Politični ogled. Avstrijske dežele. Koaservativci avetrijski veselijo se dveh velikih zmag v gosposkej zboraici državaega zbora: koaservativaa večiaa je premagavši liberalce skleaola dve aovi velevažai postavi; prva je aova obrtaijska postava, ki bode obrtaike braaila zoper kapitaliste, vsak mojater bode naoral obrta se poprej aaučiti, za aaprej ae bo mogoče kakemn Judu kristijaaskih pomagačev (gselov) ali delavcev imeti, ker je bogat, ampak moral bode sam prej aaučiti se a. pr. krojaškega, čevljarskega itd. obrta. Draga pa je šol8ka postava, ki je tudi bila sprejeta zlasti kmetskim ljudem ia pa kristijaaskej odgoji v korist. Zaaaprej se bode smelo otrokoai uže v 12. letu polajšati šolsko obiskovaaje ia tudi maogim občiaaai ae bo treba aovih ali večjih šol zidati, kakor se morebiti sedaj še od ajih tirja. Dalje bode moral ačitelj aa versko odgojo več gledati, Jud ali luteraa pa ae bode mogel biti voditelj v šolah, kder je večiaa otrok katoliško - krščaaska. Da sedaj judovski ia liberalai listi silao upijajo, to je razumevao; Sloveacem, posebao štajerskim pa koroškim, bo aova postava braaila aspešao poaemčeaje v 13. ia 14 šolskem letu, kar je glavai uzrok, zakaj so aemški liberalci za aovo Sletao aolo toliko goreli ia zakaj aedaj toliko jamrajo. — Sloveaski poslaaec g. dr Vošajak je spisal spomeaico, v kateri so zapisaae vse krivice, ki so se po Sloveaskem godile Sloveacem pri aodaijah. — Dosedaaji aajvišji glavač aemških liberalcev, kaez Karloa Auersperg, je tako jezea, da aoče aa Saksoasko oditi; ao ia skoz to deželo drži aajkrajša pot v Berolia k Bismarku. Nemški liberalci so uže tako aespametai, da pišejo v prajzovske aoviae željo; aaj bi veadar kmalu prilomastila prajzovska armada ia aašemn cesarju vzela aemške, česke ia aloveaeke dežele. Takšaa zvestoba je aajti pri teh aesramaežih, da uže kot izdajalci Jadeži hodijo Prajzom se ponajat. Sramota! Sloveacem se to ae more očitati. Tirolcem valed povodaji oškodovaaim dovoli se iz državae blagajaice 6 V, milijoaa poaojila. Ogerska goaposka zboraica je postavo zoper oderahe ali lihvarje poojstrila. — Hervatom se lruda godi; magjarski višji fiaaačai uradaik David, rodom Jud, jih strašao aadleguje ia davke brez asmiljeaja iztirava. — V Zadar pride višjo moraarsko poveljaištvo iz Trsta, kder preaeha: tudi več otokov Kvaraerskih bo zdražeaih z Dalmacijo. V Krivošijah delajo vojaki marljivo trdajavice ia šaace. Viianje države. Papež Leoa XIII. so aemškemu cesarja dvakrat pisali ia zahtevali pravico za katolicaae. Nemški ceaar je baje sedaj pripravljea katol. cerkvi aovražae poatave dati preaarediti. Neaiški aajalavaejši skladatelj ia musikaš Wagaer je v Beaetkah aaglo umrl ia so ga li pogrebu v Beireuth aa Bavarskem odpeljali. — Fraacozi ae morejo postavao razaih priacev pregaati, zato pa hočejo isto doseči s pomočjo policije. Novi miaister Ferry je baje pripravljea vse priace iztirati iz dežele. — Italijaai vzdihujejo uže po kosu iz turške zapuščiae; izvolili so si Tripol, aa sredi med Egiptom ia Tuaišom. Zvito pa postopajo. Jihov koazul, ali varah italijaaskih trgovcev, začel je Tripolitaae dražiti. Ti se res razsrdijo ia strgajo koazula s steae italijaaski grb. Sedaj zabteva italijaaska vlada zadosteaja ia pošlje takoj vojao ladjo oklopaico. Slišati pa tudi je, da pripravljajo vojakov, ki imajo precej adariti v Tripol ia ga pograbiti, kakor so Fraacozi vzeli Taais, ia Aagleži bogati Egipt. — Craogorskih graaičarjev bilo je aekaj od Albaacev ustreljeaih ia sedaj hiti 7 čraogorakih. bataljoaov aa mejo. Rusi aameravajo spomladi staviti železaico iz Kijeva ia Ljabliaa do avatrijake meje. — Iz osredaje Afrike poročajo, da je krivi prerok Mohdi aapal ia dobil meato Obeid. Sedaj lomasti aad Hartum.