Č. g. dubovuov, ter mnogo odlične gospode iz Novega Mesta, Krškega, Mokronoga, Ljubljane, Gradca in še celo iz Dunaja ter na tísoče ljudstva, da so ga spremili k zadnjemu počitku v grajski rakvi pri podružnici v Slapeb. Naj v miru počiva! Iz Belokrajne 19. dec. 1S88. — Leto se nagiWje svojemu konco. Vsak priden gospodar se pri ori priliki praša, kako je z mano, ali sem napredoval ali idem rakovo pot? To velja tako o pojedinca kakor tudi o krajih, deželah, državah in društvih. Zato Be tnđi vprašajmo, kako stoji z nami Belokraojci. V gmotuem obziru smo ostaJi vže več let bolj ali manje skoro na istem mestu. Kako pa gledé duševnega napredka? Zarea dobili fimo v tem pogledu naprav, kterih ěe nikoli do Bedaj ni bilo v našem okraju. Omeniti hočemo, da smo dobili nove šole v Radovici, DraáiĚah, Božakovem, Streklovca, Gribijali, Petrovivasi, Do~ bhčah, Bojancih ; v nekterih obSinaii postavim v Tribučah, črešnovcu itd. ee pa le snujejo — za-reB znatno število! Vsem tem šolam je poklonila dežela po slav. deželnem zboru prav zaatae doneske, posebno pa za novi lepi šolski poslopji v Metliki in Črnomlji ali pa vss^j posodila. Sedaj pa je pač vse ležeče na tem, kako se bomo mi sami ovih dobrih naprav vkoristili I V novejšem času sta za duševni napredek tudi osoo-vani čitalnica v Semiču in Dobličah. V gmotnem napredku pa oiiieniiao koristno preložitev ceate čez Gorjance v Metliko, čez ČrmoŠ-njice v Črnomelj, poštno zvezo med Črnomljem in Kočevjem, Belokrajne z Hrvatsko po moatu čez KoIdo pri Vinici, vstanevitev posojilnic v Metliki in Čraomlji ; pri vaem tem pa mi Belokraojci vender naj bolj pogrešamo železnico skozi Belokrajno, ki bi nas vezala z drugimi kraji, deželami in vsem drugim svetom ter tako pospeševala promet, brez kterega bomo vedno hirali. Brati godeželani! Bodimo zložoi, ker v zlogi je moč, podajmo si prijateljsko roko, ker le v zložnosti bodemo naS namen dosegli v Kranjski deželi kakor povsod; nbogajmo lepo naSe stare izkušene voditelje, ki z nami le dobro ravnati želijo io v to ime Bog poraozi in prihodnje srečno novo leto! — ÏZ Adleš!5, — 21. dec, prêt. ï. smo k večnemu počitku spremili tukajšnega učitelja gosp. Matevža Germa. Zbralo se nas je 11 učiteljev, ena gospodičina učiteljica in en gospod kaplan iz sosedne Hrvatske, da skažemo pokojnemu zadajo čast; — tudi ljudstva se je bilo sešlo toliko, ďa je bila napolnjena vsa cerkev. Pogreba ne bom popisoval, vsaj to ae godi povsodi zelo enakolično ; le v spomin blagega ranjkega hočem nekaj besedi napisati. Pokojni Matevž Germ je bil rojen v Velikih Laščah L 1840. Služboval je najprej na Planini pri Ipavi, a zdaj pa že 22 let v Adlešičah. Bil je zelo vnet in marljiv učitelj, skrben oče, veren katoličan, zvest narodu svojemu, dober prijatelj in tovariš — sploh blaga duša — vsaj pa je on tudi vsacega nazivah „Duša moja". Bolezen je trpela le 8 dni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče je 19. dec. ob polu 11. uri dopoldoe mirno v Gospodu zaspal zapustivši žalujočo vdovo in osmero nepreskrbljenih otročičev. — Drj^ tovariš! počivaj v miru in večna loč naj ti sveti. Z Dolenjskega 23. dec. 1888. — Veiiko se je že govorilo, kako bi ae naredil most čez Savo pri Radečah, toda bilo je vse brezvspešco in se sedaj moramo se le na brodu prevažati. O tem mostu se je obravnavalo že 1. 1863 v 22. seji tedanjega zborovanja v Ljubljani. Drugo krat zopet 1. 1873; v 14. seji dne 17. prosinca 1. 1888. pa se je bil zopet poslanec goap. Hren na njega zaletel in tudi gospod vitez Gutmansthal se je zanj nekaj potegoval. Vsakokrat bile so ovire, in najhuše ovire so „denarna nadloga", tako tudi sedaj pri zadnji obravnavi , bite so same te skrbi, kje bi se denar dobil. Velikokrat se je ža tudi glede tega mosta kaj sklenilo, pa ostalo je le vse pri dobrih namenih, a djansko se ni storilo o t^m ničesa. Letos se je vpeljala ssnbskripcija" ali vpisovanje zs, to potrebni kapital ; c. kr. notar gospod dr. Mravlag t Radečah se je poprijel stvari s tem, da je naredil proračun, v katerega je postavil 200 delnic ali ^^^ g^-i z^oaša 60 tisoč gold. Teh akcij spečalo se je že polovica, prevzeli 80 jih večinoma sami mali posestniki po I —2 akcije. Kar je pa kapitalistov — saj jih ni veliko — nočejo že zraven pristopiti. (!) — To je dobro znamenje, kako se oni za občekoristno stvar zanimajo, ker dobro vedo, kje jih čevelj žuli! Bog vé, ali jih ni neč sram, ker mîma gledajo, kako se mali posestniki za to brigajo? Upanje imamo sedaj; tudi je bil pred dobrim mesecem g. diželni inženir tukaj, ter je zopet premeril Savo, na sredi vode pa dal zabiti velik koL Ako doživimo, da bolemo položili prvi kamen za most v vodo, takrat bodemo Vam zopet poročali. Sv. Helena pri Dovškem 12. decemb. — Dne 2. dec. t. 1. obhajali smo tuđi pri nas spomin 401etnega vladanja našega presvetlega cesarja Franja Josipa i. Obhajala se je slovena sv. maš» v cerkvi sv. Helene, med katero se je čnl tudi krepki strel naših topičev, po sv. maši so gospod župnik Franjo Stupica novo šolsko zastavo blagoslovili in zbrano šolsko mladino hvalevredno nagovorili. Po sv. maši je ila šohka mladina spremljana od gg. učitelja, krajnega šolskega svetovalca in župana, v gostilno gosp. Fran Zupančiča. Tukaj so k zbrani šolski mladini gosp. Štefan Lemut, znan dober govornik, ginljivo govorili. Otroci pa 80 zapeli „Bog živi nam cesaija Franja Josipa L", potem so bili tukaj šolski otroci dobro pogoščeni, na to se na lep travnik poleg imenovane gostilue podali in tam z mBOgimi igrami zabavali. Popo-Inđne pa so s šolsko zastavo k božji službi odšli. Zabavo pa je ljudstvo áe pozneje uadaljevalo. Lepa hvala se mora gosp. Franju ZupančiŽn T Kamnici izreči; od ee je naj bolj mačil, mile darove za novo šolsko zastavo nabrati. Iz Trsta. — Kedko kedaj dobite, drage „Dol. Nov.", kako pîBmo iz našega mesta. Dovolite to-lej gospod urednik, da vam nekaj pišem — posebno o tem, kar se tiČe potovanja v Ameriko. Pred nekaterimi dnevi priSia sta v Trst dva moža, ki sta bila doma blizo Trebnjega. Prodala £ta vse svoje imetje, da M plačala s tem denarjem vožnjo v Ameriko za se in syojo đmžino. Toda ko sta vidiîa morje in îadijo, zbala sta se in se vmila nazaj doma. Pa ta strah je sre?a za njn; reči moramo, da sta srečna, ker nista cdrinila v Brazilijo. Pred mesecem dni odpotovalo je èez .SOO Kranjcev v iVmtriko, ki zdaj nimajo tam ni dela ni jť?Ia ; íamksjínia država pa jim noře nií porno?:. Nekaj ljudi, koji so bili nekaj řasa v Braziîijî, pravilo je tukaj o deiu, katero so imeli tam, tako-le: Morali smo delati cd jutra do ve-iera, akoj'fivno ne težavno. Pobi/ali smo ijamrefi kavo po grmovji. Gospodar zemlje kupi to kavo, katero Ëmo morah preje ted(:Q dni suáití, pa jo plaia kakor je njemu drsgo, po 18 do 20 krajcarjev mero, baiera je dokaj ve^ja od našega litra. Živež in oWeko poàje nam gospodar po najniži ceni, pa je vendar vse bolj drago kakor pri nas. Obdelovati smo morali tudi zemljo. Dobili smo «d gospodarja kos boste, katero smo morali izru-žiti in potem nasaditi s koruzo, krompirjem, ječmenom itd. Cez leto nam je gospodar vzel to sdaj obdelano zemljo in nam dal drugi kos zemlje * obdelovanje in tako naprej. VJada brazilijanska brani se ljudi, posebno pa lenuharjev. Kakor se sliši, pošlje jih 60 nazaj, ki niso za obdelovanje zemlje. Ako ravno je že toliko ljudi v Braziliji brez dela, odide jih te dni še okoli 300 tja. Med temi Je čez 100 otrok pod 8. leti. — Kaj pa bodo ie ti tam? Boiimče Testi. (Uradniške premembe.) V Kočevje sta prišla okrajnemu glavarstva uradnika gg. Parma in Fladnng. G-. davčni nadzornik D o bid a gre iz Črnomlja v Postojno (ne v Ljabljano), K krški davkariji g. adjunkt Volavšek iz Škofje Loke. (Šolske novice.) V Šmarjeto pride za učiteljico gospodična KI ari ci iz Moravč, t Št. Jaruej pa gospa Kalin iz Koetanjevice. Grspdf. »lahno t a je ála iz Smartna pri Lityi v Idrijo za Dčitelnco. (Deželni odbor kranjski) je nastavil 60 dacarjev za pobiranje davka od žganja in za revidenta g. Pogorelca iz TrliČa. (Veliki dobrotnici) ste gospa Hočevar v Krškem in njena sestra, gospa Dralka, soproga vladnega svetovalca v Ljubljani. Gospa Hočevar je Radoljic! razen zadnjič omenjenih 28.000 podarila še 2000 gld., da ee bode z obrestmi te glavnice popravljala hiša ondî, katero je podarila njena eestra za stanovanje radovljiških učiteljev. ÍV Ljubljani) se je odprl nov muzej (zbirka starin in drugih znamenitosti), ter oživelo mazfjeko društvo. O priliki otvorenja muzeja je bila lepa obrtna razstava v Muzeju. (Y Žužemberku) je imelo v praznike bralno društvo svoj letui zbor, požarna bramba pa loterijo. Ta straža je pri nedavno nastalem požaru že pokazala svojo spretnost. (Bralno društvo v Krškem) je imelo v saboto 29. dec. svoj občni zbor. (Izvenredni občni zbor) bode imela Novomeška čitalnica dne 2. januvarja ob 8. uri zvečer. Na dnevnem redu predlog o izvolitvi častnih Čianov. Na ta zbor vabi uljudno častite p, n. članove odbor. („Doitnjsko pevsko društvo") ima svoj redni občni shod v sredo 2. t. m. ob polu 8. uri zvečer v „NarodrteKU domu". (Kamniško mesto) je dobilo nov vodovod. (Koze) precej razsajajo v Škocijanu pri Dobravi, potem na Bučki, Raki in Studencu, kjer so šole zaprli radi tega. V fari Veliki Dolinski se tudi ta bolezen zel<5 širi, potem na Čatežu ob Savi in dr. Ljudje vendar ne umirajo kaj po tej bolezni, ako se varujejo prehlajenja. (Nenavadna prikazen) o tem poznem času so metulji. Velerilec aii navadni brnič (Ma~ croglóssa stellaíárum), kíeri se o gorkem letnem čaEju tako rad suče okoli cvetk po oknih, dobil se je o Božiču v St, Petru, in citronček (Cdlias Rhamnj) obletaval je o tem poznem ča&u okolico pri Straži. (Banka „Slavija") sklenila je v mesecih julij, avgust in september 1888. 1. 29.355 novih zavarovanj za 28,686.176 gld. 06 kr. kapitala ter je za to prejela 536.120 gld. 58 kr. zavarovalnine in pristojbin. Za škode pUčala je y teh treh mesĚcih 159.290 gl. 83 kr. Denarni promet osredne blagajnice iznašal je 4,376.238 gl. 12 kr. Od 1. jan. do 30. sept, 1888. 1. bilo je sklenenih 53.150 novih zavarovanj za 55,710.058 gld. 08 kr., ter bo je vplačalo zavarovalnine in pristojbin 1,279.472 gl 65 kr. ; izplačalo pa škod 444.818 gl. 96 kr, — Pokojninski fond zastopniški iznaša 78 915 gld. 34 kr. (Iskrice) ae imenuje drobna in dobra knjižica za slovensko mladino, katero je spiral iu za- ložil marljivi slovilisbi pisatelj Janko Leban, učitelj v Avber-ja na Primorskem, p. Scžaua. Stare le 20 kr., in ae dobiva pri g. pisatelju. (Popotnikov koledar) za sloveDBke učitelji! za 1889. 1., cena 1 gld. 5 kr. s poštnino vred. je izSel in je vsega priporočila vreden. Razne vesti. * (Zaveden prosjak.) V nekem malem meateiii na Dolenjskem pride k tamoŠnjemn župaua, znanemu narodnjaku, prosjak, ki ^a v blaženi nemščini poprosi malega daru. ^npan povpraša g& po njegovem rojbtveaem kraji. „V Mokronoga sem doma", veli slovenski odgovor. „„Tako, v Mokronoga ste doma pa beračite v nemščini na slovenskih tlofa?!"" reče mu župan nevoljen. „Oprostite gospod žnpan!" odvrne mu berač, „po moji skromni sodbi zdi se mi lepše, če ljudje mislijo, da prosjači nemška t ar, ne pa Slovenec". * (Novi državni bankovci.) Goldinarji pridejo letos v promet. Ti bankovci bodo kakor do-sedaj na obeh straneh (seveda samo v nemškem in ogerakem, nikakor pa v kakšnem slovanskem jeziku) tiskani, kar bode po godu blagajnikom in ljudem, kateri se obilo pečajo z denarjem. * (Vreme) je pri nas za zimaki čas tople; dmgače pa v črnem morji, kjer je Donava ob ialivn zmrznila, da so ladje v ledu obtičale. Smešnice. Kovai Hi jo ssftžgnl tobAlt, In VflPiîel se jo r zkpei.jsk. Cidi čida Sido, Študentovska pesem. (Stara narodna.) Šo jutri pojđom Tme«to sam, Mu dosetnk po ploSili dara". Cidi âida ^ido. In žena mu je skuliala Koruznih iigancev piskra dva. Čidi iida 6ida. Na Btrfthi jo Kftpel kokot, Id t hiáo stopil je goijpod. čidk iSida cido. „Od kod fite reiki vi gospod ř" „J&z F^emram Kcani postni pot. Čidt čida iido. Prinesem pismo ii moata Od vaSegà Ětudenteka". Čidj Ëida čido. pKaj dola, al' ee kaj o6i? Ai' pije ga, aV tobak kadiî" Cidi ćida &ido. „On res prar pridno pije ga, In pipo zmiraj v ustih ima. Čidi 6ida iido. Cn'dan jo v krSmi topež bil, la OH med njim DajhnjSo vpil, Cidi Ëida či do. Eo ao profesor Kvedeli, So kljuko dali mn sato". Čidi £ida čido. §0 deaetak imeti je, Ker Te, da gem prodal žrobe. Cidi čida 6ido. ,0j, dobro jatro ofika vi, Bodite mi pozdravljeni. Kako Be mam'ci kaj godi ? Ali ste prinesli ďnareaT miî" „Od d'naroev mi ne zini yo6, Danezdrobim ti s pal'co ple3 ! Cidi iSida čido. Rtetrf^al ai že dosti hlaù, Pa nsmàlii lo ne znaS mrtvaô. Cidi 6id» iido, pojdi z mano bří domor, Bi dober za kovaèniool® Čidi čtda ne4kB. DarOTale so gťnpH: Dr. Slane Î0 gld., Míriia Potočin b gld., ïlarija Posnik 5 gld., Mnrija Razpet !l gld. Julija Bu-dež 3 gld., Irana G-o^trin S gld., Antonija pl. Fichtenao. â gld , Filomeia S&nekoviČ 2 gld., SoiAlija Bruaner ! gld., Amalija Polaneo 3 gld.. Krajec 2 gld., Hartia Faaaer 'ž gld., .Nepoma-cena Sohwarîi 1 gld , Voja'ia 1 gld.. Talk« 1 gld., Skrlj I gld-, Eastolio sen I gld , ^cbtvioger l gld., Skale 1 gld., Eoprir-Sek 1 gld. Stupaj 50 gold. S to HToto so se uaroČJe prekrasiie mostne dekoracije. Podpisani odbor izteka poïrtTovalnim đamain najtoplajio w- Ďltalnižkí odfaOr. Gođbeni koncert V nedeljo 6. januarja 1889 V prostorih gospođa M. Brunner-ja. Novi spored. Raalični soli itd. ^C^ Začetek ob 7. uri. ^ïg Vstopnina 20 kr', za družino 40 kr, V Cerkljah na Dolenlsketn, pri cesti, je z opeko zidana in pokrita, za prodajalnioo ali gostivno pripravna nova hiša. [4-1] Listnica uredništva. Uaogim gospodom dopisnikom: Zaradi pom&njkaigi prostora, nam «edaj ni mogoče. S tremi prostornimi sobami, kuhinjo in kletjo^ sravea hlev, skedenj in lep vrt z mladim sadnim drovjent zasajen, na prodaj za gotovi denar, ali pa so dav najem. — Kaj več se izvč pri vredn. ,D4L Nov," DOLENJSKE NOVICE. 1. štev. Narodna knjižnica. I. zveaek. POBRATIMI. Eoman. SjAHal dr. J. Voènjah. fïlegaiitiio Vťxftii. 1 sir. Itr. UotilTa 8n pri J. ir»jfii ? Nov^m mesto in i larodoi tislmii Ï Ûubljaiif, [iTs—8] •fi ic ÏLUSTROVAH za lets iS89. Uredil, izdal io založil dragotin hribar, Dol»iTa Be y „Sarcdlii Tistarei" in n buktami J. (iîùntinîjev) f IJabUasi. — Ceaa 49 Ir, po poďti kr. Tgébina: Popolnn kalendarij, boledâr., kateremTi so pi'ldojana tndi slovannka iiocna, in cerkveoi koledar. Nadolje? Oenealogija cesarske hiSo. Sedanji vladarji evropski. SpJoSee doJoSbo c. kr. pcitci BrzojaTsi ceiiife. Lestri'Ca za pristojbino kokkov. Sejmi na KraDjskem. ZiabiiTiii del: átiridesetlctruics vladanja cesarja Frana Josipa J. xotiInžDÍ moHie. Boija pcth SIotoucđv. Na rreti večer. BmeSoico. — Nassnaiiila, ____[isa—5] t / t A I 4 4 / / I I » % i ^BHASïri SPISI. { pripovedni spisi. Ureda Ivan Železnikar. Vsebina; životopig dr. "Valentina Zamika. — Ura bije, Sloveka pu ni I — Maičevanjo usode. — Razni spifli: Iz državnega zbork. — Pinma sloyenskega turista. Knjiiicft i« jake elet^nntno, po najnovojlem nioroi in res krasno Tezi^La, Utiunena jo na sprednji strani podoba dr. lÈBïziikoTa T ïlatn inpridejan tudi njegov lastnoročen tjodpis. C?eiia knjiSici je 1 glď., s poJto 5 kr. veô. Dobiti jo T „NABODNI TIBKAHNI" t Ljubljani. [170—3] / ; Î Zahviila. Za milo sočtitje ob bolezni in smrti oaáega, prerano iimrlega soproga in ofieta, gospoda Mateja Grma, učitelja T AdîeSlÔlb. izrekamo veem prijateljem in znancem, osobito ëo prcč. gosp. ŽKpniku ŠaSeli-u za njegovo no-utnidijivo in Jjubeznjivo požrtvovalnost, el. néí-teljatvu za obilno spremstvo in nagrobnico, in gospodu tovarHH za ginljiv govor na grobu, vsiin, Y&im najtopleja zahvala. ^aostait. 2 fiieterska centa lepega prediva je ceno na prodaj t grajščinl Otočce, posta St. Peter pri Radolfovem. — Veô se izve ravno tam. ^M«M<««lCM««aC«««C«ë<««««<««tt««««iW ]ve hiše na proda pri Trebn em, u J Prva pripravna za štacuno, jo že blizo 10 lot gostilna in trafika, obatojeía iz 4 sob , kleti, kcbinje in dragih gosfodarskih poslopji, in njiv za 6 mernikov setve; je na prodaj za 1600 gid. Druga na Mrzli Inži pri mali cesti, obstoječa iz 3 sob, zraven stoječe kovačuict), ia drngih gospodarskih poslopji, kakor k!eti, hleva, poda itd, ííjive za 15 mernikov setve, in to za 1500 gld. pod ngodnimi pogoji, iz prúste roke pri gosp. Matiju Ladiltu v Trabnjero, poscstaikn teh dveh his. [1—2] I'stlLllvyljCTUI j. JSS7. a ubfdgp !. Iít37. « (J. C, GERBER) v tjubljaiii priporoča svojo bogato ill raznovrstno xalogo !» Dr. VALENTINA ZARNIKA J % Í slovenskih molitvenih knjig, ^ po jako nizkih cenah in različno vezanih, na priniér v papirja, v pol nsnji pozlačene, popolnoma v nsnji z zlato obrezo, v iiijavem nsnji okovano, dalje vezane v alouovi kosti, v ponarejenem kristalu, v žamctn in plišn, z pozlačenimi vogli in s podobo v aredi. Izdeluje pa jih tndi, kakorkoli zahtevajo častiti naročniki. Kdor vzamo večje število knjižic, dovolim mu primerno znižanje cene (rabat). Oastite naročnik« prosim, da naj se kar naravnost na mé obračajo. Cenilcik pošljem na zabtevanje brezplačno in franko. Dalje opozarjam svoje p. n. naročnike in knpovalce, da se že nekoliko časa prodajajo in širijo med ljudstvom slovenski molitveniki, ki niso na Kranjskem prisil na svitlo, katerih ni spisal kaki gospod duhovnik in ki tndi nimajo knezoškofijskega potrjenja. Na teh knjigah se dalje nahajajo tndi taki napisi, kakor jih imajo knjige, ki so v moji zalogi in so celo trije različni napisi, med tem ko je vsebina pri vseh knjigah enaka. [143—61 Dobivajo se po vseh knjlosrnati. ( Odf^ĐVomi nrcdntk, izdajatelj in založnik J, Krajeo. NoTomoflto. — Natisnil J. Krajec.