51510 ▼a 4» HERBERT N. CASSON Sreča je v tebi! Trinajst migljajev in nasvetov. „Nekateri ljudje", pravimo, „imajo vedno srečo." Zakaj ? Tu Vam je 13 vzrokov! 4 - > ms 51510 1 k) = aocco Avtoriziran prevod iz angleščine. Delniška tiskarna d. d. v Ljubljani, predstavnik Miroslav Ambrožič. VSEBINA: Stran Uvod: Zakaj sem napisal to knjigo. 5 1. Preudari poprečno verjetnost in odstotne šanse na dobiček!.13 2. Doženi povsod vzrok!.25 3. Podvizaj se!.. . , 37 4. Sreča sedi na razpotju, poišči jo!.49 5. Vzbujaj ugodno pozornost!.59 6. Poizkusi srečo!.71 7. Zanimaj se za vsako reč!.83 8. Vsakdo naj poje svojo!.95 9. Vztrajati je treba!.105 10. Pridobi si prijateljev!.117 11. Deli srečo z drugimi!.129 12. Bodi poštenjak!.139 13. Žena ti bodi tovarišica!.149 t* Zakaj sem napisal to knjigo Res je — verujem v srečo. Ampak sreča se naredi, ustvari, ona se ne rodi. Noben človek se ne rodi srečen. Srečnih zvezd ni. Ni tališ* manov. Želim pa, da bi bili. Človek, ki ima srečo, je zase spoznal skriv* nost sreče. Tudi jaz sem jo spoznal. Dognal sem celo trinajst skrivnosti sreče, ki jih po* dajam v pričujoči knjigi. V tej knjigi razlagam, kaj pomeni sreča. Večina ljudi ima napačen pojem o tem. Eden največjih angleških slovarjev podaja tole de* finicijo o sreči: «Sreča je tisto, kar se človeku prigodi k dobremu ali slabemu — dogodek, ki mislimo, da je slučajen, in ki vpliva ali hoče vplivati na interese ali srečnost človeka, ali vrsta takih dogodkov.» Ako torej človek uspeva v kupčiji ali svo* jem poslu ali ako mu gre v življenju vse po volji, pravimo, da je srečen. Vsi mislimo, da ima njegova sreča kakšen tajinstven vzrok. V pričujoči knjigi nudim čitateljem pogled za kulise in mu razodevam prave vzroke sreče. 7 Na stotine srečnih ljudi sem spoznal v živ« ljenju. Da, vse svoje življenje sem preživel med ljudmi, ki jim pravijo, da so srečni — med ljudmi, ki so se povzpeli do vrha ali pa so bili na poti navzgor. Iskal in proučeval sem vzroke njih sreče in vselej sem zasledil različne vzroke. Nikdar se nisem še nameril na človeka, čigar uspeh bi izviral od čarodejstva, od zajčje noge ali podkve ali od črne mačke. Nič ni tako preprostega kakor to. Nič tako lahkega. Nikoli nisem slišal, da bi bile sanje odkrile zakopan zaklad ali pa vedeževalka takšne ali drugačne vrste ali astrolog. Ako bi ti ljudje mogli najti srečo za druge, bi jo gotovo naj« prej poiskali zase. Tako pa so vsevprek siro« maki. " ? h Leta 1927. je bil najsrečnejši človek «srečni» Lindbergh — mladenič, ki je sam preletel Atlantski ocean. To njegovo dejanje je naj« znamenitejše izza Kolumbovega potovanja. Njegova sreča pa izvira iz več prav tehtnih razlogov. Sin je vikingskega očeta in kanad« ske matere. Strokovnjak je v letalstvu. Strahu ne pozna. V nevarnosti ima hladno glavo. Njegov um je usmerjen na eno stran. Misli samo na letanje po zraku. Za vsak polet na« redi načrt. Ničesar ne prepušča slučaju ali 8 ugodni možnosti. Ne opira se na nič drugega kakor na samega sebe. V tem je vzrok, zakaj je «srečni» Lindbergh. Kar ljudje imenujejo slučaj ali ugodna mož* nost (šansa), je navadno vse kaj drugega. To sploh ni slučaj ali ugodna možnost, ker je slučaj ali ugodna možnost najbolj nezanes* ljiva reč na svetu. Človek, ki se na to zanaša, je bedak. Med divjaki je splošno razširjena vera v duhove, dobre in zle duhove, ki se s svojimi pošastnimi dejanji znašajo nad ljudmi. Temu človeku pripravijo kaj slabega, onemu kaj dobrega. Zato mislijo divjaki, da je edini mogoči način, da so srečni, če darujejo tem duhovom, ki se vedno kažejo lakomne in samogoltne. Ako moreš kateremu izmed teh duhov ustreči, ti polje uspeva in lahko odganjaš divje zveri in živiš dolgo in zadovoljno. Če se ti pa ne posreči pridobiti naklonjenosti duhov, ti suša uniči polje, te levi napadajo in vse mo* goče nadloge pridejo nadte. Takih neumnosti je še dosti v glavah ljudi, tudi v civiliziranih deželah. Na tisoče belo* poltih ljudi, ki imajo obleko na sebi, ki znajo pisati in čitati, ki bivajo po hišah, električno razsvetljenih, in ki se vozijo v avtomobilih, 9 še vedno veruje, da se tajnostne sile vmeša* vajo v človeške zadeve in pomagajo nekaterim do sreče, druge pa pahnejo v nesrečo. Silno brezumna je ta vera, ki je uničila že tisoče življenj. Odvračala je ljudi, da niso storili vsega tistega, kar bi bili lahko, in da se niso opirali na svoje možgane in svojo ener* gijo. Gotovo se spominjate na otroško pripo* vedko o bistroumnem kralju, ki ni mogel trpeti nekega čarovnika. Dal ga je zgrabiti in zapreti v utrjen grad. In mu je rekel: «Zdaj si ujetnik. Uporabiti moraš svojo modrost, če je res kaj imaš, da se rešiš in pobegneš odtod. En način je, samo ako ga pogodiš.« Nato je odšel in pustil čarov* nika samega. Čarovnik je poizkušal vse, kar je vedel in znal. Izrekel je vse svoje zagovore. Izpregovo* ril je vse svoje čarovne besede. Ampak pota ni mogel najti, da bi se rešil. Tretji dan ga je kralj zopet obiskal in vpra* šal: «Ali si našel pot, da bi se rešil?« «Ne, nisem je«, je odvrnil potrti čarovnik. Tedaj je kralj pokazal na vrata in dejal: «Kaj nisi opazil, da vrata nimajo ključavnice? Saj bi jih bil lahko odprl in šel. Ti in tvoja čarovnija nista vredna piškavega oreha!« 10 Prav tako je dandanes na tisoče ljudi, ki so zaprti v majhno delo, kakor menijo, in nu majo nobene prilike in možnosti, da bi se rešili. Poizkušajo tisto, čemur pravijo sreča, a jih ne osvobodi. Ne razumejo, kaj je sreča. In ves ta čas vrata niso zaklenjena. Ako pre* čitate naslednje strani, boste videli, da res niso zaklenjena. 11 J Preudari poprečno verjetnost in odstotne šanse na dobiček ! Denimo, da bi bilo v listih razglašeno, da bo drugi dan ob štirih popoldne priletel nad Hyde Park (največji londonski park) aero* plan, ki bo vrgel vrečo zlata na zemljo. Koliko ljudi bi se tam nabralo! Najmanj 300.000 bi jih bilo. Koliko upanja bi imel posamezen človek, da bi dobil tisto vrečo zlatov? To upanje je kakor 300.000 proti 1. Samo bedaki mislijo v takšnem primeru še na uspeh. Ta misel ni domišljija. V Veliki Britaniji uganjamo takšne reči vsak teden. Zdaj je pri nas najbolj priljubljena zabava ta, da se ude* ležujemo tekem za nagrade, ki jih razpisujejo časniki. Izkušamo ugeniti, kdo bo pri nogo* metni tekmi zmagal. Nagrada je vedno velika. Radi bi dobili nagradb, ne pomislimo pa na število tistih, ki se pehajo zanjo. Za isto nas grado se kaj pogosto poteguje več ko milijon ljudi.Ver jetnost je potemtakem kakor 1,000.000 proti 1 v Vašo škodo. Nedavno sem videl moža, ki je od proda* jalca časopisov kupil 25 izvodov nekega lista. 15 Njegov namen je bil, da pošlje 25 odgovorov za eno takšno tekmovanje. Tisti list je gotovo prejel še 500.000 odgovorov. Potemtakem je ta mož imel izmed 20.000 le eno možnost, da dobi. Veliko je ljudi, ki že dvajset let pošiljajo odgovore na takšne razpise, dobili pa niso še nikdar nič. Iz vsega tega lahko spoznate, kaj hočem reči, ako pravim: preudarite poprečno ver j eh nost in odstotne šanse na dobiček. Če igrate igro «cifra=mož», imate eno mož# nost izmed dveh, da dobite. Ako stavite na konja pri dirki, ki se je udeležuje trideset konj, imate eno možnost izmed tridesetih. Ako pa se potegujete s 500.000 drugimi ljud* mi za nagrado in nimate že prej nobene po# sebne informacije, je možnost 1 proti 500.000 proti Vam. Pri konjskih dirkah zapre dekle oči in meže prebode z buciko zaznamek za konjsko dirko. Nato stavi na konja, čigar ime je prebodla. Kaj more biti bolj abotnega, kakor je takšno početje? Poudariti namreč hočem, da sreča ne po# meni ravnati na slepo. Ne pomeni želeti, upati, sanjati. Gotovo tudi ne, da bi se spuščali v tekmovanja, kjer imate samo eno možnost izmed pol milijona, da dobite nagrado. 16 Udeleževanje pri takih tekmovanjih je za? pravljanje denarja. «Bolje, drži ga ko lovi ga» je že star pregovor. Bankovec za 100 dinarjev v žepu je boljši ko upanje na 100.000 pak njih sposobnosti niso za nikamor. Kakor seme, ki ga streseš na kamenita tla. Gotovo ste že večkrat slišali o kakšnem člo* veku: «To je čuden svat. Nihče ne mara zanj.» To je huda obsodba. Takšen človek hodi sam po svetu, vse se ga ogiba. Nihče mu nikdar nič ne svetuje. Redkokdaj se počuti srečen. So ljudje, ki so že po svoji naravi samotarji. Oni kar zavidajo Robinzona. Njih največja želja bi bil oddaljen otok, kjer bi lahko sami zase živeli. Na svoj način so lahko srečni, am* 119 pak ta način ni posebno dober. Konec je naj* večkrat ta, da takšni ljudje duševno zbole. Potlej so še drugi, in teh je precej veliko, ki se ne vedejo korektno, kadar je treba dajati in jemati. Najrajši jemljejo, dajejo pa nič. Ljudje jih sčasoma spoznajo in se jih ogibajo. Boje se jih kakor oderuhov. Resnica je, da noben človek ni tako močan ali pa tako bogat, da bi nikdar ne potreboval drugih ljudi. Javno mnenje ga bo odneslo, kakor odnese povodenj vse. Noben človek ne more groziti vsem ljudem, med katerimi živi. Celo Henry Ford je to spoznal. Nihče na vsem svetu si ni v tako kratkem času pridobil takšnega bogastva kakor on. In svet je dobil od njega polno protivrednost za to. Ampak on je zanemarjal ta lepi deseti nasvet: On si ni znal pridobiti prijateljev. On je delal proti prodajalcem avtomobilov. V svojem lastnem mestu je začel boj zoper male trgovce. Zapel je himno sovraštva. Posledica tega je bila, da je začel njegov velikanski uspeh ginevati. Nihče ne ve, kakšen bo konec. Nedavno je uredništvo znane ameriške tr* govske revije «Forbes Magazine® pisalo pred* sedniku neke železniške družbe: «Ali imate med svojimi uradniki koga, ki bi lahko napisal Vaš življenjepis?® Odgovoril je: «V vsem mo* 120 jem podjetju ni nikogar, ki bi me toliko po* znal, da bi mogel pisati o meni.» Kakšna situacija je to? Ta mož je pri svoji lastni družbi tujec! Nobenih prijateljev nima, nihče ga ne pozna. Jaz bi nikomur ne svetoval, da bi kupil delnice njegovega podjetja. V Londonu poznam človeka, ki je že dvajset let v istem uradu, pa nima tam niti enega pri« jatelja. Skopuh je in ni oženjen, kar je sreča za tisto, ki bi ga bila morda vzela. Hodi sam na izprehod, spi sam. Kakšno življenje je to? Kako more takšen človek imeti srečo ali uspeh, kako more pričakovati pomoči od drugih ljudi? Spoznal sem, da je v trgovskem in v dru* žabnem življenju vse največ odvisno od tega, kako je kdo priljubljen. Če je človek priljubi Ijen, je deležen tudi sreče drugih. Skoraj v vsakem mestu je kakšna majhna skupina takšnih ljudi, ki so si vzajemno pomagali kvišku. Ljudje jih blagorujejo. In to tudi za* služijo. Oni so spoznali vrednost vzajemnega dela. Prijatelj je več vreden kakor bančni kredit, zakaj prijatelju ni treba šteti obresti. Prijatelj Vam lahko pove, kako mislijo drugi o Vas in Vaših zadevah. Prijatelj Vam lahko odkrito* srčno svetuje. To je nekaj, česar ne morete kupiti. In to je veliko vredno. Prihrani Vam 121 lahko marsikatero zmoto in še veliko drugih koristi imate lahko od tega. Ena glava ni dovolj. Vsak človek potre* huje pomoči drugih. Imeti mora nekaj tihih kompanjonov. Potrebuje tovarišev. Če se ozrete po svojem dosedanjem življenju, boste videli, koliko ste dolžni svojim prijateljem. Prejkone so Vam oni veliko bolj pomagali na* prej kakor Vi sami sebi. Človek je socialno živo bitje. On ni kakor jazbec, ki ždi sam v svoji jazbini. Ljudje vro v velika mesta. Nobeni človeški možgani se ne dajo do kraja izkoristiti, če jih pamet dru* gih ne vzpodbuja in ne podpira. In kar se tiče sreče, je veliko bolje, če je človek priljubljen kakor če je genialen. Ge* nialen človek je po navadi egocentričen. Zato živi toliko veleumov v podstrešnih sobicah, zato umirajo v bedi. Oni žive sami s svojimi velikimi mislimi in jih ne razodevajo nikomur. Posledica tega je, da s tem nič ne dosežejo. Na splošno lahko presojate uspeh človeka po velikosti njegovega pogreba. Ako je za* pustil dosti prijateljev, lahko verjamete, da mu je bilo življenje vredno, da ga je živel. Morda ni bil bogat, ampak imel je vse tisto, kar je več vredno kakor denar. Srečen je bil v najboljšem pomenu besede. 122 Poglejte čudoviti uspeh «rotarcev»! Zdaj so organizirani že v več ko tridesetih deželah. Ustanovljena je že cela majhna rotarska liga narodov. V teh rotarskih klubih tiči nova ideja. Nihče natančno ne ve, kaj prav za prav pomeni beseda rotary. Vsakdo, ki govori o tem, ima svoje mnenje. Toda osnovna misel teh rotarskih klubov je, da bi si trgovci, ki si niso konkurenti, morali biti prijatelji. Španci so bili vedno teh misli, da se mora vsaka kupčija naslanjati na prijateljstvo. Vi ne morete z nobeno špansko tvrdko skleniti nobene kupčije, dokler Vas ona dobro ne pozna. Po navadi je treba dva dni, če hočemo Špancu kaj prodati. Prvi dan se dobro sezna* nita, drugi dan pa šele kupujeta in prodajata. To ni slaba navada. To smo gotovo že večkrat spoznali, če smo prehitro sklenili kupčijo z neznanimi ljudmi. Prijateljstvo je najmočnejša gonilna sila v trgovskem življenju. Tvrdka, ki stori vse, kar je v njeni moči, da si pridobi naklonjenost kupca in da varuje njegove koristi, bo prej ali slej gotovo dosegla največje uspehe. Najboljši primer, kar jih poznam za to, je čudoviti uspeh zavarovalnice Metropolitan v Združenih državah. V desetih letih je postala ta družba največje zavarovalno podjetje na 123 svetu. Izdala je doslej 37,239.579 zavarovalnih polic. Ona ščiti življenje 24 milijonov ljudi, skoraj ene petine vsega prebivalstva Združen nih držav. Ta zavarovalnica se je pred nekaj leti iz* premenila v nekakšno ministrstvo za zdravje. Začela je poučevati ljudi, kako naj žive, da si ohranijo zdravje. Najela si je zdravnike, stres žajke in specialiste. Lotila se je naloge, da bo zatirala bolezni, kolikor se bo dalo. Podaljšala je poprečno dolgost življenja svojih zavarovancev za štiri leta. Zmanjšala je umrljivost med njimi. Znižala je število nezgod. Dognala je vzroke različnih nezgod in bolezni. V nekem mestu v Ameriki je jetika straho* vito pobirala ljudi. Zavarovalnica je poslala tja svoje strokovnjake, ki so ugotovili, da preš bivalci tega mesta ne znajo dovolj ceniti vred« nosti svežega zraka. Družba je ukrenila takoj vse, kar je bilo treba. In posledica je bila ta, da se je zmanjšala umrljivost za jetiko od 120 na 38 pro 100.000. Nekje drugje, v Quebecu, so znižali umrljb vost otrok od 300 na 79 pro 1000. Predsednik te zavarovalnice je razumni Angloameričan Haley Fiske. Mož šteje danes 78 let in je še vedno silno delaven. Glavni 124 namen njegovega življenja je, da omogoči vsem zavarovancem svoje družbe, da bi živeli tako dolgo kakor on. Njegovo prizadevanje, da bi podaljšal živ* ljenje svojim zavarovancem, je močno pove* čalo čisti dobiček zavarovalnice. Čim dalje žive, tem dalje plačujejo. To je prav srečna kombinacija kupčije in prijateljstva. Podoben uspeh lahko doseže vsaka družba, ki misli naj* prej na blaginjo svojih strank. Edino prava pot, kako se ognemo konku* renči, je, če si pridobimo prijateljev med svo* jimi strankami. Ljudje gredo rajši v proda* jalnico, kjer so prijazno sprejeti. Poznal sem lastnika zastavljalnice, ki je bil najbolj pri* ljubljen človek v tistem mestu. Znal je svojim strankam vselej pravo svetovati. Prigovarjal jim je, naj varčujejo, ne pa da nosijo v zastav* ljalnico. Bil je res pravi prijatelj v stiski. Zdaj pa vidimo, da je prijateljstvo eno iz* med najvažnejših načel prodajne umetnosti. Stranka ima rada, da jo prijazno pozdravijo. Najboljši način, s katerim naj bi se v mali trgovini kupčija pričela, je, da nagovori trgo* vec kupca po imenu in mu razkaže blago, o katerem ve, da je kupcu najbolj po volji. For* malnost in rezerviranost sta uničili že marši* katero trgovino. Nihče nima rad, da ravnajo 125 z njim kakor s tujcem. Z reklamo in brez nje si bo pridobila največ stalnih strank tista trgo? vina, ki zna pravilno ravnati s strankami. Pro? dajalnica stoji in pade z vtiskom, ki ga pusti v spominu svojih kupcev. Če hoče človek živeti srečno in uspešno živ? ljenje, mora imeti dosti prijateljev na splošno in nekaj prijateljev še posebej. Izbrati si mora nekoliko ožjih prijateljev. Najboljši prijatelji človeka so navadno tisti, ki so z njim enakih let, potem pa tisti, ki so mu enaki po imetju. Enakost mora biti, da je prijateljstvo trajno in iskreno. Prijatelji, ki ste si jih pridobili v šoli, pri? jatelji, ki ste si jih pridobili v vojski, to so pri? jatelji, ki so navadno vse življenje tesno zve? zani z Vami. Člani istega podjetja bi morali biti prijatelji. Podjetje, ki je, bi rekel, organizirano prijatelj? stvo, mora uspevati. Uspeh zadrug je po mojih mislih v veliki meri pripisovati prijateljstvu, ki si ga ustva? rijo člani med seboj. Zadruga ne sloni samo na dividendah ali skupnem dobičku. Zadru? garji so družabniki v skupnem podjetju. Vsi so enaki. Delijo si odgovornost in dobiček. Ta skupna naloga jih zvari vse skupaj, da dozore v prijatelje. 126 Čudoviti razmah in uspeh prostozidarskih lož sloni tudi na prijateljstvu. Vsak prosto? zidar je brat vsakega drugega prostozidarja. Čim dalje živim, tem bolj cenim prijateljsko zvestobo in lojalnost. Človek, ki ne zna biti lojalen do drugih ljudi, ni vreden denarja, ki ga je stala njegova vzgoja. Izdajalca zaničuje ves svet. Človek pa, ki zna biti zvest, se prav gotovo povzpne kvišku v vsakem poklicu ali poslu in v vsaki deželi. Prijateljstvo je nekakšna zakonska zveza — na marsikatero stran višja kakor zakon je zveza tovarišev, ki so si vdani in zvesti vse do groba. Prizadevajte si, da si pridobite prijateljev — to je pot do sreče. Najboljši dokaz za značaj človeka je število in kakovost njegovih pri? j at el jev. 127 Deli srečo z drugimi! 9 To poglavje je nadaljevanje prejšnjega. Človek si mora pridobiti prijateljev in mora svoje prijateljstvo postaviti do gotove mere na ekonomično osnovo. Navsezadnje je prijateljstvo nekaj več ka? kor lepa fraza in medsebojno razvedrilo. Pomeni tudi nekaj v denarju, gostoljubju in dobri volji. Kaj pa, ako zajde Vaš prijatelj v stisko? Kaj, ako potrebuje v krizi nekaj denarja? Tedaj čaka Vaše prijateljstvo velika preiz? kušnja. Ne govorim o prijateljih vetrenjakih. To so samo paraziti. To ni pravo blago. Govorim o resničnih prijateljih. Nagon k pomoči je ena najplemenitejših človeških lastnosti. Svoj višek dosega v mate? rinski ljubezni. Večkrat pa se vzpne tudi v prijateljstvu zelo visoko. Koliko lahko odleže stotak človeku, ki je v stiski! Vsakemu človeku se je gotovo že kdaj primerilo, da ni imel denarja, ko bi ga bil nujno potreboval. Kakor hitro ima človek nekaj de? 9 * 131 narja prihranjenega, bo kaj hitro stal pred pre* izkušnjo: kaj naj naredi z njim? Ali naj ga stiska ali bi ga bil pripravljen malo deliti z drugimi? Ali bo prijatelj, ki pomaga v sili, ali bo stiskač? Pred nekaj leti je nekdo dobil pri nekem finančnem podjetju veliko vsoto denarja. Ta* koj nato je pustil vse svoje prijatelje. Umek* nil se je v majhno vas in živel ondi kakor sko* puh. Strašno se je bal, da bi ga kdo ne navrtal. Tako mu je prinesla sreča več slabega kakor dobrega. Nikar da bi bil sočutnejši, še bolj trdega srca je bil. To je tisto, čemur se mo* ramo izkušati ogniti. Najbolj neumen med vsemi norci je skopuh. Človek, ki ima denar, se odtrga od drugih ljudi. Dela se večjega reveža od vseh drugih. Lahko bi pomagal, pa se rajši odmika. Lakomnost ne daje obresti. Sčasoma pri* nese celo izgubo. Kaj rado se zgodi, da napravi človek, ki mu je denar bog, iz same lakomnosti veliko neumnost in izgubi vse. Staro življensko pravilo je, da bi moral člo* vek, ki ima moč, bodisi da izvira ta moč iz denarja ali pa iz njegove razumnosti, uporab* Ijati to moč sebi in drugim v prid. Če tega ne stori, mu utegne biti ta moč prej ali slej vzeta. 132 Resnico teh besedi je moral že marsikateri mogotec na sebi občutiti. Sebično je uporab* ljal svojo moč, in odvzeta mu je bila. Vsak človek, ki ima moč in bogastvo, mora misliti, da je njun zaupnik. Večja ko je moč, večja je odgovornost. Naposled je narod več kakor posameznik, najsi bo kralj ali milijonar ali karkoli. Poglejmo na pr. silno moč Angleške banke. A nihče se tega ne boji. Niti v Hyde Parku ne boste nikdar slišali zabavljanja zoper njo. Zakaj ne? Zato ne, ker uporablja Angleška banka svojo moč v prid vseh ostalih bank. Ko bi kdaj prenehala tako delati, bi propadla. Ona je tako mogočna, ker je dokazala, da se ji moč lahko zaupa. Ona deli svoj dobiček z drugimi. Med vojno bi bila lahko nagrabila milijone in milijone. Ali ona ni hotela delati večjega dobička kakor v normalnih časih. In zato je ostala najodličnejša banka na svetu. Po navadi delijo siromaki prej svojo srečo z drugimi kakor bogatini. Če ujame revna družina kje vrečo premoga, ga nesejo en čeb* ljiček sosedu. Reveži so zmeraj darežljivejši od bogatinov. Kakor bi denar posušil studence sočutja in dobrote. Več ko ima človek moči, 133 bolj jo hoče izkoriščati zase. To je velika na* paka. Kolikor jaz vem, so najradodarnejši ljudje na svetu vojaki na bojišču. Vsako reč si dele med seboj. Če ima vojak dve cigareti, da eno prav gotovo tovarišu. To je čisto naravno. Če dele ljudje vse nevarnosti med seboj, dele tudi srečo. Če pa že o tem govorim, ne mislim še, da bi morali stisniti v roko denar vsakomur, ki iz* tegne roko. Ko bi kdo tako delal, bi svoj denar samo po nepotrebnem razsipal in bi bil kaj hitro revež. Tudi o dobrotnosti moram izpregovoriti ne* koliko besed. S tem mislimo večkrat navado, če kdo rad pomaga ljudem, ki si sami ne znajo pomagati. To je toliko kakor metati denar v posodo brez dna. Prav za prav še hujše. To je toliko kakor podpirati beraštvo in prevaro. Na stotine je dobrodelnih ustanov, ki na* rede več slabega kakor dobrega. One izpod* kopujejo samopomoč. One ubijajo iniciativ* nost. Če kdo rad prime za vsako delo, pa dela ne more dobiti, je gotovo, da se mu mora poma* gati. Sedaj pa mešamo vse skupaj. Vrednih ne ločimo od nevrednih. Posledica tega je, da smo ustanovili veliko armado ljudi, ki nečejo 134 delati. Premagali je ne bomo s tem, da jim bomo dajali več denarja, ampak s tem, da jim bomo dajali manj. Revežu ni prav nič pomagano s tem, če ga vzgajamo k beračenju. Ljudje pa, ki nepre* mišljeno dajejo, delajo to. Kaj pomaga, če daš komu opoldne jesti, pa mu s tem vzameš spo* štovanje do samega sebe. Vsak človek ima nekaj sorodnikov in pri* jateljev,ki z njimi deli žalost in veselje. Vežejo ga nanje krvne in prijateljske vezi. In teh vezi ne sme pretrgati. Gleda naj, da jih okrepi. Noben človek ne more živeti sam zase. Pred nekaj leti je umrl v Ameriki milijonar, ki je zapustil 50 milijonov dolarjev. Imel je tri ravnatelje, katerim se je imel zahvaliti za ves svoj uspeh. Vzlic njegovi samovoljnosti so mu bili vdani in zvesti, sposobni in po* trpežljivi. Bil je neoženjen. Dedičev ni imel. In vendar je vsakemu izmed njih zapustil samo 50.000 dolarjev. Vse ostalo veliko imetje je zapustil nekemu muzeju. Ta človek ni delil svoje sreče. Najmanj, kar bi bil moral storiti, bi bilo, da je vsakemu izmed svojih zvestih ravnateljev zapustil pet milijonov. Bil pa je še drug milijonar, mož, ki je vedno delil svojo srečo z drugimi. Zaradi nenadne panike na denarnem trgu bi bil nekoč kmalu 135 izgubil vse svoje imetje. Prijatelji pa so se združili in mu dali, kar je potreboval — bilo je več milijonov. Hitro si je zopet opomogel. Takšnega moža niso mogli pustiti na cedilu. Delil je svojo srečo z drugimi, zato so se ti za? vzeli zanj, ko je prišel v stisko. Slednjega delodajalca vežejo čast in lastni interesi, da pomaga tistim, ki pošteno delajo zanj. To je del nove umetnosti delodajalstva. Kot delodajalec morate ravnati z ljudmi, ki delajo za Vas, kakor z ljudmi, in ne kakor s stroji. Vzpodbujajte jih, dajte jim priložnost, da se izkažejo. Če Vam kdo zasluži kakšen desetak posebej, mu dajte en dinar od tega. Dve vrsti delodajalcev sta: ta izžme možgane svojih ljudi do kraja, potem pa vrže ljudi na cesto, drugi jim pomaga, da se razvijajo in jih obdrži. S stališča delodajalca je drugi način boljši. To je tudi tisto, kar je toliko vredno pri več? jih podjetjih, kjer dobe uslužbenci svoj delež od čistega dobička. Tako postanejo delojemalci sodružabniki. S tem se odpravlja potrata in povečuje čisti dobiček. Stroški nadzorovanja so manjši, vodstvo olajšano. To kaže, da je šef podjetja razumen, ker deli svojo srečo z dru? gimi. 136 Umen poljedelec ravna z zemljo, kakor je treba. Vrača ji, kar vzame iz nje. Oploja jo. Gnoji jo. Potem mu zemlja vrača 10 za 1. Vse to velja za človeka in njegove prijatelje ali pa za delodajalca in njegove delavce. Več sreče ko razdelimo, več bomo lahko razdelili. Bolj ko je tesno in prisrčno razmerje v kakš* nem podjetju, bolje je za gospodarja. Tako je in nič 'drugače: srečo je treba deliti ali pa usahne. 137 Bodi poštenjak! Nepoštena igra je spravila že marsikateri šport na slab glas. Tako je na pr. boksanje veliko izgubilo na ugledu zaradi nedovoljenih prijemov, ki jih nekateri še vedno uporabljajo. Šest sodnikov mora paziti, da se pri rokoborbi upoštevajo borilna pravila. «Samo da dobim, če ne tako, pa tako!» je geslo, ki uničuje ne samo šport, ampak tudi trgovino. Človeka, ki neče pošteno igrati, prej ali slej odstranijo od igre. Zato so pri športu sodniki, v trgovskem življenju pa zbornica. V rudarskih taboriščih najbolj zaničujejo tistega, ki slepari pri igri. Naženo ga iz družbe ali pa ustrele. Tam nimajo drugega razvedrila kakor kvarte. Ako igra kdo nepošteno, po* kvari vsem drugim edino zabavo, ki jo imajo rudarji. Človek, ki slepari, je kakor podgana. Vsakdo ga sovraži. Kvari zabavo in trgovino. V vsaki stroki dobite ljudi, katerih pota so tako skrivljena kakor zadnji pasji nogi. Dobite ljudi, ki se ne ravnajo po dogovoru, ljudi, ki imajo druge za osla. 141 V naših bankah ni veliko takšnih ljudi. Zelo malo jih je tudi pri naših zavarovalnicah. Vse preveč pa jih je pri naših športih in obrtih. Hudodelstvo, ki ga je moči kazenskopravno zasledovati, ima širok obmejek, v katerem se na tisoče ljudi stalno mudi. Večina teh ljudi se potika tesno ob mejah kazenskega zakona. Oni čisto dobro vedo, kako daleč smejo, da jih ne primejo. To so ljudje, ki so se vsi do zadnjega izločili iz človeške družbe. Premeteni so, pametni pa ne, zakaj prej ali slej jih vse izženo ali pa pozapro. So sleparske trgovine, ki prodajajo ničvredno blago s pomočjo lažnive reklame. So sleparske tvornice, ki izdelujejo zanikamo blago, ki ni za nobeno rabo. Ne maram poudarjati, da je takšno početje nespodobno. To tako vsakdo ve. Ampak reči hočem samo, da je tudi nespametno. Prej ali slej pride tako vse na dan. Bottomley je 21 let varal angleško občinstvo, nazadnje so ga pa le vteknili v ječo v Maidstoneu. Whitacker Wright je imel izprva srečo. Iz* vabil je angleškemu ljudstvu milijone in mili* jone. Potem so ga prijeli. Obsojen je bil v dolgoletno ječo in se je zastrupil, ko je slišal obsodbo. 142 Marsikateri slepar ima nekaj časa srečo. On že dobi dovolj neumnih ljudi, ki mu verja? mejo. Nazadnje ga pa le razgalijo in dobi za? služeno plačilo. Značaj je temelj kredita in najboljše za? varovanje. Če vemo o kom, da se ne da pod? kupiti ali ustrahovati, stoji med svojimi so? meščani trdno kakor gibraltarska skala. Ako komu lahko zaupamo v kupčijskih po? slih, mu po navadi lahko tudi v vsem drugem. Človeka lahko sodimo po tem, kakšne nazore ima glede denarja. Če ste človek, ki bi ne mo? gel spraviti umazanega dobička, potem ste značajen mož. Prva zapoved v kupčijskem življenju je: «Plačuj dolgove!« Kdor ne plača svojih dolgov, kadar dospejo v plačilo, ne pride daleč. Če ga njegov bankir ne spravi ob kredit, pa ga kdo drug. Poznal sem veliko dobro vzgojenih in iz? obraženih mož, ki so bili v salonu celi gentle? mani, ki pa niso imeli v kupčijskem življenju nič več vesti kakor je ima volk. Besedo «črna lista« gotovo vsakdo pozna. Vsak trgovec jo ima. V Londonu je na takšni listi 60.000 ljudi, ki so prišli nanjo zato, ker ne plačujejo svojih dolgov. Med njimi so peeri, gospe z visokimi naslovi in tako imenovani 143 gentlemani, v resnici pa najslabši ljudje, ki ne znajo delati drugega ko dolgove, ljudje, ki kradejo poštenim trgovcem denar iz žepa. Razen «črne liste* poznamo še «belo listo*. Tudi to ima vsak trgovec. Na tej listi so ljudje, ki redno plačujejo svoje dolgove. Ti ljudje so sol sveta. Brez njih bi ne bilo stabilnosti v trgovini. Brez njih bi ne bilo zaupanja, bi ne bilo napredka. Vse, kar smo v dolgi zgodovini človeškega rodu dosegli, dolgujemo takšnim ljudem. Je nekaj, po čemer mora stremeti vsak trgo? vec, posebno pa vsaka tvrdka, to so kupovalci. Ti so za trgovca in za tvrdko zaklad, ki se ne da izraziti s številkami! Od njih je odvisen dober sloves trgovine. Pameten človek nikdar ne žrtvuje svoje bo? dočnosti za dobiček od enega dne. Boljše je, če izgvbite trgovino kakor pa kupca. Ako po? žgete svojo hišo, lahko prodate pepel. Kaj pa imate od tega? Kdor stavi spoštovanje do samega sebe, svojo dušno uravnovešenost, brzdanje samega sebe v nevarnost, prav gotovo ne bo imel sreče. Edgar Wallace našteva dve jako zanimivi pravili o sreči v igri. On pravi: 144 1. ) da človek, ki je slabe volje, ne more dobiti; 2. ) da ni mogoče dobiti pri dirki ali kateri# koli hazardni igri, ako igralec znesek, ki bi ga imel dobiti, nujno potrebuje. Pravi tudi: «Ne igrajte nikdar na takšen dan, ko ste izvedeli kakšne slabe novice in se je že zaradi tega dan slabo začel za Vas, in ne igrajte nikoli zato, da bi dobili!» Ako to premislite, boste spoznali, da se na# slanjajo ti nasveti na dobro premišljene raz# loge. Če je človek slabe volje, bržkone ne bo imel sreče, ne zato, ker so zvezde zoper njega, am# pak zato, ker takrat ne more nič prav misliti. Kako more dobro premisliti, če je slabe volje? Tudi če je obupan ali pa je izvedel slabe no# vice, se bo lahko zmotil. Bodisi torej, da kdo igra ali kupuje ali pro# daja ali naj dela, kar hoče, bržkone ne bo imel sreče, če njegovo duševno stanje ni takšno, kakršno bi moralo biti. Ako hoče človek kjerkoli doseči uspeh, mora imeti samega sebe popolnoma v oblasti. Ne sme biti jezen ali obupan in po slabih novicah vznemirjen. Zato je tudi toliko različnih majhnih sle# parčkov, ki jim slaba prede. Vsak je kolikor 10 145 toliko plah, ker ve, da ima slabe namene. Ker mu živci niso dovolj trdni, mu tudi vsaka reč izpodleti. Ko bi ljudje le hoteli izpregledati in spo* znati, kako neumno in nepotrebno je laganje; kadar lažejo, da bi se ognili očitkom, da bi dosegli kakšen umazan dobiček ali da bi dobili igro! Kako neumno je to! V Južni Ameriki pravijo: «Beseda Angleža.® Južni Američani so v svojih dolgih izkustvih z Angleži spoznali, da se Anglež ne bo zlagal, tudi ako bi si z lažjo prihranil izgubo. To, kar pripovedujem, ni nobena pridiga. Kar sem povedal, so praktična izkustva, ki jih pripovedujem kot trgovec drugim trgovcem. Ne obetam Vam nebes in ne grozim s peklom. Ampak jaz Vam obetam uspeh in zadovolji stvo in Vam grozim z neuspehom in siro* maštvom. Jaz pravim, da se na tem in navsakem drugem svetu izplača, če je človek spodoben. Če pravijo ljudje o Vas: «To je čisto spodoben človek®, potem se Vam ni treba bati, da Vam bo kaj izpodletelo. Prej ali slej prav gotovo dosežete, kar zaslužite. Sploh pa živimo, kakor vidim, na takšnem svetu, kjer vlada pravičnost. Tukaj ne vlada 146 hudič. Sleparjem se nekaj časa dobro godi, ampak po navadi ne dolgo. Nedavno je spisal neki zločinec knjigo z na* slovom: «Se ne izplača.« Zločin, pravi, ne daje obresti. Edini dobiček, ki ga prinese, je po na* vadi maščevanje tistega, katerega je osleparil. Žalostno je samo to, da časniki zločine tako zanimivo popisujejo in da dela cerkev moralo tako dolgočasno. Oboje ni prav. Nič ni za* nimivejšega od poštenega življenja in nič ni utrudljivejšega in brezpomembnejšega od pre* grešnega življenja. Le vprašajte ljudi po ječah in kaznilnicah. Vprašajte tiste, ki so jih za* sačili. Povedali Vam bodo, da je najboljši svet, ki Vam ga morejo dati: «Bodite pošteni!« Človek mora najprej misliti na samega sebe, potem šele na svoj žep. Spoštovanje samega sebe mu mora biti veliko več kakor vse izkuš* njave. Moški, ki proda to spoštovanje, ni nič boljši od dekleta, ki proda svojo čednost. Vse, kar res lahko dobimo iz življenja, je naše no* tranje življenje, naše notranje žitje in bitje. Iskrenega, poštenega moža bo življenje na* gradilo z najvišjimi nagradami, in kar je po* glavitno, on jih bo zaslužil in jih bo lahko od srca vesel. to* 147 Zena Ti bodi tovarišica ! Nihče naj nikar ne misli, da je zakon lahka reč. On je bolj ali manj glavni činitelj našega življenja. Žena Vam je lahko najboljši prh jatelj ali pa najhujši sovražnik. To je odvisno prav tako od nje kakor od Vas. Med zakonci bi ne smelo biti nobenih skriv# nosti. Dostikrat je žena svojemu možu naj# boljša svetovalka. Tudi ne sme imeti nihče žene za igračo, za breme ali za družabno potrebo. Vsak mož, ki ravna s svojo ženo kakor s kosom pohištva, bo kmalu spoznal svojo zmoto. Dve glavi sta več vredni kakor ena. Kaj bi bil Sir Jesse Boot brez svoje žene? Ali pa Lord Cowdray? Poslednji govor, ki si ga je Lord Cowdray pripravil, a ne govoril, ker ni več dočakal tistega dne, je bilo lojalno in iskreno priznanje njegovi ženi. Cyrus H. K. Curtis, eden najuspešnejših za# ložnikov in izdajateljev na svetu, se ima zahvaliti prav za prav svoji ženi za začetni uspeh. Izdajal je majhen list z naslovom «The Tiibune». Neki dan pa ga je žena opozorila 151 na razpredelek «Women’s Page» (Stran za ženske) v tem listu. «Kdo je to napisal?» je vprašala. «Jaz», je odvrnil Curtis. «To ni za nič!» je vzkliknila. «Misliš?» je rekel razumni Curtis, «morda je res. Ali hočeš ti napisati zame to stran?» «Bom», je odgovorila in je res začela pisati. Ta stran je bila takoj najboljši del lista. Ni bilo dolgo, ko je nastal iz te strani poseben list z naslovom «The Ladies Home Journal» (Ženski list). Danes izhaja list v več ko dva milijona izvodih na mesec in je eden najbolj* ših in najbogatejših ženskih revij. Marsikateri mož ima navado, da se vse po* govori s svojo materjo. Na primer Andrew Carnegie. Tudi Northcliffe in še veliko, ve* liko drugih. To je bil eden glavnih vzrokov njih uspeha. Večina mož ne ceni dovolj razumnosti svo* jih žena. Vsaj prvih deset let zakonskega živ* ljenja ne. Prvih deset let govorijo k svojim ženam. Potem šele tudi poslušajo, kadar one govore. In nazadnje se nauče, da tudi store, kakor one rečejo. Poznal sem imenitnega, prav ljubeznivega moža, ki je bil pravi paša v svoji hiši. Imel je lepo, drobno ženo, ki jo je ljubil, a ne dovolj cenil. 152 Trgovina pa mu je začela pešati in prišel je na boben. Njegova žena je odprla majhno trgovino in začela prodajati neko novo vrsto živil. Poprijela se je nove metode o kemični sestavi jedil. Njen mož se je oprijel te misli in ji je pomagal. Kmalu je postal eden naj? znamenitejših strokovnjakov v tej stroki v Združenih državah. Zabogatel je. Nazadnje je bil on tisti, ki je slovel daleč naokrog, med? tem ko se je žena ukvarjala z novimi izumi. On se je imel njej zahvaliti za ves svoj uspeh, in jaz mislim, da se kaj podobnega precej po? gosto zgodi. Marsikateri mož bi bil rad nekakšen cesar v svoji hiši. On vlada. Postavlja zakone. Mož ima močan glas in ga rad sliši. On ve vse. Nasvete bi dajal na vse strani. Ampak to je samo prazna bahavost. Noben moški ni tako pameten, kakor se večina moških kaže. Moški ima lahko druge za norca, svoje žene ne. Ona ga pozna ododznotraj in ododzunaj. Ona lahko marsikaj zaradi njega stori, ona se mu lahko celo pokorava. Ampak ona ga pozna. «Jaz ne govorim doma nikoli o svojih kup? čijah», se je širokoustil nekoč neki trgovec proti meni. Ogledal sem si njegovo bilanco. Delal je s 3 % dobička. Morda lahko pogodite vzrok in učinek. 153 Marsikomu utegne biti še v spominu strašna žaloigra, ki se je odigrala v neki angleški hiši. Razumna in dobro misleča žena, katere mož je vse poslovne stvari vedno zase ohranil, je šla v več uredništev, da tam poizve, kako je z njenim možem. Nehote ga je s tem pehnila v težave. Ustrelil je njo in sebe. Oba sta bila dobra značaja, blaga in plemenita, toda tova* riša si nista bila. Več ko trideset let sta živela skupaj kakor tujca. Pogovorite se torej s svojo ženo vselej, ka* dar Vas kaj skrbi. Ne belite si glave sami, to ni zdravo. Ne oklepajte se preveč svojega stališča. Trgovina je prav tako malo moška zadeva kakor šport. V trgovskem življenju ni spolnih razlik. Trgovina in obrt sta v prvi vrsti za to, da dasta ženskam, kar potrebujejo. Pametni možje vedo to, neumni ne. Nikar ne pozabite, da so na vsem svetu ženske kupci, ne moški. One so trg, kjer pro* dajamo svoje blago. V njih rokah je vsa kupna moč vseh dežela, ali vsaj 80 % te kupne moči. Vsak trgovec bi moral žensko vprašati za svet, preden spravi nov predmet na trg. Katero žensko? Če mogoče, svojo ženo, zakaj z njo se lahko pogovori čisto po domače o stroških in konkurenci. 154 Razodenite se ženam in obogatile Vas bodo. Če ste jim po volji, Vas bodo obsipale z denar* jem. Skoraj vsaka trgovina je kakor otok, ob* dan okrog in okrog z ženskami. Bodite si tega v svesti. Čitajte zgodovino, ako hočete spoznati vso žensko moč. In ta moč je še veliko večja, ka* kor pa priznavajo zgodovinarji, zakaj vso zgodovino so pisali moški. Oni niso povedali vse resnice. Za vsakim kraljem, za vsakim predsednikom, za vsakim ministrom je po na* vadi ženska, ki ima vajeti v rokah. Vsak člo* vek, ki je kdaj pogledal za kulise, ve to. Med možem in ženo so osnovne razlike. Nobeden ne prekaša drugega. Nobeden ni sam na sebi popoln. Moški in ženska skupaj sta šele popolno človeško bitje. To je resnica, na katero se stari samci večkrat ne zmislijo. Človeška narava je idualistična tvarina — napol moška, napol ženska. Snovanje misli je pri moškem velepoteznejše, pri ženski jas* nejše. Za ženske je vse osebno. Ona ne vidi projekta, ampak človeka, ki stoji za njim. Ženska se zna bolj brzdati kakor moški. To priča dejstvo, da je med moškimi štirikrat toliko samomorilcev, petkrat toliko zločincev in tisočkrat toliko potepuhov kakor med žen* skami. 155 Ženske so tudi bolj zrele od moških. Moški ostanejo v svojem srcu po večini vedno otroci. Oni ne smatrajo življenja za tako resno kakor ženske. Svoj spol smatrajo za aktivno po* stavko, kar pa ni vselej res. Šestdeset let stara ženska je navadno mo* drejša kakor vsi drugi v družini. Pri Indijan* cih gospodujejo stare ženske. V vsaki važni zadevi jo vprašajo za svet. Moški znajo bolje delati, ženske bolje pre* tehtati. Razmišljajo več kakor moški. Kar na* prej tuhtajo in snujejo načrte. Posledica tega je, da ima vsak oženjen člo* vek ženskega kompanjona. Ona deli z njim njegovo kariero in mu lahko pomaga do uspeha. Vzela ga je in si mislila: «Kakor bo, tako bo!» Ampak ona ne bo, če vidi, da lahko nesrečo odvrne, samo gledala in rok križem držala. Njo zanima veliko bolj kakor kogarkoli drugega na svetu, da se njemu dobro godi. In ona tudi najlaže sodeluje, samo če hoče mož. In to je torej zadnji migljaj, kar se tiče sreče v življenju: izberite si ženo za tovariša! In če se boste natanko ravnali po tem migljaju, po* tem zastran mene lahko pozabite na vseh ostalih dvanajst. S knjigo «Sreča je v tebi», ki ste jo pravkar prečitali, ste gotovo zadovoljni. Ta prva knjiga je pa samo uvod za nadaljnje knjige. Vsak drugi mesec Vam pošljemo po eno knjigo, in sicer: «Kako premagam poslovne težave», «Več čistega dobička«, «Business — kupčija« in «Prodajaj z uspehom«. V osmih mesecih boste torej prejeli pet knjig. List «Uspeh» pa Vam bomo pošiljali do konca leta 1932. * Herbert N. Casson piše o svojih nadaljnjih knjigah «Kako premagamo težave?« Pričujoča knjiga je knjiga dinamita, vsaj njen namen je tak. Njena svrha je, da premaga nedelavnost, ki mrtvi velik del trgovcev in tvorničarjev, in škoda je le, da je ne bodo kupili tisti, ki jo najbolj potrebujejo. Knjiga je pobuda, ki kaže pota in sredstva. Ako se dobi trgovec, ki jo prebere, potem pa sede in nič ne stori, takemu človeku ni mogoče pomagati. Eden je izmed ne« pokopanih mrtvih. Največja potreba sedanjega časa je volja človeka, da se bori zoper težave in malodušnost. Še nikdar ni bilo toliko tega na svetu kakor dandanes. Na splošno imamo deset vrst težav: 1. Pomanjkanje denarja. 6. Konkurenca. 2. Pomanjkanje znanja. 7. Osebna nesposobnost. 3. Pomanjkanje priložnosti. 8. Družinske sitnosti. 4. Ovirajoči ljudje. 9. Slabo zdravje. 5. Trgovske prilike. 10 . Pozabljivost. Vse te težave se dajo bolj ali manj premagati. Priču« joča knjiga pa se ne bavi s težavami, kakršne so n. pr. ne« znosno obdavčenje, tuja carina in oboroževanje, ker po« sameznik nima moči, da bi jih premagal. Peča se samo s tistimi osebnimi težavami, za katere ni treba zakonodaje in mednarodnega sodelovanja. Po mojih mislih to ni knjiga vsakdanjosti. Ne pravim samo: «Volja premaga vse težave«, potem pa pustim vse skupaj na miru. Pot kažem. Kažem, kaj naj se ukrene. Knjiga je kaži* pot, ne molitvenik. Pisana je za ljudi, ki ne znajo pre« magati svojih trgovskih težav. Vsebina te knjige, mimo tega pa poštena količina po« guma, delavnosti in vztrajnosti bo pomagala vsakomur skozi težave, ki ga tarejo. Veliko obetanje je to za nekoliko dinarjev, pa — evo je. Vsebina knjige «Kako premagamo težave« je: 1. Potrata 3 skrbmi in jezo ... 6. Vztrajnost nad vse! .. . 2. Vrednost težkoč ... 7. Kaj je treba najprvo storiti . . . 3. Kadar imaš težkoče pred seboj — 8. Kako najboljše uporabljamo ban- se uči. ko . . . 4. Odločitev, ne odlašanje ... 9. Uredi — priredi — izboljšaj . . . 5. Praktična vrednost poguma . . . «Več čistega dobička.» Ta knjiga je za sedanje čase. Knjiga kaže, kako se da povečati čisti dobiček, in do« seže, kar nobena druga ne: vso pozornost osredotoči na čisti dobiček. Dejstvo je, da mora moderni trgovec misliti o toliko drugih stvareh, da kaj kmalu zanemari prav tisto, kar je najvažnejše. Zapleten je v mešanico vsakdanjih dolžnosti, ki se mu vse zdijo važne. Ako je glavni vodja podjetja, prevzame vsakdanje delo navadno vse njegove moči. Polovico dneva mu lahko vzame korespondenca, drugo polovico pa zadeve posameznih oddelkov njegovega pod« jetja. Ves dan mora imeti opravka s pismi, brzojavi, raz« govori in vprašanji, in vendar se lahko zgodi, da ni genil z mezincem, da bi povečal čisti dobiček podjetja. Mnoga naša podjetja se v resnici upravljajo in vodijo, kakor bi bila državni uradi. Marsikatero podjetje dela leto za letom z veliko iz« gubo, kakor da bi bila le«ta nekaj primernega in navad« nega. Podjetja so delala s takimi izgubami, da so jim banke zaklicale: «Stoj!»in jih prisilile, da so se preuredila. Izgube začenjamo smatrati za normalne. Upravni svet, ki zaključuje leto z občutno izgubo, se izvoli iznova. Nič resnega se ne stori. «Bo pa drugo leto boljše!« pra« vimo. In uprava mečka zopet dalje in vztraja pri načinu vodstva in upravljanja, ki mora zopet prinesti izgubo. Prišel je torej čas, ko moramo vso pozornost osredo« točiti na čisti dobiček. Sedaj, ko so razmere tako neugodne, ta problem ovira in otežuje vse druge. Ves naš prospeh in napredek, da, naša bodočnost je odvisna od čistega dobička. Razmere moramo preurediti in jih spraviti v pravi tir. Pričujoča knjiga je po mojih mislih prva, ki je kdaj osredotočila vso pozornost samo na ta predmet, in upam, da bo marsikateremu trgovcu, obrtniku in podjetniku sploh pomagala, da zmanjša izdatke in izgube ter poviša dohodke. Samo iz večjega dobička pridejo lahko boljše razmere, boljše plače in višji življenski standard. Vsebina knjige je tale: 1. Več čistega dobička. 3. Zakaj je čisti dobiček tako majhen. 2. Malo podjetij ima velik dobiček. 4. Kako zvišati čisti dobiček. «Business.» Najpoprej naj omenim, da se to, kar po navadi ime« nujemo «trgovino», razvija polagoma v znanost. S tem pa seveda ne trdim, da je ta veda že popoln nauk. Še vedno nima določnih smernic, obče priznanih osnov in zakonov. Še je zmedena, neurejena in nejasna. Vendar pa so že nastopili posamezni trgovci, pionirji, ki so do* ločili nekatera načela in dokazali njih pravilnost tudi z uspehi. Poedine industrije, ki so ustanovljene na znanstveni podlagi, kažejo presenetljive uspehe. Statistično je ugo* tovljeno, da dela danes v Zedinjenih državah pod «znan* stvenim vodstvom® 200.000 delavcev. Na žalost nimamo podobnih podatkov iz drugih držav, kjer je industrija tudi visoko razvita. V splošnem je pa zamisel «trgovinske znanosti® čisto nova. Komaj dvanajst dobrih del razpravlja o tem pred* metu. Le v nekaterih šolah se poučuje tisto bore malo, kar je doslej znanega. Največ tega pa se na tihem ko* ristno uporablja. Vendar mislim, da je že napočil čas, ko morajo nasto* piti glasniki trgovske znanosti in predati javnosti uspehe svojega proučavanja. Nobena znanost se ne more v temi razvijati in živeti. Seveda se bo s tem vzbudila tudi kri* tika. Toda nič no more tako silnega pokreta zadržati na njegovi zmagovalni poti. Trgovina se naslanja — kakor matematika — na ne* izpremenljiva pravila ali aksiome. Tudi njej so podlaga neovržne resnice. To so osnovni in glavni stebri vse «trgovine» Za trgovca so, kar je za mornarja magnet* niča, kar je za tesarja sekira, kar je za inženjerja šestilo. 1. nauk: Za kupčijo sla potrebni najmanj dve osebi ali več. 2. nauk: Vsaka kupčija sestoji iz treh prvin: iz kupca, prodajalca in blaga, b. nauk: Prodajna cena je vsota stroškov in dobička. 4. nauk: Preobilica blaga niža njegovo ceno, pomanjkanje pa jo dviga. 5. nauk: Kupec je tisti, ki mu je predmet sam važnejši od kupne cene. G. nauk: Poraba časa povečuje stroške. 7. nauk: Promet blaga povečuje stroške. 8. nauk: Množinska proizvodnja zmanjšuje stroške. 9. nauk: Lastni stroški so vsota nabavnih in drugih izdatkov. 19. nauk: Najprej stroški, potem šele dobiček. 11. nauk: Cim večje tveganje, tem večji dobiček. 12. nauk: Vrednosti se izpreminjajo. 18. nauk: Imamo trenutne vrednosti in vrednote bodočnosti. 14. nauk: Le zlato je denar. 15. nauk: Po povprečnosti sodimo. 16. nauk: Trgovina stremi po zedinjenju. Ta knjiga vsebuje popoln tečaj o umetnosti nadrob* nega prodajanja. V bistvu je določena za lastnike trgo* vin in njih pomočnike. Ona nam daje navodila, kako si obdržimo stare od* jemalce in kako si pridobimo novih, kako vzdržimo ceno na isti višini in kako dosežemo hitrejšo prodajo, kako izobrazimo trgovske pomočnike in podobno. To so praktični problemi, s katerimi se mora ukvarjati detajlist. Njih uspešno izvajanje mu prinese lepe do* hodke, mu morda ustvari celo premoženje. Če jih pa misli zanemarjati, naj rajši svojo trgovino takoj zapre. V svojih zadnjih dveh poglavjih podaja knjiga živ* ljenjepise onih uspešnih trgovcev, ki so razvili nove metode za zvišanje prodaje, in 25 predlogov za izvajanje in uporabo. Že zaradi teh dveh poglavij je vredno kupiti to knjigo. Za malo denarja dobite tu več kakor za stokratno vsoto, ki bi jo morali plačati za tečaj o umetnosti prodajanja. Ta knjiga ne vsebuje ničesar, kar bi ne bilo brez* pogojno potrebno. Skoraj na sleherni strani do* bite kako idejo ali migljaj, kako lahko zvišate svoj promet. 1. Prodajati! Prodajati! Prodajati! 7. Kaj razumemo pod besedami «slu- 2. Napravite prodajni načrt. žiti odjemalcu>. 8. Kako si obdržimo odjemalce. 8. Pospešite promet. 4. Kako pridobimo novih odjema! • 9. Kako izučimo prodajalca. Vsebina je: «Prodajaj z uspehom!« Vsebina knjige je: cev. 5. Pravilna politika G. O tehniki prodaja pitrr ll. -CjIIUJSI uspu&mn eij 12. Praktični nasveti. 10. Kako zbudimo dremajočo trgovino. 11. Enajst uspešnih trgovcev.