SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LIV (48) Štev. (N°) 41 ESLOVEN1A LIBRE BUENOS AIRES 26 de octubre - 26. oktobra 1995 Darjan loboda Smo msiiencev Odu jjosieaEkov rod Govor na Slovenskem dnevu na Pristavi Najprej prisrčne čestitke, v imenu Zedinjene Slovenije odboru in članom Društva Slovenska pristava v Castelarju, ki danes slavi 28. obletnico blagoslovitve temeljnega Lannna tega lepega Doma. Pridružujemo se njihovemu slavju in se jim zahvaljujemo, da s° s tako pripravljenostjo in prizadevnostjo sPtejeli pripravo našega skupnega 40. Slovanskega dne. Naj ta zelena Pristava še dolgo ostaja močan člen v verigi slovenskih hdnjav, kar so ti naši skupni domovi. Letošnji Slovenski dan praznujemo v 2r>arnenju pomembnih obletnic, ki so globoko zaznamovale naše življenje. 50-letnica Lonca druge svetovne vojne, 50-letnica našega umika iz domovine pred prihajajočo komunistično strahovlado, 50-letnica sramotne izdaje in poboja naših najboljših mož ln fantov —- slovenskih domobrancev. Je pa Slovenski dan tudi praznik polstoletne 2vestobe Bogu in slovenstvu nas slovenskih beguncev, ki smo bili dolga leta krivično 2amolčani v slovenskem prostoru. Zvestoba slovenstvu: tistemu, ki so nam 8a naši predniki prinesli iz rodne domovino, ki poganja iz tisočletnih korenin, ki smo 83 pa pol stoletja oblikovali v neko svoj-stveno, a zato nič manj pravo, širše slovstvo. Usidrali smo se v novi domovini 'n zaživela je Slovenija v svetu s svojo Rodovino, s svojim kulturnimi stvaritvami 'n svojim narodnim ponosom. To Sloveni-1° svetovnih dimenzij smo ustvarjali za slovenstvo v njegovem duhovnem in tradicijsko kulturnem obsegu. Ko delamo bilanco našega polstoletne-8a zdomstva, se najprej zahvalimo dobremu Bogu, da nam je dal moči, da smo v luči v°re mogli sprejeti bolečino tolikih smrti n3Ših dragih in težo begunstva in zdoms-tv3. Globoka zahvala našim civilnim in c°rkvenim voditeljem, ki so s čutom od-8°vornosti in osebnimi žrtvami vodili gradil0 naše narodne in verske skupnosti. Vse Priznanje in zahvala našim kulturnim de-'3vcem, ki so s pisano in govorjeno be- osvojil nov plen v boju v tem nenehne'" boju za korito. In v takem stanju je ^ težko, da bi se mirno reševali vsakdanjiteZ ki problemi. Morda je na eno temeljnih točk poka: regionalni podpredsednik Svetovne bank0; ki je ob priliki novega posojila Argent' govoril ne o davčnem, niti finančnem <* ■ ficitu, marveč o vzgojnem deficitu. Ne J bi izključil Argentine, je na splošno orne11 latinsko Ameriko, češ, da ima „tako 5 vzgojni sistem kot Afrika." Kaj klavG ugotovitev. Da bi jo le sprejeli in ji pr' iskati rešitve! Ugled Slovenije v svetu pada Med komentiranjem nedavnih aktualnih dogodkov v parlamentu in na zunanjepolitičnem področju v državi je predsednik Socialdemokratske stranke Janez Janša na tiskovni konferenci uvodnim ugotovitvam, da ugled Slovenije v svetu pada, dodal še mnenje, da je Slovenija s predlogom za delitev Piranskega zaliva naredila dolgoročno napako in si s tem zmanjšala oziroma zapravila možnosti za ustrezno razmejitev, če bo prišlo do mednarodne arbitraže. Mednarodna arbitraža ne bo priznala nič več, kot smo sami zahtevali, in tisti, ki vnaprej ponujajo najmanjši kompromis, se ne zna pogojevati, je bil do predloga vlade oziroma premiera Janeza Drnovška kritičen predsednik SDSS. „Menim, da je bila s to potezo Sloveniji dolgoročno narejena velika škoda in bodo naslednje vlade, kakršne koli že bodo zato v zelo neugodnem položaju, saj bodo težko zahtevale pravično mejo na morju in dostop do mednarodnih voda," je poudaril Janez Janša. Padanje ugleda Slovenije v svetu, po Janšinem mnenju, dokazuje razmerje ameriških kongresnikov do predstavnikov slovenske oblasti ter razmerje avstrijskega in italijanskega predsednika do Slovenije ob njunem nedavnem srečanju v Gorici. Poleg tega je Janša protestiral proti domnevni gonji zoper predsednika preiskovalne komisije za parlamentarno preiskavo o množičnih pobojih po drugi svetovni vojni Jožeta Pučnika. „Predsednika preiskovalne komisije se obtožuje, da sploh raziskuje, čeprav je to naloga preiskovalne komisije," je dejal Janez Janša in opozoril, da bo stranka v primeru, če se bo z gonjo nadaljevalo, o tem obvestila mednarodno javnost. STA Vznemirljive napovedi ZDA in Rusije Clintonov pooblaščenec za premirje v Bosni Holbrooke se ni zmotil, ko je v Rimu pred podpisom mirovne pogodbe podvomil v takojšen mir na Balkanu. Voditelj bosanskih Srbov Radovan Karadžič je 20. oktobra napovedal „dolgo vojno" v Bosni, če njegova vojska ne pridobi znova ozemlje, zasedenega v zadnjih tednih po musliman-sko-hrvaški ofenzivi. Srbi so pred ofenzivo obvladali 70% ozemlja, sedaj pa jim je o-stalo 50%. Srbsko-bosanske čete so začele isti dan vkljub podpisanemu premirju in diplomatskim prizadevanjem z napadi in zasedle znova pomembne strateške točke. Zunanji minister ZDA Cristopher Warren je poudaril pomen severonoa-tneriške soudeležbe čet v bivši Jugoslaviji s pripombo, če diplomati ne uspejo, bodo ZDA poslala v Bosno desetkrat več vojaštva. Balkanska vojna in Natov poseg v Bosni postaja dan za dnem bolj kočljiv. VS, ES in Nato se strinjajo z ZDA, da mora za dose- go miru poleg francoskih, angleških in ruskih varnostnih čet nastopati tudi ameriška vojska. Bivši predsednik ZSSR M. Gorbačov je v članku v The New York Timesu pod naslovom „Ali bo mrzla vojna znova začela" napisal: „Kriza v Bosni je tema, ki je ne smemo pozabiti. Zahodna politika je značilna po pomankanju spoštovanja do Rusije. Zahodni politiki želijo, da bi Rusija imela le postransko vlogo v tem. Evropa mora reševati svoje lastne probleme. Zato hoče popolni evropski varnostni sistem." Se še spominjamo obiska Gorbačeva pred leti v Jugoslaviji? Ni ga zanimalo moderno urejeno kmečko posestvo v Sloveniji, ni ga niti omenil, pred odhodom iz Beograda pa je dejal: „Nas zanima Jadransko in Sredozemsko morje. Do tam segajo naše želje in prijateljstvo z Jugoslavijo." To predstavljajo danes le še Srbi in Črnogorci! -erne Informacija SKD S podpisom pristopne izjave so Krščanski demokrati 19. oktobra kot ustanovni člani pristopili v Inštitut Robert Schu-'ban za nove demokracije v Srednji in Vzhodni Evropi s sedežem v Budimpešti. Inštitut bo nadaljeval delo dosedanje Krščansko demokratske akademije za Srednjo 'n Vzhodno Evropo, izobraževalne ustanove, ki že od leta 1991 pripravlja predavanje, seminarje in publikacije za izo- braževanje funkcionarjev krščansko-de-mokratskih strank v Srednji in Vzhodni Evropi. V tem času so pripravili že 45 seminarjev, ki se jih je udeležilo 995 slušateljev. Delovanje inštituta denarno podpira ustanova Robert Schuman pri poslanski skupini Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu, program PHARE za demokracijo in stranke-članice inštituta. Tajništvo SKD Informacija Pred preiskovalno komisijo, ki preiskuje °dgovornost političnih funkcij v procesu Proti četverici, je Janez Janša predložil dokumente, ki pričajo, da so bile aretacije v 'etu 1988 politično motivirane in da sta slovenska politika in udba (politična policija) najmanj tri tedne izdelovali načrte, kako obračunati z nastajajočo opozicijo. Potek dogodkov potrjuje, da je bil proces proti četverici političen proces, da je vrh slovenske partije z Milanom Kučanom na čelu za aretacije vedel in jih nenazadnje odobril tudi kot dokaz Beogradu, da se Borijo proti skupnemu sovražniku. V SDSS je bil ustanovljen Univerzitetni znanstveni forum, ki se bo ukvarjal predvsem z vprašanji razvoja slovenske družbe povezanim z dejavnostjo univerze in znanosti. Glede na škodo, ki so jo univerzi, znanosti in gospodarstvu povzročila desetletja komunistinega režima, se bodo v forumu prizadevali za resnično avtonomijo univerze in znanosti, njuno odprtost in povezanost s svetom. V forumu se je že na ustanovnem kongresu vključilo več kot 50 univerzitetnih profesorjev in raziskovalcev z znanstvenih inštitutov. Predsednik je postal univ. prof. dr. Anton Jeglič. Govor predsednika SKD Lojzeta Peterleta na taboru v Celju, 15. oktobra 1995 V Sloveniji smo doslej edina slovenska stranka, ki je od volitev do volitev izboljševala svoj uspeh — od prvega mesta med strankami slovenske pomladi na prvih demokratičnih volitvah, do prvega mesta med vsemi strankami na zadnjih občinskih volitvah. Dobri rezultati ne pridejo od samega imena stranke, so izraz priznanja naši smeri, utemeljeni na vrednotah, ki jih priznava večina Slovencev in Evropejcev. Ne zanima nas opozicijski out, ampak hočemo dgovorno soustvarjati demokratično in samostojno Slovenijo. Imamo rezultate in vse več izkušenj. Smo ena redkih demokratičnih strank vzhodno od nekdanje železne zavese, ki je uspela priti v vlado potem, ko so volilci na drugih demokratičnih volitvah od Poljske do Madžarske in Slovenije nostalgično ali zaradi različnih prevar volili stare politične sile. Jasno je, da v tem času nismo mogli uresničiti vseh pričakovanj ljudi in ne vsega našega programa. Smo pa strokovno in politično bistveno pripomogli k rezultatom, ki uvrščajo Slovenijo v sam vrh držav na poti v novo kakovost, naj gre za gospodarsko rast in zmanjševanje brezposelnosti, za trden denar, zmanjševanje inflacije, zniževanje obresti in obsežne devizne rezerve, za kar se da pošteno ureditev naših dolgov do tujine, za zmanjševanje javnega dolga ali za avtocestni program in telefonijo. Že pred začetkom novih političnih časov smo bili prepričani, da je mogoča zdrava in poštena drugačnost samo na podlagi novih vrednot, z dostojanstvom človeka na začetku. Zato ne verjamemo v moč organizacijskih in tehničnih ali formalnih sprememb, če ne bodo podprte z novimi vrednotami. Vemo, da je to dolgotrajen in nikakor revolucionaren proces. Nas ne zanima samo demokratična borba interesov, ali kdo bo koga, nas zanima tudi kultura naše demokracije, zanima nas skupni imenovalec, ki mora preseči politične razlike. Družba brez osnovnega vrednostnega veziva je obsojena na notranje konflikte in propad. Žato bomo podpirali politiko, ki bo izhajajoč iz razpoložljivega upoštevala vse družbene sloje. Zato vztrajamo na otroškem dodatku, zato se bomo še naprej zavzemali za podaljšanje porodniške, za poštene plače in pokojnine, za pravo razmerje med gospodarsko in socialno politiko. Ne bo pravega družbenega zdravja, če ne bomo bolj pomagali družinam, ki so temelj za rast človeka in družbe. Smisel za skupnost pridobi človek najprej v družini. To pa, kar nam danes ponuja liberalistična politika, je obvladovanje družbe preko njene razbitosti na individuume, na posameznike. Poudarek na posamezniku in njegovih pravicah je za nas premalo: nam gre za posameznika kot moralno odgovorno osebo — odgovorno zase in do drugih. Zato nas ne zanimajo samo skupine posa-menikov, ampak skupnosti oseb. Če bomo samo družba posameznikov in skupin, nam bo šlo slabo. Nikakor ne moremo razumeti, da med vzgojne namene v novo šolsko zakonodajo npr. ni bilo mogoče zapisati tako temeljne vrednote kot je ljubezen do domovine, niti, da je treba vzgajati za odgovoren odnos do lastnine. Besede odgovornost se v naši novi šolski zakonodaji takorekoč ne najde. Se tudi ne spomnim besede dolžnost. Čeprav nam gre gospodarsko na boljše in smo tega veseli, ostajamo realisti. Vemo, da je pomemben del slovenske preobrazbe še pred nami, da je treba vanjo nekaj vložiti, da bo kasneje dajala. Položaja ne slika- mo črnobelo, ker vemo, da je pisan. Marsikaj nam je uspelo v teh letih novih možnosti, toda pred nami je še obsežna programska, tehnološka, organizacijska preobrazba naše industrije. Vklučevanje Slovenije v Evropsko zvezo je za SKD ključna strateška opredelitev, od katere je odvisna naša prihodnost. Glede tega smo ves čas na isti liniji. Tako je napisano tudi v koalicijski pogodbi. Po odklonitvi v Ogleju in v Rimu doseženih ter v Evropi pozdravljenih sprejemljivih rešitev v odnosih z Italijo, smo priča zaostajanja Slovenije na poti v Evropsko /vezo. Namesto iznajdljive diplomacije in realističnega političnega čuta poslušamo močne in za Evropsko zvezo dvoumne besede, češ, saj se nam niti ne mudi — kooperacijski sporazum je kar v redu, glede Italije pa, da se bomo ukvarjali s pomembnejšimi zadevami, če zadnji predlog propade. Da ne govorim o odnosu do slovenske manjšine v Italiji. Nikakor ne želimo prevzemati odgovornosti za tako zunanjo politiko, ki v koaliciji ni bila usklajena. Sklenitev evropskega sporazuma je Sloveniji potrebna, ureditev odprtih vprašanj z Italijo tudi. Obveznosti, ki si jih je Slovenija sama naložila, je treba izpolniti. Posledice zaostajanja v približevanju k Evropski zvezi bo zlasti čutilo gospodarstvo. Brez potrebe lahko pristanemo prav v jugoslovanskem paketu, iz katerega smo izšli in vanj več ne želimo. SKD podpiramo razvoj evropskega povezovanja v jugovzhodni smeri, v Evropski zvezi pa želimo napredovati z lastno dinamiko in v skladu z lastnimi možnostmi. SKD se EZ ne bojimo. Vemo, da ni alternative in da je to naša možnost. Ne maramo stokati, želimo pravočasne priprave na nujno prilagajanje v industriji, kmetijstvu in drugod, prepričani, da je nastajanje nove Evrope neizbežen, čeprav hkrati tudi še nedorečen proces. Prilika je ravno v tem, da hiša še ni zgrajena, da je prilika tudi za našo opeko. (Danes nas ne sprašujejo zahodnjaki, ali bomo preživeli; danes nam čestitajo za napredek in sprašujejo, kako si mi predstavljamo novo skupno hišo.) Vedoč, da imamo tudi številne somišljenike, želimo biti brez občutka več ali manjvrednosti pri načrtovanju nove Evrope zraven. Samozavestni in ustvarjalni. Prepričani smo, da imamo kot Evropejci slovenskih korenin Evropi kaj povedati. V EZ, ki se je začela po zaslugi krščanskih demokratov s spravnim dejanjem med Francijo in Nemčijo, ne vidimo samo gospodarske ali obrambne skupnosti, ki bi se lahko končala v novem izolacionizmu in novih konfliktih, ampak zvezo utemeljeno na skupnih vrednotah. Zvezo, ki bo spoštovala vse identitete, razvijala sodelovanje in solidarnost, ne pa notranje prestižnosti. Zanima nas Evropa, ki bo razvila partnerske vezi v vseh smereh. Mislim, da je prav jasen evropski profil SKD nagnil EUCD k odločitvi, da bo naslednji kongres te pomembne zveze strank, ki je bistveno zaslužna za slovensko osamosvojitev in priznanje, prihodnje leto v Sloveniji. SKD si želimo, da slovenske zunanje politike ne bi krojile nezaupanje niti osebna prestižnost, pač pa jasna linija, ki bi morala dobiti ob ustrezni koalicijski kulturi najprej podporo koalicije in po možnosti glede ključnih zadev tudi podporo opozicije. Z državo se ne kaže igrati in taktizirati z mislijo na naslednje volitve. Slovenija potrebuje odločanje in rezultate — tudi na zunanjepolitičnem področju. Zgodilo se ge v Sloveni|i Gostje iz Premier Janez Drnovšek je v La Valletti na Malti prejel častno nagrado Sredozemlja (Le Prix de Mediteranee) za uspehe pri gospodarskem razvoju Slovenije, ki jo podeljuje Sredozemski forum iz Crans Montane. Prejel jo je skupno z vodjo PLO Jaser-jem Arafatom. Predsednik malteške vlade Eduard Fenech Adami je ob podelitvi nagrade poudaril zasluge Drnovška za gospodarski razvoj Slovenije v letih po osamosvojitvi in za miren odhod Slovenije iz nekdanje Jugoslavije. Dodal je, da Slovenija ne beleži le gospodarskega razvoja temveč tudi razvoj demokracije ob spoštovanju človekovih pravic. Slovenski zunanji minister Zoran Thaler se je v torek, 17. oktobra v Budimpešti na neformalnem srečanju z madžarskim kolegom Laszlom Kovacsom pogovarjal o odnosih med državama, ki sta jih sogovornika ocenila kot izjemno dobre. Zunanja ministra sta se strinjala, da se meddržavni mejni prehod Pince prekategorizira v mednarodni mejni prehod. Slovenska stran je prav tako predstavila željo obeh manjšin, da bi v doglednem času odprli ostale štiri mejne prehode. Prosenjakovci, Kobilje, Če-pinci in Domanjševci, ki so zajeti v sporazum o odprtju novih mejnih prehodov. Slovenski manjšini na Madžarskem pa bi morali zagotoviti sprejem televizijskega signala, saj madžarska narodnostno skupnost to možnost že ima. „Namen tega srečanja je izpričanje moje bližine vsem vam, duhovnikom, vašim sonarodnjakom v apostolatu in vsem vernikom vaših cerkva," je dejal pretekli teden papež Janez Pavel II. ob začetku enodnevnega srečanja škofov iz nekdanje Jugoslavije, ki mu tudi osebno predseduje. Srečanja so se udeležili nadškofi in škofi ter papeški nunciji (veleposlaniki) iz Hrvaške, Slovenije, BiH in srbsko-črnogorske federacije. Slovenske škofe je vodil mariborski škof dr. Franc Kramberger, v delegaciji slovenske katoliške Cerkve pa so bili še pomožni ljubljanski škof Alojz Uran in koprski škof Metod Pirih. Srečanja se udeležuje tudi beograjski škof dr. France Perko. Ljubljanski župan Dimitrij Rupel je ob obisku župana pobratenega kitajskega mesta Chengdu Wanga Rongxuana v Ljubljani izrazil željo, da bi med obema stranema prišlo do otipljivejših rezultatov, še zlasti na gospodarskem področju. V zgodovinskem kolumbijskem mestu Cartagena je od 18. do 20. oktobra potekal 11. vrh predsednikov držav oz. vlad giba- nja neuvrščenih. Slovenska delegacija pod vodstvom državnega sekretarja Ignaca Goloba se tega srečanja udeležuje kot gost. Ljubljanski župan Dimitrij Rupel je na povabilo praškega župana prispel na dvodnevni uradni obisk v Prago, kar je prvo uradno srečanje dveh županov glavnih mest Slovenije in Češke. Pogovori so bili usmerjeni v okrepitev sodelovanja med Ljubljano in Prago, zlasti na področju gospodarstva, kulture in znanosti. Posebna pozornost je bila namenjena tudi pripravam na Plečnikovo razstavo v Pragi prihodnje leto, ki bo doslej največji slovensko češki kulturni projekt. V veliki dvorani Slovenskega mestnega gledališča (SNG) v Mariboru je bila slovesna akademija ob 20-letnici univerze v Mariboru, ki so se je med drugimi udeležili predsednik RS Milan Kučan, rektorji nekaterih tujih univerz in številni ugledni gostje. Ljubljanski mestni svetniki so sprejeli sklep za financiranje obnove pročelja zavoda sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano. Obnova pročelja bo letošnji mestni proračun, prav tako pa mestni proračun za prihodnje leto, stala dobrih milijon nemških mark — 94 milijonov tolarjev, kolikor naj bi znašala vsa obnovitvena dela. Sklep je predlagala svetniška skupina SKD kot „nujno potrebno obnovitveno delo" ob bližnjem obisku papeža Janeza Pavla II. v Republiki Sloveniji. Komisija DZ, ki se ukvarja s preiskavo politične odgovornosti posameznih nosilcev javnih funkcij za aretacije, obsodbe in izvršitev obsodb proti Janezu Janši, Ivanu Borštnarju, Davidu Tasiču in Francu Zavrlu, je kot pričo zaslišala Janeza Janšo, zdaj predsednika SDSS, sicer pa glavnega akterja v procesu. Prav tako vabljeni Igor Bavčar (LDS), v času procesa leta 1988 predsednik odbora za varstvo človekovih pravic obtožencev, se seje ni udeležil. Janša je orisal svoje videnje ozadja procesa ter odgovornosti zanj. V kronološkem povzetku dogodkov, ki naj bi imeli korenine že v letu 1985, do procesa pa naj bi pripeljali po intenzivnem zapletanju spomladi 1988, je Janša zanikal več trditev predsednika RS Milana Kučana, ki je nastopil pred komisijo pred slabim mesecem. Po Janševem mnenju proces ni bil le posledica spora takratne slovenske oblasti z jugoslovanskimi oziroma JLA, temveč predvsem spora med slovensko komunistično nomenklaturo in nastajajočo opozicijo. Pogled v Slovenijo Lojze Peterle je na najvišji ravni ob pomoči Janeza Janše in podpredsednice SLS končno presekal gordijski vozel, ki so ga spletli zagnani mladeniči, ki vodijo pomladne stranke v Ljubljani in s svojim prepiranjem vzbujali veselje pri ljubljanskem županu in strankah nedemokratičnega izvora. Sklenili so, da vsaka stranka samostojno kadruje v gnezdu, ki ji po pogodbi pripada, koalicijske stranke pa so dolžne to avtonomijo spoštovati, in jo po potrebi z glasovanjem podpreti. Do sporazuma je prišlo ravno še pravi čas, saj volilno telo na ljubljanske zdrahe gleda s čedalje večjo nejevoljo. Tudi Janez Drnovšek je moral svoje potovanje v ZDA predčasno končati, saj so mu v New York sporočili, da je pozabil sklicati vodje državne koalicije, ki bi se morali še pred sejo vlade dogovoriti o višini državnega proračuna za naslednje leto. Nekaj minut po tistem, ko so predsedniki pomladnih strank dosegli sporazum, sta SKD in ZLSD mimo LDS dosegli dogovor: „Na seji vlade ne želijo razpravljati o državnem proračunu in tudi ne bodo vse dotlej, dokler Drnovšek ne skliče koalicije." Predsednik je to seveda takoj storil. Lekcija, ki je je bil deležen Drnovšek, je kot kaže učinkovala hitreje, kot je kdor koli mislil. Kakor koli že, stiki med Slovenijo in Italijo so na mrtvi točki, in kot sporočajo iz Bruslja sosedje Avstrijci, v Evropski zvezi prevladuje vtis, da se Sloveniji pred novimi državnimi volitvami naslednjo jesen ne mudi ne v pridruženo, še manj pa v polnopravno članstvo te združbe. J. Obreza (po „Slovencu") dr. Peter Vencelj Za Slovenski dan nas je obiskal iz Slovenije državni tajnik zunanjega ministrstva za Slovence po svetu dr. Peter Vencelj, ki je bil že lani med nami. Udeležil se je Slovenskega dne na Pristavi, poleg tega pa je prisostvoval tudi predavanju dr. Glušič na veleposlaništvu in pri Slovenski kulturni akciji. Bil je prisoten na razširjeni seji Me-dorganizacijskcga sveta, kjer so razpravljali o stikih med nami in matično domovino. Sestal se je tudi z učiteljskim zborom, kakor tudi z raznimi osebnostmi. Obiskal je še društvo Triglav. v Marcel Stefančič Z Logaškim oktetom je prišel tudi Marcel Štefančič, podpredsednik Državnega sveta, sicer član SKD. Kot tak je imel tudi razgovor z odborniki našega območja SKD, sicer pa je z Logaškim oktetom obiskal naše Domove ter spoznaval naše ljudi. dr. Helga Glušič Univerzitetna profesorica za povojno slovensko literaturo, ki je že precej pisala in predavala o nas, je hotela tudi bolje spoznati okolje, v katerem se je razvijala naša zdomska literatura. Na veleposlaništvu je v lepi družbi slovenskih literatov in drugih kulturnikov predavala o novejši slovenski literaturi, podala njene značilnosti ter jo v glavnem ovrednotila. Pri SKA je nato pred številnimi poslušalci govorila o naši zdom- ski in predvsem argentinski literaturi, o njenih različnih dobah in posebnostih. Konec tedna bo še imela pred učitelji in profesorji praktičen razgovor o učenju otroške in mladinske literature. Obiskala pa je še Slovence v Bariločah ter Slovenski dan, kakor tudi naše literate ter njih družine. John Corsellis Poznani prijatelj iz taborišč Britanec John Corsellis, je na povabilo Zedinjene Slovenije obiskal „stare znance" v Argentini. Imel je sestanek s Slovenci iz taborišč, kjer se je razgovarjal o tedanjih problemih, pri SKA pa je imel predavanje o Vetrinjskem čudežu", kjer je združil svoje predavanje letos v Tinjah ter na ljubljanski teološki fakulteti. O njegovem predavanju bomo še pisali. Na Slovenskem dnevu pa je z zanimanjem opazoval program ter tam tudi naslovil na nas nekaj besed. Pozneje bo obiskal še druge Slovence v notranjosti države. dr. Tomaž Pogačnik Na nevrološki kongres je prišel dr. Tomaž Pogačnik šef nevrološke klinike v Ljubljani, znanstvenik in raziskovalec, pisec mnogih del ter član in pripravljalec raznih svetovnih kongresov njegove stroke (tudi sedanjega v Argentini). Da pa bi spoznal našo skupnost je prihitel na Slovenski dan, kjer se je razgovarjal z rojaki še dolgo po končanem programu. Ko se odpro vrata v Teatro Coldn Pravšnji srebrni jubilej Logaškega okteta ob 25-letnici Kaže na vsak način verjeti, da je bil avditorij v Zlati dvorani (Salon Dorado) Teatra Colon v Buenos Airesu letošnjega 12. oktobra pomemben glasbeni izziv, v katerem je Logaški oktet iz Slovenije ponovno potrjeval svoj pevski ugled. Velja pa ob tem naglasiti, da so bili koncerti, ki so jih logaški pevci pred tem prepevali v Našem domu, Slomškovem domu in v Slovenski vasi, vsepovsod med navdušenimi rojaki pa tudi med neslovenskimi Argentinci, dober preizkus in tehtna priprava za nujno potrjevanje tiste poustvarjalne vrednosti, ki jo terja ta veličastna osrednja glasbena hiša v argentinski prestolnici. In pevci so docela jasno predstavili tisto bogastvo zborovskega petja, ki je neločljivo povezano z dosežki slovenske kulture. Slovenska kultura pa že dolgo, vsaj od Trubarja in Dalmatina, hodi vštric z evropsko in svetovno omiko. Zavedajoč se tovrstnih odgovornostnih okoliščin sta vodja Logaškega okteta Janez Gostiša in umetniški vodja Tomaž Tozon pripravila dovolj zahteven in dognan spored skladb evropskih in slovenskih skladateljev; poseben naglas je veljal, kajpak, domači narodni pesmi. In resnici na ljubo je treba zapisati, da se je poslušalstvo v Teatro Colon tistega večera prepričalo, kako je oktetu renesančni Gallus blizu, kako znajo pevci lahkotno slediti izredno zahtevnim melodičnim izpeljavam Palestrine, zlasti njegovih soste-nutov, kako ta pevski osmerec obvladuje tudi glasbeni izraz staroslovanske liturgije bodisi Čajkovskega ali Mokranjca, kako smo čuteče niansirali romantična glasbena sporočila Foersterja in napr. tudi Gustava Ipavca, kako prepričljiv je oktet v tenkočutnih lirskih sekvencah Prelovca, ali pa v vzneseno osrečujočih tonih Danila Bučarja. Tudi sodobni izraz Ravnika ali Ježa nista oktetu tuja, nasprotno, z izvajanjem dinamičnih iskrivosti je logaški ansambel požel posebej odobravajoče aplavze. Seveda je je bila narodna pesem tisto sklepno spričevalo oktetove pripadnosti vrelcu, od koder je oktet izšel. Zlata dvorana, ki so jo do zadnjega sedeža napolnili rojaki in mnogi neslovenski Argentici, je spremljala koncert z nedeljenimi priznanji in terjala na koncu še več dodatkov, med temi je poslušalstvo zanesljivo najbolj presedla argentinska skladba Camino del Indio, ki jo je bil oktet pripravil posebej za pevsko popotovanje po Argentini. Med številnimi poslušalci, ki so prihiteli v Salon Dorado velja posebej omeniti: državni poslanec Ricardo Torres, tajnik parlamentarne skupine Amigos de Eslovenia, poslanec dr. Jorge Crespo Montes, dr. Dolnisky (FLIDES), Silvia Garcia (Museo Etnografico); iz časnikarskih krogov: Alejandro Szpak, Angelica Mitre (La Nacion), dr. Mario Camponetto, N-Binayan Carmona, dr. Carlos Criardi, Katica in Olga Kobi; predstavniki Litvancev, Slovakov, Ukrajincev, Poljakov, Ircev, Belih Rusov in Armencev. Med slovenskimi osebnostmi naj poudarimo navzočnost odpravnika poslov veleposlaništva Republike Slovenije prof. Matjaža Puca in soproge akad. slikarke Veselke Šorli-Pucove, predsednika krovnega društva Zedinjena Slovenija Marjana Loboda in Rudolfa Živca, ki je načeloval zastopstvu društva Tri-glav. Nastop v Teatro Colon, skrbno pripravljen in promociran v argentinskih glasbenih krogih (koordinacija: maestro Omar Branddn s sodelovanjem Pripravljalnega odbora in Zedinjene Slovenije) je bil tudi promocija Slovenije v južnoameriški metropoli. Spremni list k programu je namreč predstavil zgoščen prikaz slovenske glasbene zgodovine (prof. Andrejka Sclan-Vomber-gar) in oktetov curriculum (Jernej Tomazin). Koncert velja prav gotovo za nov in pomenljiv dosežek Logaškega okteta, dosežek, ki bo še vidneje in občutneje utrdil pevski sloves pevcev med Slovenci p° svetu in tudi med Slovenci doma. Tudi to je Teatro Coldn. Marcel Štefančič NOVICE ll SLOVENIJE gg SLOVENCI V ARGENTINI LJUBLJANA — Prisotnost slovenskih poslancev na sejah državnega sveta je bila večkrat skromna in pristojna komisija jih je hotela že večkrat kaznovati, a brez uspeha. Za mesec junij je zatožila dvajsete, ki so -manjkali". Od njih jih je sedmnajst poslalo veljavna potrdila o izostanku (več sej ob ■stem času, bolniška, prepozno prejetje obvestila o sklicu seje, itd.), trem pa komisija ni sprejela opravičil, ker so jih predstavili prepozno. MARIBOR — Univerza v Mariboru je slavila dvajsetletnico ustanovitve. Sedanji rektor je dr. Ludvik Toplak. Slavje traja skoraj mesec dni; vanjo so vključena razne mednarodne konvencije, konference, pa tudi odprtje novega univerzitetnega športnega centra. LJUBLJANA — Slovenski krščanski demokrati so v odboru za delo, družino in socialne zadeve dali predlog o skrbi za brezposelne matere. Predlog zavaruje brezposelne matere od tretjega leta otroka m jim zagotovi tudi pokojninsko dobo. S predlogom išče SKD doseči to, česar državni zbor pred časom ni hotel sprejeti. KOČEVJE — Dobra dva meseca je bilo treba čakati, da je slovenska država nakana denar za odstranitev sramotilnih napisov na grobiščih pod Krenom v Kočevskem rogu. Takrat so „neznanci" s kljukastimi križi popisali umetniški kip, skale, drevesa in tudi posode za smeti. Denar je Prišel iz fonda za kapelo, ki bo stala na kraju pomora, izvršilca dela pa je poiskala kočevska občina. BEGUNJE — Pred petdesetimi leti je bila ustanovjena zadruga z omejenim jam-stvom za izdelavo športnega orodja Elan. S časom se je zadruga razrastla v ogromno Podjetje s svetovno razsežnostjo. Za obletnico so predstavili razne prireditve in ak-cijo, pripravili so pa tudi videospot, ki ga vrti satelitska TV postaja Eurosport in jo gleda več kot 150 milijonov gledalcev po vsej Evropi. LIZBONA, Portugal — Igralci Sloven-skoga narodnega gledališča Drama iz Ljubljane so gostovali na festivalu Encontros Acarte '95. Trikrat so predvajali Dušana Ivanoviča Antigono v režiji Mete Hočevar. Antigono so prvič igrali junija 1993 na ^unaju, kasneje pa nastopili še v Makedo-riIji/ Nemčiji, Romuniji in Švedski. VELENJE — Ob dvajsetletnici srečanj rudniških reševalcev Slovenije in Hrvaške s° pripravili med drugim vajo v jami pod Velenjskim jezerom, pri kateri je sodelova-lo petsto reševalcev. Letos poteka tudi stodvajsetlctnica premogovništva v šaleški dolini. HALOZE — Dravinja je preplavila Marsikatero njivo in vstopila tudi v kako ^anovanje v bližini. Zalila je cesto med Majšperkom in Žetalami, zdelala most na r°gu in prizadela haloške vinograde, ravijo, da take škode ni že od leta 1980. Velike nevarnosti pa so tudi na strminah, U°r se namočena ilovnata in laporna po-°dja komaj še držijo na svojem mestu. LJUBLJANA — Telekom Slovenija je Porazila ceno telefonskih pogovorov za 9 °dstotkov. To velja za pogovore znotraj sionskih meja: z domačega telefona je nova na impulza 3,91 tolarjev, iz. govorilnice pa >92 SIT. Cena mednarodnih pogovorov °sfaja nespremenjena: minuta pogovora z ^rgcntino stane 349,8 tolarja ($ 2.50). Ker °čejo prilagoditi cene evropskim tarifam, Pr°dvidcvajo povišice štirikrat na leto; le-°s baj bi se telefon podražil še dvakrat. LJUBLJANA — Na Zavodu za pokoj-JBbsko in invlidsko zavarovanje je usluž-°bka nakazovala izmišljenim upokojcn-c°trt denar in ga sama dvigala kot njihova P°°blaščenka. Od lanskega novembra pa ° letošnjega avgusta je tako nabrala tri milijone tolajev. Uprava jo je ovadila na okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, uslužbenka je že na zavodu priznala poneverbo, odpovedala službo in tudi vrnila en milijon. MARIBOR — TAM, Tovarna avtomobilov Maribor, se počasi dviga. Največji problem predstavlja odvišno število delavcev: trenutno je zaposlenih še okoli 3.100 uslužbencev, sanacijski načrt pa predvideva, da jih bo ostalo le 2.300. Proizvodnji načrti so usmerjeni v izdelavo tovornjakov in avtobusov, pa tudi prenosu Tamovih tehnologij na tuje. Še najbolj sigurni pogovori tečejo s Kitajsko, Indonezijo in Iranom. LJUBLJANA — Krčenje proračuna je prizadela tudi Agencijo za radioaktivne odpadke pri njenem iskanju lokacije za odlagališče. Za letos imajo v državnem proračunu odobrenih le tretjino dohodkov za nadaljevanje dosedanjega dela. KARD1TS, Grčija — Med 20. evropskimi zbori so Dekliškemu pevskemu zboru iz Šmartna pri Slovenj Gradcu prisodili najvišje priznanje. Zbor, ki ga vodi Janez Ko-lerič, je v desetih letih prepevanja s tem dosegel do sedaj najvišjo nagrado. Zato so grški oganizatorji povabili zbor, da prihodnje leto pripravi celovečerni otvoritveni koncert. BLED — Župnija Bled se poteguje, da bi dobila nazaj blejski otok, podjetje Turizem in rekreacija Bled pa zahteva odškodnino za vložen kapital na otočku. Odškodnina naj bi bila v višini 800 tisoč mark, kar se blejski župniji zdi previsoka cona. Zato sta se obe strani odločili, naj vrednost vlaganj oceni uradni cenilec. Medtem pa ima župnija otok v začasni uporabi. KRANJ — Iskratel je oddala v daljno vzhodno Rusijo (v Spodnji Sahalinsk) dvajset telefonskih central različnih zmogljivosti (od 240 do 14.000 priključkov). Iskratelove centrale so s tovornjaki odpeljali do Berlina, od tam so jih pa z letalom odpravili v Rusijo. LJUBLJANA — Nemški vinski trg je že močno nasičen z uvozom italijanskih, francoskih in španskih vin, vendar bi se našel tudi prostor za slovenska vina, predvsem avtohtonih in manj znanih sort, kot so to cviček, rebula, zelen, laški rizling ali šipon. Izdelani načrti usmerjajo iskanje prodajnih točk med Specializirane trgovce in oskrbovalce izbranih restavracij in hotelov. RADENCI — V češki reviji Dnes so objavili analizo kakovosti vseh mineralnih vod, ki so v prodaji na Češkem. Iz nje je ravidno, da je edina voda, ki dosega tisoč miligramov mineralnih snovi v enem litru vode, ravno Radenska in bi bila edina smela nositi naslov mineralne vode. Bolj natančna številka pa kaže, da voda iz Radenske vsebuje skoraj 3.600 miligramov na liter. LJUBLJANA — Slovenska vlada je sprejela sporazum, po katerem bo poravnala dolg s Pariškim klubom. Klub sestavljajo Francija, Nemčija, Nizozemska, Švica, švedska, Belgija, Avstrija, Danska, Italija, Noveška, Španija, Velika Britanija, Kanada, ZDA, Japonska in Kuvajt. Sporazum pravi, da je dolg, ki ga morajo vrniti znani dolžniki, visok 237 milijonov dolarjev, neznani dolg, ki je izračunan po formuli Mednarodnega denarnega fonda (16,38% nealocira-nega dolga SFRJ) pa znaša okoli 252 milijonov dolarjev. LJ UBLJANA — Malo dvorano Tivoli so obnovili v treh in pol mesecih. Preuredili so slačilnice, izhode na igrišče izpod tribun, postavili novo parketno ploščad ter vse potrebne komunikacijske inštalacije za mednarodne prireditve, predvsem športne. V dvorani je mesta za dobrih 4.000 ljudi. novice Rojstva: 10. oktobra se je rodila Marija Natalija Urbančič, hčerka Iva in Klavdije roj. Rant. V družini Alda Gianellija in Janike roj. Eiletz se je rodila 12. oktobra hčerka Karolina. V petek, 20. oktobra se je rodil Tomaž Lenarčič, sin inž. Jožeta in prof. Pavlinke roj. Dobovšek. Čestitamo! Krsti: V farni cerkvi v Melipalu v Bari-ločah je bila 15. oktobra krščena Anja Marija Urbančič, hčerka Jožeta in Vilme roj. Moreschi. Botra sta Sašika Urbančič in Nino Moreschi. 15. oktobra sta bila krščena v lurški cerkvi v San Justu: Sebastijan Rubio, sin Marcela in Rezi roj. Groznik. Za botra sta bila Ani Puntar roj. Groznik in Dani Zupanc; ter Matjaž Jože Groznik, sin Karla in Ani roj. Kržišnik. Za botra sta bila Joži Kržišnik in Jože Groznik. Krstil je Tone Bidovec. V nedeljo, 22. oktobra, pa je bila krščena v cerkvi Marije Pomagaj Zofija Bokalič, hčerka inž. Miha in ge. Alenke roj. Smole. Botra sta Ivan Smole in Mimi Bokalič. Krstil pa je župnik Jože Bokalič CM. Najlepše čestitamo! Nova diplomantka: Na katoliški univerzi v Buenos Airesu je končala študije in postala pofesorica literature Veronika Bajda iz Mendoze. Čestitamo in želimo veliko sreče! Otroški športni dan v Ramos Megigi Sonce je že davno vstalo in potrkalo na otroška srca, ko so se ta zbujala ob rani soboti štirinajstega oktobra. Kako so ga že vsi pričakovali! Treniranje in predtekmovanja po Domovih, med samimi otroci, naj bi bila vzpodbuda za boljše končne rezultate. Lepo je bilo gledati kako je vsaka šola izstopala v barvastih značilnih majicah; ko so se kar naenkrat vsi otroci uvrstili in z velikimi očmi poslušali gospo Sašo Omahna. Pozdravila jih je v imenu vseh organizatorjev in jim razložila potek programa in kaj je bistvo teh dogodkov. „Skupaj smo prišli v Slovenski dom, zato naj bi govorili po slovensko, ker smo tudi Slovenci. Športni dan pa naj bo še en razlog več, da otroci spoznajo sovrstnike, ki imajo iste korenine, ista hrepenenja, govorijo isti jezik. Prijateljstvo, ki se bo rojevalo ob takih prilikah, ne bo nikoli zamrlo, saj je sedaj čas, ko otroci napravljajo najlepše in najtrajnejše prijateljske stike." Da bi bila organizacija uspešnejša, je vsaka šola izbrala odgovorno osebo, ki je otroke pripravila, jih vpisala po starosti in jih vodila ob poteku tekem in iger. Vsak organizator je imel odgovornost za določen šport. Tako je Karla Jakoš sodila v odbojki, Helena Zarnik pri Med dvema ognjema, Tone in Veronika Vivod pa sta sodila pri štafeti. Celotno koordinacijo in odgovornost je imela ga. Saša Omahna, ki sodeluje pri Mladinskem odseku ZS. Igre in tekme so se vršile tako, da je vsaka šola tekmovala v enem športu naenkrat in so lahko ostali sošolci opazovali in navijali ter vzpodbujali tekmovalce. Športni dan se je zaključil z razdelitvijo pokalov in s pogovorom otrok z go. Sašo, ki je bila vesela, da so se otoci potrudili v slovenskem govorjenju in lepem vedenju! V tem jih je pohvalila. Ko so se delili pokali, je letos sanhuška šola celo osvojila kar pet prvih mest in sicer v nogometu, v odbojki, v „med dvema ognjema" kakor pri štafeti (mlajši in starejši)! V ping-pongu so se izkazale deklice iz Lanusa v enojnih in dvojnih igrah. Ckincsle so v Hladnikov dom kar dva pokala. Fantje iz Ramosa so tudi osvojili obe kategoriji v ping-pongu in imajo sedaj pokale v ponos Domu in tekmovalcem. Naši najmlajši so pa v „sinchadi" (vlek vrvi) merili moč. Carapachayski otroci so dokazali, da so najmočnejši! Čestitamo zmagovalcem! Ostale, ki pa niste letos osvojili pokala, vzpodbujamo za naprej! Važno je, da ste lahko tekmovali in se lepo imeli! Če hoče kdo pokal, ima vse počitnice in naslednje leto, da se pripravlja za naslednji „ŠPORTNI DAN". V. V. Logaški oktet v Slovenski vasi Z veseljem smo v sredo zvečer dne 11. oktobra pričakovali prihod najavljenega Logaškega okteta. Ob napovedani uri so se pripeljali pred farno župnišče, kjer so jih pozdravili in sprejeli naši lazaristi in društveni odborniki. Po kratkem in naglem ogledu naše cerkve Marije Kraljice, župnišča, šolskih zgradb, Doma sv. Vincencija in vsega, kar spada k šolskemu objektu, so se gostje podali v bližnji Hladnikov dom, kjer so se ustavili pred spominsko ploščo našim padlim in pomorjenim domobrancem in pred Hladnikovim spomenikom. Ob navzočnosti vaščanov, ki so že prihajali v Dom, so z veliko zbranostjo zapeli pesem: Lipa zelenela je. Kljub delavnemu dnevu se je Dom kmalu napolnil s številnimi poslušalci. Ob domenjeni uri so pevci med ploskanjem rojakov stopili na oder. Kot prvo pesem ob vstopu na oder so v pozdrav zbranim vaščanom zapeli Prešernovo Zdravljico, ki so jo rojaki z navdušenjem sprejeli. Predsednik društva Slovenska vas Vinko Glinšek je nato s kratkim in jedrnatim govorom pozdravil goste iz domovine, ki so nas s svojim lepim petjem za nekaj trenutkov popeljali v deželo pod Triglavom. Koncertni spored je imel dva dela in sicer: prvi del je vseboval izbor pesmi iz klasične dobe. V drugem delu smo slišali narodne umetne in domoljubne pesmi. Nismo imeli sporeda v rokah. Zato j^povezovalec Marcel Štefančič dal k vsaki pesmi kratek zgodovinski in vsebinski uvod. Poslušalci so pozorno sledili izvajanju in vsako pesem nagradili s ploskanjem. Na prošnjo so pevci ob koncu svojega koncerta dodali več narodnih pesmi, ki so bile vaščanom všeč. Marcel Štefančič je v imenu Logaškega okteta podaril Hladnikovem domu oljnato sliko Hladnikove rojstne hiše na Petkovcu. Predsednik društva je vsakemu pevcu poklonil darilo v spomin na njihov obisk v Slovenski vasi. Na predsednikovo povabilo so pevci skupaj z odborniki posedli k mizam na večerjo, ki se je v prijateljskem razgovoru zavlekla do ponoči. I. G. mmnil /1T\ntoirso mm. wssjVJsss:vss>:vs.- ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bufano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo - Tel.: 651-2500 / 651-2335 ZDRAVNIKI dr. Marija Avguštin - Špecialistka za očesne bolezni. Ponedeljek, torek in petek od 16. do 20. ure. Roma 3122 -1. nadstr. 3. - Isidro Casanova (20 m od Rute 3). Tel.: 485-5194 PSIHOLOGIJA Lic. Jelka Oman, psihologinja. Psihološka pomoč pri učenju in vedenju, orientacija pri izbiri poklica in v njem, ter za starše in vzgojitelje. Finocchietto 1949, Hurlingham, Tel.: 665-0268 Psihoanalitični konzultorij; lic. psih. Marko Mustar; Santa Fe 3228, 3° „M" — Capital —Tel: 831-3546. NEPREMIČNINE IDEAL HOME- Nakup, prodaja, najemnine hiš, stanovanj, zemljišč. Tomaž Matičič - Budislav Jovanovič, Esmeralda 1256, ler. piso 3, Capital. Tel. 339-4597; 769-8109 ZOBOZDRAVNIKI Viktor Leber- splošna odontologija, implantes osoo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18; Belgrano 3826 - 7. nadstr. „B" - San Martin - Tel.: 755-1353. TURIZEM Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Senk - Tel.: 762-2840. Tel. 441-1264 / 1265 Letalske karte, rezerva hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu Y. Yrigoyen 2742 - San Justo LEGAJO N° 3545-82 Pedagoška delavnica prof. dr. Helga Glušič Metodologija pouka mladinske književnosti 30. oktobra ob 20. uri v Slovenski hiši. Vabi predvsem učitelje in profesorje Šolski odsek Zedinjene Slovenije TOMBOLA v Slovenskem domu v San Martinu bo v nedeljo, 29. oktobra, ob 15. uri Glavni dobitek: AVTO in še 10 bogatih dobitkov. Lepo vabljeni! Slovenska kulturna akcija Božidar Fink MI IN SLOVENIJA Sobota, 11. novembra ob 20 v Slovenski hiši. /J n Slovenija, od pampe do sončne strani Alp 9. decembra 1995 Folklorna skupina Pristave 40. slovenske smučarske tekme v Bariločah ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs — odvetnik - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E" -Capital - Tel.: 476-4435; tel. in faks 46-7991. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16, do 20. Tel.: 613-1300 AGRONOMIJA Ureditev vrtov, balkonov in parkov (tecnica en jar-dineria y floricultura) - Milena Bevk - tel. 664-8436. ZA DOM Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Peguy 1035 - (1708) Moron - Tel.: 489-3319 Barvam hiše, stanovanja, polagam tapete (empape-lado); tel. 651-6622 (po 13. uri). FOTOGRAF Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga. GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385 - 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - Tel.: 325-2127. Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek). SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 ure (gdč. Julka Moder). SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel : 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan). Cena največ štirih vrstic S 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— S 12.- Tridesetega septembra so se vršile v katedralskem smučarskem centru, na progi Cooper Mountain v odseku Roblesa, štiridesete slovenske smučarske tekme bari-loškega slovenskega Planinskega društva. Vsekakor pomeni ta številka pomembno obletnico po tistem zimskem izletu v letu 1951, ko je sedem „šumskih bratov" v oddaljenih predelih Nireca blizu zdaj žal požgane koče začelo to športno prireditev, ki se je potem skoraj vsako leto ponavljala ali na Cerro Catedral ali na Cerro Otto ali zdaj na katedralskih smučiščih. Letošnje tekme ob lepem vremenu in ob obilici snega so spet privabile številne tekmovalce, med katerimi je prvačila mladina, saj je tekmovalo med 24 smučarji dvanajst takih, ki še niso izpolnili 12 let. Splošni rezultati so bili sledeči: 1. Blaži Razinger 22’'59; 2. Andrej Bertoncelj 24”09; 3. Martin Jerman 24"62; 4. Martin Mavrič 24’'59; 5. Dinko Bertoncelj 25”52; 6. Marjan Mavrič 25"61; 7. Nevenka Jerman 25''63; 8. Matjaž Kambič 25”83; 9. Veronika Grohar 26"93; 10. Nikolaj Jerman 28"55; 11. Romina Bertoncelj 30”99; 12. Aleksander Grohar 31 "77; 13. Andrej Arnšek 34"23; 14. Marko Magister 34’'51; 15. Tatjana Ballestero 34”79; 16. Franci Jerman 35"52; 17. Nataša Grohar 36"58; 18. Matjaž Žužek 37"73; 19. Magdalena Jerman 38"84; 20. Veronika Jerman 53”41; 21. Marjana Jerman 58v20; 22. Nadja Magister V09"97. Dva tekmovalca sta padla in se nista kvalificirala. VA 4,- Logaški oktet je zapel v zavetišču škofa Rožmana ob materinskem dnevu. Foto: T. Žigon Nagrada dr* Milanu Komarju Univ. prof. Milan Komar je dobil nagrado Jose Manuel Estrada za svoje življenjsko delo. V petek, 27. oktobra ob 19 bo v salonu Bolsa de Comercio, Sarmiento 299, buenosaireški nadškof kardinal Antonio Quarracino izročil nagrado za filozofijo dr. Komarju ter še drugim nagrajencem. Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Eslovenia Unida Redaction y Administration: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421 Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj Corrco Argentino Sue. 7 FRANQUEO PAGA DO Concesion N° 5775 TARIFA REDUCIDA Concesion N° 3824 Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N3 85.462 Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino S 55; pri pošiljanju po pošti pa S 60; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države. C Čeke na ime „Eslovenia Libre' Stavljenje in oblikovanje: MALIVILKO - Telefax: (54-1) 362-7215 TALLERES CRAFICOS VILKO S.R.L. Estados Unidos 425 - Tel./Fax: 362-7215 (1101) Buenos Aires SOBOTA, 28. oktobra: Srednješolski tečaj v Slovenski hiši. NEDELJA, 29. oktobra: Tombola v Slovenskem domu v San Martinu ob 15. PONEDELJEK, 30. oktobra: Pedagoška delavnica prof. Helge Glušič: Metodologija pouka mladinske književnosti, ob 20 v Slovenski hiši. SOBOTA, 4. novembra: Srednješolski tečaj v Slovenski hiši. SREDA, 8. novembra: 29. občni zbor Zveze slovenskih mater in žena ob 16. uri. SOBOTA, 11. novembra: Profesorska seja Srednješolskega tečaja. Predavanje SKA: Božidar Fink: Mi 'n Slovenija. SOBOTA, 18. novembra: Sklepna prireditev Srednješolskega tečaja. SOBOTA, 9. decembra: Nastop Folklorne skupine Pristava. A c u are 1 a Video Produkcije Direkcija Gisela Šušteršič tel. 769-4028 in 420-4078 SLOGA Opozarja svoje člane, ki bi želeli v letošnji poletni sezoni zastonjsko razvedrilo na letovišču, da je za to potrebna minimalna naložba $ 100,- v navadni hranilni vlogi. Sporoča, da je še dvoje žrebanj v teku: zastonjsko letovanje za dve osebi v Hanželičevem domu in pa veliko žrebanje SLOGA-MULTIRED, dve brezplačni letalski vozovnici BUE-LJU-BUE. — Oboje bomo žrebali 2. januarja 1996. Pozanimajte se! Sloga da več! V SLOGI JE MOČ!